Poštnina plačana v gotovini, Stev. 48. Mesefna priloga ..DOMOLJUBOVE PODOBE". V l/ubliani dne 3. decembra 1975. Leto XXXVIII,
\n///>rtT7f7W\m// '^ttk^' s	»	■ ________ _ ... _ ."' .
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutrai. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — fosamec.na števiha 1 Din. — Vinseratnem delu vsaka drol na vrstica ali nje prostor lODin.
Ml 312.
Spisi in dopisi sc pobijajo Uredništva »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniittu »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Orjaški boj naših poslancev za olajšanje davčnih
bremen.
Glavna naloga naših poslancev sedaj je, da bojujejo najbrezebzirnejši in najod-ločnejši boj proti krivični davčni obremenitvi Slovenije. Slovensko gospodarstvo pod takim davčnim pritiskom strahotno propada in konec bo — beraška palica in prazna belgrajska kasa.
Koliko plačamo?
Vsak davkoplačevalec na Slovenskem ve, da plača preveč, veliko več, kot mora plačati davkoplačevalec v Srbiji, Črni gori, Dalmaciji, na Hrvatskem in v Bosni, dasi vidovdanska ustava točno določa, da morajo davščine plačevati vsi državljani enakomerno.
Da pa bo stvar tudi v številkah jasna, povejmo še enkrat.
Na vsakih 100 Din v Sloveniji vplačanega davka na Hrvatskem, v Srbiji ali v Eosni na enako število prebivalstva mora-ba biti plačanega tudi 100 Din, če ne še več, ker so ondotne pokrajine veliko rodo-vitnejše. Toda, kaj vidimo? Ko slovenski davkoplačevalec plača 100 Din, plača davkoplačevalec na Hrvatskem in v Slavoniji 57 Din, v Bosni 38 Din, v Srbiji 33 Din in v Dalmaciji 31 Din. Slovenija danes plačuje s! oro še enkrat toliko kot na Hrvatskem in trikrat toliko kot Srbija ali Dalmacija. Edino Vojvodina plača več kot Slovenija, to pa zato, ker v prejšnjih letih ni skoro nič plačevala.
Kaj pravi Radič?
Radie, ki je pravi predsednik slovenskih samostojnežev in ki ga je vodil v zadnjem času g. Pucelj po Sloveniji, je izjavil, da Slovenija in Hrvatska ne moreta manj plačevati kot dosedai, Srbra pa nič več kot desedaj. To se pravi: radičevci, h katerim so se v zadnjem času priklopih tudi naši samostojneži, so mnen;a, da ie prav tako, če moramo plačevati tako krivično visoke davke in da ::e v tej zadevi zaenkrat ne more in ne sme rič izpremerili.
Za'o nam je umliivo, da jc poslanec | Pucclj tudi to pot glasoval za štirimesečni I
državni proračun, ki vsebuje s prav neznatnimi izjemami vse dosedanje najtežje davke.
Vlada predložila vse stare davke.
Vlada, katero tvorijo radikali in radičevci (samostojneži), je predložila finančnemu odboru dvanajstine, proračun za štiri mesece. V teh dvanajstinah se vladi daje pravica, da pobira vse dosedanje davke v isti meri kot dosedaj razen malega olajšanja najemnine za Ljubljano.
Govor poslanca dr. Kulovca.
Naši poslanci so že v finančnem odboru napeli vse sile, da bi vladni večini do-povedali, da Slovenija radi davčne preobremenitve gospodarsko strahotno propada. Nastopil je najprej dr. Kulovec, ki poudarja, da že hrvaški vladni časopisi sami pišejo, da je Slovenija preobremenjena in da zato strašno prepada.
Slovenija plačuje šestino vseh državnih direktnih davkov.
Govornik navaja številke za vse vrste direktnih davkov in državnih doklad iz leta 1925. Iz teh sledi, da plača Slovenija nekaterih davkov sedmino, drugih šestino, nekaterih celo petino. Navaja številke tudi iz leta 1924 in izvaja, da sledi iz teh številk isto dejstvo. Poudarja, da je Slovenija davka na vojni dobiček plačala primeroma največ, med tem ko Srbija in Črna gora nista plačli nili vinarja tega davka, ki jo dal pri nas težke in težke milfone.
Ko je v prejšnjem zasedanju dokazal z istimi številkami naravnost
strahotno obdavčenje Slovenije,
ni mcel firančni minister ugovarjati, pač pa ie takrat firančni minister izjavil, da je Slovenia bogata, ter iira plodno zemljo m . veliko industrijo. Govornik dokazuje s podatki kako je finančnemu ministru neznan gospodarski položaj v Sloveniji. Podrobno nava;a statistiko glede kmetskega stanu in izjavlja, da so pri nas povečini malt kmetje ,
o
z 1 do 5, 5 do 10 hektarov zemlje. Velika mar>'šina je tistih, ki imajo več zemlje. Poleg tega je zemlja malo plodna, zato večina niti toiiko ne pridela, da bi se moglo prebivalstvo od tega preživeti.
Potemtakem je jasno vsakomur, kdor ima malo vpogleda v razmere, da ta visoka vsota, ki se steka z davki iz Slovenije V državne kase, nima svojega vira v tem, ampak je
strahotno izmozgavanje ljudstva,
ki se mu davki odmerjajo ne z ozirom na dohodke, ampak so to davki, ki mu zasega-jo kapital. Govornik dokaže to z dvema vrstama davkov in sicer davkom na osebno dohodnino in na hišno najemnino. Izjavlja, da je pri drugih davkih isto. Zakon o osebni dohodnini je dopuščal kot najvišjo davčno stopnjo prvotno 7.47 odstotkov dohodka. Sedaj so ta odstotek z raznimi odredbami in zakonskimi določbami tako poslabšali, da so bistvo zakona uničili. Celotne obremenitve znašajo sedaj 30 odstotkov, torej skoraj eno tretjino celotnega dohodka. Z raznimi zakonskimi določbami so tudi ukinili vse olajšave, ki jih je ta zakon dopuščal.
Jasno je, da pomeni tak davčni vijak, kakor se izvaja v Sloveniji, zaplembo narodnega premoženja in popolno upropašča-nje narodnega gospodarstva. Minister so ne more izgovarjati, da tega ne ve. Povedali so mu poslanci Jugoslovanskega kluba že neštetokrat v skupščini in osebno, dokazale so to razne deputacije.
Podobno kot dr. Kulovec je govoril v finančnem odboru naš poslanec Pušenjak, ki je izva!al, da je plačala 1. 1924 Slovenija, ki je štirikrat manjša kot Srbija in Črna gora, 143 milijonov dinarjev, Srbija s Crao goro 230 milijonov v celi državi veljavnih po zedinjenju vpeljanih davkov in sie-r: na vojni dobiček Slovenija 4 milijone, Srbija in Črna gora niti ene<"a dinarja. Invalidskega davka je plačala Slovenija 13 milijonov, Srbija s Črno goro 11 milijonov. Davka na poslovni promet Slovenija 4!) milijonov, Srbija s Črno goro 33 milijonov.
V devetih mesecih v letu 1925 je plačala Slovenija neposrednih davkov nad 110 milijonov, predpisano ji je pa bilo 70 milijonov dinarjev za celo leto.	,
Predlogi nasili poslancev.
Nato sta dr. Kulovec in Pušenjak predlagala, naj se sprejmejo v desetine vsaj nekatere davčne olajšave in sioer med drugimi naslednje:
Dohodninski davek se začne pobirati šele pri dohodkih 15.000 Din. (Sedaj 2500 Din.) Skala se v bodoče bere v dinarjih in ne v kronah.
Davek ra hišno najemnino se izenači v celi državi s tem, da ne presega 10 odstotkov čiste najemnine.'
Ukine se 30 odstotna doklada, invalidski davek, komorna doklada od tistih dohodnin, ki rezultirajo iz dohodkov, ki so z omenjenimi dokladami že obdavčeni.
Ukine se 30 odstotna izredna doklada na osebno dchodnino.
Za cestne odbore in okrajne zastope v Sloveniji se dovoli kredit 1 in pol milijona dinarjev. Ministru za javna dela se naroča, da jili izplača za vzdržavanje cest.	.
Pucelj v zadregi.
Ko je poslanec Pušenjak govoril zoper preol r.: men itev Slovenije, tedaj je Pucelj napravil medklic: >Sedcm let sie že tukaj in ni - te še niče. ar drisegli. Ako bi jaz imel 20 poslancev, bi zrušil vlado.« Malo je poslanec Pušenjak pojasnil, da se Jugoslovanski klub pošteno in iskreno bori že v\se leto za omiljenje davčnih bremen, da je Jugoslovanski klub leta 1923 nastopil za zvišanje eksistenčnega ir.inima in spremembo lestvice pri dohodnini, (la pa vlada, v kateri ■jc se'J ii i poslanec Pucelj in njegovi tovariši, ri hotela teh važnih predlogov uvaž^vali. J a vladi to bili tudi vedno radikali, ki jih g. iucelj s tako vner. o polpira. Lansko leto je bila SLS samo tri mesece na vladi. Prevzela je star proračun in ni predlagala nobenih dvanrjstin ali finančnega zakona. Pucelj pa Ž3 šest mesecev podpira vlado in jo že dvakrat glasoval za dvanaistine. Davčna bremena so letos, ko je poslanec l-ucelj v vladi, dosti večja kot lani. — Pu-sen'ak je z ozirom na ta nastop poslanca Tuclja pozval, da naj kot član vladne večino, ki ima ?00 poslancev, izpolni obljube, ki jih je dal na shodih svojemu ljudstvu.
Vojvodinski radikali pomagajo našim poslanccm.
Našim poslancem so prihiteli ua pomoč poslanci vladne stranke iz Vojvodino in Dalmacije, ki so finančnemu ministra v 1 obraz povedali, da ne bodo glasovali za dvanajstine, čeprav so v vladni stranki, ker nalagajo tako ogromne davke, da jih ni mogoče več zmagovati.
Dvanajstine v narodni skupščini.
Ko so bili dosedanji davki tudi s Puc-lieJm glasom sprejeti v finančnem odboru, so bile predložene v končnoveljavno sprejetje narodni skupščini. Tudi ob tej priliki so naši poslanci z vso silo nastopili zoper davčno preobremenitev Slovenije in sicer bo imeli velike govore poslanci Dušan Ser-nec, Andrej Bodjanič in Karel Škulj.
Zadnji poskus.
Naša poslanca Vesenjak in Gosar sta še enkrat obiskala finančnega ministra.
2*
Zahtevala sta razbremenitev preveč obdavčenih slovenskih davkoplačevalcev, kar naj debi izraza v sedanjih dvanajstinah. Vztrajno in stvarno akcijo Jugoslovanskega kluba so zadnje dni podpirali vojvodinski in dalmatinski radikali v svojem klubu. Finančni minister je izjavil, da je predložil odpravo komorske in invalidske doklade na esebno doliodn;no. Obljubil je tudi, da bo glede eksistenčnega minima in lestvice ter 31) ods:olne državne dcllade na osebno dchodnino dal ola'šave pri finančnem zakonu za proračun 1926-27. Finančni minister je v dokaz, da se res bavi z zahtevo razbremenitve, pokazal poslancem dotiskan zakonski predlog o izenačenju direktnih državnih davkov. Predlog bo prihodnji teden predložil zbornici.
Končno glasovanje.
Ker so naši poslanci neprestano dre-gali v vlado in ker se je finančni minister ustrašil vojvodinskih in dalmatinskih radikalov, je pred glasovanjem sprejel še nekaj podobnih predlogov, kot sla jih stavila v finančnem odboru dr. Kulovec in Pušenjak.
Pri kon nem glasovanju so naši poslanci odšli iz zbornire, ker re marajo biti odgovorni za vse te davke, ki so ponovno naloženi Sloveniji, dasi je finančni minister končno sprejel neke malo olajšave. Poslanec Pucelj je seveda glasoval za dvanajstine, doma pa bo navdušeno govoril zoper davke.
Naš uspeh.
Naši poslanci so dosegli toliko uspeha, da so izbili invalidske in komorne naklade na dohodninski davek za vse tiste davkoplačevalce, kl plačujejo poleg dohodninskega dvalca ie kak drug davek. Tako bodo po zaslugi naših poslancev vendar zlasti kmefe in rbrlniki iireli nekoliko olajšane davščino. Če bo pa finančni n inistr držal besedo, ki jo je dal poslancema dr. Gosarju in Vesenjaku, bo tudi dohodninski davek s prihodnjim finančnim zakonom omiljen.
E&SavsIta zbornica.
Že večkrat smo poudarili, da je Delavska zbornica zamišljena kot samoupravna stanovska predstaviteljica delavskega stanu. Temelj vsake samouprave je pa baš v tem, dasičlanisvobodno izvolijo predstavitelje in upr. organe svojega udruženja in organizacije. Izvoljeni predstavitelji imajo potem nalogo, da izvršujejo želje in zahteve svojih članov, vodijo upravo po predpisanih pravilih, in da na skupščinah in zborih polagajo račune o svojem poslovanju. Tudi pri Delavski zbornici bi moralo biti tako.
Že zadnjič smo pa poudarili, da se Delavski zbornici zelo pozna, da so jo ustvarili ljudje, ki sovražijo vsako avtonomnost in da so naši liberalci in socialisti tudi samoupravo Delavske zbornice že v njenem
S>četku z vsemi mogočimi sredstvi ubili, ekli smo že zadnjič, da odbor in predsedstvo Delavske zbornice mora za vsak važnejši korak iskati dovoljenja pri vladi in odobritve pri ministru za socialno politiko. Jasno je, da je pri tem odvisen napredek
in razmah Delavske zbornice od nasprot vanj in šikan poljubnega birokrata. Kje t potem samouprava?	J
Zvesti svoji, protiljudski politiki pa so Žerjavovci in njihovi socialistični j riganjači tudi drugače vsepovsod poskrbeli, da prava volja delavstva v Delavski zbornici ni prišij do veljave. Poglejmo malo v zgodovino 5. decembra 1921 so bili imenovani prvi člani Delavske zbornice. Teh članov ni nihče volil. Vladi ni bilo na tem, da pridejo v zbornico ljudje, ki jih zahteva slovensko delavstvo, ampak je kar minister enostavno imenoval za člane svoje politične somišlje- I nike. Imenovanih je bila večina liberalcev ostali pa socialisti, ki so tedaj stali poj Kristanovo komando. Zastopniki strokov, nih organizacij krščanskega delavstva, kl imajo najboljše in najmočnejše delavske organizacije, so dobili komaj par zastopnikov med člani in v upravnem odboru nobenega. Tako sc je zgodilo, da so postali predstavitelji slovenskega delavstva kar naenkrat — čujte — liberalci. To je bil .udarec v obraz slovenskim delavcem. Delavska zbornica je bila uročena liberalni® bankirjem.
Tedaj so poudarjali, da bodo začasno imenovani člani Delavske zbornice izvrševali svoje dolžnosti le začasno, nekaj mess-cev, nakar naj bi sledile volitve. Pivtekli pa so že 4 leta, pa sc šele selaj čujejo resni glasovi o razpisu volitev. 4 leta ni nioilj zbornica dobiti svojega svobodno izvolim-ga predsedstva. Ali js potem šc mogoč« govoriti o kaki samou ravi?
Kakšni pa naj bodo upravni organi delavske zbornice v zmislu njenih pravil? Organi Delavske zbornice so skupščina, upravni odbor, finančna kontrola, zanpnild in poročevalci in osrednje tajništvo delavskih zbornic v Belgradu.
Skupščina sestoji iz 60 članov, in sicer 50 zastopnikov delavstva in 10 zastopnikov narreščencev-uradnikov. Teh 60 članov bo v najkrajšem času na novo voljenih. Te vo-i lilve mislimo, kf.dar govorimo o volitvah f Delavsko zbornico. Kajti vse druge or/r.ne volijo potem ti izvoljeni člani izmed sebe. In sicer volijo takoj na prvi skupščini 12 Članov v upravni odbor, 3 člane v finančno kontrolo in pa tajnika zbornice. Upravni odbor izvoli potem izmed sebe pred senika, podpredsednika in blagajnika. Osrednje tajništvo v Belgradu pa volijo predstavniki vseh zbornic v državi.
Najvažnejše so torej volitve 60 članov v skupščino. Kakršna bo skupščina, taki bodo njeni odbori, taka bo vsa zbornica.
Tega so se zavedali tudi naši nasprot-| niki. Zato so za volitev skupščine skovali ' volilni red, ki zla'-1i našemu podeželskemu j delavstvu kar največ mogoče otežuje po i piavo volilnih imenikov, priprave za volitve j in volitve 6ame. Vse je tako prirejeno, da : poleg zastopnika vlads komandirajo volitve , razni neizvoljeni socialistični zastopniki in da bodo socialistični agitatorji tem lažje lovili glasove naših delavcev. O tem volivnem redu bomo itak še posebej govorili.
