Listek. 505 nekoliko preveč na veliko osnovala. Gospod Rabar je z gladko pisavo svojo nekoliko potolažil tiste družabnike, ki so prejšnjim zvezkom očitali, da so preučeni. Ker je Matica razven Rabara pridobila še dva druga nova pisatelja za občo zgodovino, upamo, da se bode to imenituo delo odslej redno nadaljevalo. — Znaiii preiskovalec hrvaške minulosti, gospod Radoslav LopaHč je spisal novo monografijo iz hrvaške zgodovine pod naslovom ,,dva hrvatska junaka Marko Mesič in Luka Ibrisinovic', lično knjigo (VIII -j- 167 str. velike osmerke in sedem podob), katero je Matica izdala na spomin dvestoletnice oslo-boditve Slavonije in Like od turškega gospodstva (1. 1689) — Dr. Ivan Broz podaje nam 2. zvezek „Crtic iz hrvatske književnosti", v kateri nam (na 196 straneh velike osmerke opisuje staro crkveno književnost. Ni je knjige, ki bi jo Slovencem tolikanj priporočali, kakor te »Črtice«, v katerih nam gospod Broz prijetno in vsakemu lahko umevno pripoveduje o književnosti (letos o glagolski in bogomilski), a človek čita, kakor bi čital lep roman, od katerega se ne more ločiti. Takd bi moral pisati vsak, kdor hoče o znanstvenih stvareh pisati popularno in — v duhu slovenskem. Kdor čita hrvaški, naj vsekakor čita te Brozove »Črtice«, na vso moč pa jih priporočamo slovenskim pisateljem, da vidijo, kak6 treba slovenski misliti. — Za zabavno knjižnico je priljubljeni pisatelj Jos. Evg. Tomič spisal pripovedko ,,Enin-Agino Ljubo", v kateri je glavni junak Bošnjak vere mohamedske. Ta pripovedka bode dobro došla Hrvatom v. Bosni, zlasti mohamedancem, katerim se je »hrvatska Matica« že prej nekoč prikupila s podobno Tomičevo pripovedko. — Pod žalostnim naslovom »Biedne priče« je zdaj najrodovitnejši hrvaški pisatelj Sandor-Gjalski priobčil sedem majhnih pripovedek, v katerih nam prav živo in realistično riše žalostno, pa tudi resnično stran življenja hrvaškega. Mi smo v »Zvonu« že večkrat omenjali vrline Gjalskega, pa jih ne trebamo znova poudarjati, le to naj še dodamo, da se njegove povesti prevajajo v druge jezike in da so tudi Srbi jeli priobčevati spise iz plod-> nega njegovega peresa ter s tem dejansko dokazali, da ga ni razločka med Hrvati in Srbi. — Novinec v zabavni knjižnici matičini je letos mladi pisatelj Vjenceslav Novak, ki je v pripovedki ,,Pavao Segota'1 opisal usodo nesrečnega djaka primorca. Posebno radostno bode vsak družabnik matičin pozdravljal starega hrvaško-srbskega pesnika Matija Bana v Belemgradu, ki je izpeval in Matici hrvaški prepustil „Kneza Nikolo Zrinjskega", dramo v petih dejanjih, v kateri nam kaže Zrinjskega junaka in se v tem popolnoma loči od nemškega pesnika Kornerja, ki je v znani svoji tragediji čisto drugače obdelal istega junaka. Gotovo vsem Hrvatom, zlasti pa dalmatinskim, ustregla je Matica, da je znova in v prav lični obliki dala tiskati duhovite in jedrnatih naukov polne „Iskriceu, katere je pred pol stoletjem nar6du svojemu napisal Nikolaj Tomaseo, predno se je preselil v Italijo, kjer je potem postal najslavnejši italijanski pisatelj dobe svoje. Prof. Milčetič je dodal primeren životopis