Letnik 1908
507
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXL — Izdan in razposlan dne 10. julija 1908.
Vsebina: (Št. 126—131.) 126. Ukaz o odpovedi s kraljevo saksonsko vlado sklenjenega dogovora zaradi vzajemnega davščine prostega ravnanja s premičnimi zapuščinami. — 127. Razglas o določitvi roka za prvo priglasitev v zmislu zakona z dne 16. decembra 1906. 1. zavarovanju zavezanih nameščencev. — 128. Ukaz o prepovedi krošnjarstva v semerinškem okolišu hotelov in vil, občina Breitenstein. — 129. Razglas o ustanovitvi napovedne postaje pri churski koči v Balzersu. — 130. Ukaz, s katerim se dovoljujejo olajšave ob zglaše-vanju obdačenih pošiljatev cukra v kartonih, ki so zavezane preodkazu. — 131. Ukaz, s katerim se izpre-minjajo nekatera določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. L, pojasnil k carinski tarifi ter z ukazom z dne 24. aprila 1908.1. izdanega seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in produktov, ki so zavezani ocarinjevanju po vrednosti po št. 622.
12«.
Ukaz finančnega ministrstva v po-razumu s pravosodnim ministrstvom z dne 27. junija 1908.1.
o odpovedi s kraljevo saksonsko vlado sklenjenega dogovora zaradi vzajemnega davščine prostega ravnanja s premičnimi zapuščinami.
Kraljeva saksonska vlada je z ministrstvenim ukazom z dne 7. marca 1881. 1. (drž. zak. št. 17) objavljeni, med vladama Avstrijsko-Ogrskega in kraljevine saksonske z izmenjavo minislrstvenih izjav z dne 17. februarja 1881. 1. sklenjeni dogovor o vzajemnem davščine prostem ravnanju s premičnimi zapuščinami odpovedala k 30. dnevu junija 1908. I.
Določila tega dogovora ostanejo torej od 1. dne julija 1908. 1. počenši v moči le še gledé tistih primerov, v katerih je zapustnik umrl pred 1. dnem julija 1908. 1.
Gledé tukaj zapuščene premične imovine saksonskih državljanov, ki umrô po 30. dnevu junija
1908.1., je uporabljati obča določila ministrstvenega ukaza z dne 8. aprila 1854. 1. (drž. zak. št. 84).
Klein s. r.	Korytowski s. r.
12Ï.
Razglas ministrstva za notranje stvari z dne 1. julija 1908.1.
o določitvi roka za prvo priglasitev v zmislu zakona z dne 16. decembra 1906. I. (drž. zak. št. 1 iz
I.	1907) zavarovanju zavezanih nameščencev.
Izvršujč določilo v členu 72 ministrstvenega ukaza z dne 22. februarja 1908.1. (drž. zak. št. 42) o izvršitvenem predpisu k zakonu z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907) o pokojninskem zavarovan ju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah, se s tem naznanja, da je prvokratno priglasitev zavarovanju zavezanih nameščencev, ki jo je podati na podstavi člena 71 omenjenega ministrstvenega ukaza na političnem oblastvu prve stopnje, izvršiti v štirih lednih računaje od 1. dne avgusta t. 1. naprej.
Bienerth s. r.
(Slovenlsch.)
113
138.
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvom za notranje stvari in s finančnim ministrstvom z dne 2. julija 1908. 1.
o prepovedi krošnjarstva v semerinškem okolišu hotelov in vil, občina Breitenstein.
Na podstavi § 10 cesarskega patenta z dne 4. septembra 1852. 1. (drž. zak. št. 252) in § 5 izvršitvenega predpisa k njemu se prepoveduje kroš-njarstvo v semerinškem okolišu hotelov in vil, občina Breitenstein, za čas od 1. dne julija do 15. dne septembra vsakega leta.