Zgodovina je najboljša učiteljica. Zgodovina Delavske zbornice znova potrjuj? staro izkušnjo, da so slovenske centrali^ ne stranke nasprotnice vsake demokracije) 1 Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod fr"*'
d 25 lctnico svojega delovanja kot ravnalelj Marjanišča jo preteklo nedeljo slovesno obhajal premil. g. prošt in gene-r: lni vikar Andrej Kalan. Z njim obhaja to slovesnost cela vrsta njegovih bivših gojencev, ki so ped njegovo veščo in dobrohotno vzgojitljsko roko postali značajni možje. Velika umetnost je vzgajati mlade fante tako, da se v poznejših letih vsi spominjajo svojega vzgojitelja ne samo s hvaležnostjo te nveč tudi z ljubeznijo in vedno večjim spoštovanjem. G. prošt uživa to veselje: celo taki, ki jih je morda življenjska usoda zanesla na napačna pota, s spoštovanjem gledajo na svojega bivšega vzgojitelja. Mil. g. rroštu, ki je bil tudi ustanovitelj našega lista ter dolgoletni njegov urednik, tudi mi ob tej nriliki najiskrenc;e če.stitamo ter prosimo Boga, da bi ga še dolgo vrsta let ohranil pri sedanji mladc-ni?ki moči v dobrobit njegovih gojencev in cele r.a":e katoliške javnosti.
d ProSnia na usmiljena srca. Dne 12. in 13, t. m. je obiskala Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povodenj, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je hipoma preplavila vre mesto. Tik pred zimo je oropala sircmaSro prebivalstvo obleke, živeža in živine ter mnogim zrušila domove. Bedni nesrečniki s strahom pričakujejo trde zime, kam naj spravijo svojo družino, ubogo, nago decol Z zaupanjem se obračajo ti trpini do usmiljenih bratskih in sestrskih src. Okoliške vasi, ki so same siromašne ter več ali manj tudi po povodnji prizadete, dovažajo dnevno kruh in živež, kar ravno imajo. Več ne morejo. Pozivamo plemenita srca, naj ne zavržejo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubnemu delu. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Pred vsem prosimo za pomoč v denarju ali obleki. Darove naj se naslavlja naravnost na »Lokalni pomožni komite v Murski Soboti«, ki bo skrbel za to, da bodo naklonila prišla res v roke onih, ki so podpore najbolj potrebni. Tudi v našem upravništvu bomo sprejemali darove za to podporno akcijo. — Lokalni pomožni komite v M. Soboti.
d Cela poštena Slovenija, tudi liberalna, se je oddahnila, ko je prišla vest, da je odžagan od svojega mesta dr. Pestotnik, šel prosvetnega oddelka v Liubl;ani. Kaj so morali pretrpeti krščanski učitelji in njihove družine v tem letu vprav vsled 6vo^ega krščanskega prepričanja, o tem bi se pisala cela kn;iga. Kdo se ne spomni imen Štrukelj, Vider, Jevrikar in Š3 cele vrct9 drugih, ki so postali žrtve svojega krščanskega prepričanja? Ne le, da so tr-
nasprotnice vsake samouprave, zlasti pa neizprosna sovražnice svobodne besede našega katoliškega slovenskega ljudstva. Vse slore socialisti in liberalci, da bi le ra"e krščansko delavstvo ne prišlo v zbornici do besede. Zato mora biti naš boj za njegovo pravice tem odločnejši in naša požrtvovalnost v novih volitvah toliko večja.
peli sami in njihove družine veliko dušno trpljenje, tudi v gmoln.m oziru so imeli ogromno škodo. Toda v svojem krščanskem prepričanju niso riii za trenutek klonili. Danes bodo te krivic? sicer popravljene, toda trpljenje, ki so ga morali prestali, jim nihče ne bo edvzel. Liberalna stranka, ki je uprizorila to preganjanje, pa je pokazala po svojih vodilrih možeh toliko brezvest-nosti, krutosti in dušsvne propalosti, kakršna more nastati samo v dušah, katerih vsakdanja hrana je podlo, brezversko in nemoralno liberalno časopisje.
d Naj se krivice popravijo! Bivši šolski upravitelj g. Ivan Štrukelj, ki so ga liberalci zavoljo njegovega krščanskega prepričanja pregnali z Viča, je s kraljevim ukazom zopet imenovan za upravitelja na Viču.
d Župnia Št. Gotard je dobila novega župnika g. Franca Pfajfarja, dosedanjega kaplana v Moravčah.
d Dobava krompirja. Vsem onim županstvom, ki so ponovno naročila semenski krompir ter mi že dopos'a'a prošnje za polovični prevoz, naznanjam, da je vsled nastalega mraza prevoz nemogoč, ter smo tako prisiljsni nadaljnjo dobavo semenskega krompirja odložiti za spomlad. — Janez Brodar, poslanec.
d Na neprestana obrekovanja, ki jih širijo liberalci o Gospodarski zveii in katerih namen je razbiti našo zadružno organizacijo, je odgovorila Gospodarska zveza s tem, da /e vložila proti prizadetim tožbo. Gospodarska zveza, ki je pri lesu imela nekaj izgube kot vsi lesni trgovci, kljub tej izg'ibi točno plačuje vse svoje obveznosti in bo to izgubo tekom let z lahkoto pokrila.
d Knjige družbe sv. Mohorja za ljubljansko škofijo še niso došle. Bodo pa odposlane v najkrajšem času.
d Zaupnikom Kmetske zveze. Tajništvo Kmetske zveze prosi vse, ki so dobili v razprodajo naše koledarje, dvoje: Če jih kdo ni mogel vseh prodati, naj nam takoj vrne preostale izvode. Poštnino si more zaračuniti. Kar jih hitro ne dobimo nazaj, so za nas potem brez vrednosti. Drugič prosimo, na; nam vsakdo po položnici hitro nakaže, kar je za koledarje prejel.
d Stanovanja na cesti bodo v Ljubljani kmalu nekaj navadnega. Sedaj v zimi je to seveda več kot hudo, toda to ni oviralo sedmih hišnih gospodarjev v Rcžni dolini, da ne bi postavili svo.:ih strank z opravo in otroci vred na če to. In to samo radi te<*a, da se sami šcpiri;o po na ta način sebi povečanih stanovanjih, kar jim je dovoljeno po novem stanovanjskem zakonu. Usmiljenje — kje si?
d Poroka. Gospod Mihael Pajde se je porodil v Zg. Tuhinju z gospico Fanči Hri-
bernikovo. Čestitamo.
d Sneg sv. Katarine ima železna rebra. Zdi se, da' bo letos to re3. Sneg je za ta čas precej na debelo zapadel in je težko misliti, da bi ga solnce — tudi če bi bilo — moglo zmagali.
d Jaslice vseh vrst in cen si 1 o ogledaš v prodajalni Ničman v Ljjbljani, poleg Jugoslov. tiskarne.
d Postna r.vtomobilna vožnia. Od 1. -le-ccmbra 1925 do 28 februarja 1923 bo vozil avto na progi Vransko—Sv. Peter v Savinjski dolini samo enkrat na dan. Odhod z Vranskega ob 9.30, prihod k Sv. Petru v Sav. dolini ob 10.15; odhod od sv. Pelra v Sav. dolini ob 16.20, prihod na Vransko ob 17.05. Poštna zveza med Motnikom in Vranskim se opusti. Pošta za Motnik in Trojano pojde čez Kamnik. Poštni sel bo odhajal a Trojane ob 7.30 in prihajal v Motnik ob 8.30; iz Motnika bo odhajal ob 8.45 in so vračal ra Trojano ob 9.45.
d Umrl je 21. novembra v Slivnici pri Celju ondotni župnik Janez Kozinc. V petek zvečer je zdrav in vesel legel spat, drugi dan so ga dobili mrtvega v postelji. Bil je zelo preprost in pobožen duhovnik. Naj v Begu počiva!
d Smrten skok. Z vlaka je skočil na postaji Št. Jurij ondotni posestnik g. Eo-horča. Pel "al se je s se,'ma v Slov. Listrici in ker dotični vlak ne obstane v Št. Juriju, si je s skokom skušal skrajšati pot domu. K nesreči je bil pa ta skok bližnjica, ne k domu, temveč na — drugi svet. Ubil se je.
d Smrtonosna neprevidnost. Fant Er-nest Janič v Žalcu je snažil svo'e strelno orožje, med tem tudi revolver, v katerem je pa še tičal en naboj, za katerega fant ni vcdsl. Revolver se je sproži, krogla je šla v trebuh, fant pa na oni svet. Ko snažiš strelno orožje, se dobro prepričaj, če je še kaj nevarnega v njem.
d Vlak je odtrgal glavo v Škofljici učencu II. realke Tinku Rusu iz Grosupljega.
d Zgorel je. Na sredi Ljubljane na Aleksandrovi cesti je delavnica tvrdko »Salus«, ki izdeluje razna zdravila. V petek je nesel drogist Viktor Poljanec v delavnico dvolitrsko pletenko, ki je bila polna etra. Ker jo je držal samo za vrat, so je pletenka odtrgala in ves eter se je razlil po tleh ter začel takoj močno izhlapevatL Hlapi so prišli v dotiko s pečmi, eter se je vžgal in takoj je bila cela delavnica r ognju. Poljanec se je pravočasno umaknil, v delavnici so bili še 4 ljudje. Ven niso mogli, ker se je radi eksplozije podrla stena ter zasula vrata. Plamen je najprvo objel Ivana Mavca, ki je gorel kot baklja. Ostali trije so zelo nevarno opečeni, Ivan Mavec pa je še isti večer v bolnici umrl.
d Porotne obravnave v Novem mestih Pri novomeškem okrožnem sodišču so so vršile porotne razprave dne 23., 24., in 25. novembra. Prvi dan je sedel na zatožni klopi delavec Vinko Resnik iz Gor. Stražo radi hudodelstva uboja. Obtožen je bil, da j 3 trikrat z nožem sunil sredi junija 1925 okrog 20 letnega Alojzija Noseta iz Ruma-njs vasi, kateri je vsled zadobljenih ran takoj umrl. Resnik, katerega je županstvo
in orcžništvo opLalo kot izzivata in že predkaznovanega, se je zagovarjal, da je storil to dejanje v silobranu, Cesar mu pa porotniki niso verjeli in se jo po prkali dokazalo, da je ta njegov zagovor bil jalov in izmišjjen. Porotniki so potrdili vprašanje na uboj in zanikali vprašanje na silebran soglasno, nakar je bil Resnik obsojen ra d\e in pel leti težke ječe. — Dragi dan sta sedela na zatožni klopi Anton Soško, po-sesinik iz Sobenje va i radi uboja in Franc Pire, bi\ši pismonoša iz Drenovca pri Krškem radi poneverbe. Anton Soško je bil okiožen, da je 27. septembra 1023 v Sobe-nji vasi pri Čatežu svojega brata Miho z valjar j? ni po glavi tako udr.ril, da je ta vsled tega umrl. Obtoženec se je zagovarjal, da je storil to v silobranu, ker je pok. I r..: "aha Solko, ki mu je bil sovražen, grozil in ga zasledoval z vojaškim bodalom t:r c'a si ni n-.ogel drugače pomagati, kakor da se je z vajarjem branil in pri tem po n: reli svojega brata smrtonosno zadel. Pri dejanju je bila navzoča edino mati obeh bratov, ki se je pa pričevanju odpovedna. PcioLniki so vprašanje na uboj zanikali ter j? bi! Soško oproščen. — Frarc Pire pa je bi! obtožen, da je v letih 1024 in 1025 kot pkmonoša si prldržal zaupani denar delo 'a od poštnega urada, de!on:a c;l zase", ni kov v skupnem znesku okroglo 18 tise dinarjev. Obtoženec je dejanje priznal, zr. cvarial pa se je, da je živel v veliki s .1 ki in bedi in imel skrbeli za ženo in 4 r aie otroke ter s plačo 487.50 Din me-S2Č: o in mafhninfi dohodki iz ženinega travnika in njivice ni mo^el shajati. Njegov do3tavijaini okoliš je bil zelo obsežen in je m< ral dnevno nrehodili do SO km ter je porabil veliko obuvala in obleke, katero si je irora sam kupovati, ker državne ni dr i!. Kot invalid, ki je v vojski v Romu-K'ji izgubil levo roko, si ni mogel po ebej nueser zsslrfiti. Porotniki so vprašanje ft;c:'e poneverbe soglasno potrdili, potrdili so pa tudi z 8 glarovi vprašanje, da je Pire i:i\ r il dejaflje v nepremagljivi sili — bedi. \ Jed tCpa je bil l ire oproščen. Obtoženca je žagovdrjal odvetnik dr. tesnile. — Tretji d ;n je sedel ra zatožni klopi Jože .Tanc, fes. sin H I.pMiice pri Št. Petru radi hudodelstva uboja. Obtožen je bil, da je 18. okiofena 1025 na Lcšniei sunil z nože rti Frtm^a fflfl "a v vrat, vsled tesar je la umrl nclaS« z no.lem lahko poškodoval na levem lieri in rpednji levi lehti Alojzija Riflja, Janeza Vidrha pa na levi čelnici. Jane se je Nagovarjal, do je bil nekoliko vinjen pri-sedši s Trške gorice, da se je ustavil pred Vidrihovo hišo ra Lešnici in se nekoliko epfl s starim Vidribom, da so ga ta kakor ti; d i tam navzoči fantje vrgli na tla, tepli in suvali ter ga ranili na čelo, da se je v sPibranu strral in mahal okrog sebe in laftno pri tem zadel pok. Franca Riflja, AU jzija riflja in Janeza Vidriha. Vse zaslišane tedaj navzoče priče razen obtoženčeve matere, so potrdile, da Janca ni vrgel nihče na tla, da^a ni nihče tepel in mu prizadejal kake poškodbe in da se ni nahajal v nika-kem silobranu, temveč da je sam izzival, da so ga drugi mirili, da ga je stari Vidrih mirno posvaril, nato tudi odločno zahteval, naj gre z njegovega posestva proč, pri čemer je pa skočil obtoženec vanj in dvakrat 41
i zamahnil proti njemu ter ga ranil na levo ' eelnico, nato pa letal okrog iu mahal z nožem okrog se.-e, pri čemer je prerezal vrat od uhlja do goltarca Francu t«iflju, ki je pričel tedaj slučajno klicat svoja brata k večerji ter ranil tudi Alojzija Riflja na levo l'ce in spodnje levo Jeht. — Porotniki so vpralanje na uboj soglasno potrdili, z 8 glasovi zanikali vprašanje na silobran. Porotno sodišče je obsodilo Janca na 2 leti težke ječe. Pri vseh razpravah je bilo stalno navzočega veliko občinstva iz Novega mesta in okolice, ki je vsem razpravam z zanimanjem sledilo.
d Mož dobrega okusa je 24 letni brezposelni postopač in cerkveni tat po poklicu Lovro hrmelj. Kradel je po vseh cerkvah dolgo vrcto let, potem pa je šel na letovišče v Ljubno na Gorenjskem, da si pomiri živce, kakor je rekel. Živel je svojemu stanu in bogastvu primerno, tako da je vzbujal čioto neprijetno pozornost gospodov orožnikov. Le-ti so se zanimali zanj in zvedeli, kdo da je. Ko so ga obiskali ter mu pogledali kovčeg, so našli v njem veliko množino zlatih in srebrnih cerkvenih predmetov ogromne vrednosti. Orožniki so takoj uvideli, da je mož še potreben sprememke zraka, zalo so ga odvedli v drugo letovišče v Ljubljano: meti š iri stene in okenčkom pod vrhem.
d Strokovnjak v ponarejanju bankov- i cev je sedaj že zaprti Jurij Potočnik. Mož se že dolgo vi to let peča s to obrtjo in Ž3 leta 1913 je bil zavoljo tega zaprt, zato ni čudno, da so njegovi izdelki zelo fino in i natančno izdelani. Ko so orožniki zajeli nje?a in njegovo družbo, so dobili vse potrebne aparate in cele šope izgotovlienih 100 dinarskih bankovcev, ki jih sploh ni mogoče ločiti cd pravih, razen po prav natančnem in strokovnjaškem primerjanju. Upamo, da je sf daj njegove obrti brez koncesije kon -c.
d 70 0'10 (linrrjev poštnega denar'a si je prilastila poštarica Alojzi"a Kernc v Mojstrani. Prebriianka je imela pripravl;ere potne liste, da pobegne v Avstrijo uživat trud svoje,ra >dela<\ ko jo pride revidirat poštni kontrolor g. Wolf iz Ljubi'ane. Ko je bila tetvina razkrita, je poštni starešina Milcš Ambrožič, kateri je gospodično sprejel v službo, založil ukradeni priman'kPaj iz svojega, ker ie odgovornost nosil le on, dekle pa so odvedli v iečr>, kjer bo imela priliko premišljevati minfiivost tega sveta. Pravi, da denara nima nič več. Dosedaj je živela zelo razsipno, zato ji sprememba gotovo ne bo prav po volji.
d Mešetar Janez Jarc, ki je osumljen umora v Vašah pri Medvodah, še vedno taji vsako udeležbo pri umoru. Vsa znamenja pa tako vztraino kažejo nanj, da se bo fant težko izmuznil. Poleg tega je umorjena Angelu Kopačeva že sama nekaj dni prei povedala očetu — ki je te dni umrl —, da io je Jarc zelo pretepal in da bodo že vedeli kora prijeti, če bi jo našli mrtvo.
d Neumnost in neizobraženost sta najdražji stvari na svetu. V vasi Belo Brdo ?i Osjelcu ej živela vdova Marija Džambas s svojim sinom Štefanom v prav dobrih raz-me.di. Zato je uživala pri vseh svojih sosedi' velik kredit in zaupanje. Nedavno je Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod £rto.
mznrm\
m_&&_m
n Miklavž. V nedeljo popoldne se na po;« skozi Višnjo goro oglasi Miklavž tudi v L>rušlvenc.m domu pri lari, kamor vabi vse, male in velike. Male obdari z orehi in jabolki, velike pa postraši »Gašper Strahopetec« pri igri v 2 dejanji.!.
n Šenčur pri Kranju. Uekliška Marijina družba priredi na praznik 8. decembra ob 3 popoldne v Ljudskem domu žaloigro v 5 dejanju: »Vusiaifau, u >;Coza jclodvorskac, viteška igra v sedmih slikah, ponovi Ljudski oder v Ljubljani na sp.r:5no željo občinstva na praznik (torek) dne 8. decembra ob pol 4 popoldne. Vodstvo Ljudskega odra je do-ločilo, igro ponavljati popoldne, da bo tudi občinslvu iz okolice dana prilika videti to lepo igro. P. n. občinstvo se opozori, da si že v predprodaji pr< skrbi vstopnice, ker je pri nedeljski večerni predstavi moralo oditi nešteto pesetnikov, ki niso dobili ve! vstopnic.
n Kranj. Na splošno željo p. n. občinslva se to igra »Quo va'. is« ponovila v nedeljo, dne 6. decembra ob 4 popoldne. Obakrat, pri sob;tni in nedeljsko predstavi je bila obširna dvorana Ljudskega uoma n3bito polna. Mnogi so se mo: ali vrniti, ker ie bilo vse razpre uno. Gledalci so bi i zelo zadovoljni. Izjavljali si, da take igre še niso videli. igra se bo končala pred pol 8. uro zvečer, tako da bo mogoče priti nravečasno na vlak. N-; zamudite ugodne prilike. — Društvo »Kran>.
n Božična i.-ra v peti i dejanji i !ož:eni p-.-z-niki sirote je rninovejši pr vod Ljudskega o ' .«» Ljubljani. Za podeželske odre zolo primerna, pa 1 udi i za Marijine družbe, korgregacije itd. igra je vseskozi versk? vsebine in predstavlja ne<Io'ž.io. zapuščeno in siromašno deklico, 1:1 ljubi svojo un.rlo mater iz vse duše. Ir;ro je dobiti v izpo?oji!n od l 8. decembra dalje pri Ljudskem odru v Ljub! -mi. n Ea*p!« nagrad. Pevska zveza razpisuje lu^i letos za »Pevca« tri nagrade, in s:cer: 500, 8G>> ia 200 Din. Pogoji: Skladbe morajo bili glasbeno virne, za mešani, moški nli Ženski zbor brez klavirja, v obs-gu okoli 3 strani »1'evčevo« pcsmri-rire, glasbero vsebinsko zdrave, jedroatp, po obliki neoporečne in take, da ji>i zmore večina na.ši'i zborov. Pisane ne sinejo biti lastnoročno; na vr' u »gor,'o«, imo B^ladatelm v z-prtrm evoju, ki rrsi za nsslov »geslo«. f?ok il.i 31. derembra 1925 na n"s!ov: Pevska zvez v Ljubljani, Miklošičeva ce-sla 7, artistični odsek.
n Iz Sibirije so vrnivsi g. Jerebi? iz Rog-!'*a se vljudno nriproša, če mu je kaj znano o Fr. M"'<-šrtu iz Dobrniča, I i je oslal v Rusiji. Morcbd o sporoč Io naj se pošlje proti nrfradi Antonu Mak-ietu, Smovec 9, p. Uobrnič na Dolonjskom.
prišel k vdovi neki slepar, ki ji je ponudil v nakup stro; za izdelovanje tisočdinarsl ili bankovcev. Žena se je stroja polakomnila in si izposodila na menice pri svojih sosedih 1CO.OOO dinarjev, da je mogla plakati čudodelni stroi. Komaj pa je začela vd va izdelovati tisočake, se je na stroju nekaj potrlo in ni šlo za nobeno ceno. Stroj so na vse načine previiali in mazali, a vse ni nič pomagalo, zaželjenih tisočakov ri hotelo biti. Med tem se je pa približal dan plačila menic. Ker stroj ni hotel nikakor da;ati od sebe tisočakov, je prišla v hišo rubežen iz Os;eka. Mati in sin pa na komisijo nteta čakala, ampak sta pobegnila z upornim strojem vred. Komisija je našla v hiši le še sinovo ženo in otroka, mati in sin pa bogvekje šraufata okoli čudodelna mašine in poskušala srečo, ne pomislita pa, če bi bil stroj res tako »čudodelen«, da ra slepar ne bi prodal za stotisoč dinarjev, ampak bi sam raje delal z njim milijone.
