„Danica" izbaja vsak petek Da celi poli. in velja po pošli za <.elo leto 4 si. 20 kr. za pol !*ta -_> -1. 2«» kr. /a .'-et.i? lt-u 1 cl. *-•» kr V tiskarnici sprejfmana za celo leto 3 gl. fiO kr.,za pol leta 1 el. sokr.za1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, i/ide I).tn • a dan poprej. Tečaj XLiV. V Ljubljani, G. svečana 1891. List 6 Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) III. Edinost prave vere. 31. Nadalje oporeka se: Sta se tudi eden ali dva podana spreobernila na kak poduk, ostaja vendar na tisoče drugih nevernikov. Bi se li ne smela spreobernitev pervili pripisovati njihovi prenagli lahkovernosti?... Nikakor ne. marveč je v začetku en spreobernjen pogan močen dokaz veri v prid, kterega tisoč nevernih ne o verze. Istina tega sklepa je očivestna. Zakaj le pre-silni razlogi primorajo koga, da preganjano vero sprejme, za Kristusa žertvovuje službo, vrad. čast. mir in življenje. lakih razlogov nikakor ni treba, da ostaja kdo v tisti veri, ktere se od mladih nog navzame. kteri je vdan že iz navade, občne priznave, telesne koristi in livale. Presladka tolažba za kristjana je. da naši veri nikdo ne oporeka, razun potuhnjencev, kteri slednjo krepost pobijajo, zlost zagovarjajo, človeške družbe, svete vezi derzno tergajo, postavo, ktero sta častila Likurg in Solon, kot predsod odgoje zaničujejo, človeka živinčetu jednačijo in samo naj višje bitje s snovo pod menjajo! Kako častitljiva je ta vera. ktere ne moreš černiti. ako nečeš žaliti — ne rečem razodetja, temuč same zdrave pameti! Da. zmote hudobnežev me morajo jo serčnejše ljubiti, se je vernejše deržati, ter mi poterjujejo besede očakove: ..Nikdo ni moder brez vere." ') Vera. zoper ktero se ne da ') Nemo sapiens. nisi fidelis. Tertull. bojevati z nobenim orogom. razun z sumu in sumničenju nedos«'žljiva. 'JO. .1« Nevernik spoštuje prilično nelmte kerščansko vero. ako ne s svojim ravnanjem. Postavimo, da mu je treba strežnika. I Ha se mu ponujata. Knega vpraša: ktere vere si, ljubi moj?.. Gospod! jaz nimam nobene vere. 1 »iI sem več časa vratar pri g. Volterju. Ta gospod nas je vsak dan učil in dokazoval, da ni nobenega boga in da ni hudobnežev razun v kerščanski veri. čije nauki utegnejo abotneže premotiti: umni pak se jim ne dajo slepariti. Veroval sem mu. in hvala l»ogu% zdaj se za nič več ne menim. Kaj bo storil neverni modrijak ? Dozdeva se. da bi utegnil za volj zložnosti v mišljenji si tega služabnika izvoliti: pa nikakor ne: marveč si zmerši obraz in bara druzega. Vsi odgovori mu razodevajo, da je dober kristjan, kteri se Boga boji in rad k spovedi in sv. obhajilu hodi — in glejte: tega si izvoli služabnika. Ali tak<» obnašanje ne skazuje časti katoliški veri? Montes<|iiieu piše: .,Bavle. zani«evavši vse vere. psu je kerščansko in se prederzne kvasiti, da bi pravi kristjani ne zmogli deržavi zagotoviti terdnega obstanka. Zakaj pa ne? Saj bi bili podučeni zastran svojih dolžnosti in bi jih skerbno spolnovali. Dobro bi čutili pravičnost naravne brambe; iu čim vernejši bi bili do Boga. tira z ves tej i bi l>i 1 i do vladarja. Postave krščanske. globoko v serce zasajene, bi bile silo močneje od one piska ve deržavi janske časti, ali Sit al) invitis pectorilms v« rita- t*uri.j-it. «nI «»nili Ijudovladnih človeških kreposti in od onega siižnjega strahu samosilniških deržav.u •» - ,.Mohaniedanski vladarji morijo neprestano: ali doleti jih kervava smer t: kerščanske kneze dela vera manj boječe in zato manj grozovite. Vladar se zanaša na svoje kerščanske deržav-Ijane. oni na vladarja. Čudovita stvar! Podobno je, da se keršeanska vera le za verno zveličanje trudi, in glej — pomaga nam tudi k časni sreči." „Spominjajino se neprestano klanja kraljev in vladarjev gerških in rimskih, po njih po-končanih narodov in mest. Imejmo pred očmi Tiniure in I >žingiskane. kteri so Azijo v pustoto spremenili. Tako bomo spoznavali: da gre ker-ščanstvu hvala za varno deržavo. za pravico pri vladi in za varno mednarodno pravo v vojski, za ktere dobrote ne moremo dovolj zahvalni biti." 'i In dandanes? Se bo li kdo zanašal na nihiliste. na rudečkarje. brezverce/ :»7. Le kerščanska vera podpira prestole in deržave. ker uči ona edina svoje verne, da jim postavlja sam Bog vladarje. „Cesar je bolj naš, piše Tertulijan. ker ga je naš Bog posadil na prestol." Imeti od Boga. kterega molimo, postavljenega kneza gospodarja, o kako silno priganja ta zavest k voljni pokornosti! (Iial.ie na.-l. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, ifioletnioa samos.tanske obljube.» R»-dka in prav ginljiva slovesnost se je na Svečni- M. 2 svečana, obhajala v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Prečastiti P. Kvstahij Jožef Oz i me k s«> namreč ponovili svojo slovesno redovno obljub", ktero so storili na Svečnieo pred ."