Semerinški okoliš hotelov in vil obsega v naslednjem oznamenjeni del okoliša občine Breitenstein :
Od štajerske meje pri hotelu Nadvojvoda Ivan začenši in po njej v severnozapadni smeri omejeno, ob državni cesti, Myrtengrabnu, Haidbachgrabnu, Adlitzgrabnu, pri Hanlovi gostilnici v Adlitzgrabnu ob železnici vkreber h knežji Liechtensteinovi lovski koči do stika s štajersko mejo.
V prvem odstavku izrečena prepoved se ne uporablja na pripadnike krajev, navedenih v § 17 krošnjarskega patenta in v dotičnih dodatnih ukazih, ki uživajo ugodnosti glede krošnjarstva.
S to prepovedjo se tudi ne zadeva v § 60, odstavek 2 obrtnega reda omenjeno prodajanje tam oznamenjenih, vsakdanji porabi služečih izdelkov kmetijstva in gozdarstva od hiše do hiše ali na cesti.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Korytowski s. r.	Bienerth s. r.
Fiedler s. r.
13».
Razglas finančnega ministrstva z dne 4. julija 1908. 1.
o ustanovitvi napovedne postaje pri churski koči v Balzersu.
Fri churski koči v Balzersu se je ustanovila napovedna postaja pomožnega carinskega urada v Balzersu, ki je že začela svoje poslovanje.
Ta postaja ima pravico odpravljati v vhodu brezpogojno carine prosto blago in izdajati izkaznice za kolesa (biciklje) v izhodu.
Korytowski s. r.
130.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 7. julija 1908.1.,
s katerim se dovoljujejo olajšave ob zglaševanju obdačenih pošiljatev cukra v kartonih, ki so zavezane preodkazu.
V porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom se dovoljuje, da se, kadar se pošilja obdačen, v kartonih zamotan cuker v preodkaznem postopku, prav tako kakor je to dopustno pri hlebih cukra, zglaša le število in skupna teža kartonov, ako se pošilja cuker v izvirnih kartonih cukraren z očitno enako težo.
Korytowski s. r.
131.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 9. julija 1908.1.,
s katerim se izpreminjajo nekateradoločila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 22), pojasnil k carinski tarifi ter z ukazom z dne 24. aprila 1908. I. (drž. zak. št. 84) izdanega seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in produktov, ki so zavezani ocarinjevanju po vrednosti po št. 622.
Naslednja določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906.1. (drž. zak. št. 22) in na podstavi člena V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1-(drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako:
I. K izvršitvenemu predpisu.
V izvršitvenem predpisu je v § 14 H lil točka 2, odstavek 2 po besedah ,poš:je na povedani naslov“ vstaviti: „in ta naslov je vzprejeti v zaznamek, ki se carinsko-uradno vstavi na voznih listih“.
11.	K pojasnilom.
V	pripomnjah k št. 96 je na koncu tretjega odstavka postaviti:
, nadalje rudninska mazalna olja, ki imajo pri 15 stopnjah Celzija maslasto konzistenco, iz-vzemši vazelino št 99. Mešanice takih mazalnih olj z mastmi, mastnimi olji, smolami ali drugimi pridevki, ki niso pogoj za višje tarifovanje, spadajo pod št. 100«, ako imajo pri 15 stopnjah Celzija maslasto konzistenco, pod št. 178, ako imajo pri tej temperaturi tekočo konzistenco.
V	pripomnji 1, odstavek 1 k št. 99 je črtati besede: „sowohl rohes als auch“.
V	tretjem stavku istega odstavka je postaviti po besedi „gelb“ vejico (,) besede „odergrtmlich(fluores-zierend)“ je črtali in nadomestiti z: „pogosto z zelenkasto fluorescenco“.
Na koncu tega odstavka je dostaviti:
Od konzistentnih rudninskih mazalnih masti (olje za cilindre itd.) št. 96 « se razlikuje vazelina s svojo svetlejšo, oziroma belo barvo, imenovane mazalne masti pa so temno barvane in imajo večinoma nekoliko močnejši duh po petroleju.