MIKLAVŽ darove težke nosi Otrokom pridnim jih natrosi. Še materi srce zarata: Je dobila Ikatlio BUDDHA - ČAJA.
»Katica,« pravi gospa služkinji, »danes imamo veliko perila, da mi ne rabiš drugega mila kot »Gazela«.

w
POLITiCni • 2RP1SK1



p Zgovorni Radič. Ko je bil Radič v Ljub,jani je po svoji navadi zopet vse prek govoril, ne da bi premislil kaj. Pri tem se je dotaknil tudi Slovencev v zasužnjenem ozemlju in sicer na način, ki je Italijane zelo zbodel. Ker je naša vlada pred Italijani vedno na kolenih, so se sicer silno strahopetni Italijani skorajžili ter zahtevali, da Kadič popravi svoje besede. In Radič je moral napisati spokorno pismo ter izjaviti, da omenjenih stvari ni — nikdar govoril. Pri tem je pa g. Musso-linija še lepo pohvalil. O gospod Pucelj, čednemu gospodu ste se zapisali.
p Kor«*jžni Radič. Zanimivo je, da Radič, ki pravi, da bo pridno hodil v Slovenijo, ne upa prirediti nobenega javnega shoda ra Hrvatskem in Slavoniji. To mu niegovi btvfi pristaši-poslanci v narodni sk'tošč'ni tudi vedno očitajo. Radič pa molči, shodov pa tudi ne prireja. Zdi se, da je Pašič popolnoma dosegel svoj namen.
o Dr. Korcš<s,3 je v zadnjem Čas-t zo-pe*. priredil več javnih shodov po Dalmaciji, ki so bili vsi dobro obiskani. Radičeva zvezdi ton«, toM .,.
p Uboii SerjavovH. Liberalci se ponujajo na '.3vo in desr.o, da bi jih kdo vzs\ v okrill?. Pripravljeni so stopiti v vsako stranko, samo da pridejo v vlado. Na eni strani "e ša vedr.3 za vsako ceno ponujajo radikalom, ki pa so zelo previdni; nosebno dr. Žerjav jim ne diši, druge bi kar radi vzeli. To je umljivo: povečanja stranke ti vsak želi, a vajeti pa r.e da rad iz rok. Tn g. Žerjav ne more biti b;ez vajeti, baš teh pa mu radikali niso voljni dati. Zadnje čase se je liberalna rtranka skušala približali r^.aičevcjrn. ^ssj / zamero pri njih r.e bi rada prilia. Z .».to je bilo dr. Žerjavu silno neprijetno, da so sokoli in člani Orjune ro-govilili preti Radldu, ko je le-ta do^cl v Ljubljano. Dr. Žerjav se je opravičil pri radičevcih, češ, da njegovi pristaši niso demonstrirali in da obsoja te demonstracije, dasi so celo belgrajski listi poročali, da so di-rionstrirali klerikalci in žeijavovci. Koralen pa dr. Žerjav res ni, to mu moj. no priznati. Glavno pa je to; liberalci bi radi čimoreje pole* radičevcev, ki so jih še nedavno psovali kot najbolj protidržavre elemente, sedali ori državn;h kasah. Zakaj pri 1'joralcih trdi naiveč!i falot postane spoštovanja vreden človek, če se morejo preko nie*a preriti do sladkih d-žavrih kas. Na-č^1a... ta so samo še za klerikalce. PRI NAKUPIT BLAGA se priporoča R. RUTNER, nas!., VRHNIKA.	__
Priporoča"se" PRVI SLOVENSKI ZAVOD LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17
ki ie edini te vr3tel — Podružnice v CELJU, Breg It. 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Korošcev« ulic« 15 in v SPLITU, ulica XL puka.
(Miklavžev večer.)
V soboto 5. decembra ob pol 7 zvečer bo v Katol. domu Miklavžev večer. Na sporedu so tri vesele otroške deklamacije, nato ie kratka igrica s petjem: Sv. MJdavž, pridi in prinesil Po Igrici pa pride sv. Miklavž v spremstvu angelov in obdari pridne oiroke. Začne se ob pol 7, konec bo do 8. Dvorana bo tudi za-kur ena. Na iep Miklavžev večer vabimo starše, da pripeljejo svoje otroke pcgledat sv. Miklavža. Vstopnina bo za odrastle kot je pri »grah, za otroke bo pa prav malenkostnal Sedeži bodo kakor navadno pri igrah in vstopnice se bodo dobile že v soboto cel dan v trgovini Merzell Napravimo vsi skupaj otrokom lep in vesel Miklavžev večeri
IZLAKE —SV. JURIJ.
(Predstava.)
Naši igralci se pridno gibljejo. Preteklo nedeljo so igrali »Pred vaškim znamenjem«. Nekatere vloge so diletanti ze.o dobro dovr-šiii. Jurjevec se je na splošno dobro odrezal. France iz Orehovice je bil v vlogi berača res pra.cati vaški poba'ač. Pač bi pa lahko opustil razne opazke, ki na noben način ne spa. dajo na oder. Niti ni bilo treba potvarjati glasu, ki ni bil beraško pristen. Pri tatiču je opaziti lepe zmožnosti, katere bo laLko s pridnostjo še bolj tigladil. Naše igralke so videti pri vsaki igri bolj korajžne. Sicer bi na bi'a deklica pod znamen'em lahko živahnejša. Sploh je priporočati igralcem, da so glasni, ker je tudi dvorana r«z*>nsaiena, Prijetno ras je tudi izner.adil pevski nastT- «*es ni bilo v njem vse,
bilo je mnogo. Saj vemo, da ;e treba pile in dle**, predno so uspehi. To {e bil prvi nastop. ZačeH ste plahi, odšli ste korajžni in glejte, da se kmalu vrnete res pogumni. Pozdravljeni!
IZ DOBA PRI DOH2ALAH.
(Izobraževalno delo.)
>K&tolisko prosvetno društvo« je imelo dne 27. sept. svoj redni letni občni zbor. Ii poročil odbornikov je bilo razvidno vse delovanje društva v preteklem poslovneži letu. Društvo je priredilo 5 iger in 6 preduranj, med temi 5 skioptiinih. Vršila ;o je tudi telovadna akademija Orlovskega odseka, ki je prav dobro izpadla. V svrko prirejanja skiopticnih predavanj si je društvo nabavilo lastcu sUiviikou. Ustanovil se je tudi (reznostui odsek, ki uteje 18 člauoir. Na tem polju ima pro svct.j i dru jt/j v Dobu še JOvolj dela. Vsi društveni 5Ia,.i — posebno pa odbor — naj so zavedajo, da je proiialkjliulno delovanje najbolj prosvetno in najbolj narodno obrambno. Preuredila se Je tudi društvena knjižnica. Nabavilo se je neka) naflh knjig, nekaj se jih je pa dalo vezati. Talto je v knjižnici zbranega preccj dobrega in poučnega čtiva. V zimskem času so se člani 60 precej posluževali knjižnicc Knjige so se pa in se še izposojajo tudi nečlanom proti dvojni odškodnini. Otvorila se jo tudi čitalnica, ki je odprta ob nedeljskih popoldnevih. V njej jo vedoželjnim bralcem na razpolago 15 časopisov, ki so politične .gospodarske, nabožne, znanstvene, leposlovne in zabavue vsebine. V začetku septembra je pa društvo priredilo javno tombolo, ki jc kljub slabi reklami zadovoljivo izpadla Pri vseh prireditvah sta so zelo udeisivovala tudi pevski in tamburaški zbor. To jo kratek pregled zunanjega dela. Koliko jo pa v tem skritega že drugega notranjega dela, to vedo pa tisti, k sft ga izvrševali. Vsa čast tistim članom, ki niso klonili pred zbadljivimi opazkami nekaterih omejenih ljudi, temveč požrtvovalno in vztrajno delovali po načolih društva. Seveda bi bilo vse društveno delovanje mnogo bolj otežkočeno, ako ne bi imelo društvo svojih prostorov,ako ne bi bilo Društvenega doma. Zato ima pa picccjš.uje zasluge prejšnji g. kaplan Jager. Dom za sedaj sicer še ne kaže prav prijotnega lica, ker še ni ometan. pa sčasoma se bo tudi to uredilo; zato nam jamči nov odbor, v katerem so sami navdušeni in vstrajni društveni de-
lavci. Prva prireditev v letošnjem poslovnem leta jc bilo predavanje o Koro ki dno 11. t. 111. Predaval je član g. Miloš Stare Udeležba povoljna. Druga prireditev pa v nedelji 25. t. m. in sircr igra: »Mlinar in njegova liti«. Prihodnje leto bo pa nas jubilejno. Društvo namreč proslavi dvajsetletnico, Orlovski odsek j:a petletnico svojega obstoja. Na to že sedaj opozarjamo sosedna društva in bratsko odseke. Dan in spore;! prireditve bomo pa že še pravočasno objavili. Morda sc bomo pa ta čas šo k'vi oglasili v »Domoljubu«. Do tedaj pa po. zdravljeni! Bog živi!
PODZEMELJ.
(Kaplanova prostovoljna bera.)
Za razu:«»vanjc razmer v naši Siri prinašamo zanimiv in poučen do;iis od sreskega poglavarja 1 Črnomlju z dne 24. okt. t. 1., št. 3253/4, ki se d« besedno glasi:
Županstvu občine Podzemelj.
Podzein. kaplan R je začetkom meseea avgust« t. 1. hodil okrog po lari, proseč prostovoljnih darov kot pripomoček za vzdrževanje svoje eksistence (obstanka) kot nadomestilo za odkupljeno bero.
Na to je podzein. župan Smuk dne 16. avgusta 1925 razglasil javno pred cerkvijo, da se prepoveduje občanom vsaka prostovoljna berna dajatev ka> planu, kar potrjuje županstvo obč. Podzemelj v svo. jem poročilu št. 313 z dae 27. avg. 1925, češ, da j« obč. odbor dne 9. avg. t. 1. soglasno sklenil, da nikdo ne sme po občini beračiti bere.
Ker spadajo prostovoljni nabirki v katoliški eerkvi za zboljšanje duhovniških dohodkov med čisto cerkvene zadeve, ki jih cerkev samostojno upravlja in ki se odtegujejo državni ingerenel (vmešavanju) (Upr. sod. 7. 2 1885 B. IX. 2398), razveljavljam (v smislu $ 95. obč. reda) s tem omenjeni zadevni sklep obč. odbora v Podzemlju 1 dne 9. avg. t 1.	Sreski poglavar.
Dragi bravci »Domoljuba«! To ni poklon ali odlikovanje, marveč čisto preprosta brca, ki tem bolj boli, čim 1 višjega mesta prileti. 6. Smukn sam0 čestitamo!
RAKA.
(Razno.)
Raka je sdravstveno okrožje ia občine Itaka, Studencc, Bučka in Skocjan. Po dolgem času smo vendar dobili okrožnega zdravnika v osebi dr. Josipa Smola, novomeškega rojaka. Ker obsega okrožje okrog 10 000 prebivalcev, je tem jako ustreženo, ker so dosedaj morali iskati zdravniške pomoči v oddaljenem Krškem, kjer je edini zdravnik močno zaposlen. — Namesto odišlega nadučitelja g. Goloba je prišel na našo šolo novoimenovani nad-učitnlj Sve!<5. — Vinska letina je bila letos srednje ugodna. Na razpolago je izboren »dolenjček«. — Novi zvon sr. Lovrenca, bronast, 1860 kg težak, veličastno odmeva po vsem Krškem polju in pa naših vinskih goricah.
DOBREPOLJH.
(Nov društveni dom.)
Skoro še vsaka slovenska župnija ima svoj prosvetni dom. V mestih in večjih krajih vidimo le celo več domov. Umovno je, da enako težnjo čuti že deli časa Udi naša lara. Samo dosedanjim nepremostljivim oviram ia ncprilikam je pripisovati dejstvo, da je naša fara zaostala v tem za drugimi I trum i. Ilila je naravnost sramota, da taka in tako velika lara, kot je naša, ni mogla tekmovati v prosveti niti s svojimi sosedami. Dobrepoljci se vsi zavedamo važnosti vpostavitve prosvetnega do. ma, kar smo pokazali letos s tem, da smo zgradili r 3 mesecih stavbo, kakršne nima vsa Dolenjska in to brez posebnega prosjačenja, večjidel s prosto-
se imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V ialogl pri
A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
S'
voljnim delom. Oc sc pomisli samo, koliko voz kam::a, opeke, peska, a: na lesa itd. jo bilo treba za to slavba in so vso speljali dobri iarani prostovoljno in brezplačno, jc ic turk velike pcžrtvovaj-nos.i, ki izvira za dobro, koristno dela. Dom stoji sezidan, pokrit. S tem pa jo malone šele polovi a dela dovršenega. Fantje, uo.jc, dekleta, icnc, se ba treba privihati rokave! Lc krepko naprej, dokler ni delo pc^clnoma izvršeno, dokler nc sloji pred nami krasna dovr cua stavba, ki bo nam v čast in ponos, ki nas bo dvignila v prosvetnem, gospodarsko socialnem in političnem oziru in tako na:n omogoči tekmovati z drugimi, čc ne cclo b'(i vzsled drugim. Priskočile na pcmoč z vsemi sredstvi in skušajte v bodoče do izvršitve zlasti gmotno podpirati drlo. K.lor ima zmiscl za dobro. korislno slvar, bo pomagal, kolikor je v njegovi moči — sa bo izkazal za moia. Dom je nujno potreben, to je pribito. Dom bo last vseh; zato vsi na delo!
ZAGORJE OB SAVI.
(Orliški gospodinjski tečaj.)
Po beliča prir.\"c zagorske O.ike go p< li ij-ski tečaj. Trajal bo dva neseea in ba nu .ii priliko dokle om, da so naučijo vsega potrt ' n?ga, kar morajo znali gospodinje. Tak letaj jc bil že pred vrč loti potreben v Zagorju, krjli dekle, ki sc za gospodinjski t o čaj nič no pri ravi, bo tcžlso dobra gospodinja. Gospodinjski pouk sc ba vr-il vsak dan pod vodsivom izkušene učiteljico ra gospodinjsko šole iz Ljubljane. De' leta, ki sc horejo tečaja ede-Icjiti, naj so priglasijo v trgovini Zadr. riomi ali
{ia članicam orliškcga kroika. štra.-ki za tečaj bedo e malenkostni, ker so oglašajo že velikodušni dobrotniki z darovi za (cč.-j. Ticba pa je pripomniti, da jc jaeorska občina za orli ki tečaj vsako podporo odklonila, dala pa jc rčiieljitani 50111 Din ia nc!:a gospodinjska predavanja. (J. < »bal jc <;ejnl fri obč'. seji. da j? orli.-ki gospodinjski letaj politi na reč. Cobal pri drugih vso prehitro vidi politiko, samo pri se! i in pri g. Arhu nikoli ne. Zato pa n i scmiljeniki tembolj pomagajmo Orlicam Lvr=iti koristno delo — gospodinjski tet: j!
IZ ŠKOCJANA PKI MOKRONOGU.
(Smrtna l:osn.)
Dne 2) novembra jo um:la gospa Je* In švigaj t.U l'o dc: ':uc Svigcljnova Ze'ka. 1!: f .ica jc l:i"a t j"'.ts večletna cerkvena pevka. Pela je le: na tkocijan.-kem koru, še ko jc bil organist pokojni nadučitelj Frane Lavrič. Iniela jc lep, visok in tisi sopran, tla jo jc bilo veselje posluša'!. Posebno lrpa jc pr'a na sv- večer božične pesmi in I i!'ariev >Tanliim ergo« itd. Bodi ji ohranjen ča-s''n spomin, njeni duši pa večno ve«clj» s sv. Cecilij« v nebeškem zboru.
LITIJA.
(Gospodinjski tečaj.)
Vsakomur je danes znano, da se mora kmet strokovno izobraziti, ako hoče, da bo v današnjih razmerah ostal gosi;odar na svoji rodni grudi. Velja pa to tndi v obilni meri našim kmetskim gospodinjam, saj pravi pregovor, da pridna gospodinja podpira tri vogle pri hiši. Tega sc je dobro zavedal naš žu~an g. H. Lcbinger in po njegovem prizadevanju sc je priredil v Litiji gospodinjski tečaj, kjer se padučujejo gojenke o vzgojeslovju, kuhanju, šivanju, sadjarstvu, vrtnarstvu, mlekarstvu in drugih ia kmetsko gospodinje važnih predmetih. TTarsika-tora mamea je rekla: »E, svoje Francke pa reg ne bom dajala kuhati učit, da bi si s tem napravljala stroške. Saj žgance in krompir zna skuhati, drugega pa itak nimamo na kmetih. Ce bo pa kdaj kaj drugega, se bo pa ie sproti naučila. Kako krpo že tudi prišije, stroji so pa tako predragi, da bi se učila.« Pa veste, mamea, kaj Vam povem? Veliko Vam lahko brez posebnega truda zraste na majhnem Trtiču pred hišo in vse to se da prav okusno pri-raviti ca hrano družini, seveda, če se zna. In tako i Vam lahko še marsikaj naštel, kar se pa skoraj
KUPI bodei vsakemu priporočal tvrdko
Lenosi I iiriinion Ljubljana
Tu se dobi najboljše sukno, kamgarn, ieviot za moške in ženske o" leke. — Vedno najnovejše rute, šerpe itd. — Solid. postrežba ter nizke cene.
e1
nc izplača Danes si ne moremo misliti dobre kmetske gosnodinje, al;a ni ve ča v vse a panogah Itme-tijjlva. Tudi kukanje jc velika umetnost, katero si jo s pridrim učenjem treba prisvojiti. Tega sc na»a dekleta dobro tavedrja. To se jc pok.-.zalo zlasii tedaj, ko jo l il tečaj razpisan, ker sc jih jc trkej veliko priglasila. Sprejelili jo. bila 2 ) deklet, tri k« oddaljeno Vi liro cd Lilije. Tečaj obiskujejo rat.e iu so zadovoljne, ker vctlo, da si bodo pridobile mneso koristnih naukov m bodočnost. Vrhovna voditeljica t o taja jc gospa Minka Odlaskova. katera s materinsko ljubeznijo vceplja zlate nauke, posebno važno za naše mlado gospodinje in bodoče m.Vere, v srca svojih goje:'k. Njena tovari.iea uči-telien ft.e. Peglova je lutli ljubezniva i" zato ji gejenke z zanimanjem sledijo pri pouku Tečaj se je pričel 1. oktobra t. I. in ba trajni do 15. decembra t. I. Vrši sc v pros'orih osnovne šole v Litiji. Boljšega proslora pač ni mogel g. župan poiskati, kot jc"tega našel in so mu dekleta za njegov trud prav hvaležne. Gospodinjo in gospodarji, gospodinjska šola Vas vabi. tla si fridite ogledat razstavo, katero priredi 13. decembra ob konca tečaja- Videli boste vrliko zanimive"! in lapega ter uvideli, kaj vse zmore kmetska gospodinja, rko zna. Przsl-avn naj Vam bo migljej, tli si preskrbite v krakom času zopet tak tečaj, ker jc neobhodno petrehen in napredek našega kmetijstva.
