Januš Golec; Ponarejeval ci Po pripovedovanju atrica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Uvod Odkar je začel krožiti denar kot plačilno sredstvo, so že bili tudi ponarejevalci, kateri so skušali osrečiti s potvorbami sebe ter okoristiti druge. Posebno stopa ponarejanje v ospredje, kakor hitro so zamenjali novce tiskani bankovci. Že od nekdaj je smatral priprosti človek ponarejevalca papirnatega denarja za največjega dobrotnika in umetnika. Podeželski narod se niti danes ne zaveda, da bi bila s potvorbami bankovcev oškodovana država. Ne more tudi dalje razumeti, zakaj oblast z vso vnemo zasleduje, preganja ter ostro kaznuje tolike dobrodelnike, kakor so n. pr. ponarejevalci. Nikdar še ni bilo čitati in tudi ne slišati, da bi bil ponarejevalca ovadil kak kmečki človek. Ravno naspr^tno! Ponarejevalci so se in se bodo najrajši zadrževali na deželi, kjer jih skrivajo kmetjc z lastno življenjsko nevarnostjo, jih dobro hranijo ter jim kupujejo tolikokrat za težek denar dragocene potrebščine za potvarjanje. Ponarejanje denarja je '.rast. katera korenini največkrat jjlobokeje nego kvartopirstvo. divji lov in tihotapstvo. Ponarejevalec ima od potvorb v pretežnih primerih komaj toliko, da je oblečen in se preživi. Ne potvarja iz dobičkaželjnosti, da bi postal sam bogat, ampak le iz nagona strasti, v kateri uživa, ker mu je uspela strogo prepovedana potvorba tako, da je navaden zemljan nikakor ne pozna od pravega denarja. Znano nam je toliko in toliko ponarejevalcev, kateri so presedell ter prebili leta in leta po ječah. Komaj so bili na svobodi, že so zapadli prejšnji strasti in niso odnehali, dokler niso sklenili nernirnega življenja za zamreženimi okni jetnišnice i« kaznilnice. ' Kar je bilo pravkar beleženo na račun ponare.ievalske strasti, velja 90 odstotkov za ponarejevalce papirnatega denarja. Oni, kateri potvarja novce, se kmalu spametuje. Ta goljufija se ne izplača in je preveč enostavna, da bi zadovoljila res brihtnega človeka. Ponarejevalci kovancev se navadno spreobrnejo že po prvi prestani kazni ter postanejo pošteni člani človeške družbe. ZkI«1 iz življenja Pit"ou naslednjih spominov starega stiica z Dravskega polja je znan iz domačcga kraja ob Sotii primer, ko je ravno potvarjanje bakreiiih štirjač pripomoglo priprostemu pastirju, da sc je izučil za podobarjii tcr dilT.rja in jc bfl po7ncie vse ?.K]jo>njo daleč na okrog znan kot eden najbolj poštenih obrtnikov. Pred leti je umrl na Bučah pri Kozjem v spodnjih krajih na svoji lepi domačiji v visoki starosti precej nad 80 let Anton I avlič, podoba^, slikar in pozlatar. Bil je sin siromašne matere, katera je morala dati otroka k drugim za pastirja, da si je služil s pašo kruh in obleko. Lenkin Tonček, kakor so klicali pastirja, je iztaknil nekje star bakren kotel za kuhanje žganja. Na paši je stopil kar sam brez predhodnega poduka od kakega starejšega baker. Utisnil je novec za štiri krajcarje v ilovico in z ilovnatim modelom je izdeloval nekaj časa tako natančne posnetke, da je z njimi njegova nič slabega sluteča mati kupovala po trgovinah življenjske potrebščine. Domačernu trgovcu se je zdelo čudno, ker je plačevala stara Lenka sicer raalenkostne nakupe z vsikdar čisto novo štirjačo. Vprašana, kdo jo oskrbuje z blestečim novim denarjem, je povedala brez