•(» leti. Pater jubilar s; namreč spolnih že 71. leto svoje dobe. in t" naj veči in naj lepši d«'l svojega življenja v seratiškem redu sv. Frančiška Asiškega. Rojeni so bili 21. jan 1^17 v St Vidu pri Zatičini; po dover-šeni takratni ».Mni gimnaziji v Karlovcu na Her-vaškem so v red stopili 2á. sept. I*:»*» in slovesno obljubo storili 2. svečana I — i I _ posvečeni pa so bili 12. sušca IM2 v • ¡urici. kjer so bili naslednjič naj veči del svojih !•'•* v raznih opravilih in službah ter v vsih mnogoterih čas*nih stopnjah, kot profesor v domačih šolah, dolgoleten gvardijan, definitor. kustos, dvakrat provin-ijal itd. Od 1. 1»4 stanujejo v Ljub- 1 M-.ril» -ni!-!i l.\ Jí i!.- I" K-j»nt I.<»¡\. ' X«»>t»-r •-t ! .,«.'!> C i« >.tr .» n<»tr<> 0e<» « oii>tituUis. Tertull. \\*Ao%. n. :»3 Ijani Med drugim so bili in so močno priljubljen pridigar in spovednik, sploh goreč delavec v vinogradu Gospodovem v vsakem oziru. zvest prijatelj, veri katoličan, pravi sin sv. Frančiška. Zato je bilo vse veselo tega lepega godu. fiinljive so bile cerkvene slovesnosti, ki jih ima red za tako priliko. Pridigali so prav primerno in spodbudno preč. P. gvardijan Jožef Bizavičar. K obedu opoldne se je bilo zbralo veliko število prijateljev in spoštovavcev P. jubilarja. med njimi oba gg. prosta dr. Klofutar in dr. Jarc, prelat dr. Čebašek, itd. itd. Prihajala so razna čestitanja, telegrami, od več strani. Splošno veselje pa se je razdelo. ko je ne-previdoma prišlo iz škofije pismo, s kterim so si prevzvišeni naš gospod knez in škof preč. dr Jakob Missia izvolili P. jubilanta za konz i stor ijal nega svetovavca. Globoko ginjeni so P. jubilar precej nato prečastitemu gospodu višemu Pastirju napili v preserčno zahvalo za toliko milost. Tudi od p. n. goriškega nadškofa je precej nato dospel prav pri-serčen telegram. P. Kvstahij so še močen in terden junak, poln vneme za blagor ljudstva in domovine, svojega reda in sv. Cerkve. Bog jih ohrani še mnogaja leta! Od gorenjske strani, konec januvarija. (0 p r e d s t o j e o i h d e r ž a v n o - z b o r s k i h volit v a h. > Volitve za novi deržavni zbor so se nam poprej napovedale, kakor smo se nadjali. Rrezdvomno se bodo pa v poslanstvo rili in tiščali v sprednje verste zopet taki, ki bodo obetali volilcem hribe in doline, katerim se bodo do ušes odperala usta o modrovanji, kaj vse je narodom in deržavi potrebno in v korist, za kar bi oni šli kar naravnost v ogenj. Sposobni in nesposobni, poklicani in nepoklicani stopili bodo zopet na dan. Ako pa kedaj. ravno zdaj treba je dobro premisliti, kar pravi kratek nemški rek: upaj! glej. k o in ti! Prikažejo se namreč res včasih taki vekači pred volilee, da jih lahko zbegajo, pregovorijo, omamijo, in kakor pri nas po Gorenjskem pravimo, „otantajo". Zato nam je. ko smo v „Slovencu., št. 21. z dne 27. jan. t. 1. brali v odstavku: „Raznoterosti: Javne molitve pred pri čet ko m zborov bodo uvedli na Francoskem i. t. d.," prišlo na misel, kako ne le dobro, ampak tudi silno potrebno bi bilo. ko bi se tudi pri nas v Avstrji o tako odločilnih trenutkih, kakor so ravno volitve v deržavni zbor. mislilo le. vendar nekoliko tudi na — molitev. Človek se zamore res mnogokrat od drugih, da! včasih celo še od drugovercev kaj posneme vrednega učiti. Ko so se n. pr. 1. 1 —^fi• i pripravljali Prusi (ki so v veliki večini Iuteraneh k vojski zoper Francijo, s«» bile ondi obakrat zapovedane po vsej deržavi javne molitve za srečen izid vojske, nekako tako. kakor se pri nas opravljajo v praznik sv. Marka ali pa križev teden. Se ve. da so oni molili po svoje, pa — molili so. na tisoče nedolžnih ročic se je vmes povzdignilo prot nebu. in kako je bila njihova prošnja uslišana, zgodovinsko znano je! — Dobro nam je pomniti, da če dobijo liberalci večino, in z njo kermilo v roke. se je tudi bati. da bo deržavni voz šel pod cesto: — vprašanje pa je: kedaj in kedo ga bo spravil zopet v pravi tir. Ako je bilo kedaj treba moliti o tacih prilikah. — zdaj je gotovo, ko liberalcem tako močno raste greben. Med pisanjem prišlo nam je še to-le na misel: Volitve veršile se bodo meseca marcija, ki je posvečen sv. Jožefu. Naj bi .se pač vsi avstrijski ka'oliki. zlasti pa še stanovniki slovenskih pokrajin, z vso silo, — če smemo tako rečti. — oklenili sv. Jožefa kot svojega posebnega deželnega zavetnika z nadležno, serčno prošnjo: naj bi On blagovolil vzeti sedanje deržavno-zborske volitve v svoje sveto in mogočno varstvo. Primerno bi bilo. ako ne javno, vsaj privatno opravljati sv. Jožefu v čast i»dnevnice. ali vsaj Sdnevnice v ta namen. Škodilo bi tako češčenje in prošnja do tega mogočnega pomočnika gotovo ne' —k. Pri sta vek. Ako bi se kedaj derža vno-zborske naredbe kaj spreminjale ali predrugačevale. dobro bi bilo dostaviti tudi še neslednji j:: Ako kaki poslanec svojim