Gcjcnk.nm šole pa želimo obilo nanredka v njihovem gospodinjstvu in un.nmo, t'a bodo te nauke, katere bedo v šoli prejele, s pridom izkoriščalo sebi in sveii družini v prid. l>amo pa. tla se bada v poznejšem času z vcsel;em in zadovoljno s"rmi"iale na čas, katerega so prebile v gospodinjski šoli.
KT.TINA, P. DOB PRI DOMŽALAH.
(Šolske zadeve.)
Mislim, da ne bo odveč, ako nekoliko osvetlimo nao šr.l-kc razmere. Spomladi, In jc odšel od nas prejšnji milrlj g. šmajdek, so bili otroci skoro dva meseca brez pouka, rnzc.n veronauka. Tnča to ja žc moralo biti pravil-o, ker so tako ukrenili na višjih mestih. Star i. ki bi prej v nujnem delu pridržali otroke par ur od pouka, pa jc zadela občutna kaze.it; V tekočem šo'«kom letu smo pa dobili novega mladega nči'"lj%. Toda komrj po enomesečnem pofCevnniu jo koncem oktobra odšel v vojaški slnžbo. Vrnil sc j« čez per dni vsled bolehnosi Pouka nimamo zdaj nobccga. Otroci pa se la^ko 1'čijo i-stonj doma, k-l-ker s.-- jim pač poljubi, krker nekdaj, ko šo ni bilo sol. Vrra-fanjo jc potem, č«mu pl z egroni'<i'"i stre ki v»dr-žuicino ne"o šolsko poslanic? Mislimo, «'a i isto pravico, s katero se nam odločuje plačovo-js ogromnih stroškov, smemo p-ičakovati. t!a sc to uporabi v korist izobrazbo etrek. Pez "nljivo jc tudi. da v sedanjih razmerah kraitii šolski svet nima nič odločevali pri pouku. PrK-aknjemo, da s slrogostio, kakor sc zahteva udeležba otrok pr> pouku, kadar so vrši, da se bo r, isto strogostjo zadevali od mc-rodajnih oblasti, da se reden pouk oskrbuje.
HTllSIfA PHI LJUBLJANI.
Na praznik, dne 8. decembra ob 2 popoldno se bo vršilo predavanje za niž>'i in vi ji naraščaj Šentpoterske orlovsko srenjo v Ljnbliani v Društvenem domu v I:rušiti. Spored: Petje, drklamaciie nižjega in vi"jega naraščaja ter predavanje. Posebno so povabljeni starši in mladini naklonjeno občinstvo. Bog živil — Predsednik.
NF DRUŽITE SE Z IZDAJALCI TN PO-VSOD ODKLANJAJTE NJIHOVE fiASOPT-SE: DOMOVINO, JUTRO, SLOVENSKI NAROD.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Uubllani, poleg hotela,Union4.
Obrestovanie nalugodneie.
Posojila proti vkniižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
Koristne gospodarske knjiga po znižani ceni.
Draginja, ki je sledila vojni, je podala knjižne cene do lake višine, da jim kup0. val'ta moč obfinst.a ni motala nič več slediti. Ne samo j ri na:? v Sloveniji t?mvež tudi v najbolj kulturnih krajih Nemčije so knji<;otrž:ci predali zadnja leta tako malo knji f, da se ni nič več izplačevalo zalagati novih. Vsled te 'a ro pričeli najnrej nemški knjigotržci znižavati cene svojim knjigam, tako, da jih j rodajajo danes večkrat pod lastno ceno, ramo, da dvignejo promet.
S"daj so jim sledili tudi slovenski knji-gotr/.ci.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je pravkar znižala cene svojim najlepšim t> snodarskim knjigam, ki so zadnja leta izšle, Predvsem priporočamo sledeče knjige po znižanih cenah, ki so za vsako gospodarstvo zelo korislne:
llun ek Martin: Domači vrt. Praktični na-vod, kako ga uredimo, obdelujemo in kra imo. O coli 250 str. z 69 pod >bami v besetlilu in 2 barvnima slikama. Zni-fana cena broširana Din 33.—, vezana Din 40.—.
Iium ' Martin: Sadje v pospndinjstvu. Kra-t c navori o ravnanju s sadjem, o do-r ači sadbi, uporabi in o konserviranju Fadja in zelenjadi. Okni i 80 sir. s 13 barvnimi prilogami in 42 slikami. Znižat a cena Din 24.—. Humek Martin: Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov. 420 strani z 24 barvanimi umetnimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Znižana cona vez. Din 80.—. Kalinšak, S. M. Felicita: Slovenska krha-rica. Sedmi natis. Velika izdn.ja. Okoli 700 strani. Mnogo siik v besedilu in 33 umetniških tabel v naravnih barvah. Znifana cena. Elegantno vezana Din KiO.—.
Humek Martin: Sadno vino ali sadjevcc. Xa-vod, kako pa izdelujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in sta io-vitno pijačo. Okoli 130 strani z 42 podobami. Znižana cena Din 10.—. Ilumek Martin: Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. 56 str. z 22 slikami in 2 barvan ima prilogama. Znižana cena Din 10.—. Slivnik: Perotninarstvo. Kako vzgajajmo, gojimo in negujmo domače ptice. Z mnogimi slikami. Znižana cena 40.—, vez. v platno Din 50.—. Vse te knjige se naročajo v (jugoslovanski knjigarni v Ljubljani'.
Kdor pošlje denar za knjige, ki jih žel' naročiti, naprej, dobi knjige poštnine prosto.
Denar se lahko pošlje brez stroškov po poštni položnici, ki se dobi pri vsakem poštnem uradu, na naslov: Jugoslovana knjigarna v Ljubljani, poštno čekovni rat«n štev. 10,5487._ _
jD®" Kakor vsako ieto, tudi letos 5. deceinb«10
Miklavžev večer v UnionU;
POSVETU


Nova vlada v Franciji. V Franciji so imeli pretekli teden vladno krizo. Pri glasovanju o proračunu je večina poslancev odklonila vladni predlog, kar je pomenilo nezaupnico vladi. Ministrski predsednik 1'ainlcve jo z viemi ministri radi tega takoj odstopil. Novi vladi predseduje Briand, ki je prevzel tudi zunanje ministrstvo.
Odprava občinskih odborov v Italiji. Italijanski parlament je v smislu sklepov fašistovske stranke sprejel nov občinski red, po katerem so odpravljeni občinski odbori, mesto katerih bodo občinam gospodarili od vlade imenovani uradniki.
Nemčija vstopi v Društvo narodov. Nemški državni zbor je odobril mednarodne pogodbe, ki so bile sklenjene v Locarnu. Obrnem je parlament pooblastil vlado, da prijavi v top Nemčije v Društvo narodov.
Kaznovanje Grčije. Mednarodna komisija, ki ugotavlja škodo, ki so jo Grki napravili z vpadom v Bolgarijo tamkajšnjemu iiu*' tvu, zahteve, (ia plača Grčija 85.000 funtov odškodnine družinam v boju padlih boljarskih častnikov in vojakov, bolgarski vladi pa mera plačati 57.000 funtov.
Tudi Egipčani se npirajo angleškemu gospodstvu. Egipt je na videz samostojna država. Ima svoj parlairent in svojo vlado. Vendrr vse to le zato, da se prikrije !hid-sivu resnica. V resnici namreč vladajo v Egiptu Angleži, ki nadzirajo viado in ir-e-rnjojo ministrskega predsednika. Od Angležev imenovanemu predsedniku vlade Živar-paši pa parlament ni bil nič kaj po vol ii, za'o pa je že v marcu razpustil in sr.m vladal. Kazpuščcni parlament pa se je pod vodstvom Zaglul-paše sedaj sam sestal in sklenil vladi nezaupnico. Vlada je pripravila zelo veliko vojaštva, da s silo zatre ver?' o gibanj o opozicije.
Sodniki na zato ni klopi. V Harkovu v Ukrajini sedi na zatožni klopi pred sodiščem več bivših ljudskih sodnikov, ki so se dali podkupovati in so celo vrsto ljudi po n-dolžneri obsodili. Ti >sodniki« pa niso učeni sodniki, ampak so komunisti, ki so ob času revolucije, ko so med drugim urad-ništvom pregnali tudi sodnike, postali sodniki in seveda za to službo niso i tre i nobene sposobnosti. Sodili so pristransko in kdor je plačal, je bil oproščen. Posledica takega sojenja je bila, da so sami prišli na zatc-žno klop.
rVed novo vlado na češkoslovaškem. Takoj po volitvah je češkoslovaška vlada odstopila. Sedaj se vrše pogajanja za sesta-vo nove vlade. Ministrski predsednik bo raibrže zopet Švehla, vodja agraresv. V v ado bedo vstopile vse tiste stranke, ki so 1 i'e že dosedaj v vladi. Vabijo pa tudi voditelja Slovakov Illinka, s katerim se vrše po- ajanja. Hlinka zahteva široko avtonomijo za Slovaško in le pod tem pogojem je prinravljen vstopiti v vlado.	_
vpirmpo se »prcime	bajec, trgov.
V. EjJSj-ntšl* vrtnarstvo - Ljubljana. — VprrJa 8C: Pod Trančo Stev. 2,
7C04
v vsako hišo Domoljuba!
Uporaba umetnih gnojil.
Pred vojno je bila uporaba umetnih gnojil v Sloveniji tako razširjena, kakor v nobeni drugi pokrajini na jugu. Tako se računa, da je bilo v letu 1913. potrošenih na tem prostoru okrog 14C0 vagonov raznih umetnih gnojil. To je bil znrk, da so se kmetovalci dobro zavedali velikega pomena in izredne dobičkanosnosti t:ga sredstva za zemeljsko pridelovanje, drugače ne bi toliko izdali za nje.
Kako pa izgleda dandanes po 12 letih? Po statistiki iz lanskega lela je Slovenija raztrosila še niti ne 400 vagonov vseh umetnih gnojil. Kaj to pomeni? Ali da se današnji kmetski gospodarji ne zavedajo več važnosti te vrste gnojil za poljedelstvo, ali da so zgubili zaupanje do njih učinkovitosti, ali so na nje pozabili, ali se jim pa zdijo predraga. Vsak teh vzrokov nekaj drži, toda vsi skupaj pre malo, da bi upravieevaii tako malomarnost naših kmetovalcev. Svesti si namreč moramo biti, da gospodarske krize, ki nas sedaj tla ji in nam grozi tudi še za bodočnost, ne bomo premagali brez uporabe umetnih gnojil, t. j. brez intenzivnega kmetovanja, pri katerem gre za to, da se iz malega prostora izvleče ve'iko več pridelkov, nego je dosedaj v splošnem pri nas navada.
Kaža torej, da pri nas kmelij-slvo. nazaduje namesto, da bi napredovalo. Glejmo si, kako je drugod v naši državi. Če vzavemo samo kot zgled siromašno Liko na Hrvaškem, ki je znana kot najsiror.iaš-ncjja pokrajina niče države, vidimo, da je ta lela 1913. porabila samo pel vagci:a umetnih gnojil, lela 1924. pa žc 200 vagonov. Nerazumljivo je, da kulturno tako nnredfca Slovenija v tem pogledu tako daleč zaostaj?.? A!i se vračamo razaj k kmetovanju starih očakov? Če pofde tako naprej, bo naš kmet moral vse kupovati cd svojega vzhodnega soseda, ker bi ga domače pridelovanja stalo več nego ted?.j, če bi kupoval. Nikar trditi, da se iz nase zemlje ne da več izvleči Če ne za polovico, ca vsaj za tretjino se dajo zvišati pridelki naših njih in travnikov deloma z umnejšim obdelovanjem, deloma pa z ume'rimi gnojili.
Morda bo eden ali drugi kmetovalec tukaj nastopil, češ, gnojil sem z umetnimi gnojili, pa nisem dosegel primernega uspeha. Mogoče je trdi tel Toda največkrat je temu kriv kmetovalec sam, ki je nepravilno ravnal z umetnimi gnojili.
Pri tam treba pripomniti, da imamo veliko število umetnih gnojil, s katerimi lre|1oa različno ravnati. Razen tega vsebuje večina umetnih gnojil le po eno rastlinsko hranilo, torej treba k posameznim rastlinam gnojiti z več vrstami umetnih gnojil. Tako imamo v glavnem dušičnata, fosforova, kalijeva in apnova gnojila. Če gnojimo z dušičnatimi gnojili, moramo vedeti. da ie treba apnov dušik 14 dni pred
iA v.:,••
-ikiri; 'iMji
setvijo podkopati ali podorati, dočim tro-simo čilski soliter, ki je tudi dušienato gno/do, na zelene rastline tedaj, ko se te 1 nahajajo že v razvoju. Apnov dušik, potrošen po zelenih ra.;l'inah, bi jih osmodilj čilski soliler pa, p cd.-.ran ali podkovan, bi deževnica v zemlji sprala v spodnje plasti, kjer bi rastlinam ne mcgel koristiti.
Sličen razloček opazimo pri fosfo.ro-vih gnojilih. Superiosfat bodemo trosiii tedaj, ko hočemo, da začne hitro učinkovati, t. j. žitom, deteljam. Tcmazova žlindra pa deluje počori, zato pa daljšo dobo; trosili jo bodemo tedaj po travnikih in vinogradih, v katerih se pozna njen učinek po več let.
Kot kalijeva gnojila so pri nas razširjena samo kajr.it in kalijeva sol. Prvi ima . 14 odstotkov kalija, druga pa 42 odstotkov. Če tudi je kalijeva sol številčno za polovico dražja od kajnita, je vendar glede svoje gnojilne vrednosti za polovico cenejša od kajnita. Iz, tega razlega je vedno in povsod priporočati Ie kalijevo gnojilo. Ta sol učinkuje hitreje kot kajnit, zato se irosi navadno spomladi.
Rastline pa ne rabijo ene teh vrst, ampak dve aii tri ali celo tudi štiri (apno). Zakaj treba to delati, nam predpisuje dejstvo, da je rodovitnost zemlje oziroma višina pridelkov odvisna od tistega hranila, ki se nahaja v zemlji v najmasjši ko-Ečiii. Na primer; če ima določena zemlja v setoliko fosforove kisline, da bi so meralo pridelati 12 stotov pšenice, kalija za pridelati 10 stotov pšenice in dušika za pridelati 8 stotov pšerice, bo pridelala samo 8 stotov pšenice in nič več.
S tem je na kratko podanih par glavnih smernic glede uporabe umetrih gnojil, ki iih mora kmetovalec dobro poznati, če hoče. uspešno z njimi, gnojiti.
Gospodarska osvežil«. DENAR.
g Uradne cene za meseo deeember 1925. Finančni minister je za mesec december odredil te-le uradne cene: napoleondor 217 Din, turška lira 245 Din, angleški funt 273 Din, dolar 56.25 Din, kanadski dolar 56 Din, nemška marka 13.40 Din, avstrijski šiling 7.93 Din, 100 francoskih frankov 224 Bis, 100 švicarskih frankov 1033 Din, 100 italijanskih lir 226, 100 belgijskih frankov,1255 Din, 100 romunskih lejov 41 Din, 100 grških drahem 75 Din, 100 čeških kron 167 Din, milijon ma/arskih kron 778 Din.
CENE.
g Ljubljanski blagovna borza. Cene na žitnem tržišču so nekoliko porasle. Blago, s katorim se trguje na ljubljanski blagovni borzi, se plačuje po cenah, ki veljajo na debelo za cele vagone, deloma postavljene v Ljubljano, deloma postavljene na postajo, kjer se naklada. Tu označene cene veljajo za 100 kg. Tako je veljala pšenica bačka na
7l
bački p .-,laji 243 Din, pšenica na slavonski postaji 2;6 Din, pšenica iz Bačke, postavijo a "v Ljubljano, 835 Din. Oves sramski jo stal v Sramu 175 Din. Kcruza stara se jo prodajala na bački postaji po 157.50 Din, ra bauafski posiaji IGO Din, postavljena v Ljubljano 19J Din; koruza nova, umetno sušena, "v Kovem Sadu 115 Din, r.a bački postaji 135 Din, postavljena na Jesenice 178 dinarjev. Otrobi debeli v Novem Sadu 145 dinarjev, d rab ni na slavonski postaji 120 dinarjev, drobni postavljeni v Ljuoijano 143 Din. Ajra dcmača v Ljubljani 265 Din. Proso domače, ra postaji v Beltincih 205 dinarjev. Krompir beli iz Prekmurja 65 di-rarjav. Fižol prepeličar v Ljubljani 320 dinarjev, mandalon postavljen v Postojno 430 dinarjev. — Seno sladko na štajerski postaji 72.50 Din, slama v Mariboru 45—50 dinarjev.
g Ljubljanski trg. Kilogram govejega mesa je stal 15—19 Din, taletihe 17—20 dinarjev, prašičevne 20—27 Din, sanine 22.50—20 Din, masti 33—31 Din, šunke 35—37 Din, preka;enega mesa 30—35 dinarjev. Piščanec 12.50—20 Din, kokoš 25 do 35 Din, raca 23 do 30 Din, nepiia ia gos 4)—70 Din. — Liter mleka 2.50—3 Din, kilogram surovega masla 40 Din, čajnega masla 55—60 Din, bohinjskega sira 36 dinarjev; par jajc 3.50—8.75 Din. — Kilogram moke št. 00 5.25 Din, štev. 0 4.75, št. 1. 4.50; kilogram otrobi 2.50 D„ kor.-zne ir ke 3.40 Din. 130 kg pšenice 330 Din, r;.i 250 Din, ječmena 230—250 Din, ovsa 24>—230 Din, prosa 300 Din, koruza 230 dinarjev, ajde 830 Din, fižola 840—360 Din, £,raha 400 Din, leče C00 Din.
g Virska trgovina v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Snlila, poteka tamošnja vinska kupčija mnogo povoljneje kakor lani. Že cl sedaj sd prodane znatne količine vina v n.lranjost države, nekaj pa tudi v Avstrijo
1.1	Uehoslovaško. Vinski trgovci se le pri-t lujejo, da je odpravljanje po železnici
tclavuo.