zavesti ovadbe lastnega otroka, da njen Tonček. Ta dečko je brihten in se celo razume na izdelavo cesarskega denarja. Od potvorb prizadeti trgovec ie naznanil zadevo s pastirskim ponarejevalcem orožnikom. Žandar je prignal lepega dne vsega objokanega Lenkinega Tončka na sodišče v Kozje, kjer je bil tedaj za sodnika pameten gospod. Pri pogledu na aretiranega fantka v solzah se je sam razjokal, ker ie imel enakostarega sina, ki je bil popolen bebec. Tonček mu je moral natančno opissti. Imv^ -;A vlival štiriače in na kak način je sam pogruntal to spretnost. Pastir je zavrl solze pred dobrim gospodom, se izpovedal in mu je tudi zaupal, da gnete vse mogoče kit»ce iz ilovice ali jih pa rezlja iz smrekove ter borove škorje. Sodnik se je podal z dečkom na pašnik Tončkovega gospodarja. Tam si je ogledal ponarejevalnico in kiparsko delavnico. Pastirjevo mater je pregovoril kmalu, da mu je izročila sinka, katerega je poslal v uk k znamenitemu podobarju in slikarju Tomažu Fantoniju. Ta vsestranski umetnik iz Furlanije je slikal v taisti dobi v spomladnem in poletnem času cerkve na presno po naši škofiji. Pozimi je izdeloval kipe in oltarje ter zlatil cerkvene okraske. Mladi Anton Pavlič se je učil pri Fantoniju, ki je kot v drugič oženjen s Slovenko umrl v Koniicah leta 1892, pet let. Postal je iskan ter čislan slikar ter podobar v svojem rojstnem kraju. Še kot starček je rad pripovedoval, kako mu je pripomogla samo spretnost v potvarjanju staroavstrijskih štirjač do boljšega kruha ter umetniške obrti. Priznaval je dobrira prijateljem, da je ponarejal novce kot pastir iz naravne nadarjenosti, dolgega časa ter veselja, ker je dosegel z ilovnatimi modell original. V poznejšem življenju ga ni nikoli več mikala strast, da bi se bil lotil kot izučen slikar in podobar potvorb bankovcev, dasi bi jim bil kos z izurjenostjo v risanju. (Dalje prihodnjič) Siofcnsfta Kraiina Gederovci. Skozi našo obmejno vas vodi važna cesta, ki spaja cestl v avstrijsko Radgono in Rogaševce. Radi tega spoja se vrši po naši cesti dvojni promet. Skozi naše naselje vozi dnevno poštni avtobua dvakrat. Pred nedavnim je bila gederovška cesta v takem stanju, da je zabavljal čez njo vsak vozii"'; in Je avtobus vsako zimo odpovedal vožnjo. V zimskem času je moral vaakdo čakati na avtobus na križišču in zmrzovati po 20 minut. Na našo ponovno prošnjo in 3 posredovanjem naših banskih svetnikov nam je naklonila banska uprava posebno podporo v znesku 10.000 din za popravo zgoraj omenjene ceste. S tem denarjem so naši občinski rnožje cesto razširili, skopali so nove jarke, napravili propuste ter prestavili telefoaske drogove. Končno so jo še kljub slabemu vremenu na dibPlo posipali z gramozom. Upamo, da bo to popravljeno cestno zvezo prevzela banovina v svojo oskrbo. Seliiica ob Dravi. Naši dobromisleči fantje in dekleta, ki so erganizirani v svojih odsekih, delajo sedaj z vsem cgnjem, ko imajo redne tedenske sestanke. Na sestankih se obravnava vse, kar treba vedeti fantom in dekletom, da ne podležejo krivim nazorom. Ne le smisel za telesno vzgojo, globlje gre naše delo — nam je vzgoja duha in srca na. prvem mestu! Načela, ki na3 vodijo v tem za začetek težkem delu, so ona, ki so vzdržala slover.ski narod po koncu v najtežjih dneh preizkušenj: katolištvo in slovenstvo! Po teh postanemo