volilnem zarad tega ne vstreza. ker s»' ne vede in ne postopa več po njihovem mišljenju in zarad česar mu pošljejo nezaupnico, mora o ti s to piti in odložiti sam svoj mandat Pis. Z Forda. Prerano umerli P. Jungman. ki je spisal „die Aestlietik" in „die geistliche Beredsamkeit." bavil se tudi z dušoslovjem, ter je dal na svitlo 1. hssá knjigo rdasGemüth und das Gefi'ihlsvermogen.a V tej knjigi razpravlja obširno in jako učene zmožnosti človeške duše, opiraje se posebno na modrijane starega veka. Sokrata, Platona, Aristotela, in pa z ozirom na kerščanske modroslovce Avguština in Tomaža Akvinčana, On zavračuje moderne filozofe, Kanta, Ksserja. Hagemana in druge, ki duši tri zmožnosti prisvojujejo, namreč, razumnost, čustvo in hotenje. Iz te knjige razvidi se, kako iznajdeni so jezuiti v vseh strokah véde. posebno v logiki, filozofiji ; sicer je ta veda v sedanjem času zelo opuščena. kajti na gimnaziji učijo le logiko in psihologijo, tudi na univerzi se je premalo učijo. Zato so slavni Papež Leon XIII povdarjali. kako potrebna je v sedanjem času filozofija, posebno ona sv. Tomaža Akvinčana. Z Ju¿ra. (Dopis ta je posvečen in darovan presv.Sercu b et 1 e hem s k e g a Božjega Deteta po deviški Materi njegovi v bi a gor in zveličanje duš Slovencev.) «lu o znamnjih časa (Mat. Hi. 1 —Hi ki jih farizeji in saduceji niso mogli poznati. Potem prehaja na sedanja „znamnja časa." na ktera tudi sedanji svet ne misli: „Poslušali bo-dete. pa ne razumeli, gledali, pa ne videli." (Mat. 13. 11». Imenuje nektera taka znamenja, nesreče in hude dni. Potem pa zoper taiste daje izdaten p»» m o č e k , namreč: p« »nižno. zaupljivo, stanovitno molite v. Pravi namreč: Resnično opazujemo dandanes mnogo, i a jako žalostnih znamenj časov, to je. časov polnih bridkosti. slabih dni. kakor jih imenuje sv. Pavel lEf. V. l«i>. Toda kdo se zanje zmeni, kdo jih želi spoznati, kdo jih resno premišljuje V Dajte, preljubi v Gospodu, da vam navedem vsaj nektera teh strašnih znamenj; mnogo bo koristilo jih poznati in ceniti, kakor zaslužijo. V pervi versti mar ni znak slabih dni. da se je tako zelo razširila verska malomarnost v vsih stanovih človeške družbe V Pač ni treba, da vam dokazujem žalostne nasledke, ki mnogoštevilno iz nje izvirajo, ker dovolj jasno pričajo to statistične številke. Dan na dan ponavljajo se sleparije v veliki meri, umori, dvoboji, samomori; to so dogodki, ki strašijo tudi največjega dvomljivca. In vendar ljudje nočejo razumeti pomena in važnosti tega znamenja, ter do neba povzdigujejo napredek sedanjega veka. Drugo žalostno znamenje nesrečnih časov je razuzdano življenje, ktero se opazuje pri ljudeh vsake starosti, spola in stanu. Zato tergajo se naj svetejši vezi. v nemar se pušča poštenje, obnemogla je telesna krepost, izverstni talenti ostanejo nerodovitni. množi s»i umerljivost. bolnišnice se polnijo z žertvami pregrešnega življenja. In pri vsem tem kdo misli na sredstva, da bi se odstranilo toliko zlo? In ko se po katoliških krajih brez strahu pred kaznijo godi pohujšanj«-, se šopiri pohotnost in nesramnost. so nekateri tako daleč zašli, da imenujejo greh proti šesti zapovedi naravno potrebo in nekako duhovitost! Kaj naj reč»m «. neprimerni in neizmerni potrati, ki se je vgnjezdila v vse stanove, ki ruši društveno premoženje, slabi kerščansko krepost, ter tako stori človeka nesposobnega za neprestani boj proti sovražnikom njegovega zveličanja. Sv. apostelj Pavel je dobro poznal moč tega znamenja, ki se je tedaj razodevalo med paganskim svetom, ter je opominjal: _Bratje. ne posnemajte tega sveta" (Rim. XII. 2).— T. mu opominjcvanju nasprotno se mnog«« današnjih kristjanov brez pomisleka pridruži zboru nespametnežev t»-r ž njimi vre«l vpije: rI živajino dobrote sedanjega časa . . . Pijmo dobro vino. mažimo se z mazili; ne pustimo, da nam uide « vet časa, Venčajniu se z rožami, predno ovenejo" (Modr. II. i». 7. s, Neumneži, ne znajo ceniti znamenj časa! In nepokorščina podložnih proti prclstojnikom, zaničevanje očetovske oblasti, pogrešanje vsakega reda. sovraštvo med narodi, tajni vzdihi in vpitje reveže v. grozni položaj delavskega stanu, ki nam visi nad glavo kakor meč; vsa ta in toliko drugih zla, pod kterimi ječi sedanje človeštvo, so očitna znamenja viharnih časov, ter je treba, da jih jako bistro opazujemo. Toda, ker se žalibog velika večina kristjanov zanje ne zmeni ter jih zaničuje, je tudi naravno, da ne mislijo na pomoč, in tako. ako nam ne bo pomagal milostljivi Bog z mogočno svojo roko, bodemo morali zdihovati z Jeremijem prerokom: Grozno opustošenje je prišlo nad zemljo; in nikogar ni, da bi si k sercu vzel" (XII, 11). Zato. preljubi v Gospodu, zdelo se mi je za 40danski post naj bolj potrebno, da vam navedem pripravna sredstva odverniti nevarnost, s ktero nam prêt«'* imenovana žalostna