Dopisi. Iz podnožja slov. Pohorja. (Ob 5a i zbor.) Od vseb krajev aaae mile Sloveaije dobajajo aam dopisi, kako alavi ia prazauje za vae vzvišeao vaeti aloveaski aarod 40-letaico svojega vladarja ia cesarja. Društva razDega imeaa ai prirejajo svoje alavaosti, šolska mladiaa avoje veselice. Za učeajakom ne zaoataja prostak, ai za učeaikom učeaec v domoljubji ia vdaaosti do prevzv. hiše habsburške. rHrib ia hrast ae omaja, Sloveacu zveatoba ae gaae". Mladiaa stariao aavdašaje ia razveseljuje v aarodaoataib ahodib, — aliodib, kateri imajo veliko aalogo ohraaiti milemu aašemu aarodiču aajdražje svetiaje, sv. vero ia materia sloveaaki jezik. To dvoje je pri Sloveacu tako ozko združeao eno z drugim, da če izgubiš ali zatajiš eao, sramuješ ali zatajiš tudi drugo. To aam pričajo — aa žalost — poaemčeai ali pa da si še ae popolaoma poaemčeai, vaaj za sloveaščiao izgubljeai kraji ob levem bregu deroče aloveaske reke Drave. Takaj ae aam Sloveacem godi, ka,kor kmetu, ki ima za vodo polje. Vaako leto jezi, trudi se ia poti, da bi ai okovaril polje, ali voda le dere aaprej, jemlje akrbaemu kmetiču ajivo za ajivo ter mu jo požirajo aeaasitljivi valovi. Takiato grabi tudi po aaših vaseh ia trgih valovje ,,šulvereiaako" neaaaitljivega aašega aoseda Nemca. Njemu ne uide skoro aobeaa šola, v kateri ae bi kupil z nJudeževimi groši" otrok sloveaskib. roditeljev. Tako je a. pr. v Mareaberškem rbezirku", kakor pravi tukajšnji z aemško ,,kulturo" aapojea kmet, ediao eaa aarodaa učilaica, aamreč aa Remšaiku, vse druge so aa levem bregu Drave ,,Volkaacliule", kupljeae ali vsaj podpiraae od šulvereiaa. Kjer se je pred dvajsetimi leti še povsod sloveaščiaa govorila, kakor n. pr. v Soboti, *) aa Muti, v Št. Jaraejski okolici itd., šopiri se sedaj aemščiaa. Srce krvavi človeku, ko *) Prav za prav je to ,,Zavod", ker koroški Nemci ali boljo nemiki govoreči, ponemčeni Korošci ne govorč Sobot, ampak rZauyaod", kakor sem slisal nedavno. Beseda Zavod = les, hosta je po Savinjski dolini posebno v gornjegraškem okraji sploh v rabi. Takisto tudi na Notranjskera, kakor poroča pokojni Erjavec v nPopotni torbici" v letopisu nSlovenske Matice", gleda te kraje ia sliši imena čisto sloveaskih krajev ia prebivalcev sedaj aeaaški jezik govorečib. Očetje ia matere ali vsaj babica ia dedec še zaajo sloveaski ter tudi kramljajo med seboj po sloveasko, siaovi ia hčere pa vže po aemški žlabodrajo, a vauki ajih več sloveaščiae ae umejo, kamo, da bi jo še govorili. Ia aa žalost, s sloveaščino giae tudi Sloveacu prirojeao aabožao čustvo, prirojeaa pristaema Sloveacu živa sv. vera. Tako se v aemško haljo preoblečen ia z aemškim dubom ia nemško aazovi-oliko prevlečea Sloveaec pogrezuje v aemaraost za vse, kar je sveto ia vzviaeao, dokler ga popolaoma ae pogoltae aemški liberalizem. Zatoraj če kje treba čuvajev sloveaaki aarodaoati, treba jib je aam ob meji. Ia to so tudi sprevideli tukaj živeči previdni gg. domoljubi ter so osaovali v Vuhredu ,,podružaico sv. Cirila ia Metoda" za aiareaberški, vuzeaiški, ribaiški itd. okraj s svojim sedežem v Vuhredu. (Koaec prih.) Iz Ljutoraera. (0 trgatvi.) Ne samo domačiae, ampak tudi tujce vtegae zanimati letoanja trgatev v ljutomerakih goricah, zato poročam aaaledaje vratice, da ae blagovoljao aa zaaaje vzamejo. Trgatev se te dai začeaja ia bo trajala do koaca tega meaeca. Toče letoa, hvala Bogu, aiamo imeli; smod je aicer trsje več ali maaj oamodil, veadar pa je grozdje bolj dozorelo, kakor laai, ia če še daevi o bratvi tako lepi ostaaejo, kakor ao zdaj, aadjamo ae prav dobrega viaa. Novega vina aicer ae bode preobilao, pa veeiaa gospodarjev bode veadar-le zadovoljaa, ako bodo ga le mogli v denar spraviti. Kupcem, ki želijo pravega ljutomeržaaa kupiti, bi avetovali, aaj pridejo sami poaj ter ga od poseataikov kupijo; tako bodo dobili boljšega ia ceaeje, zlasti ako pridejo s svojo poaodo, kakor pa če ai ga kupijo od prekupcev. S posodo vred pa se zaaealjivo viao dobi aajlaglje pri javaih dražbah cerkveaega ia občiaskega viaa, ki se o avojem času po časaikih ozaaaijo. Ljudje že težko čakajo aa te krajcarje, kar bodo jih za vino dobili, ker aaa ,,aovi davkar" bojda s posebao vaemo dela