Predzadnji odstavek pripomnje 3 k št. 102 do 106 je nadomestiti z naslednjimi določili:
Mešanice olivnega olja z drugimi mastnimi olji št. 104 ali z mastnimi olji 103 so v pogodbenem prometu podvržene carini 10 K za 100 kilogramov le tedaj, če je v njih najmanj 50 odstotkov olivnega olja in če stranka napove natančno sestavo mešanega olja.
Od pošiljatev, ki so napovedane za mešanice olivnega olja po št. 1046 s pogodbenimi 10K, je od časa do časa odvzeti po 2 poskušnji, ne da bi sepošiljatevsamazadrževala. Eno teh poskušenj je poslati kmetijskokemijski poskusni postaji na Dunaju v dodatno kontrolo, drugo je hraniti leto dni v uradu. Ako se pri dodatni popreskušnji do-žene, da odpravljeno olje nima pravice do ravnanja po pogodbenem postavku 10 K, je Ireba predpisali pripadajočo dodatno carino.
V	pripomnji 1 k št. 177 iu 178 je vstaviti po drugem odstavku tretji odstavek:
Rudninska mazalna olja maslasto konzi-stencc gl. pripomnjo k št. 96.
V	odstavku 1 pripomenj k št. 304 je črtati 5.,
6. in 7. vrsto (in bloß gereinigten............Bei-
mischung) in namesto tega postaviti:
s tem, da se raztrga in umije, oproščena vseh onc-snažb, ne stiskana v hrapavih, neravnih preluknjanih kožah in legah, stiskana vpločah in kla-
dah, ne dalje obdelana in brez vsake tuje primesi.
Ako je dvomljivo, ali se je dalje obdelala ali seje kaj primešalo, je odpravljati stiskane ploče in klade osnažene gutaperče in balate carine prosto le, ko se je prej razkosala.
Odstavek 2 pripomenj k št. 304 je črtati in ga nadomestiti z nastopnim odstavkom:
„Mičel guma, regenerirana guma, tudi reclaimed rubber, je plastična masa zopet oživljenih kavčukovih odpadkov, katerim so se kolikor moči odtegnila žveplo ter polnila in barvila. Da doseže masa popolno homogenost, se obdeluje na valjarnicah, se uvaža v pločah z večinoma hrapavo površino zvita, kojih posamezne plasti so včasih tako prilepljene druga na drugo, da prvotna oblika tabel ni več razvidna. Da se odpadki oprosté vseh večjih drobcev, kar jih je morda še, se navadno pasira plasticirana masa na cevnem stroju tako, da se spredaj natakne rešeto z majhnimi luknjicami. Tako obravnavana mičelguma pride v trgovino v tenkih, druga na drugo zlepljenih nitih. Mičelguma se razlikuje od nevulkanovanega kavčukovega testa s tem, da se ne raztopi v bencinu, kavčukovo testo pa se v bencinu popolnoma razdeli.
Po odstavku 2 pripomnje 4 k št. 335 je vstaviti naslednji novi odstavek:
Kakor usnje za rokavice za barvanje se lahko odpravlja v prometu z dovolilnicami tudi usnje za rokavice za razmaščevanje na podstavi oponmje k št. 335.
V	pripomnji 3 k št. 359 je v 13. vrsti črtati besedo „Leder“ in za to vil. vrsti po besedah „feinen Materialien“ vstaviti pristavek: „mit Ausschluß von Leder“.
V	pripomnji 2, odstavek 4 k šl. 435 je piko (.) na koncu odstavka nadomestiti z vejico (,) in mu dostaviti :
ako podelana žica
ni podvržena višji carini.