znamenja. Kakor vsako leto. tembolj čutim to dolžnost sedaj, ko se imenovana znamenja kakor pogin preteči čemi oblaki zbirajo nad katoliškim svetom ter nas navdajajo^ s strahom, da prej ali pozneje nas zadene strašna nesreča. Ko je apostelje na Genezareškem jezeru nepre-vidoma zajela nevihta, ter so strahu skorej obupali, stopili so k Jezusu, ki je mirno spal na zadnjem koncu ladije, ter so ga z milim glasom prosili pomoči : „Gospod, reši nas, sicer poginemo4 (Mat VIII, 251. In molitev je rešila učence; zakaj Jezus, prebudi vši se, je zapovedal viharju in morju, ter je nastala tišina. Glejte zdatni pomoček, ki vam ga letos ponudim kot zdravilo proti velikim zlom, ki tlačijo človeštvo, — molitev, — to je: neizogibno potrebo molitve za nas vse. (Konec nasl-} Iz Macedoiiije. (Velike nesreče.) Iz Zejten-lika piše v. č. P. Gorlin 22. jan. 1891 č. o. Nežmahu v Ljubljano. Dragi moj gospod sobrat! Poslanih 51 gld. is. sept, ni zgubljeno, kakor ne onih 78 gld., ki ste mi jih poslali v drugem pismu od 2. januvarija t. 1. Bil sem tisti čas na Francoskem in povernivši se bil sem obsut s tolikimi opravili in v tolikih bridkostih. da do danes nisem našel časa Vam pisati, kakor drugim ne. ki pričakujejo od mene pisanja. Nasleduje zahvala za poslane darove po „Danici" in čast. misijonar zagotovlja. kako potrebni neprenehoma so miloščinje. Mislim, pravi, da ste prejeli številki« „Missions Catholiques", ki sein jo poslal v septembru, v kteri je popisana slovesnost o postavljanji temeljnega kamna katoliške cerkve bulgarske v Saloniku. Od tistega časa se je delo nadaljevalo, vsak dan imamo po SO delavcev in cerkev gre iz temeljev nakviško. Ne morete si pa misliti, koliko nas to delo stane truda in stroškov. Izkopavanja, ki jih je stavbar storil pred začetkom zidanja, nam niso razodela pritežnosti. ki so nas imele tam zadeti. Zadeli so delavci na staro zidovje. ki je imelo služiti za mestno obzidje, in ob strani so bile silne votline, napolnjene z vsaktero šaro. na kar se nikakor ni mogel postaviti terden zid. Treba je bilo kopati do »'» metrov globoko, da so prišli do terdne zemlje in zasipati praznote do 12 metrov, in to prav ob čerti cerkvenega zida. zajemati vodo. ki je polnila globine, napolnovati jame s kamni in malto. Ob kratkem, lahko si mislite troške za >0 delavcev, ki so 5 mescev imeli s tem opraviti dan na dan. pa še nekoliko po noči. predno se je z delom prišlo iz zemlje. Med tem smo imeli strašno po vodenj, ki nam je razdevala vsa stanovanja in naše zidanje zalivala. To so neštevilne zgube in milostni gospod škof, ki bi bili imeli dovoljnega zneska za zveršenje cerkve, s strahom zagotavljajo, da je ne bojo mogli dozidati, ako jim previdnost Božja ne pride v novo na pomoč. V semenišču nismo bili bolj srečni. Po nenavadni suši, ki nam je končala vso našo žetev, čisto vso, nastopil je žitni červ, nekak merčes, ki nam je snedel vse žito, ki smo ga imeli prihranjenega od prešnjega leta za setev. Morali smo ga nakupiti po veliko višji ceni. Ravno da srno vsejali. že so nastopile povodnji. Potok, ki meji našo lastino in ki je navadno suha rupa. se je trikrat uderl čez bregove in je žalil naše poljane čez tioo metrov na dolgo in (»0 do SO metrov na širjavo. Vsa setev je tedaj posuta z debelim kamenjem in peščenimi nasipi. Zidano ograjo nam je razdjalo, hišo naših delavcev zalilo in v temelju podkopalo . . . G. misijonar popisuje še dalje hude nasledke nesreče in pristavlja: V tem. ko so vse te nesreče prigermele na cerkev in semenišče, so si še milostni gospod škof Mladenov pri duhovnih vajah, ko so pridigali z velikim blagoslovom pa tudi z velikim trudom svojim duhovnom, nakopali pljučno bolezen, ktera je njihovo življenje spravila v veliko nevarnost. Štirnajst dni so bili med življenjem in smertjo. Poslednjič se je zboljšalo in poprijeli so se zopet svojih vsakdanjih opravil. Požar v Saloniku, o kterem ste slišali, je bil zares znamenit; vender oddelki, o kterih govorite v svojem pismu, niso bili zadeti. Mi, hvala Bogu. nismo pri tem imeli škode. Divjal je ogenj naj huje v judovskih in gerških oddelkih; toda nesreča, ki jih je zadela, jim je naklonila toliko pomoči od vsih strani, da si še čestitajo, da so pogoreli. Nesreča tedaj je katoličane hudo zadela po vsi Macedoniji, namreč suša in nato še veča povodenj. Stiska je nezmerno velika in pri svojem lastnem pomanjkanji nimamo pomočkov, da bi jim pomagali. Upajmo, da božja previdnost nam pripravi boljšo letino, sicer bi revežev ne čakalo drugo, kakor umreti za lakoto. Iz tega, kar sem Vam pisal, previdite, kako zelo smo potrebni Vaše blage molitve. t •Iliri,j Hitmar. uSpi>al Franc is.) Ni ga skoraj hriba na Dolenjskem, ki bi se dal od tolikih strani videti, kakor je primskovski pri Litiji. V špičast valjar se končuje proti verhu in krasen razgled se