na to, da ae bi kdo kaj državi bil aa doljiu. Z Dobrnc. (Cesarjevaaje.) Na daa godovaaja avetlega cesarja smo slavili apomea, da bode letoa dae 2. decembra poteklo 40 let, odkar so Fraačišek Josip zaaedli cesarako prestolje. Ob osmej uri so veleč. g. dekaa Gajšek popevali av. mešo. Iz cerkve se je šolska mladež podala k zajatreka. Hiša gosp. Brauaerja mlajšega je kavo pripravila za mjence, gospod Oroael pa je okrepčal lueake. Čez malo amo se zbrali v šolakem poslopju, ki ga je goap. učiteljica Joake bila lieao okrasila. Tukaj ao vlč. g. dekaa ia ob eaem aačelaik krajaošolskemu sovetu razložili pomea daaešaje avečanoati, a g. aadučitelj Voglar je opisoval skrbi- polao življeaje dobrega vladarja aaaega. Po govoru smo z otroci vred ljubljeaemu oeetu avstrijskih aarodov trikrat zaklicali: ,,živio!" Sedaj ao učeaci zapeli cesarsko pesem, potem so se vrstile deklamacije. Sledilo je razdeljevaaje obleke. To ao z deaaraimi priaeski oaiogočili gg.: Gajšek, C. pl. Heider, Heidl, Karba, župaa Kok, Jakob ia Josip Koreaak, dr. OerfFy, Okrožaik, dr. Paltauf, Praagaer, "VVesztber, Zidar, občiaa. Pred odbodom zapela se jepesem: Dom moj je moja Avstrija. Šolo zapustivši napotili smo se aa vrt gospe pl. Heider. Ta zaaaa dobrotaica šolake mladeži je otroke pogoatila, razvea tega jim je oskrbela obleko, molitveaike ia druge učeacem potrebae reči. Le škoda, da je deževao vreme veselico kalilo. Bodi ae povedaao, da je povodom daaeaaje slavaosti g. Brauaer starejši oblekel vbožaega učeaca, gg. Božaik ia Trataik kupila ata potrebaega amodaika, g. dr. Paltauf izročil je župaaatvu 50 fl , katere je visoki deželai odbor dovolil za poravaaaje stroškov pri aakupu šolskega vrta. Med šolarje se je aa atroške šolake blagajaice razdelilo 70 slavaoataih kajižic ia 100 dotičaih rapomeaic" a podobo cesarja ia ceaarice. Ia da se bodemo tudi ae v pozaejših časih laglje spomiajali aa 4. daa oktobra 1. leta, ko amo obliajali godovao ia ob eaem 40-letaico vladarstva presvetlega cesarja, je za aameravaao zidaaje cerkvice aa ovokrajnem grobišču aekdo zasnoval podlago darovavši 4 desetake, oziroma 40 gold., Iz Šmavjapri Jelšah. (Naš aadučitelj gospod Fraaz JurkoviS odlikovaa) Prerok Bileam je botel svoje dai Jude prokliajati, toda Bog mu je kletev spremeail v blagoslovljeaje ia pohvalo. Tako je tudi Celjska BVabterca" bila oadaa priailjeaa aaaega goap. aadučitelja Jurkoviča, katerega je poprej že tolikrat aurovo aapadala, sedaj pohvaliti, ker je aa celjski razatavi izložil take izvratae reči, da je dobil zato veliko srebrao avetiajo ,,za zaaluge." Goapod Jurkovič aarureč zaa jako apretao ia umetao izdelavati fizikalae aparate, poaebao take ki spadajo v elektroteaaiko. Zadnjič je atalo v nekem Hstu, da so bila učila šmarske šole odlikovaaa. To je pomota. Ne, učila šmarske šole ai so bila odlikovaaa, ampak stvari, ki jih je aaš g. aadučitelj sam izumil ia izdelal. Mi pa mu čestitame aa odlikovaaji. Iz Babinec. (Nekdaj ia aedaj.) V kajigi, ki jo je kakor krajepisai ,,lekaikon" ali beeedajak izdal Karol Scamutz v Gradcu leta 1823, v tej kajigi se bere, da je takrat aasa ves obsegala zemljišča akupaj za 386 orali ia 908 štirjaških starih sežajev. V totem številu bilo je ajiv za 232 orali 710 aežajev, travaikov za 75 orali ia 919 sežajev, vrtov za 1 oral in 1099 sežajev, pašaikov za 74 orali ia 827 sežajev, šume za 2 orali in 553 sežajev. Kako a temi atevilkami stoji daaes, ae morem povedati, ker ae je od tiatega časa aekoliko občiaskega pašaika, ki mu mi ,,trate" pravimo, spremeailo v ajive ia travaike, a mera istib mi ai zaaaa. Dalje se v kajigi čita, da je v oaej dobi ves imela 31 hiš, ,,domačih" prebivalcev pa 210, in sicer 100 oaeb možkega ia 110 žeaskega spola. Letos je koacem septembra bilo tako-le: vseb. Ijudi po 32 bišah je skupaj 179, to pa 101 možki ia samo 78 žeaak. Jaz sem štel jediao le tiste, kateri imajo domoviasko pravico tukaj, čeravao ae bivajo sedaj doma, a. pr. vojaki, dijaki, službeaiki. Glede živiae kajiga piše, da je pred blizo sedemdesetimi letmi v vesi bilo 44 koBJev, 2 vola ia 55 krav. Kolikor sem mogel zračuaiti, imamo sedaj 85 koBJev, 8 volov ia 99 krav ia še več ostale goveje živiae.