ŽIVINA.
g Živinski sojem v Mariboru 24. no-rcrobra. Prignanih je bilo na ta sejem 23 konj, 9 bikov, 124 volov, 371 krav, 11 telet, s.ni; aj 541 komadov. Prodanih je bilo 175 komadov, od teh 7 v Italijo in 21 v Avstrijo. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 8.75—9.25 Din, rejeni voli 7.75—8.50 Din, vprežni voli 6.25 do 7.50 Din, biki za klanje 5—8 Din, klavne krave debele 5.50 do 6.25 Din, plemenske krave 4.25—5.25 Din, krave za klobasarje
3.2	i—4 Din, molzne in breje krave 5.25 do 6 dinarjev, mada živina 6.75—10 Din. Kupčija je bija v splošnem slaba. Mesne cene za 1 kg: govedina 10.25 Din, teletina 12.50 dinarjev, svinjina 12.50—30 Din za kilogram.
g Živinske cene v Ljubljani. Za kilogram žive teže se je plačevalo: Voli prvovrstni Din 9.25—9.50, voli rejeni 8.50 do 3.75 Din, voli slabo rejeni 7.50—7.75 Din, biki težki debeli 9—9.50 Din, biki rejeni al]i 7—7.50 Din, krave debele 8—8.25 Din, krave rejene 6.53—7 Din, krave klobasarice 3.75—4 Din, telice debele težje 8—8.50 Din, telica rejene 7—7.50 Din, teleta težja de-Dela 10—10.25 Din, teleta rejena 8.75 do 8l
9 25, teleta zaklana po kakovosti 13—14 di-
. . „.	v 1 . •: -i -i A ~ 1 1 O X I 1 n
špeharji prvovrstni 16.75—17.50 Din, bana-žki špeharji navadni 16 do 16.25 Din. — Cene govejo živine so v preteklem tednu oslale skoro neizpremenjene, le prav dobro pitano blago je doseglo izjemoma _ boljšo cene. Slabo rejena živina sc sedaj težko proda in nima skoro nobene cene, ker jc lepo rejene živine dosti na razpolago. Cena teletom pa ja popustila, to pa vsled zvišane prodaje prašičev. Prašiči se pa sedaj lahko prodajo in se je cera obdržala na prejšnji višini tako, da se niti izvoz ne izplača. Cene sa bodo še držale, dokler ne bo preveč blaga na ponudbo.
g Prašičji sejem v Mariboru 27. novembra. Prignanih je bilo 151 prašičev, 3 ovca in 1 koza. Povprečne cene za komad so bila: prašiči 5—6 tednov stari 93—100 Din, 7 do 9 tednov stari 125—203 Din, 3 do 4 mese-a stari 250 do 300 Din, 5 do 7 mesecev stari 850 do 410 Din, 8 do 10 mesecev 520 do 650 Din, 1 leto stari 1050 do 1.200 Din. Za kilogram žive teže se je plačevalo 11.50 do 12.50 Din, za kilogram mrtve i^že 15 do 18 Din. Prodanih je bilo 80 prašičev.
g Cene mleka v Ljubljani. Mlekarsko društvo za Ljubljansko okolico je brez predhodnega sporazuma z mestnim tržnim nadzsrstvom s 1. decembrom t. 1. zvišalo cene za mleko za 50 par pri litru t. j. od tri na 3.50 Din. — DruSivo ljubljanskih gos;o-dinj ja takoj nato objavilo svoj ugover proti temu zvišanju in poživlja gospodinja, naj ga tudi po 1. decemoru ne plačujejo dražje kot po 3 Din liier. — Na to je mestno tivno nadzorstvo objavilo mlečne cene za mcscc december in "sicer: 1 liter mleka na dom postavljenega 3 Din (doslej 3 Din), 1 liter mleka v mlekarnah v mestu 3 Din (doslaj 2.75 Din), 1 liter mleka na trgu 3 Din (doslej 2.50 Din). — Mestno tržno nadzorstvo smatra drugo zvišanje cane mleku za neupravičeno in nedopustno ter opozarja občinstvo, da naj naznani vsakogar, ki bi zahteval za mleko višjo ceno, kakor je določena po tržni oblasti, mestnemu tržnemu nadzorstvu, ka'cor tudi onega, ki bi mleko dražje plačeval. — Uradno določevanja cen raznim pridelkom bi bilo po našem mnenju umestno le tedaj, če bi se cenc določile za vse življanske potrebščine. Nikakor pa ne gre, da se cene odmerijo samo za pridelke kmeta, ki ga preživljajo. Cene mleku so zadostno padle, cene živini še bolj; meso je pa še zmeraj precej drago. Kako pa z drugimi potrebščinami, ki jih mora kmet še vedno tako drago plačevati kakor lani. Pustite, naj se cena mleku sama uravnava, bo za vse boljše 1
g Ogledovanje klavnih živali in mesa. Kmetijsko ministrstvo je izdalo nov pravilnik o ogledovanju klavnih živali in mesa, ki je objavljen v >Uradnem listu« št. 104 od 16. t. m. Po tem pravilniku je dovoljeno pošiljati meso v notranjost države iz enega kraja v drugega samo če je krito od pristojnega živinozdravnika s potrdilom, v katerem se potrjuje, da navedeno meso izvira od živali, ki so bile pred zakolom in po njem po predpisu ogledane in za zdrave spoznane. Zaklana goveda smejo biti raz-
sekana največ na štiri dele, manjše živafi pa na dve polovici. Meso mora biti tudi p0 predpisih žigosano in v namembnem kraju zopet pregledano. Nežigosano ali proti gori omenjenim predpisom opremljeno meso se zapleni in vniči, odnosno proda na javni dražbi, če so ugotovi, da je zdravo. Z zdravstvenim potrdilom pristojnega uradnega veterinarja'moraja biti odslej opremljene tudi vse pošiljke mesnih izdelkov, kakor klobase, salame, mesne konzerve in drugo,
g Poljedelsko orodje oproščeno curine, Na zahtevo ministrstva za kmetijstvo in vode je finančni minister oprostil uvoz poljedelskega orodja iz inozemstva vsali carin, ako to orodja uvozijo osebe, ki ga uperab-ljajo za lastno potrebo.
g Ukreni proti draginji. Minister za so-cija no politiko namerava po vesteh iz Bel-grada podvzeti resno akcijo proti draginji. Kakor ia vsakemu znano, so se cenc sedaj zelo čudno razvijale. Dočim so namrač cene Kmetij.kim pridelkom znatno padle, so oslale cene industrijskim proizvodom skoro neizpremenjene. Kako misli ministrsko uravnati ra/.ne cene, nam ni znano, ta^a vemo, da bodo industrijalci, obrtniki ia trgovci prati tej akciji ostro nastopili. Dosedaj so namreč vse tako odredbe končale brez uspeha. Najuspešnejše sredstvo hi bilo gtvoriti meja inozemskim izdelkom in pripustiti tu jo konkurenco. S tem bi se domača industrija bolj okrepila nego oviranje dra-ve konkurence. In drugo nič manj učinkovito sredstvo bi bilo z n i ž a t i d a v k e, ki dandanes vbijajo domačo industrijo in so pravi vzrok današnje draginje, — Delavske organizacija v Velikem Beč.ffi-reku so sk enile. da bodo 6. decembra vri-redile veliko demonstrativno skupščino proti dra »inji, da opozorijo oblastva na previsoke cene nekaterih življenskih potrebščin.
g Prepoved prodaje ameriških samo-rodnic in njihovera pridelka. Veliki žuran ljubljanske oblasti je izdal odredbo, po kateri ni samo prepovedano razmnoževati ameriške trte-samcrodnice, ampak tudi proda a vina od teh trt. čisto vino od samo-rodnic ali pa mešano se v gostilnah sme prodajati le z označbo, da je vino od sam«-rodnic ali pa mešano. Kdor prodaja svoje vino od samorodnic, sme to brez težkoc delati, seveda le pod tem imenom. V toliko sega odredba velikega župana. Toda ta odredba bo naletela na ovire s kazenskim zakonom. Vprašanje je namreč, kako staliste bo zavzelo sodišče v primeru zadevne? spora, ker se more držati samo vinskega zakona iz leta 1907, ki pa določuje, da je »vsak iz trtnogrozdnih jagod napravljeni ali iztisnjeni sok naravni mošt, odnosno narav-! no vino.« Iz tega vidimo, kako brez poudarka se dandanes izdajajo odredbe n ' samo od osrednjih oblasti ampak tudi oa domačih upravnih organov , od katerih bilo pričakovati, da vsaj malo poznajo veljavne stare zakone.
Naivecia
vsakovrstnega sukna ln hlafevine za moSke °l'l k AllE SKABERNE - Lfnblfan«, Mestni tri 1'
Socialna vzgoja.
Miroljubnost. Dobre odnošaje med otroci prav zelo ovirajo razne napake v otroškem temperamentu. Prav mnogo pa zakrivi v tem oziru tudi vzgoja. Prepiri med oiroci so nekaj čisto navadnega in se tudi navadno hitro poravnajo. Opazovati je treba otroke! Tu je mali lonček, ki hitro in nenadoma skipi; tam samoglavec, ki ho2e imeti vedno prav, in sicer baš po svoii glavi; tam zopet čmernež, ki se mu kar nič ne Ijuli in se odteguje od igre ter vso zabavo pokvari; tam zopet občutljivi meh-lcužneš, ki je za vsako malenkost užaljen. Pri takih različnih lastnostih prepir ni prav nič novega, zlasti še, ker je otroška narava taka, da se še ne zna premagati.
Toda pri samem prepiru navadno ne c tane; kaj radi si otrcci posežejo v lase. Jezni petelinček ja zelo hud, a tudi sam dobi primerno plačilo. Samoglavec in čmernež navadno rilec kuhata, a ju tovariši mirno puste tam ob strani, kar je za nju najboljše zdravilo. Domišljale, ki s svojo nadvlado kali mir, je navadno predmet splošnega smeha.
Tako pridejo slabe družabne lastnosti otrok že kar med otroci samimi do primernega pouka pa tudi odprave. Tako se vzgajajo o'roci med seboj. In mati? Njena naloga je, da miroljubnost, družabnost in skupnost še nadalje negrje. To pa stori s ten\ da z vsemi enako ravna, noben?ga ne odlikuje, da je napram vsem enako pravična, <'a pri otroških sporih natančno poišče krivce, tožljivce onamoti in zavrne in one, ki delajo zdrahe pri igri, izključi od skupnih iger.
Naša dekleta že danes opozarjamo na novi letnik edinega slovenskega dekliškega lista »Vigred«, ki bo prinašal v novem letu dolgo, izvirno povest iz dekliškega življenja in mnogo krajših povesti in iger, poučnih in zabavnih spisov in lepih vzorčnih pol za ročna dela. Naroča se v Ljubljani (Ljudski dom) in stane za celo leto samo 25 Din. Prva številka izide še pred božičem,
zicem.
FMo in perilo.
Navada, da se perilo plavi, je slaba navada. Na Dunaju je plavila perica, ki je imela ranico na prstu. Zastrupila si je kri. Ako j3 plavilo tako strupeno, je jasno, da ni zdravo, če imamo na sebi močno plav-ljeno perilo. Potimo se in s potom vlečemo vase, kar je v perilu — potem obolimo in ne vemo, zakaj. In zakaj se plavi perilo? Navadno zato, ker ni prav čisto, kaj lepši perilo pač ni vsled plavljenja. Cista, bela
e v
barva perila je barva snage. Res, da imajo v nekaterih krajih navado, da so peče in druge bele rute za glavo bolj plavkasle, lepše pa niso peče zato; bele kakor cvet je veljalo nekdaj.
Zdaj imajo perice razne vrste močnih sod in apen na razpolago. Vse to peče na koži, če ni dolro izbrano, posebno hudo pa dene občutljivi koži otrok. Slabo izprano perilo je nakopalo že mnogim otrokom hudo bolezen, posebno, če se je pralo, kakor se navadno pri pericah, perilo od zdravih in od bolnih skupaj. Za otročje perilo se sploh ne sme rabiti nobene vrste soda in tudi milo se mora jako skrbno izprati. Prepotenega perila ne oblači, vlažnega ne de-vaj na posteljo.
Kuhinja.
Gospodinja kuharica.
Eno izmed najvažnejših opravil v go-socdinjstvu je gotovo kukanje. Po vsej pravici se prišteva kuhanje k umetnostim. Kuharska umetnost zahteva znanje, skrbnost, pazljivost in debro roko. Kolikokrat se sliši: Ta ima dobro roko za kuhanje. V novejšem času se kuha največ na štedilnikih. Le v nekaterih krajih po deŽ3li se kuha še v peči ali na ognjišču. Zlasti po nekdanjem Notranjskem je ta način kuhanja še dandanes zelo razširjen. Tam se kuha v
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE - Ljublfana, Mestni tr* 10.
čih, ki vise od stropa. Okoli ognja so pa po potrebi razvrščeni tudi lonci, v katerih se kuha. Vsekako je pa kuha v peči in na ognjišču precej neredna in za veliko število jedil tudi precej otežkočena. V živem spominu mi je kuhanje v peči v nedeljo zjutraj, ko so šli mati k maši. Z burkljami sem prestavljala lonce in prav mnogokrat se je zgodilo, da se je zvrnila kava ali pa mleko po peči. Dandanes so štedilniki že skoraj v vsaki hiši, kar kaže, da je kuhanje s tem zelo olajšano in da se pri drvih prav lahko veliko prihrani.
Štedilnik stoii v kuhinji. Kuhinja je pri hiši prav tako važen in potreben prostor kakor spalnica in pa prostor, kjer se nahajamo čez dan. Kuhinja mora biti svetla, prostorna, zračna, čedna in snažna. Orodja, ki morajo biti v kuhinji, so: omara, polica za posodo, miza, par stolov, škaf za umivanje, deska za rezance in deska za rezati ali sekliali meso in prikuhe. Dalje mora biti tudi kladivo, sekač, ponvice, za-jemače, rešeto in silo, ribežen in potrebni lonci in sklede.
V omaro spravljamo jedila, ki se vsak dan rabijo, kakor: mleko, kašo, riž, kavo, cikorijo, sladkor in še druga jedila, ki se večkrat rabijo. Predvsem pa mora vladati v kuhinji red in snaga. Vsaka stvar mora imeti svoj dolečen prostor, da gospodinja tudi v temi najde, kar potrebuje. Red in snaga sta ljudem in Eogu draga, zato mora gospodinja gledati, da dopade njen red in snaga Bogu in ljudem. Poseda, v kateri kuhamo, je železna, lončena, bakrena, iz medi, kositra in v novejšem času tudi iz
TA HLADA DAMA
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpentl-novim .GAZELA'-milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA*- milom.
MIIO
aluminija ali niklja. Vezana z žico je lončena poroda zelo priporočljiva za kuhanje kislin, kakor so zelje in ropa. Tudi za umivanja je taka posoda zelo pripravna. Železra poseda jo g azirana. Dokler je bolj nova in še neekrušana, jo dobra in priporočljiva. Okrušena in nedobro pomita je velikokrat zdravju škodljiva. Tudi bakrena in medena posoda je mnogokrat prav nevarna, ker spaja v sebi tvarino, spojeno s kislino, iz katerih rastane zeleni volk. Za-leni volk je hud strup. Prav velikokrat se je že kdo zastrupil s to zelenico. Pcsebno za kisla jedila nr.j se te vrste posoda ne rabi.
* • •
Žličniki iz pšenične^a zdroba za v juho. V skledi vmešaj 1 in pol dokagrama masti, kuhanega ali surovega masla. Primešaj ea rumenjak debelega jajca ali dva drobnega.. Iz beljaka oziroma beljakov naredi trd sneg, narahlo ga primešaj in prideni 10 dkg pšeničnega zdroba, premešaj in takoj zakuhaj na vrelo juho. Zakuhavaj tako, da pred vsakim zajemanjem omočiš žlico v vrelo juho. Z rahlim pritiskom ob skledi se žiičnik ugladi. Vro naj 20 minut.
Z ilro bo v ki n;k. 5 dkg pšeničnega idroba skuhaj v treh osminkah osoljenega mlaka. Ko so shladi primešaj 5 dkg stolča-ne7a s'adkcrja, malo limoninih lupinic in ma o drobne zrezane varsilije. Ko je vse dobro premešano, prideni sneg iz obeh beljakov. Pekača namaži s surovim maslom, potrasi malo z moko in stresi pripravljen z.lrob v pekača. V pečici peci pol ure. Pečanoma lahko obložiš s kupčki mezge (zolz-nom). Paziti je pri kipnikili posabno nato, cla se zračuna, kda.i pride kionik na mizo. Ča sa delj časa peče kot potreba, upade, s iJaji.or zgubi na okusu in obliki.
Zdravje,
Tzpahki. Zanske, ki jih boli rada glava, dobijo pogostoma kak majhon mcbvr-čok ra ustnicah a i pod nosom. Tak me-h"rčak aii tudi driTjačs izpahek se po-z ravi hitro, če namočiš krpo v gorko o je in tiščiš na beločem mostu. Tudi ž anje puma; a. Take izpahke je treb& že zaradi tega zdraviti, ker se pritakne lahko kaj in na tane iz majhne ranice smrtna nevarnost. Kdor ima večkrat izpahke, naj se umiva z gorkim gomiličnim čajem in naj p;'o vsak večer malo takega čaja.
(.poroka na jajcu. Neki angleški mornar, ki je letos umrl na morja, je napisal oporoko o svojem ne ravno majhnem premoženju na lu1 ' o navadnega kurjega jajca. Načečkal je s kopirnim sv:nčnikom nekaj besed, pa jako nerazločno. Pri datumu manjka ime meseca. Podpisana ni nobena priča. Sodniki sedaj premišljujejo, ali je čutna oporoka veljavna ali ne. Najprej so jo fotografirali, da jo ložje študirajo.
Naši celi današnji nakladi smo priložili reklamno prilego znane bančne tvrdke A. Rcin in drug v Zagrebu, ki jo tvrdka prHoroča pažnji cenj. čitatcljev. Skoro vsi večji dobitki Drž. razr. loterije so odpadli na srečke, kupljene pri tej solidni tvrdki, kot: 400.000, 3CO.OOO, 80 000, 60.000 Din itd. in premije enega milijona dinarjev. T
.r
Fantovski večeri v pismih.