ti odpre od tod na vse strani. Prav na verhu stoji lična, M. P», posvečena cerkvica z orjaškim, za malo cerkev skoraj prevelikim zvonikom. Krog in krog cerkve razprostira se močan zid. Služil je prejšnje čase kristjanom v zavetišče pred krutim Turkom. Nižej doli ob robu stoji nekaj hiš. poleg cerkve se nahaja le župnijski dvor z gospodarskim poslopjem. Od vseh strani so pota uglajena na ta stermi hrib; znamenje, da je bil močno obiskovan. Čemu neki? Posebnih naravinih krasot ni najti ondi, zabave nikakoršne in poleg tega je še pot na Primskovo jako težavna. Kaj so tedaj ljudje iskali ondi gori v — Tolažbe in pomoči v raznovestnih boleznih, nezgodah. nevarnostih telesnih in dušnih pri g. župniku Juriju Ilumarju. in so j.» pogostoma tudi našli Sedaj pa so osamela pota na Primskovo. n«' vidiš več tujca-popotnika, hitečega v breg; mož. ki je tolikim oterl solze, je izdihnil svojo dušo. P», dee. minulega leta se je preselil v večnost. Bil je velik dobrotnik človeštva in gotovo zasluži, da se otme pozabljivosti spomin njegov. Pokojni Humar je bil znan daleč čez meje Kranjske dežele: zato upam. da vstr«*žem marsikateremu njegovih znan«-ev in poštov.dcv. če priobčim nekaj čertie iz njegovega življenja Rodil se je Jurij Muinar II. aprila 1. lsp» v Mekinah pri Kamniku. Po dokončanih lju«Iskih šolah šel je študirat v Karlovško gimnazijo, in pr«'bivši po 7. in šoli v Ljubljani maturo, stopil je v ljubljansko bogoslovje. L. Is47 je bil mašnik posvečen. iVrvo duhovsko službo je nastopil v A llešičih na Belokranjskem. zatem je služboval kot kaplan vč rm-.š-njicah na Kočevskem, v Sostrem pod Ljubljano, in kot župnik v Stari Oselici, v Č-rmošnjicah in slednjič na Primskovem pri Litiji. Povsod, kjerkoli je deli.val v duhovnem pastirstvu. priljubil se je ljudem s svojim mirnim, prijaznim vedenjem. Imel je večin«»ma težavne, hribovate službe, zlasti na Primskovem. ki je. če ne najtežavnejša, pa vendar je«lna najtežavnejših župnij kranjskih. Tu je pastiroval P» let, od svojega 58. —71. leta. Kdor je kedaj zašel v to gorato župnijo, ta vč, kakova pota so ondi. posebno o zimskem času. Župnija šteje sicer le nekaj nad Si Ni prebivalcev; a ti so raztreseni daleč narazen po holmih in jarkih. Po visokih hribih in stermih bregovih, in zopet globoko v dolini vidijo se posamezne hiše: p«» ravnem se ne pride ni do j«'dnega doma, le navzgor in navzdol po slabih stezah. Da ni bil Humar tak«) krepke nravi, gotovo ne bi bil kos toli težavnemu poslu A bil je močan in krepak kakor hrast, nikdar ni rabil palice po teh težavnih potih in še v pozni starosti primahal jo je kot 70leten starček peš v Litijo, kadar je šel po svojih opravilih. Skromen je bil do skrajnosti; obleko je imel iz navadnega platna, nisi ga videl drugače, kakor v širokih hlačah, s surko in širok«»krajnim klobukom. Hrano je imel. kar se da priprosto. spal je vedno le na slami Pri vsein tem bil je čverst, vesel, vedno poln zdravega hutnora. Mirno in tiho je živel na priinskovskem griču. Delaven bil je. kakor malokedo. Vstajal je zgodaj v jutro, po leti šetal je že ob štirih s knjig« • v roki okrog obzidane cerkve, čez dan so mu vzeli skoraj ves čas ljudje, ki so neprenehoma hodili k njemu iskat sveta in pomoči, in še pozn«» v noč gorela j" v njegovi sobici luč, kjer je čital iz knjige ali pisal in odgovarjal na došla mu vprašanja. Skerb za gospodarstvo prepuščal je drugim. Župnik Humar je bil vzgleden duhoven. Stanovske svoje dolžnosti i/.v«T.ševal j«; vestno in natančno, pobožnost njegova bila je obče znana, bil je d<> vseh ponižnega, priljubljenega vedenja: zato so ga pa tu«lt splošno spoštovali in ljubili k«»t svojega «»četa. Tovarišem je bil drag prijatelj, postrežljiv. gostoljuben, pripravljen vsakemu pomagati. Mnogo se je trudil za olepšanje hiše Božje Ko je pred par l«*ti huda burja — na Primskovem ni nikdar brez vetra odnesla cerkven«» streho, napravil j«; blagi g. župnik novo. ki je stala nad 2000 gl«l iz svojega žepa. brez kacega prispevka od strani župnijanov. Isto tako jo popravil poddružniško cerkev v Mišjem dolu. ne da Si bilo treba ljudem solda šteti. Sploh, dokler je bil g. Jurij na Primskovem, ni bilo nobenega naklada. n<»henega pobiranja za cerkvene potrebe. Vse je oskerbel in plačal sam Kavno se je pripravljal popraviti v istini zanemarjeni župnijski dvor, a v tem prehitela ga je smert. Letošnjo zimo imel je izredno veliko posla. Ljudje sf> bolehali huje, kakor po navadi. Samo v eno vas. dobro uro daleč, moral je — kakor je sam pravil — dvajsetkrat k bolnikom. Zadnjič, ko se je po noči vračal v sterrni klanec, se je močno prehladi!. tako da je moral leči v posteljo. Kakor menijo, vnel se mu je bil drob. Bolezen se je hujšala in hujšala; vendar je pa še tolažil sebe in druge, da bo okreval, kar smo tudi pričakovali, glede na njegovo