V	odstavku 3 pripomenj k št. 453 je v drugi vrsti besedo „oder“ nadomestiti z vejico in v tretji vrsti po besedi „angearbeitet“ vstaviti naslednje besedilo :
ali grob namazan, da se varuje pred rjo.
Na koncu odstavka 2 pripomnje 2 k št. 466 je namesto pike (.) postaviti vejico (,) in dostaviti:
ako le-ta ni po št. 435 podvržen višji carini.
Pripomnja 3, odstavek 1 k št. 534 naj se glasi takole :
3. Kakor pomožne stroje za tkanje in delanje na statvah (št. 534) je obravnavati tiste
stroje, ki se v teli industrijah uporabljajo za pripravljanje dela na statvah in nogavičarskih statvah, torej zlasti sukala (snulkova sukala ali gonilne stroje, votkova sukala, cevna sukala), motovila, vretena, stroje za snovanje snutkov (snovalne, osnovične, tudi sekcijonalne osnovične, motalne, dolgosnovalne, konussnovalne stroje) za narejanje tkalnih snutkov, tudi S pripadajočimi navojnimi stroji, snovali (napenjali, snovali, navijali) za mo-tanje ali snovanje snutkov, čole (sukalovo stojalo, snovalna latva) za nastavljanje snutkovili sukal, snutkovihnavojnikov zanavijanje snovanih snutkov v svitke v obliki bal, ravnalne stroje in lepilne stroje (zaravnanje in lepljenje snutkov, tudi s pripadajočim vratilovim stojalom, sušilnim aparatom in navoj-nim strojem), potem ravnalne stroje za prejo ko-nopcev (ravnalni, mečkalni in ščetalni stroji, rav-nalni stroji za prejo revolverskih konopcev), bu-mektêrje (porosilni aparat, močilnik za volnena votkova vretenca), stroje za dresiranje (snažilne stroje) za snaženje tkalskih snutkov, na vojne stroje za navijanje tkalskih snutkov na zadnje vra-tilo (žlaje), kombinirane navojne in snažilne stroje. K št. 534 spadajo tudi sti oji za rezanje šenilje za * tkanje preprog, snažilni stroji za svilo za previjanje in snaženje svile, določene zato, da se potke.
V tretjem odstavku iste pripomnje je v tretji vrsti odvzdol izločiti vejico (,) po besedi „Stranggarn-“ in v naslednji vrsti pred besedo „Weifen“ vstaviti:
Sušilni aparati za zravnano prejo konopcev, tudi če se hkratu uvažajo stroji za ravnanje preje konopcev.
Odstavek 2 in 3 pripomnje 5 k št. 534 je nadomestiti z naslednjima odstavkoma:
Ob uvozu iz pogodbenih držav je odpravljali po postavku 10 K vse v pripomnji 3, odstavek 1 k tej številki navedene ravnalne stroje (tudi lepilne stroje) in osnovične stroje (stroje za snovanje snutkov).
Posebej uvažana stojala zadnjih vratil, na vojni stroji in sušilni aparati, o katerih se prepričevalno dokaže, ako nanese tako, z dodatnim ogledom (v zmislu obče pripomnje 13, odstavek 4 k razredu XL), da spadajo k strojem za ravnanje snut-kov, oziroma k osnovičnim strojem, so podvržena tudi ocarinjevanju po pogodbenem postavku 10 K. Ako se to ne dokaže, je treba stojala zadnjih , vratil in navojne stroje ocarinjevati po t. št. 534«, sušilne aparate pa po jšt. 538.
V	odstavku 14 pripomnje 1 k št. 596 je namesto „št. 622“ vstaviti: „št. 596«“.
III.	K seznamku vrednosti.
V	seznamku o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših, ocarinjevanju po vrednosti po št. 622 podvrženih kemijskih pomožnih snovi in produktov (drž. zak. št. 84 iz 1. 1908.) je črtati predmet: „Žvepleni fosfor“.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Korytowski s. r.	Fiedler s. r.
Ebenliocli s. r.