Družina je dalje skupnost bratov i n s e s t er. lvako pa s to skupnostjo in s teboj? »Marsikje,« pravi dr. Miroslav b r u m a t v knjigi: Kam? (uorica 1S24) — katero knjigo ti ob tej priliki teplo priporočam, »so somčni dnevi redka prikazen v družini, skoraj tako redki kot velikonočna potica. Vsakodnevni spored je ropotanje in pritoževanje in medsebojno očitanje in nestrpno zbadanje na desno in levo od jutra do večera. Ali pretiravam? Le poglej bliže in preudari, če se niso naše družine, naši bratje in sestre privadili ra življenje, kakršno bi ne smelo biti, in ali se niso vživeli v take domače razmere, kakršne se gabijo dobro vzgojenemu človeku? ...« Mi vedno gledamo na brata in sestro in opazujemo česa jim manjka, da se ne moremo ž njimi popolnoma raztimoii, nikdar pa, ali vsaj prema-lokrat pogledamo vase z ostrim pogledom in vprašanjem, ali se ne skriva morda v naših prsih tista zla sila, ki racdvnja in razkraja. — Tvoj brat hore biti velik, sili s tabo v družbo. To te jezi, zmerjaš ga, pediš od sc.be, a ne pomisliš, da si mu s tem vzrek, da mrzi vzerno mladost in mu tako zgodaj že trgnš iz srca zaupanja do najbližjih? Tvoja sestra je čemerna in sitna in je ne moreš trpeti, ker pozabiš da jo — sam ne v?š kolikokrat — grdo zbadaš in ii groniš vsako še tako nedolžno veselje. Tvoa sestra so ti gabi, ker se preveč še-mi in lišpa. Ali je ne spodbujaš sam k temu, ko skoraj klečeplaziš pred neumno nališpnnimi deklinami? Svojega brala imenuješ lenuha, ker ne dala prav toliko kot ti. Skoraj gotovo pa pozabljaš, cla si krep-kejše narave, da te žene mrzlično naprej morda celo napuh ali pa lakomnost. To so le nekateri zgledi, ki razdirajo skupnest z brati in seslrami, druge poišči sam v svojem življenju!
Družina je končno skupnost življenja, skupnost dela, molitve, veselja in žalosti. Kako pa ta skupnost in ti? Ž8 sva omenila, kako je z delom. Ne enkrat, ampak večkrat se zgodi, da marsikateri fant grozi za vsako malenkost, da bo pustil delo v domači hiši in šel po svetu. In skupnost molitve? Misli na nedeljsko službo božjo, na molitev, na pre:eman'e svelih zakramentov! Oče in mati morda po težkem delu k molitvi, ti pa k ponočevanju. Oče in mali pri obhajilni mizi, ti pa celo brez nedeljske maše. Eratje in sestre pri branju »Bogoljuba« — ti pa v gostilni pri kvanti. — In. skupno vesolje in žalest? Ali ni morda ravno tvoje veselje povod žalosti v vaši hiši in obratno veselje tvo ih domačih povod tvoji žalosti. Viri veselja za krščansko družino je zlasti delo, življenja s sveto Cerkvijo, molitev in narava; kje pa izvirajo vrelci tvojega veselja?
Tako, dragi fant, preudari nekoliko svojo skupnost z vašo družino. In če ti vest
kaj očita, vedi, da ni dobro prezgodaj stopali preveč na la tne noge! Tudi ni junaštvo, če se daš cd drugih zapeljevati na napačna pota. Vem namreč cla imaš vedno več prijateljev, ki skušajo izrabljati tvoje hrepenenje po prostosti, pa tudi izrabljati tvoj denar. Zato se ti dobrikajo in te po-miiujejo in se obračajo na vsa mogoča čustva, ki se v teh letih vzbujajo v tebi; toda vedi, da ti povedo resnico samo na pol, kažejo ti samo eno stran tvoje medalje, drugo pa skrbno prikrivajo. Pravijo sicer, da si že samostojen mož, v resnici pa dobro vedo, da si še le na pol dozorel. Zato se lahko zgodi, če jim slediš, da se znajdeš nekega dne v tujini lačen in zapuščen podobno kot se je znašel izgubljeni sin. — Vedoli tudi moraš, da se uprav v tem kaže še vsa tvoja nezrelost, če preveč hrepeniš proč iz družinske skupnosti. Ni nrmreč v tem junaštvo, da kdo poslana svoboden, ko svobode še niti rabiti ne zna; junaštvo je v tem, da ravno seda", ko te vse vleče ven iz družine, skt-šaš še bolj živeli v domači družini. Da je to ro3 junaštvo, spoznaš že iz tega, ker je treba za tako ravnanje večkrat precej samega sebe premagovati. Vse
v čemer se čovek pi emaguje, ie junaštvo; kdor pa ce da zvodili od ma'o-pridnih ljudi n- napačna pola, pokaže ravno s tem, da ni junak. Pa tudi tvo a vest ti govori, da si junak, kadarkoli si se pra-ma -al; na pretno pa, kadarkoli si pcdle-psI zaneljivcem in šol ra pota napačne svobode, vselej te je tudi več ali manj pekla tvoja vrsk
Seveda pa je — kot sem že omenjal — tudi res, da ne moreš več biti naispreti družini prav tak kot si bil pred leti, ko si bil še popoln otrok. Dcslej te je družina imela do cela v svetem varstvu; odslej pa ti mora družina pomagati v prvi vrsti k temu, da po taneš cel mož. Zato nisi vso v popolni odvisnosti od nje, ampak postajaš vsak dan vedno bolj soodgovoren za vašo družino. Sedaj ie ža čas, da se z očetom skupaj posvetujeta, pa tudi skupaj gospodarita. Gledati moraš, da vaš dom ne razpada, t rnpak raslo. Zavednti se moraš cla si soodgovoren za svo'e delo. Karkoli delaš, moraš delati tako kot bi bil že ti namesto očala pravi gepedar. — Prav posebno pa šo morrjj gledati, da ohraniš dobro ime vasi družini. Karkoli bi torej moglo spodkopati rgled vaši hiši, bodi oV.leč preč cd tebo. Ce tako delaš, rasleš in zoriš v pravega meža gospedar a. Vedno več pravega spoznanja bo v tebi in ko pride čas, da te Bog pokliče namesto očata za gospodarja, tedaj boš zrel in soo-soben za svoj poklic. V tej želji te pozdravlja	vaški učitelj.
»e kupuje v manufakturnl .trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
Brezverski listi se boje.
Svobodomiselni listi so vsi skočili pokonci, ko so brali, da nas škof svare pred slabim časopisjem in priporočajo dobro. Ker ne mislijo več po krščansko, jim seveda ne gre v glavo, da prva božja zapoved j izpoveduje brati protiverske spise. Sedaj ko so se ustrašili ob škofovem svarilu, skušajo biti nekateri skoro pobožni, samo da ne bi mislili bravci, da niso res proti veri. Toda volka poznaš tudi, če se skriva edet v ovčjo kožo. Naše ljudstvo pozna liste, ki počasi vlivajo strup v dušo. Nič jim ne bo pomagalo, če sedaj skrivajo svojo barvo. Oglejmo si danes enega izmed listov, da po njem spoznamo tudi druge.
Proti češčeuju Matere božje.
Eden od listov, ki se najbolj jezi, da škof svare pred prepovedanimi listi, je »Slov. Narod«. Že desetletja se ta list zaletava proti vsemu, kar je katoliškega. Sedaj pa si upa že tudi naravnost napadati verske resnice. Takole se n. pr. norčuje: »Morda še ne veš, da je v katoliški Cerkvi vse polno obredov, predpisov in določb, za katero niso vedeli 110 Kristus ne njogovi apostoli. Take novotarije so: pokora, poslednje olje, če.ščc-nje Marije, Brezmadežno spočetje. Verjeti pa moraš, da je vse to določil Kristus sam, ker hoče tako cerkvena gospoda, ki si polni s svolo nevednostjo žepe.« (»Slovenski Narod« 'štev. 257, 1924.)
Časopis, ki progiaša verske resnice kot je Brezmadežno Spočstje, poslednje olje za nauke, ki si jih je izmislila cerkvena gospoda, tak list si še upa reči, da ni proti-krščanski/
Posebno je temu listu, — kot vsem brezvercem — napoti češčenje Matere Božje. Takole se iz Marije norčuje: »Morda ne veš, da smo šele v prejšnjih desetletjih do-' "i na Kranjskem dve novi Mariji, prvo Ma-io pomagaj na Brezjah, drugo Marijo Lur-■■> pod Gorjanci. V obeh cerkvah so sc de-i čudeži, ki nesejo. (»Slov. Narod št. 245, ;)24.) — Iz teh besed diha vse sovraštvo do ueščenja Marijinega. Ali more pošten kristjan tak list naročiti? Ali ni tak naročnik so-kriv tega bogokletnega pisanja?
Za «klerikr.lizem» se skrivajo.
Da bi lažje skrili svoje strupeno sovraštvo proti veri vpijejo o »klerikalizmu«. Iz sledečega zgleda, ki je povzet iz istega »SI. Naroda« vidite, kako znajo zavijati: Morda še ne veš, da sloni vsa moč klerika-lizma na ljudski nevednosti in da vsa ogromna armada takozvanih božjih namestnikov na zemlji po navodilih od zgoraj drži mase s pomočjo bajke o peklenskih mukah v duševnem robstvu« (SI. N.« 257,1924). — Pekel je tem ljudem toraj bajka, samo pripovedka, četudi je Kristus tako jasno govoril o tej resnici. Iz tega vsakdo vidi, kaj razumejo pod besedo »klerikalen«. Kar je katoliško, to jim je »klerikalno«. Zato tudi veste, da je prolikatoliški vsak li~t, ki trdi, da je proliklerikalen. Pripomniti moramo pri tem ,da se »Domovina« in »Jutro« kujeta v isti kovačnici kot »Slov. Narod« m se oba besno borita rroti klerikalizmu. to je proti katoliški veri.
Kdaj bomo tako odločni, da bomo take liste z gnusom odklanjal? Ali ni naročnik takega brezverskega lista v vasi nevarnost za celo vas kakor svetopisemski gobovec?
Edina rešitev — delo.
Kaj nas bo rešilo pred smradom proti-verskega časopisja, ki se razširja kot kuga med našim narodom? Kamo odločno delo za dobro časopisje. Kakor dela sovraštvo brezvercev za svobodomiselno časopisje, tako mora gorečnost prpričanih katoličanov razširjati dobro časopisje. Bralec, vprašaj se ali ima tvoj sosed, tvoj znanec »Domoljuba«. Če ga nima, sedaj je čas, da ga naroči. Stori dobro delo in ga pregovori. — Za vse se dobi denar, za tobak in pijačo, tudi za »Domoljuba« se ga moral In v vsako hišo brez izjeme »Domoljuba«, v vsako premožnejšo »Slovenca«. Delo nas bo rešilo.
Letošnji koledar.
Letošnji koledar Družbe sv. Mohorja je po svoji zunanji obliki gotovo najlepši, kar jih je doslej izšlo, po svoji raznoliki in solidni vsebini pa stoji med najboljšimi. Na notranji strani ovoja jo lepo razloženo, kaj pomenja lepa risarija na zunanji strani platnic. Naj si vsakdo natančno ogleda, že ta pomenljiva risarija je za cel članek, kdor zna in hoče z razumom in srcem brati.
Koledarski del je tako kot lani — ves prazničen kot dekle v narodni noši. Na vsaki strani spodaj imaš nanizanih celo vrsto zgodovinskih dogodkov, ki so bili veliki in odločilni za naš narod.
Vsebina je razdeljena nri zabavni in poučni iel. Pa tudi ;i zabavnem delu, ki ga tvorijo v glavnem tri povesti, je veliko poučnega povedanega v mikavni besedi. Povesti so opremljene 3 slikami, kar be- I sedo še bolj Doživi.
Med poučnimi sestavki so res samo taki, ki so na eni strani za vzgojo našega mišljenja, katero je po raznih kričaških mnenjih zelo zastruDljeno, neobhodno potrebni, na drugi strani pa za naše vedno težavnejše gospodarjenje dober pripomoček.	.
članek o državotvornosti nam podaja osnovne pojme o državljanskih čednostih, brez katerih nobena država obstati ne more. O državotvornosti je pri nas javno mnenje tako zastrupljeno in pojmi tako zmešani, da je načelna in jasna beseda o tem potrebna kot kruh. Naj bi se članek ne samo dobro prečital, temveč naj bi se obdelal tudi pri predavanjih. .
Krištofov članek Mlekarstvo opozarja na veliko važnost pravilnega ravnanja z mlekom, ki je za naše kmetsko ljudstvo dober vir dohodkov. Beri in uči sel V takih člankih leži kacital, ne v oštanjil
I)r Orel obdeluje dohodnino m dohodninski davek, ki je največji kamen spotike za današnjega davkop.acevalca. Kdor hoče, da ne bo v tam oziru po raznih pomotah in prevelike gorečnosti davčnih gospodov veliko »gor plačal«, naj se natančno pouči, kaj je njegova dolžnost m kaj ni. Nikjer ni nevednost tako draga,
kot baš pri davkih.	.
V temeljitem članku razmotnva naš
kmetijski strokovnjak inž. Rado Luh o na-
ši živinoreji, ki bi morala biti za našega kmeta glaven vir dohodkov. Zopet je velik del dohodkov odvisen od znanja. Nove razmere zahtevajo novega gospodarstva, ce hočeš ostati nad vodo. „ Franc Erjavec popisuje Slovence v številkah, da se poznamo, koliko nas je in kaj smo. Slovensko zavest je danes bolj kot kdaj treba buditi že radi naših zasužnjenih bratov — in tak članek veliko pripomore k temu.
G. dekan bogoslovne fakultete dr. Ehrlich nam popisuje letošnje bogate dogodke v katoliški Cerkvi ter nam s tem dviga ponos, da smo sinovi in hčere Kri« stusove Cerkve.
Dr. Brecelj nas poučuje, kaj je za prvo pomoč v nezgodah, ki jih je vsak teden toliko, treba znati, da ponesrečencu takoj olajšamo bolečine, okrajšamo bolezen ali mu celo rešimo življenje.
Dr. Šarabon pa nas vodi nekoliko po svetu in nam kaže glavne dogodke, ki v zadnjem letu razburjajo našo javnost.
Končno slede še življenjepisi naših vzornikov, ki so tekom leta zapustili ta svet, tako dr. A. Gregorčiča, dr. A. Medveda in dr. Žolgerja.
V resnici veseli smo letošnjega koledarja. Ni samo knjiga, ki se prelista ali tudi malo prebere ter gre potem za vedno v svoj kot, temveč mala zakladnica, iz katere vedno lahko črpaš.
Franjo Neubauer:
Brezmadežni.
Lučice gorijo tiho pred Marijo, A'jej prižgane v čast. Kakor sen is raja v dušo mi prihaja tiha, mirna slast.
Pokoj vseokoli; Duša moja moli sama pred Gospo. Da je blizu, slutim, da na mene, čutim, Njeno zre oko.
Blažena bližina, rajska Nje toplina greje v duše dnu. Moja je molitev tiha posvetitev srcu Njenemu.
Kdo plača pravdne stroške.
Iz vprašanj, ki prihajajo na uredništvo, je razvidno, da si mnogi niso na jasnem, kdo mora plačati stroške pravdanja. Zato podamo v naslednjem nekaj pojasnil
k temu vprašanju.
Po našem civilno-pravdnem redu velja načelo, da mora tista stranka, ki v pravdi propade, povrniti nasprotniku, ki je s pravdo zmagal, vse tiste stroške, ki so mo bili za pravdanje potrebni O tem, kateri stroški so bili potrebni, odloča sodišče, k stranki, ki je v pravdi zmagala. odmeri stroške, katere mora plačah Msprolnik. Predvsem se smatrajo za potrebne seveda stroški za kolke, ki jih mora plačati stran-
ka, ko vioii to/ibo. v glavnem pa pridejo v poštev stroški za odvetniku, ki so navadno najbolj občutljivi. Kazen lega pa so še stroški za priče, izvedence in za komisijske oglede. Kar se tiče stroškov za priče in izvedence, lahko sodišče že tekom pravde zahteva, du jih plača tista stranka, ki jih je predlagala. Seveda, če je ta stranka v pravdi zmagala, ji irora nasprotnik povrniti te izdatke, ki jih je bila plaCala za priče in izvedence. Kar se pa odvetniških stroškov tiče, jih mora pa plačati stranka, ki je v pravdi propadla, oni stranki, ki je zmagala, kakor že povedano, Is toliko, kolikor je bilo potrebno za pravdanje. Mnogokrat pa se dogaja, da tožitelj neprestano nadleguje odvetnika, hodi spraševat, kaj bo z njegovo zadevo, in mu pripoveduje vse mogoče stvari, ki se te pravde ne tičejo. V takem slučaju ima cdvetnik seveda pravico, da si izgubo (.asa zaračuna, vendar tej .stranki, katera ga je nadlegovala, čeprav je ta zmagala.
Da bo cela stvar še bolj jasna, nai navedemo praktičen primer: N. pr. Janez je dolžan Jožetu 2000 Din. Ker mu noče plačati, gre Jože k odvetniku in Janeza toži. Vrši se razprava. Janez si tudi najame odvetnika. Končno Janez pravdo zgubi. Katere stroške mora v tem siuča:u plačati? Razume se, da mora predvsem plačati rvo-jeTa odvetnika. Razen tega pa mora plačati
! Jožetovemu odvetniku za ložbo potrebne stroške, katere določi sodišče na podlagi stroškovnika, ki ga Jožetov odvetnik predloži sodišču. Polrebni pa bi bili v tem slučaju stroški za kclke (loO Din), /a sestavo tožbe (90 Lin), za razpravo (100 do 2 K) dinarjev), za obvestila, poštnino tudi še kakšnih ilO do 50 Din. Sodišče namreč odmeri stroške po tarifu in so ti tem višji, čim višji je znesek, za katerega se tožila. Ako pa ie bil Ježe siten in je večkrat prihajal k odvetniku ter ga mudil čisto po nepetreb-rem, rnu bo moral sam plakati za zamudo čara, čeprav je pravdo dobil. Zalo se večkrat kdo, ki pravdo dobi, pritožuje, da je tudi on dr,bil od svojega odvetnika račun, dasi je bil nasprotnik obsejen, da plača ptroške. V takih slučajih naj le pomisli, 'kolikokrat ie čisto po nepotrebnem prihajal k odvetniku in ga mudil.
Ako na stranka, ki pravdo zgubi, nima nobene imovine, tedaj mora stranka, ki pravdo dobi, svojega odvetnika plačati sama, vendar dobi s tem terjalveno pravico do na-prr.tnika, ki ji je ta znesek dolžan povrnili, kakor hitro kaj iira. N. pr. Janez je pravdo zgubil, vendar nima nič imovine in Jož~!ov odvetnik tudi z rubežjo pri Janezu nič ne opravi. V tem slučaju mora Jože sam plačati svojega odvetnika, vendar bo tehko zahteval povračilo tega zneska, kadar bo Janez kaj imel.
Če pa je Jože tožil Janeza za 2000 Din v pravdi pa se je dokazalo, da mu je dolžan le 1000 Din, bo Jarez pač obsojen a teh 1000 Lin, glede stroškov se bo pa naložila vsakemu polovica, to se pravi, vsak bo plačal svojega odvetnika. Velja namreč pravilo, da če stranka v pravdi deloma zmaga deloma propade, se morajo stroški sorazmerno porazdeliti.
Franjo Neubuuer:
Posvetitev Mariji.