močno, krepko naravo. Toda Bog je sklenil drugače. Po osemdnevni bolezni, ki jo je jako potrpežljivo prenašal, je ves vdan v najsv. voljo Božjo, mirno kakor je živel, v Gospodu zaspal. — Vest o njegovi smerti raznesla se je bliskoma po okolici in zbudila pri vseh, ki «o ga poznali, odkritoserčno sočutje. Zvonovi primskovski. daleč znani zaradi lepega, milega j_da.su. glasili so se tužno te dni in oznanjevali osirotelim župnjanom zgubo njihovega duhovnega očeta in neprecenljivega dobrotnika. Zlasti pa se je pokazalo na dan pogreba, kako splošno priljubljen da je bil g. Jurij, dasi je bila terda zima. obilo snega, slaba pota, sošlo se je k pogrebu na stotine ljudstva; malone vsa primskovska župnija in še mnogo drugih iz sosednjih župnij, da jih j»' komaj polovica našlo prostora v cerkvi. Ko so prenesli kersto v vežo. zagnali so ljudje tako presunljiv jok, da ga ni moč popisati. In ko so položili truplo v hladni grob. ko je jela padati zmerzla perst na kersto. tedaj čulo se je tako ihte nje, tarnanje in tuljenje, da bi se moralo smiliti terdnemu kamnu. Prijatelj, ki je bil tudi pri pogrebu navzoč, mi je dejal: „bil sem že pri pogregu marsikaterega duhovna, a kaj takega še nisem nikdar videl." Solze, ki so tu tekie. niso bile prihlinjene, niso bile solze kake rahločutne ženico, to so bile solze izvirajoče iz prave ljubezni in serčne hvaležnosti. Sedaj krije snežena odeja gomilo pokojnega Huinarja. Burja se igra. kakor preje, s sneživkami na mirodvoru in oster veter raznaša sneg z njegovega groba na soseden grob in s sosednega zopet na njegov grob. A grob njegov ni osamljen. Cesto pride kaka hvaležna duša tje k gomili pokojnega, poklekne na zmerzlo zemljo in moli solznih oči za večno srečo tistega, ki jih je tako mnogo osrečil na tem svetu. Dalje nasl.) Razgled po svetu. Tunaj. <' e j e p o t r e b n a verska šola ?) Kaj vse se prelerznejo sovražniki katoličanstva, kaže šolski dog« »d»*k na hunaju. Kden katehetov je otro-čičem delil — ne v šoli — podobice in pa molitvene bukvice. jih vabil k «ljanju sv. Detinstva (kar je v-nder v Avstriji izrecno dovoljeno», jih opominjal, da naj hodijo k sv. maši in pridigi ob nedeljah, k spovedi za verne duše. o Božiču itd. Neki dan pa katehet od ..ausserordentliche lokalkonference" po „sehulleiterju" dobi prašanje, kako se more zarad omenjenih reči opravičiti, češ. da je prepovedano šolarjem deliti podobice, molitvenike in rožne vence itd. itd. Solnograška ..Kirchenzeitung" k temu pristavlja: „Gorje, ako se otrokom več katoliških kapljic daje vžiti. kot kolikor se deržavnemu katekizmu prav zdi. Ko se je napadeni katehet branil, so čez te „krakelerije" prestopili na dnevni rod. — Naj bolj žalostno pri tem pa je bilo. pravi pisavec, da je „schulleiter" hodil od razreda do razreda in je otrokom veleval, da naj rožne vence itd. seboj prineso. potem jih je otrokom pobral in kot „corpus delicti1* (tožbeno orodje» porabil zopet* kateheta! .. . Ali je tedaj potrebna. aH ne. verska šola?! Solnograd. Iz vladnega „komentara",ki je spremljal razrešenje deržavnega zbora, solnograška „Kirchen-zeitung" sodi, da prihodnja vladna večina bi imela biti: „zmerni"' nemškoliberalci, Poljci. Staročehi (kolikor namreč jih še ostane v borbi z mladočehi), in „zmerni" nemški klerikalci; besedo „zmerni' vlada posebno po vda rja in list je te misli, da nemški „klerikalci' bodo cenjeni za presiljavce, „extreme", kakor mladočehi. Vse to pa, pravi se bo pokazalo; za zdaj je vsih katoličanov naloga v tem. da vsak na to delaj z vso pridnostjo in gorečnostjo, da spravimo v der-žavni zbor kar je mogoče največ določno-katoliških, mož. V tako resnobnem času ima pred vsem duhov-stvo dolžnost, ves vpljiv nategniti, da se. kar je največ mogoče, izvoli veliko število taeih poslancev, ki bodo z resnobo in modrostjo pogumno in spretno zastopali in branili kerščanstvo in koristi kerščan-skega ljudstva, posebno kmečkega in obertnega srednjega stanu. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostol j s t v a. Nameni za mesec februar i j (svečan), a) Glavni nameni: Tei'dnoat c reri. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XI11). To je zmaga, ki je premagala svet, naša vera; in to je pogin sveta, njegova nevera. Vera v Jezusa Kristusa križanega ni premagala samo sveta, ki je v vsakem človeškem sercu. namreč poželjenje oči, poželjenje mesa in napuh življenja, temuč tudi vnanji, vidni svet in njegova lepota in bliščoba in nečimernost je morala križu služna postati. Pokazalo se je. da so resnične besede Gospodove: Jaz sem premagal svet. Kdor koli pa od premaganega sveta je hotel, se je lahko rešil in postal deležen blažene zmage; kdor v njega veruje, ne bo sojen, kdor pa ne veruje, je že sojen: to je bil pogin vseh. ki so se pogubili. njihova nevera. Vera je bila zmaga in je ostala življenje