imenitnega moža in nekoliko pojasnila književnemu njegovemu delovanju. — Ra2ven teh prelepih knjig in knjižic je Matica hrvaška založila II. del ,,Herodotove povjesti", ki jo je iz grškega izvrstno pohrvatil liaš rojak prof. dr. Music; izdala pa tudi prvi zvezek »knjižnice za hrvatske trgovcev., 7,& kateri je vseučiliščni prof. dr. I.orkovic spisal: ,,Počela političke ekonomije". Toliko ob kratkem o letošnjih knjigah Matice hrvaške, ki jo kar najbolj priporočamo tudi vsem Slovencem, kateri čitajo hrvaške knjige V hrvaški književnosti je tudi letos takd, kakor je bilo zadnja leta; najboljše moči pobirajo književna društva, premnogo duševnega kapitala pa se trosi na potrebne in nepotrebne časopise. V samem Zagrebu izhaja kakih sedemindvajset listov, a med njimi petero velikih dnevnikov, kajti dandanes hoče vsako društvece in vsak stan imeti svoje glasilo. To je koristno in mogoče pri velikih narddih, malim pa utegne hiti v škodo ter priča o slabem gospodarstvu. Sploh je velika napaka, če mali nar6di mislijo3 506 Listek. da morajo imeti prav vse tiste naprave, ki jih imajo veliki. Da je res tako, čutimo v naši, slovenski in hrvaški, književnosti. Potem pa še nekaj zavira razvoj tiste literature, ki vodila svojega ne dobiva od književnih družeb, in to je nedostatek prijateljske zaveze med pisatelji, ki bi drug z drugim imeli občevati, shajati se med seboj in se posvetovati o literarnih potrebah naroda svojega. To bi bilo njim samim, pa tudi njih založnikom in narddu na korist. Prav zato, ker med pisatelji ni takšne zaveze, založniki ne vedo, kaj bi začeli, pa drug drugemu ,,delajo konkurencijo". Tako izdava jeden hrvaški knjigar ,,narodno biblioteko'"', drugi »hrvatsko biblioteko1', tretji „universalno biblioteko", a zdaj je četrti osnoval „novo hrvatsko zabavno biblioteko11,! Nasledek te nepotrebne konkurencije je, da čisto mali snopiči teh »bibliotek« le prav počasi hodijo na dan. Najstarejša je ,,narodna" v Dubrovniku ter nam v XXV. zvezku podaja I. snopič »narodnih pesem1', ki jih je nabral rodoljubni duhovnik Baldo M. Glavič. ,,Hrvatska biblioteka" v Zagrebu je narasla za tri nove snopiče. Za i. je N. Kokotovič preložil Konigovo »u morskih valovih", v 2. je tiskan Grigorovičev »izgubljen život" v prevodu od Avg. Harambasiča, a 3 ima tri majhne pripovedke: „Utvara Karla XI"", „Francesco Foscari" in „Susret" od Vse-voloda Garšina. — V XI. snopiči „universalne biblioteke" čitamo „Pucke pripoviesli" od Tolstoja, ki jih je na hrvaški jezik preložil Sergej Jurjevič Hetmanov. — V 1. snopiči ,,nove hrvatske zabavne biblioteke" pa je urednik Stjepan Širola pod imenom ,,U do-kolici" priobčil devet manjših pripovedek in črtic. Podobne tem malim publikacijam so tri knjižice, ki so v Varaždinu prišle na svetlo in nam prinašajo tri pripovedke: ,, Vražjo četo1', ,,Bana Frankopana pred Varaždinom" in ,,Crno kraljico". Ravno tako je N. Kokotovič v Zagrebu prevedel in v posebni knjižici izdal ,,pet ruskih pripoviedaka" in sicer ,,Gradski život"" in „Seoski život" od Tolstoja, „Bilježke nepoznata čovjeka" od Dostojevskega, »Dieca" in ,,Prijateljice11 od Bjelinskega. Tu nam je omeniti, da je od velikega Tolstojevega romana „ Vojna i miru že deset snopičev prišlo na svetlo. Da je hrvaški prevod dober, porok nam je pesnik Avgust Harambašič, ki nam v gladkem hrvaškem jeziku podaje imenitno delo slavnega ruskega pripovedovalca. Priporočamo to lepo knjigo kar najtopleje tudi Slovencem, a zajedno jih opozarjamo na novo izvirno hrvaško delo, na prelepo pripovedko „Preko mora1', ki jo je napisal dobro znani in že večkrat omenjeni romanopisec Evgen Kumičič. Že dolgo smo pogrešali novih plodov tega tolikanj milega in prijetnega pripovedovalca, ki nam zlasti življenje poštenih in treznih naših Primorcev zna takd resnično kazati, da nam ga najboljše zrcalo ne bi moglo pokazati bolje. To nam najnovejši roman ,,Preko mora" znova priča, vender želimo le to, da ne bi več morali takd dolgo čakati na nov plod iz spretnega Kumičičevega peresa. Knjiga obseza več snopičev ,,hrvatske biblioteke". — Redka prikazen v naši književnosti je „Kraljev hir", libretto za opero v jednem dejanji, ki ga priporočamo ljubljanskemu dramatičnemu društvu. Besede sta spisala Avg. Harambašič in Stj. pl. Miletič, glasbo pa je zložil slavnoznani hrvaški skladatelj Ivan pl. Zaje. — Zanimive za poznavanje posebnega, zdaj že minulega življenja bivših hrvaških krajišnikov so „Crtice iz krajiške ratne prostosti', (1. 1796. —1866.), katerih je ugledal svet I. zvezek, a pisatelj gospod Bogoljub Pozna-novič nam jih obeta deset. Dobro nam došli! — Veselo naznanjamo prenovljeno in dopolnjeno didaktično pesem ,,Sjetva i Vršidba", v kateri nas plemeniti jugoslovenski rodoljub yovan Sundečič zopet in zopet vzpodbuja na medsobno zlogo in vzajemnost ter budi na neutrudno in stanovitno delo na polji narodnem. — Na svetlo je tudi prišla II. knjiga ,,narodnih pjesama" mohamedanskih Hrvatov v Bosni in Hercegovini od Koste Hormana, čegar I. knjigo je prof. Jagič v ,,slovanskem Arkivu" pohvalil. — Lep mlad plod na beletrističnem polji je „Zvonimir, almanak hrvatske omladine za godinu 1889", ki so ga izdali hrvaški vseučilišniki na Dunaji. — Mami in priljubljeni pisatelj za mladino, Listek. 5°7 gospod Ljudevit Tomšič v Zagrebu, jel je od novega leta zopet izdavati svoj »Bršljan«, list za mladež, zajedno pa je hrvaški pedagoško-književni zbor izdal II del njegovega »Siela za pouku i zabavu«. Isti književni zbor je tudi dal na svetlo II. knjigo Rousseau-ovega ¦»Emila«, v hrvaškem prevodu ter XV. zvezek -»knjižnice za mladež«, v katerem je tiskan »Pavao Mantegazza«. Kot priloga šolskemu listu »Napredku« je od novega leta jel izhajati »Risar u puckoj skoli« od veščaka učitelja Kutera. Tistim, ki se zanimajo za stanje ljudskih šol in učiteljev, priporočamo knjižico »Zakon o tiredjenju pučke nastave i obrazovanja ptičkih učitelja u Hrvatskoj i Slavoniji.