Kur ima nebeško solnce
ertega dala, Tebi ca nakit podaril,
rajslca bi Gospa, blesk sijajni vanj bi vdelal lune in zvezda.
Pa nevreden Te nakit je
še tako krasen! Zate že od veka v raju
dar je bil odbran, Bog Te sem je i njim, okrasi' za Tvoj roj? t ni dan.
Že ob Svojem si spočetju
ta prejela der: nikdar Satan ni peklenski
Tvoj bil gospodar, o brezmadežna Mariia, najsrečnejša stvari
Patrick A. Seehan:
Nosil
as
Povest Irskega dekleta. Leonard je bil eden izmed tistih ničvrednih, brezsrčnih ljudi, ki ti zaslužili biča. Bilo je precej dobro znano, da se orali Curtin ni veliko brigala zanj; šepetali so si, da je dala srce že drugemu. A omo/.ila se je vendar oi.rtu za voljo in njen ženin je bil tako poaesen na svojo zmago, da ji je obljubil več ljubezni, kot more ženska pričakovati. Pa gorjel Čez nekaj let se je je že naveličal, vse je bilo razdrto in razdejano. Podnevi se je potikal ra lovu po gorah, ponoči je naskrivaj lovil ribe v reki. Hotel je biti go T oel. Ali niso bili vsi Leonardi gospodje? Pripovedovali so mu, da se je ponižal, ko se je oženil s h.-rjo ma ega kmeta. Svcj h gosposkih navad ni mogel opustiti. Večkrat so ga zasačili pri lovski tatvini in težko kaznovali. On se je temu smejal in, da pokaže svojo neodvisnost, je prihajal na vsak sem nj v okolici z lovsko suknjo in rumenimi golenjaki. Tedaj je umrl njihov mali deček, njihov edini sin — in čemu bi še dalje skrbel za posestvo, ko ga ni mogel zapustiti nobenemu Leonardu? Postal je brezbrižen, stavljal je velike vsote pri konjskih dirkah in fizgvbljal. Slednjič se je ponižal do navadnega pijanca, ki trati svoje dneve po kmetskih krčmah s pipo v ustih, steklenico ob strani in umazanimi kartami v rokah. Hitro je prišel na glas, da je najboljši Ljravec v okolici, in on je bil ponosen na to odlikovanje. Medtem se je doma bližal neizbežen polom. Podrti plotovi, popravljeni z vejevjem, od tečajev viseča vrata, sempatje po dvorišču razmetana kolesa brez obročev, gnila slama na hišni strehi, velike razpoke na skrilnati strehi drugih poslopij — vse to je pripovedovalo njegovo povest Medtem 6o dan za dnevom prihajale zdavnaj zapale terjatve.
»Kako se drznejo Leonarda tožiti? Nikoli, dokler se še prodaja smodnik in svinec.«
»Dosti slabo zate,« mu je dejal odkritosrčen prijatelj. »Kajti s temi tresočimi se rokami bi ne mogel
niti senika zadeli. Izroči, tepcc, gospodarstvo svoji ženi, če ga ne moreš sam voditi.«
Tedaj je nekega dne priiol konec. Vrgli so jih v svet; s svojo poior. ijeno opravo so si poiskali strehe v polodprti delavski koči. Minilo je nekaj bednih mesecev, v katerih se je lepo staro posestvo naglo bližalo razpadu. Tedaj je bil Leonard na sirrtni postelji. V zadnjem trenutku se je ponižno vdal, da proda posestvo .Toda celo v tem času je zopet prevladal nj> gov ponos in ga je zapeljal h krivici, vsled katere je še sedaj trpela njegova družina. Zakaj neki »prijatelj«, katerega so pustili k njegovi postelji, je pregovoril umirajočega moža, naj v tem slovesnem, odločujočem trenutku pozabi svojo zvesto ženo.
Ona je mlada in nestanovitna,« mu je dejal, »in preden tebe zal rije grob, pobere ona prvega, ki ji pride naproti. Svoje premoženje zapusti otrokom, tako da ce ga ona ne more dotakniti.«
^ Tako je tudi storil. Zapustil je sodnijsko pravo-močno ororoko, zapečateno z vsemi pečati, katere predpisuje zakon. Tedaj je Hugh, »gospod Hu^h«, kakor so ga zaničljivo imenovali sosedje, umrl. Bilo je geni ji vo videti, kako se je uboga žena odpovedala vsaki udobnosti, da je mo«la zanj datii maševati. Pretekla so leta, preden se ji je začela svitati resnica, šele priti kaioča beda jo ji je razkrila; spoznala je, da ne more porabiti za svoje neobhodne potrebe niti obresti od premoženja otrok. Tedaj se je vea žalost njenega zakonskega življenja razlila nanjo kakor reka. —
»Danes se je župnik.« jo dejala Terezi, ko sem odšel, »nečera čudnega c'omislil. Dosti pozna mene in mojo nesrečo in bi lehko vedel, da rajši umrjem, kot da bi se še enkrat omožila.«
»To je bila le skrb za vas, mati,« je odgovorila deklica. »On pravi, c!a ne smemo opešati in nehati moliti. Prejalislej se bodo oblaki razpršili.«
Tako se je ponesrečil ta mali poizkus zvezati niti dveh življenj, ki je prišel meni v delež. Toda pri tem poizkusu sem odprl predale zgodovine, ki so bili že tako dolgo zaprti, da so njih tečaji zarjaveli; tedaj sem zapazil pergamentne listine zapisnikov, ki so se-
Razno.
Dobra kupčiji V no*
kein švicarskem listu is izšel oglas trgovca z živili, da bo dal onemu, ki mu pošlje največje jabolko, pet frankov, ;x> naše R5 dinarjev. V dveh tednih je imel petnajst vreč najlepših jabolk; tislemu, ki mu je poslal najvere jabolko, je res poslal 55 dinarjev, približno toliko pa je stal oglas, ves skupi-ček je bil pa njegov.
Prav je imel. Bogat tovarnar je hotel žaliti duhovnika in mu je rekel: >Obisk cerkve je dober za reveže, za neumne in za neomikane.c Nakar mu je duhovnik odgovor'1: »Potem se pa zelo čudim, da Vns nikoli v cerkvi ne vidim.c
Zračni velika«. Francoz Bossoutret se je zad-rnič dvignil v zrnk z aero-planom, ki ga je obtežil s 4000 kilogrami. Prišel je do viš:ne 5100 melrrv. Nato je prirejal še 2000 kilogramov in se je s-et dvignil. Prišel je do višine 3"00 metrov in je ostal v tej višini celih 55 minut. Vsa teža aeroplar>a z obtežilnim bremenom vred je znašala pri odhodu 14.500 kilogramov.
30X00 dolarjev je moj vreden. To so dognali seveda Amerikanci Neki igravec je svojo ženo zapustil in je šel k ljubimki, ki je bila izredno bogata. Zena ni veliko jokala in tarnala, šla je na sodnijo in je tožila lju-
biroko za odškodnino. Moža je cenila zelo visoko, na 100.000 dolarjev, in to vsoto jo zahtevala. Sodišče je vsoto znižalo na 80,000 dolarjev, ker je u.pošievalo več moževih ri./.logov. Teh 30.000 dolarjev je pa žena tudi zares dobila.
Čarobno drevo. V ameriški državi Nevada je drevo, ki Ra imenujejo »Čarobno drevo< in ki iz-Žariva ponoči luč, vidno en <lo polrlrupi kilometer daleč. Zlasti v temnih nočeh je luč tako močna, da pri drevesu lahko v6ako stvar bereš.
Tutankbanion. Truplo
Tutaukhamona bodo prepeljali sedaj v Kairo, ker sa ne da iz rakve ven vzeti in pa nočejo več pustiti v puščrvskem grobu. Rakcv je preiragoce-na, vsebina pa še bolj. X<;ki nemiri poročevalec, ki ga je njegov lis4 nabfč za to v Eg'pt poslal, pra-vi, da je vsn res, kar so pi sni i Angleži o tej čudoviti nnjflbi. Stroko/nitki pravijo, da je onih 17 pla-«t i i:i dragih kamnov, v k Sere ie faraon'"'o t;'u-p'i /avilo, r.ajvcč.ii uiret-n"'ii zaklad dragih kom- | nov na vsem svetu, "a- i enkrat so dognali, !a je b!l faraon še zelo Mlad, nelomsel, atar morda kakšnih 15 let. Ne 50, kakor piše neki na."« dnevnik.
Ooiiro povedano. V Fi-
U. t,-1 j i ja v Ameriki si je m ka deklica zo lrla bi-v;'nko v roko. Trije zdravniki so bili potrebni, dr. ► > ji potegnili šivanko ven. Neki časopis pristavi: »A vse to deio je prava malenkost napram trudu, ki bi bil potreben, da damo trki deklici Sivim-ko v rc-ko.c Da bi namreč šivala.
Zakopano premoženje. Znano nam je, <la so dajali stari Egipčani mrličem dragocenosti v grob; malokomu je pa '.nuno, da delajo sedaj to tudi Amerfkanoi, in sicer vsako leto bolj. Doslej so dal; Amerikanci svojim umrlim za dvajset milijonov dolarjev dragocenih predmetov itd. v j:rob. Pridejo pa zraven Se »'roški za pogrebe in pa za zavarovanje grobnic pred tatovi. Nekaterim se grobnice iz granita ne zdijo več zadosti varne in si jih dajo napraviti iz jekla.' Jiakve, v katerih mrliče pokopujejo, dajo napravi premožni Amerikanci sedaj iz srebra; na.;,cen';,|5a taka rakev pride na (JUH) doiarjev. Ni čudno, .Ia tatovi ne morejo spati in Počivati!
Lop izraz. Na južnem Nemškem imajo za spanje lep izraz. Pravijo: očesne pokrovke od znotraj gledati.
daj skoro pozabljeni, toda vredni, da ožive. In če so sempalje pokapani s krvjo, jo bom izkušal izbrisati, kolikor bo mogoče ter poravnati izbokline, ki so jih pustile človeške solze.
IV. poglavje.
Astre ja in njeno s ve t i,š če.
Nad mestom forkom je ležala zvečer dne 21. oktobra leta 1829. tema, globoka, grobna tema, kakor ob podzemski reki Flegeionu. To ni bilo samo mračno, solzavo nebo, ki je oznanjalo deževne, temne dneve bližajočega se novembra, temveč je pokrivala mesto neka težka senca, kakor da se pripravlja sredi njega velik dogodek ali kakor da se vrši strašno grozodejstvo. In v resnici je bilo tako. V mračnem sed-nijskem poslopju, slabo razsvetljenem od lojnatih sveč v svečnikih in zatohlem od sopare in vroče sape več sto ljudi, razkazuje državni pravdnik vso moč svoje zgovornosti, da zadosti svojim gospodarjem, večjemu delu svojih poslušavcev ter svoji pravni vesti in da vrže v žrelo smrti prvo skupino žrtev, ene šliri nesrečne obtožence, ki obupano strmijo pred e z obtožne klopi za železno mrežo. Jasni, odmerjeni, določni, izrazili glas tega moža je bil edini zvok, ki si ga mogel slišali v tej sobi smrli. RaJel je in padal v zvočnih valovih, da se je obtožencem zdel kakor glas zvena, ki zvoni ob njihovi usmrtitvi. V njem jo bil i-e.ci zmagoslavni ton, ki je razločno govoril: »Smrt vam, obtoženci moji, zakaj vaša telesa to meni stopnice do višjega sodišča!« V njegovih drhtečih tonih je zvenela itrašnn gotevost uspeha. Kič premera, nič obotavljanja, nič trepetanja — le globoki glas mrliškega zvona, ki je oznanjal neizbežno uro.
Tisti ki so slišali ta glas. so dejali: »No izplača se spravljati to zadevo se pred porotnike. Saj ja le izguba časa! Ti možje so že obsojeni.«
Kaj pa je bilo pravzaprav? Stara, stara zgodba, ki nam j3 ta!:o dobro znana r.a Irskem, zgodba o krivici ir. maščevan-u, o grozovitostl in ropu tor o sovraštvu in povračilu, ki jo sledilo. Ljudje nočejo spoznali, da krivica rodi krivico, državniki, pravniki, ir.odroe.ovci, nacionalni ekonomi ugibajo v carlamen-tarnih govorih in učenih knjigah večno uganko: Kaj je slabše, malopridno dote ali njegova brezsrčna mati?
Ta uganja jc rešena v vsaki grški drami, toda mi je še niemo ugenili. Kako lahek jo prehod, kako naglo in tesno sia združena vzrek in posledica.
Eil je čas >2elih mož .1 Mi, ki samo.vouo, da smo slišali svoje očete o iem pripovedovati, 03 le medlo, nejasno spominjamo onega strašnega časa — opolnoči nenaderra gromevito topotanj.} konjakih kopit, bliskovito hiteči jezdeei z belimi srajcami preko obleke, ki nepričakovano obstanejo pred kako cl> sojeno hišo, slrašni pozivi nu speče, bliekanje in streli pištol, naglo povelje, da se vrste strnejo, in zopet koraki in topot strahotnih jezdecev, ki odhite dalje v noč po svojem strašnem poklicu. Ko se je svital dan, je tuint.em mirno slonel kak kmet ali delavec ob svoji motiki ter nedolžno in začudeno strmel v vojake, ki so rožljali mimo njega. Pravijo, da so bili ti "zločini grozni; ljudstvo jih je s strahom in trepetom podpiralo1 in jih je ver dar izkušalo opravičiti. Poročilo se glasi, da je ljudi krutost, s katero so ravnali z njimi, prignala do blaznosti. Angleški kralj je bil prišel in občutljivo ljudstvo se je v navdušeni vdanosti in upanju vrglo pri Kingstownu do
»IŠkrivna zveza, sklenjena proli krutim veleposestnikom. — Op. prev.
i~E<ien izmed mojih učiteljev ie še pred kratkim mel kotel, v katerega so morali kmetje ooloziti zareče šoto -»ognjeno «eme< - in ga postaviti ponoči pred vrata u. »Bele movJa Vrata in okna so morala bili zapahnjena in zaprta in nihče ni smel pod smrtno kaznijo vun pogledat Kotel ao na«U zjutraj, ko je izvršil svoje strašno delo, za plotom. - Op. pis.
pasu v morje, da objame njegove noge. Angleški kralj je odšel in je prisegel slovesno prisego, da so rajši odpove kroni in prestolu, kot da osvobodi to ljudstvo. V vsakem kmetskem dvorišču je imel opraviti davkar, ki je izierjaval cd ljudstva desetino za tujo in sovražno anglikansko duhovščino. V deželi je vladalo cb^edno stanje; čete vojakov in orožnikov, ki so hodile okrog, so brez preiskave obešale ljudi ob polih. Tu, v tej župniji, kažejo mesto, kjer je neka uboga iena skrila zasledovanega upornika med čredo ovac, tu drevo, na katerem so vojaki obesili nekega nedolžnega človeka, in tu — še vedno kažejo na ta prostor šepelaje — je grob nekega ovaduha. Zelo slari ljudje govore na smrtni postelji o tej dobi kot »hudih časih . Stvar nepristranskega zgodovinarja je, da enako razdeli krivdo med bogate stanove in upornike, med veleposestnike ter izterjevavce desetine in »Bele može«; med orožnike, ki so ped varstvom zakona morili in pobijali nedolžne ljudi, in med preganjane, ki so se vkljub zakonu strašno, grozno maščevali. Med tema dvema strankama je bilo nedolžno, zakonom pokorno, mirno ljudstvo, ki je bilo žrtva obojih. To so bili spoštovani, premožni najemniki, ki so izlnišali krivico molče prenašati, in ki so se nad njimi, kakor v slučaju, katerega hočemo omeniti, e~r r-rpTvali vo'.onc -er?n!ki n Teli it»crr .
N NJEGOVO BURKAJTO ŽIVLIEN1E
ii.
Mojster Crešnja podari tepelj prijatelju Pepku, ki ga sprejme, da bi napravil iz njega čudežno lutko,* ki bi znala plesati, boriti se in prevračati kozolce.
Ta trenutek je potrkalo na vrata.
»Kar naprej!« je zaklical mizar, ne da bi se mogel poetaviti na noge.
V delavnico je vstopil živahen starček, ki mu je bilo ime Pepele, a dečahi tam okoli so ga klicali, ko so ga hoteli prav posebno razjeziti, Polen ta č, ker je bila njegova lasulja rumena in je močno sličila turščični pclenti.
Pepek jj bil nagle jeze. Bog varuj, če ga je kdo nagovoril Polentačl Na meatu je zdivjal in ni ga bilo moči ukrotiti.
»Dober dan, mojster Tone t - je pozdravil Pepek. »Kaj pa kaj, kar tako na tleh?c
»He, mravlje učim našlevanke!«
»No, pa Bog daj srečo!«
»Kaj pa vas je prineslo, boter Pepek?
»Noge, kajpa." Veste; mojster Tone, kaj me je prignalo k vam? Za majhno uslugo bi vas prosil.«
»Rad, prav rad vam ustrežemk je odgovoril mizar in se spravil na kolena.
»Davi mi je švignila v glavo neka mised ...«
»Čujmo jo!«
»Skienil sem, da si napravim lepo leseno lutko, a lutko prav posebne vrste, ki bi znala plesati, boriti se in prevračati kozolce. Z njo bi potoval po svetu, da bi prislužil košček kruha in čašico vinca. Kaj
se vam zdi?«	,
»Lepo, lepo, Polentač!« je zaklieal znani glasek, ne da bi mogel kdo vedeti, odkod se je vzel.
Ko je zaslišal boter Pepek ime Polentač, je zardel
♦ Lutka ali luiek ie pajac.
Najstarejše
ki so že marsikaj prešli in preživeli in si tejlaj mo*li pridobiti izkušenj, sliši;', o vedno in vedno govoriti, da st pri bolečinah in trganj v križu, udih, pri zobobolu pol.azuje kot zancst,iv ublaži-telj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače
od jeze ko paprika, obrnil se proti mizarju in mu toge len zaklical:
»Kaj me žalite?«
»Kdo va3 žali?«
»Rekli ste mi Polentač!...«
»Jaz? Jaz nisem bilk
»Glej ga, mar sem bil jaz? Vi sto Li	>m-<<
»Ne!«
»Da, vi!«
»Xe, ne!«
»Da, vi, vi!«
Razvnemala sta se bolj in bolj in prešla od besed na dsanja. Zakadila sta se drug drugemu v lase, so praskala, grizla, mečkala in pestila.
Po končanem boju je ebdržal mojster Anton v rokah Pepkovo rumeno lasuljo, Pcpek je pa zapazil, da drži v u tih mizarjevo.
»Vrni iri lasuljo!« je rekel mojster Anton.
»Ti pa tudi meni in skleniva irirk
Ftarčka sta si — petem ko sla dobila vsak svoio lasuljo — segla v roko in prisegla, da ostaneta pri-jale! a na vse večne čase.
No terei, boler Pepek,« je povzel mizar besedo v znamenu sklenjene sprave, »kako uslugo bi radi?«
^Rad bi malo lesa, da bi izgotovil ono dendo.