svetu, ki je postal kerščansk. Karkoli je svet storil velikega v svetosti in pravičnosti, Bogu na čast in ljudem v zveličanje, vse je priklilo iz korenine sv. vere in rastlo z njeno poživljajočo močjo, dokler se ni zver-šilo v dejanji ljubezni. Vse pa, kar je rodilo ker-ščanskemu svetu žalost in sramoto, vse to izhaja iz verskega odpada, bodisi v pregrešnih dejanjih onih, ki se sicer z besedo hvalijo, da poznajo Boga. v dejanji ga pa taje. ker ne žive po postavi sv. vere. ali bodisi v očitni zatajbi. s ktero se pregrešijo krivo-verci in brezverca. Kolikor bolj je napredoval in še napreduje ta odpad, odpad od vere z nekerščanskim življenjem, ločitev od sv. Cerkve s krivo vero, sovraštvo zoper Kristusa s popolno nevero; toliko bolj preti kerščanskemu svetu kot nevarna slabost in bolezen in razjedajoči strup od znotraj, ali pa kot napad in boj na življenje in smert od zunaj. nZdi se neverjetno, pravi Leon XIII v zadnji okrožnici do laških škofov in ljudstva, in vendar je resnica. na Laškem smo prišli tako daleč, da se moramo bati. da se vera sama nam ne zgubi.K Tudi za druge kraje veljajo te besede. Polovica nemških dežel je že pred več stoletji milost sv. vere zgubila. Če tudi utegne posamezni zmotenih imeti dobro voljo in misel prave vere, ker-ščanske vere i je sicer, ker je kerščen); vendar ne smemo pozabiti, da je protestantizem odpad od vere in ne prava vera, ampak kriva vera. Proti Cerkvi Kristusovi pa in proti vsem v resnici pravovernim je pa duh časa po vsi zemlji prehud boj nastopil. V imenu prostosti na vso moč zatirajo sv. Cerkev, v imenu napredka ji vsa pota. zapirajo, v imenu olike jo hočejo z lažjo in obrekovanjem zadušiti. Nasproti so pa zmoti in brezbožnosti v nauku in življenju vse zatvorniee odperte. Moč in pripomočki, vednost in znanje službujejo otrokom hudobije, posebno pa prostozidarjem, v deržavi in šoli. In oni vse to vpo-rabljajo z nekako ošabnostjo, da nas to živo spominja besed: Govorili so v svojem sercu, vsa derhal ob enem: Odpraviti hočemo vse praznike Božje v deželi. (Konec nasl. Molitev. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu. in ga še vedno hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije, Tebi darujem danes in za vsak trenutek vse svoje namene in misli, vsa čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat na dan Leon XIII 1 S8.a ) Posebno pa ti jih darujem za terdnost v veri. kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. 0 sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te vedno bolj ljubim. Amen (Vsakokrat 300 dni odpustka: in če s«* v2> Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. (loo dni odpustka enkrat na dan. Pij IX 1S74» Sv. nadangeli Mihael, sv. Bonifacij, z vel. Peter Kanizij. prosite za nas! b) Posebni nameni: 11. Pepelu i ra. Sedem ss. vstanovnikov reda Ser-vitov. Red Servitov. Postni prigaiji. Več cerkvenih stavb. Tovarne. 12. S. Kvlalija. A/ijaiiski milijoni Z-nski sam««s\!iii in samostanske šole. '»ni, ki bodo .* I. Ivi p-rviki r obhajani. Naprava posojilnega društva 13. Praznik te m j e ve kron«- S. k a t u u a Ričiška. Pospeši tel j i molitvenega apostol j st va. D. lav- : m vinograd Gospodov v Afriki. Poboljšauje brezveiskih druž;n-k !i OCetoV. 14. S. I>r il n o n. v. 1"» I. postna nedelja. S. L on »in I »nii p«kete. Keiščanski vradniki. Veliko dnsn terpljeiije. bdiiišm«". 16. S. J nl i j a na. Iladeiisko uboge nun«' ii.i Laškem. \ ažna podjetja. Potrebni posvetni pripom<»čkj \ j .... kliea. 17. S Donat «'eikveiii redovi v Uraziliji. l\audi-t'|o duhovskega stami. Vdanost v I »ožjo volj... t » lvenij«-n|.- prenapetega stralni. 15. S. Simeon Katoliško gibanje na i».mu ( eškem. Večkratno zverševanje duhovnega obhajila Zab. njenje nesrečnih zakonov. Pa. S. Konrad. Mlada v stanova 'iosp..|..va na M--ravskem. Duhovno vodstvo samostanskih družb Težav.- -poklica. i Koiiee nasl i II. Br&tovske zadeve N. lj. Gospé presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. Ij. ¡u uslišani, hočem zahvalo nazuan ti. — Zahvale Lotila se n i e je nevarna'•■¡••/..-n. ka-i" l»i'»lio. ak<- •» bila do dobra vkoreninila. h- z nevarno op. raei;«. m«. ozdraviti. Zatekel sem takoj k po-èastiti D-vi«-; Mu, . ter ji obljubil, da iisliši moje prošnje, obhajati dev-tdn« vo.. in ozdravljenje oznaniti o „Zgodnji Panier-, I dišan s.-m I 1 res preeej po dokončani devet lue\ ni<-i. Sej.-na zahvala na■ bode precastiti Devici Mariji! Kdor j.- v kaki nadlogi. zat-< liai se le zaupno k Materi I »oži i. in »ot.boje Uslišan Na Primorskem. —T.— I Si li» >.iu v \' likih skerb»-h žara« l neke zadeva očeta in -ina : «>Wnila s«-m >«• s prošnjo do Matere I», sv. J«»žeta in -v Antona Pad.; in bila s»m uslisana. prav dobro s- je v-.- j/i|<»: /daj pa prav s«-nna zalivala usmiljenemu Bogu, Materi B.. sv J «»/•*! 