«. Iz higijenske literature naznanjamo dve novi knjižici, dr. Lobmajerjevo razpravo »Najbolja zamjena materinoga mlieka« in dr. Selakovo »Sudsko medicino«. — Nov plod na polji duhovne književnosti hrvaške je »hrvatski katolički propovjednik«, ki od novega leta izhaja v Varaždinu v mesečnih zvezkih. Omeniti pa nam je tudi »Besjedu sv. Gre-gora Naziančanina o svečeničtvu«, ki jo je iz grškega jezika na hrvaški preložil dr. J. Rieger ter ji dodal nekoliko opazek in črtic iz življenja sv. Gregorija. — Učeni vseuči-liški profesor dr. Ante Bauer je napisal zanimivo oceno Sulekove akademične razprave: »Područje materijalizma«. — Ker se v Ljubljani ravno napravlja vodovod, opozarjamo dotične kroge na razpravo vseučiliškega profesorja dr. Pilarja: »Zagrebački vodovod sa gledišta geolozkoga i hidrografijskoga«. — Ker se je na Hrvaškem prav veljavna stranka jela poganjati za fonetični pravopis, začelo se je to imenitno vprašanje tudi v časopisih in knjižicah prav živahno obravnavati. Danes omenjamo dveh takšnih knjižic; prvo je napisal Marcel Kušar v Dubrovniku pod naslovom »Nauka o pravopisu jezika hrvac-koga ili srpskoga«, v drugi pa Fr. S. Kuhač v Zagrebu razpravlja ,,o hrvackom ili srp-skom pravopisu na temelju glazbene eufonijeu. — Obe knjižici priporočamo slovenskim jezikoslovcem. — Statistiški urad v Zagrebu je izdal novo knjigo: ,,Političko i sudbeno razdielenje kraljevine Hrvatske i Slavonije1'; profesor Dane Gruber je spisal in priobčil razpravo vVojevanje Ljudevita 1 u Dalmaciji"- (1. 1342 - 1348.); a dr. Zoch v Osjeku je izdal 23. zvezek že večkrat naznanjene ^hrvatske enciklopedije". — Jugoslovenska akademija je na svetlo dala XVI. knjigo ,,Starih pisaca hrvatskih", za katero je profesor Budmani uredil spise Petra Zoraniča, Antona Sasine in Savka Gučetič-Bendeševiča in vsem spisal primerne životopise. Tudi je prišel na svetlo ,,Ljetopis jugoslovenske akademije za godinu /8881' ter XCIV knjiga akademijskega glasila „Rada", v katerem prof. Valjavec nadaljuje obširna svoja preiskavanja o vnaglasu u (novo) slovenštini"; prof. Nodilo svoja o »Religiji Srba i Hrvata u pjesmah i pričah« in pojasnjuje religijo o tigrobuli; prof. dr. Fr. Vrbanič pretresuje »rad hrvatskega zakonarstva na polju uprave od godine 1861. do najnovijega vremena«; prof. I,uka Zore pa priobčuje ,,Alegorije u Gunduličevoj Os-manidi.ii — Neuvelo cvieče. Izabrane popievke slavnoga hrvatskoga glasbotvorca Vatroslava Lisinskoga. To je naslov zvezku, obsezajočemu dvanajst večjih samospevov s spremlje-vanjem klavirskim, katerega je uredil in nedavno izdal slavnoznani hrvaški muzikolog in profesor glasbe Fr. S. Kuhač. Kakeršen pomen ima za literaturo slovensko naš Vodnik, rekel bi, tisti pomen ima Lisinski za hrvaško glasbo. Razven tega je ime Lisinskega pa še tudi v tesni zvezi s preporodom naroda hrvaškega v dobi »Ilirstva«, kajti njegove pesmi so tedaj mogočno delovale na probudo narodovo. Poleg imena Gajevega, voditelja tedanje dobe, svetilo se bode vedno tudi ime Lisinskega v zgodovini narodnega preporoda hrvaškega. Skladbe Lisinskega, posebno milozvoneče njegove pesmi, razširjene so ne le po Hrvaškem, ampak po vsem slovanskem jugu Tudi v vzporedih naših besed in koncertov bilo nam je ime Lisinskega že pogosto in vedno mil gost. Mnogo njegovih pesmij se je pri nas tako udomačilo, kakor bi bile zrasle prav na naših tleh. Njegovi