Mi ga daste?«
Mo'sier Anton je koj ves zadovoljen stopil, da bi vzel" izped klepi" oni tepelj, ki mu je povzročil toliko strahu, a ko ga je hetol izročiti prijatelju, ga je preteti les pošteno sunil in zmuznivši se mu šiloma iz rok, ie začel na vso moč opletati okoli suhih beder bojca Pepka.
»Joj, to naj je vljudnost, mojster Tone, s katero mi poklanjate svoje blago? Urazili ste me pošteno!«
»Prisegam vam, da vas nisem jaz!«
»No, potem sem se pa sam!...«
»Vsa krivda ie na tem lesu ...«
»Vem, vem, da je tepelj kriv, a vi ste bili, ki ste mi ga zagnali ped noge!«
»"og pomagaj, jaz ga res nisem!«__
sivo Fcllerje-I bla-odlšcči »F.lsafluid«. Drgn|cn|e in umivanje z Elsatluidom lajča tudi na,vs.ra| c;še bolečine, krepi in osve.ujs mišičcv.e m živce iaSi utrujene oči, varuje pred nahodom jn kl)ubu|e hladnemu zraku. 7. vodo pomeSan |e dohode,en za grgranje, za grlo in usta. O. znotraj in o zvnaj močnejši, izdatnejši in krrpk-jše.;a r clovr.n.a k>t francosko žganje in najboljši kos.netikum te vrs.e.
6 dvojnatih ali 2 veliki spec. stcklenici za 63 Din, 12 dvojnatih a'i 4 velike specialne steklenice ?ll (t) Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih spec. s'.cklen.c za 250 Din žc obenem z zabojem in poštnino raz-pošilja po povzetju lekarnar Eui'cn V. Fetlcr v Sluici Dor'i, Elsalrg 16, Hrvatska. - Po u e::ne stckl:o'ce »L!ra.'lmda« po 10 Din v bkarnah in sorodnih trgovinah.
»T ažnikk	m
»Pepek, ne žali me, sir-er ti porečem PolentačI«
»Osel!« »Tepec!« » agarec!« »Polentač!« » erkovca!« »Polentač!«
Ko >'e slišal že v trelje imenovali Pc-lentaca, rt Pepsk ričesar več vidsl in se je zakadil v mizarja in ruvala sta se ra žive in mrtve...
Poj ie rehal in r"ojster Anten je imel na ncou dve praski več, c-i ' -a dva c"mha manj na
Pepek je m..^ ^ ....al iepd tepeij.
oi.oepal domov.
jopiču. Ker sta tako pravično poravnala medsebojni račun, sta si vnovič segla v roko in prisegla, da ostaneta prijatelja na vse večne čase.
Pepek je nato pobral lepi tepelj, se zahvalil mojslru Antonu in odšepal demov.
Ctro.ška pamot. A'i imate l::'!t5 o pismo v.\ me?< vpraša Janezek pi-siroiiojo. >Ka!:o se pa pišeš?« — I.e vem, saj mora biti na pismu zapis no. c
rodovitna jablana. Jabolka tiste jablane, o kateri smo zadnjič pisn'i, da ji i je imela 14.000, te'".tajo 13 ,0 kg. Drevo je 70 let stTO in okoli 10 metrov visoko.
Petnajst let stara županja. V arg'eškem mestu Kingstoa imajo župa-njo Silvijo Denlinm, ] čer mestnem svctovalca Den-! ama. linvnoknr jo končala šolo, pa so jo ta!:oj bvolili za županjo; tako je bri tna.
Velikost starih mest. Grški zgodovinar Herodot pri]K)veduja, da je bil zunanji zid mesta Rabi o a 22 in pot km dolg in ravno to'i':o širok; s' u-paj torej 80 km ali dva dni koda. Nekateri pravijo, da iS to pretirano; po-m's!iti pa moramo, da so bile za obzidjem tudi njive ia da so se v času v&jietnerra obleganja 1 ranili prebivalci s tem, kar so sproti pridelali. Zato bomo rekli, da so bi'.a mesia res zelo razseina, da je bito pa veliko nezazidanega prostora vnrs.
NajlepJe božično darit-re za odrasle otroke je 3. zvezek Zgodovinskih dogodbic, ki ga dobiš po izdatno znižani ceni pri »Prosvetni zvezU v Ljubljani.
1'spešno zdrav, enie golše.
Med najvainejl ml cdkntji |e zdrav lenje goli« in deb«l h vratov z iodovo zdr. vilno s'«lio. Sloviti dunajski ufenta1« vseuciliičm profesor Dr. vit. Wagner ol. Jauregg in mnogi drug- zdravn ki sklicujejo ie na tozadevne izkušnje in poročajo o neštevilnih ozdravljenjih; v Švici ao na prim-r z golšami obolele I udi celih kra ev oproMili ie nadl g.*. Gre tu za povsem neškodljivo zel» uč nkujočo zdravljenje • piti m, ki prav postboo I bomo vpliva tudi na »plodni po-čutcu. Naše zd-avilne sol' eo že tisoče osvobodile golše in d belega vratu. Zahtevajte na-a poročila o zdratljenu »n \porabi, katerimbo zelo rad pritrdil vsak zdr; vn k. Osnovali silo razpoš l.alnice v vseu državah in Vam pošljemo
popolnoma zastonj
nal popis, ki Va» bo zan'mf-1. Dopisnica zadošča in tako Vara ga dopošlemo.
August KSrzke, Eerlin-Viilrcersricrf
Bruchsalerslr. 5. cbt. S Z i. aBEsafaMsa—aMaaaEBaena

SREBRNE KRONE
se najvišje plačujejo. — ŠIVALNI STROJI, najboljši, 15 let garancija. Zahtevajte cenik. BUDILKE - ure, natančne, 3 leta garancija. Samo pri Jos. Selovin - Čuden, Ljubljana, Mestni trg It. 13.
14 letni deček se želi izučiti mizarstva.
Mizarski mojster dobi stanovanje v dečkovi hiši Nadaljnja pojasnila daje dečkov varuh JAKOB MEDLE, VcL Brusnice it. 61.
Pozor! - Odprodafa
ca'g03tih in luknecih hlač in o1 lek za otroke in odrasle, zim. sukrjičev in drugega manulakt. blaga
po zelo znižanih cenah I
Frnčnnvai" Ljubljana, sta-. vCalEuVCtl j ri trg št. 16. s
ajboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stro'e.
J. Goreč, Lfublfana,
IMata Ljubi anske kreditne banke
NMOliSa kolesa najceneje.
Vsakovrstne dele in opremo.
KUPIM
hrastove okrogle hlode
v vsaki množini od 35 cm premera naprej proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na: IVAN JAKSA — Ljubljana.
Nova Speclja na (rgovlne samo za noe in rlbte Konzerve
Llubljano. Oradlšce (poleg Schnmi;«)
OftorHev: 4. decembra 1.9.
Pridite in prepričali se bo ete sami. Cene nižje kot na vseh drug h tržiščih.
Klbeltiasmui voda.
Kva'iteta na pr.ovrstnejša. Vsak dan sveže morske in sladkovodne ribe vs' h vrst. — Na željo se lahko dostavlja na dom in pošilja promptno na deželo vsako množ.no.
I Ojr^nc
Prvovrstno italijansko BRINJE
se dobi pri tvrdki A. Šarabon v Ljubljani. NAPRODAJ »PLAVČEV MLIN« pri St. Ru-
portu (Dolenj.). Mlin, žaga na turbine, alopc, elektrika, hiša z vsemi gospodar, poslopji, vse nanovo urejeno. Polje, travniki, gozd, vsega ca. 19 oralov (arondirano). Frančiška Perie, St. Rupert, Dolenj.
P, t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
mM a te! se v Mostah
Vo.''matska ulica Stev. 77 a — pri šoli.
H. Franken
konces. zobotehnik.
,JDungitw
najboljše sredstvo za konzerviranje in t'. zboljšavanje hlevskega gnoja. t:
Z uporabo is!ega v hlevih se PODVOJI vrednost gnoja na redi!nih snoveh. Ker popije vso vlago, postanejo hlevi suH in brez duha, obvarue tedaj živino pred ralezljivimi boleznimi. Uporaba celo-Ictr.a, — Zahtevajte pojasni.a in navodila pri
Prvi jugoslov. tovarni »Dungit«
družba z omej. zav. — LJUBLJANA,
Iranska cesta M. 22 (tvrdka A. Koti).
Ljublana, Krekov trg 10
prvo nadstropja
Tekstilbazar
Ljubljana, Krekov trn 10
pritili.e
prodaja po izredno nizki ceni
štofa, dublna, flanele, sukna, kamgarna, velourja za žensue plašče m Din 86*—, dalje dubelne za moške vrhnje suknje m Din 90 —, dalje štrikane jumperje in vestice. — Pišite po cenik na
OSTANKI
TEKSTILBliZAR, LlubJIana, K"M

III
•*■ «
ev»
ri
u
iO
•m
tj}
rn
i iTi 1T1 m m [Ti jTi iTi
er«!
os
iTi
«rM
m
mrwm
iO iii
-Hnt. Krlsper
Stritarjeva uiica 3.	Alestni trg 26.
!!! miklzožeu tedesa !!!
Pletenino:
Din.
Ženske nogavice v različnih
barvah . .......12'—
Ženske nogavice boljša kvalit.	20'—
Ženske nogavice angl. moda	26'—
Moške nogavico..........8"—
Moške nogavice boljša kvalit	12'—
Ženske rokavice . ... t	22'-'-
Ženske rokavice zimske , .	24'—
Moške rokavice zimske , ,	24'—
Moške rokavice finejše , .	30"—
Dokolenice s stopajem , ,	32'—
P e r i 1 o i
Trdi ovratniki.....*»	10'—
Moške srajce z ovratnikom ,	42'—
Moške srajce boljša kvaliteta	54'—
Moške srajce z 2 ovratnikoma	78'—
Moške srajce piket , , . ,	70'—
Čevlji i
Din.
Otroški vel. 20—25 . . , ,	30'—
Otroški vel. 26—28 . . , ,	40 —
Otroški vel. 26—28 štrapac .	55'—
Otroški vel. 29—35 štrapac .	85'—
Deški vel. 46—39 štrapac .	120 —
Moški vel. 40—45 štrapac .	150'—
Moški vel. 40—45 kovani t	140 —
Moški vel. 40—45 box . »	175 —
Ženski vel. 38—42 box , .	150 —
Ročne torbice:
Za otroke gladke . . . ,	17'—
Za otroke barvaste . . . ,	22'—
Ženske lakaste kombineže ,	36'—
Lakaste z locnjem . . , ,	45'—
Velike ročne torbice ? > >	55'—
Šolske torbice ...,>*	55'—
ljj IJ
m m
(0
iii
m*M
lil
s
jy
iii
m m
01
(0 iii
Oglede si raz5gaon otroških yj
ifjrach!
m iTi
===lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=li=lll=lll=lll=IK 111=111=111=111=
Ii nspclii
kanejo ludi Vam pravo pot, kje si mora'e kup ti srečko drž. raz edne loterije Semo ? v Z3dniih 5 dnevih so zadeli naši naročniki in zopet
fl	400.000	s	srečko .	• ii	55*91
II	300.0C0	u	11 9	• n	^4744
II	80.000	u	11 *	• u	5H12
II	60 000	u	11 •	* fi	97646
11	40.00 /	u	n •	• ii	50942
11	30.000	u	ti • »	• u	6 950
o 4 f ,J> o a
n. g E-o
Dočim so odpadli v nekaterih zadnjih mesecih sledeči dobitki na pri nas kupljene srečke i Din 500.001 na srečko štev. 23990
250.000 200.030 200.000 100.000 100 000 60 000 60.000 50.000
82394 91787 78313 91792 61642 i 2752 603'3 16383
vse same
%%'U
srečke
Glavni dobitki torej pri nas niso iziema, ampak *ako rekoč na dnevnem redu I Za I. žrebanje XI. kola državne razredne loterije, katero prvo žrebanje se vrši takoj po novem letu, t. j.
4. in 5. Januarja
se morejo že >edai sprejemati naročbe in
prednaznačke. Bankarsko komandltno druitvo
A. REIN In drug
Gaieva ul. 8 ZAGREB Trg. I. št. 15
Telefon 11-94
Ti. 17-03,1-88
Tukaj odrezati poslati!
žrebanja I. razreda i 4.inS.ian«ar|f 1926.
Bankarsko komanditno društvo
A. REIN £Sg
Za 1. žrebanje.XI. kola državne razr. loterije naročujem s temi
__________kosov celih srečk po Din 80'—
_ » polovičnih » » . » 40 —
kupno ceno teh srečk v skupni vrednosti Din I
sem Vam poslal danes potom nakaznic« Vam hočem poslati po prejemu srečk potom nakaznice
Ime:
Bivališče i.
Točen naslovi.
lariine trahoM-, ogljenl-, Ecgošfcnl-, hopirnl rasir, lielitoprafični ZBithi in druge potrebSčinE pri IPD-.
, SelenburgoBa u!.6
f VEL8KA
R prodala damsktb plafičev!
S Trpežni športni Din 40»-, ■ mo.-ni »oviot 65« - Vt-lour Ia LOJ Velour Ihl * 7 »'» , glatki sui«neni HOOlini moiliin-mik eni
MODELI
Veloar s nHiuoiofe* ržo 10.0m«>«»n'» Biiknn h
„Kiectrik* I. no , K»kin>o V., oar b 1'anterkanin HiftOrftjn^Vfjši nio .- i k C inrhillit OpuB<>u> *»00 3(>'0 • v veletrgovini S fr-mecki, Celje, Stev. 19. Ceni* E:\htom — Vsaki kupec dobi oarovnico
liro
Ariti
t \ H
Češko laneno blago
lanena platna, tkanine, namizne prte in serviete, damast robce, damast elc. inlet, sifon, bntist, štofe itd,
Josip Rehak
tvornica Červeny Kostc.ec
(čehoslova.ka)
Filijala: Zagreb I., pošt. pretinac 234 Zahtevajte cenike !
Iv ln{'ll['D £eP'cei zinl-	(opice, sra.'ce in
IVtUliUKC rfru'0 moško blago kupite naj ene e pri: Ivar.u KUNOVAR, Ljubljana, Stari trg 10. — Kupujem kože zajcev in druge divjačine. 78j7
ženske plašče (mantelne)
Ppo noderno narejene ali pa Mago za rte v vseh barvah, dobite najceneje pri F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta IU 29.
najlažje zbere
različne izgotovljcne obl.:l:-c, predparmke. volnene jopice, kapce, triko - srajce in hlače, 1 ancsa?te rjuhe, odejo, razno sukno za površnike in obl kc kakor tudi najboljšo kotenino ter vse dru'o manufakturno blago vedno cenejše ket povsod drugod
pi F. in I. Gcričar, »Pri Ivanki«
Ljubljana — Sv. Petra cesta 29.
Pazi'e na naš naslov in št. 29 na Sv. Petra cesti, ker le samo tam je prava trgovina »Pri Ivanki«.
M ste že posKusiii? Si IS0/;
tudi dane«. Uporabljajte staro, vse t:ansko p c-izkušeno sredstvo icdilri nraš k za živino, pj-sebno za praši c, »MASTELIN«. zakonito zavarovana znamka. Z rralim zavitkom za 12 kron sc prepričate. Razpošilja A. KOS X, Maribor. 3 in 5 kg po pošti, lranko h ša, pakovano v zavitkih po >/io in '/» kg. Za trgovce 50% popusta.	67.0
Pncoctun p:l sv. križu poiei m> »c
I UdCdlVU vsled družinskih razmer ugodno proda. Isto obstoji iz hiše, v kateri je prijetno stanovanje takoj na razpolago in z gospodarskim poslopjem, ter se nahaja tik farne cerkve. Poleg tega je 16 (event. po želji kupca tudi več ali manjj oralov lepih njiv, travnikov in Gozdov. Cena jako ugodna ter se izve pri R. MIKLAVČIČ, istoiam.
IVRM ]RJC in sin
LJUBLJANA, Gcsposvetska cesta it 2.
Najboljši šivalni strog in pletiInl stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. - Ustanovljena leta 1867. • Vezenje poučuje brezplačno Posamezni deli koles in iival. strojev. - 10 letna garancija. — Pisalne stroje »ADLER« in »1JRANIA«. Kolesa iz prvih tovarn »Diirkopp«. »Styria«, »Walienrad« in »Kayser«.
lu
ITI ni m Hi
NatbolJSI
Šivalni MroJ Je edino le
Josip Petelinc-a
znamke
Grllzncr In Adler
zn rodbino, obrt (n Industrijo MllbliOna blizu Prekrnoveji
spomenika, cb vodi Pcuk > vezenju brerplaien. Večiitn« gzrandjs, Urluvit ca so popravila Na veliko	Telefon S13	Ko malo
P. n. občinstvu naznanjam, da sem se
preselil v svejo novo trgovino
in ker imam krasne in obsežne prostore, se-n se založil v veliki množini z vsakovrstnim MANU. FAKTURNIM blagom, katerega vsled najugod. nejšega nakupa predajam po najnižji ceni. Vsled te'a vas najvljudneje vabim, da si ogledate mo'o zalogo v krasni izberi in prepričali se boste, da boste edino pri rr.eni dosegli najboljše blago po najnižji ceni. — Se najtopleje priporočam
J. MENART, trgovec — EOMŽALE. POLZELO-ZNIŽANIH"DNEVNIH CENAH
si lahko nabavite raznovrstno mantilakturno bla'o za žrnske in moške obleke ter k temu spadajoče potre! ščinc. nadalje vseh vrst galanterijo kaiior tudi špecerijsko blago in železnino pri
R. Rutnerja nasl., Vrhnika
Na zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, katerim dajem popust • Postrežba točna in soli na.
Ržena ZIKA ie samo ena!
To ve vsal.a goipodinia, ki fcoce imeti ra ir *zt ot-usro, zdravo in redi no kavi. Zalo zshioa v trgovini le
Ž I K O
t rdečem zavitku.
POZOR prt« poniritfbtmll
FflBIHNI E 3UR30UEC
LJUBLJANA a Stritarfeva ulica it. 5.
Priporočava se slavnemn občinstva pri nakupa BLAOA za OBLEKE. Največja Izbir« svilenih RUT In SERP. - Postrežba solidna ter nizke cene. Popolna eprema za neveste.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel, št. 57, 979 m 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzo.av.: Gosnob^ka. Račun poitDe^a čekovnega urad« 1» siovenifo	v lastni palači (vis š vis hotela ,.Union").
M. 11.V45	r
Podružn ce: Celje, D;akovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000*—, vloge nad K 600,000.000—
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirie, daje v na cm jeklene shrambe za vrednote, kupuje in proda;a kar najbolje tuje valute in devize, spreiema vloge na tekočem računu in na vložne kniižice ter oreskrbuje vse bančne transakciie pod naiugodneišimi pogoji
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje amerišk h zapušč.n. ■rt Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. "®a
Izdajatelj: Dr. Frane Kulotce. 1'
Urednik: Franc Zabret.
'/a Jugoslovansko tiskarno: Karel CcS.