11 in sv. Antonu Pad. ! F. T. Ino-la -»m sk«»zi «'l'» l»*t«» neko čudno bol»-zen v gerlu, *»•• ; «"-a.-i li u —m uu»gla še glasno govoriti in s-un bila v v.-iikih -k«'i'»»*li. «la s- mi utegne gerlo sušiti. Sla sem k / !• ,r-i kn. tudi un 'laj al mi j» malo upanja in izrazil se tak«», da 1«. t.» pos.-b-n «*ud»-ž. «V boni jaz še kdaj zdrava. Težko mi i- bil«, pri -« i«u t»». veinler upanja še nisem zgubila, »•b.-rnila <-m z \ ~-ni zaupanjem k sv. Antonu Pad., sv. J«»Mu. sv. iSlažti. i;« k Mariji, naši ljubi Gospej, ki je zdravje bolaik«.v I'«» uiiH'uili 'i«v'!'lii»*vni«ah k omenjenim svetnikom, k Mariii naši lj «¡. in p<> rabljenju Litrske vode sem zdaj /••{•••' Z'irava in spt»lnnj»m - tem svojo obljubo, ker selil •»blj'ibil.i p.» Dani« i razglasiti, ako bom še kdaj zdrava. »\i«*-.n in hvaljen b.«di t«»rai l»og v svojih svetnikih in tudi Na-a i;. b...li ti-u«''krat «Vš«Vna .' Kjer huda je sila. Marija je mila. Marija pomaga Kjer upanja ni ! — V Ljubljani. L. J. Listek za raznoterosti. V Kranji j»' umori č. g. Jan. Erjavec, duh. pomočnik v pokoju. H. I. P. Čast g. Anton Krainer, kapi. v Kočevji, je premeščen v Koprivnik, na Kočevskem. — Č. g. Ivan Piskar. župnik na Sveti gori. je dobil župnijo Št. Ožbald. V Pedeni je pros. umeri č. g. Jož. C vitko, kurat v pokoju. Rojen je bil 1. 1S10 v Št. Jerneju na Dolenjskem, li. I. P. Zanimivo. Pred 1"» leti prišel je žandarm v kaznilnico: ondi so se ravno sprehajale kaznovane žensk«» p« «d nadzorstvom usmiljenih sester. Kar za-hrurne in hočejo napasti orožnika, od jeze razdražene, ker ie bil ono teh omenjenih orožnik od vedel v zapor. Kar s«' oglasi usmiljenka, ter ukaže mir; berzo vse utihnejo in s«» vpokojijo. Žandarm. ki je to pripovedoval. je rekel. da ne ve. kaj bi se morda bilo zgodilo, kaka velika nesreča gotovo, ko bi ne bile kaznjenke ukrotene od usmiljene sestre. Tu lahko vsak razsodi moč in koristni vpljiv. katerega imajo usmiljenke v ženskih kaznilnicah. Oziroma na volitve v deržavni zbor naznanja _Vatcrlan«la t. febr.. da grof Hohen\vart je pripravljen na Kranjskem sprejeti volitev v deržavni zbor. Mladočehi in Slovenci. Mladočehi trosijo, kar žele. Pravijo namreč, dn Slovenci so za to, da naj bi se s«»stavil »slovanski klub poslancev." Mladočehi bi naj borz radi imeli ^rnladoslovanski klub.11 Dobro je znano, kaj da hočejo „mladočehi"; torej. SI«-ven« i. glejte koga bodete .volili, da ne zleti v mla« h .r-eško gnjezd- >. Odgovorni vredaik: Luka Jeran. Iz Notranjskega. (Poterdilo in zahvala.) Prečastiti gospod! Ne vemo, kako bi se zahvalile za preblago milošnjo ir,o gld. iz neke dobrotne roke), ktera je nam ubogim šolskim sestram došla po Vaših rokah. Ljubi Bog bo to blago delo gotovo obilno poplačal in me hočemo s šolskimi otroci v ta namen prav pridno moliti za žive in mertve; sej ljubi Bog posebno molitev nedolžnih otročičev rad usliši. V Ternovem, 14. prosenca 1>'.H. Hvaležne uboge šolske sestre „de Nore Dame". Bolonja. V tem mestu se je zbral odbor, ki bo delal zato. da se 13 majnika 1*1)2 spodobno obhajala perva stoletnica rojstva velikega papeža Pija IX svetega in častitljivega spomina. To naznanilo in osnovo smo te dni prej»di. Reč je silo važna; drugi pot več o tem. Solnograški vikši duhovni pastir v svojem postnem pastirskem listu govori v pervem delu o dolžnosti katoliških kristjanov, da naj svoje lastno zveličanje na vsaki mogoči način zagotovijo, v drugem delu z najbolj živimi besedami svari katoličane, da naj se varujejo slabih časnikov. To poslednje se pač nikoli ne more zadosti zaterditi; sej sicer še vestni ljudje dostikrat ta peklenski strup ne le sami ližejo, ampak tudi drugim spodmetujejo! Dobrotni darovi. Za op r a v o u b o ž n i h e e r k e v naše škofije: Iz Rove 14 gld. — Z Loškega potoka 20 gld. — Z Ara-brusa 20 gld. — Z Blagovice 10 gld. — Nežika Hitij 1 gld. — Iz Dobernič 24 gld. — Z Begenj na Gorenjskem 12 gld. — Gdč. M. Zupan 1 gld. Za dijaško mizo: C\ g. župnik M. Saj«'- 1 gld. ('. g. župnik Iv. Tavčar 5 gld. Za sv. Detinstvo: Čast. g. župnik M. Saj«- 1 gld. — G. S. 2 gld. — Iz sp. Bernika 15 gld. Za <• ♦• r k e v Jezusovega p res v. Sere a: F. T. 1 gld. Za s r edn j e - a t ri k a n s k i m i sij on: <'. g. župnik M. Saj«* 1 gld. — Frančiška Lovšin «jO gld. Z a a f r i k a n s k i m i s i j o n v M a r i a n h i 1 u: č. g. g. župnik M. Saj«* 1 gld. Za n aj pot r ebn i š i mi s i jo ne: Čast. gosp. župnik Iv. Tavčar 1 5 gld. Za varite Božjega groba: Duhovnik 15 gld. __________ _ _____» ______________( Popravek: (ast. g. Simon Zupan kateliet v Loki. za razširjanje svet- 50 gld. in za sv. Detinstvo 60 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. Gg. M. K. in V. M.: Zastran pošilj. ..Dan.' smo naznanili odpravništvu;. nadjamo se. da je zdaj v redu. — Tiskarji in založniki: Jožel Blazuikovi nasledniki v Ljubljani.