ENERGOINVEST, TOVARNA TRANSFORMATORJEV
Uspešno prodiranje na Bližnji vzhod
Sodelovanje pri elektrifikaciji dezel v razvoju — Uresnicujejo tanacijsko-investicijski program
V velilu delovni argnnteaciji Energotovest iz Saraje<vg so Until 25. decembra lani refe icndum. Oiani delovnega to-lektiva bo namrefi glasoval) bb novo samoupravno organi-OTancwt. Tako je Energolrv vest postal sestaivljena orga nizacija zdru2enega dela, U>z <U pa samostojme argomtaicije ¦druienega dela. Ena izined njih je tovama transformator Jev na Omudah.
Energoinvest, tovarna trans, tormatorjev Je delovna orga-nizacija, v kateri 370 zaposle-olh proirvajo veC vrat trans fonnatorjov elektrifioe energi. je. SestavLJajo Jo sektorji elektroprometa, nafte In alu-minija. Ljubljanska delovna organizacija izvaia veiik del ¦voje proizvodnje, saj v sozdu Energoinvest sodelaje pri elMttrifikaciji deiei v razvoju. Njihove izdelke sredamo v Indoneziji, Paklstanu, v aad-njem Casu pa predvsem v Egiptu. LliWji in Iraku
K enorgojjiveslu so se pri-jtljuCili lets 1960. VzrOfc za to Je bil preSirak proirvodnji program, a katerim nlso vefi aledili raevoju v svetu. Po pride ljufiitvi so se usmerili na izdelovanje transformatorjw, druge proizvode pa prenehali izdelQvati. S tern so znitali stroSke In izboljsali kvaliteto, tako da so dosegli evropsko raven in lahlco aaŁeli izvaiati cele objefcte.
Leta 1967 so dogradili novo tovamo in to je bil zacetek te4av. Med gradnjo so morali zaradl povefianih stroSkov xmanjsutl obseg investicije, odpovedaili pa so se tudi de!u tehni&ie opreme. V predraeu-nu 2a novo tovamo niso zajeli trajnih obratnih sredstev, za-to so morali poslovati ze od vsega zafietka s fcratkoroenimj Jirediti, zanje pa odpiaCevali visoke anuitete in obrestl. Razumljivo, da na talk naCin niso dosegli prieakovantti re-sultatov. ge poeebno, ker so
spet zaŁeLi zaoetaijati 2a '-eh-nolo&kim razvojem, 6eprav so v Franciji kupili Ucenco za izdelovanje transformator Jew. Da bi izboljsali svoj poio-Łaj in zadostiji vedno veCje-mu povpraSevanju aa trgu, so naredili program za poso-dobitev proizvodnje- Program ni bil sprejet, ker si za njego-vo izvedbo niso mogli zagoto-vitt sredstev, lastnih pa zara-dj mzke akumuiativnosti niso imela. Tafco so ostali razpeti med vedno vecjimi potrebami trga in raatiCne delovne orga-nizacije ter pomaojlkanjem finanfinih sredstev. Prisbo je tudri do nesporazumov z Ener-goinvestom, saj so bill pre-priŁant, da bi morala delovna organizacija skrbeti za razvoj svojih tozdov. tako da bi zdru-2evali sredstva za razSirjeno reprodukdjo na nirroju delovne organdzacije.
Iz teiatv so se resili s po-motjo gospodarske zboniice SRS, oMine iz Ljubljansfce banike. Uspelo jim je dobiti finan6na sredstva za uresni-fitov sanaoijsko-mvesticijske-ga programa, ki je ime, Ie proventlven znaCaij, saj ni so poslovaji z ij^ubo. Izdelali so tudi interni program, v kate-rem so zajeli vzroke, ki so jih privedM v tak polozaj. Predvideli so, da bodo kar najhitreje uredili medsebojne odnose, izboljsali organizacijo toi zmanj&ali stroSke znotrajj tozda. Ur&snieevanje teh skJe. pov je dalo kaj kmalu vidne ressuliate. Ceprav se v lans-kem letu ostanek dohodka rri bistveno povefial. so odvedli veliko vet v amoirtizacijsike sklade.
V novem posJovnem obdob-ju nameravajo proizvestj za 245 milijofiov dinarjev izdel-kov. Od tega naj bt iavozili kar 42 odstotkov ay aa 101 million dinarjev, dosedartte gibanja pa kaiajo, da bodo p]an    celo presegli.
DUŠAN   RENCELJ