dobri sinovi in hčere naroda in domovine, le po teh je upanje v boljše čase. Fantje in dekleta, ki ste še izven našega kroga, pridružite se nam in pomagajte orati !edino! — - Letošnje leto nam rnora biti velik mejnik med pretcklostjo in bodočnoatjo. Prosvetni dom, za katerega je agitacija v največjem razmahu in ki se bo pričel graditi spomladi, bo žarišče prave ljudske prosvete, gospodarstva in gospodinjstva. Visoka šola bo prosvetni dom za našo faro in ne samo sedanjemu rodu, daleč v sto in sto let bo segal njegov blagor! Veseli bodimo vsi, da bomo mogli pomagati vsak po svojih močeh k zidanju toliko važnega doma. Za Boga, mladino in narod je to in z nami bo božji blagoslov, od katerega živimo vsi! Rače pri Mariboru. V nedeljo 9. januarja uprizori Prosvetno društvo ob 15 in ob 19 na šolskem odru veseloigro s petjem »Dva para se ženita« ali »Gonja za sreoo«, v treh dejanjih. Sv. Janž na Dravskem polju. Na praznik Sv. Treh kraljev priredi Prosvetno društvo v Društvenem domu ob treh popoldne božično igro »Ciganke Lejle božični večer*. Vljudno vabljeni k obilni udeležbi! Sv. Lenart v Slov. goricah. Na splošno željo bo domača krajevna Kmečka zveza ponovila v nedeljo 9. januarja po večernicah v družbenih prostorih lepo Ijudsko igro »Madona v gozdu« z rajanjem, pctjem in godbo. K obilni udeležbi so vabljeni domačini in okoličani! Jarenina. Katoliško prosvetno društvo v Jarer.ini priredi na praznik sv. Treh kraljev ob 15 V društveni dvorani Jurčičevo igro »Domen«. Kapeia prl Badencih. Bralno društvo Ima svoj redni letni občnl zbor 6. januarja ob 15, po vecernicah, v šolskih prostorih. Veržej. Naše Katoliško prosvetno društvo se zelo lepo razvija. Obstoja komaj dve leti, pa je že doseglo lepe uspehe. Hvala Bogu, imamo razumne, preudarne može, ki čutijo potrebo vzgajati mladino v pravam krščanskem duhu. V letu 1937 srno precej napredovali. Od preč. ordinariata smo dobili dovoljenje, da 3raemo preurediti gospodarsko poslopje v primerno dvorano. Z lastnimi sredstvi, katere smo prihranili ob prireditvah, smo si uredili čedno dvorano in če Bog da, jo bomo letos povečali. Začetek je bil težak — a š!o je le! Veliko so pripomogli Clani z lastnim delom, zato jim najlepša hvala! V zimskih večerih se z veseljem udeležujemo seslankov v svojem društvenem domu. Imamo tudi bogato knjižnico. Na štefanovo so naši igralci uprizorili veseloigro »Micka, premisli si«. Vsi so izvrstno podali svoje vloge. Le tako naprej! Veržej. Na praznik Treh kraljev prfredijo občina, šola in saiezijanski zavod lepo božičnico za revne otroke in zavodove gojence, ki bodo zaigrali lepo božično igro s petjem. Igra in božičnica bo dvakrat: ob 15 in ob 18. Vabljeni! Dornova pri Ptuju. Naš fantovski odsek priredi na Treh kraljev dan Meškov misterij »Henrik, gobavi vitez«. .''-•. Makole. Dne 26. decembra je bil za naao mladino dan veselja in radosti, pa tudi za nas vse. Naši fantje fantovskega odseka in dekleta dekliškega krožka so nastopili prvič na odru z akademijo. Zadivila so nas prekrasna izvajanja prostih vaj fantov kakor tudi deklet. Polna dvorana občinstva jih je nagradila z odobravanjem in ploskanjem. Poleg telovadnih točk so bilo na sporedu tudi ljubke pesmice, ki so nas ganile do solz. Zelo lep govor je imel domačin g. profesor Joško Babšek. Draga mladina, po tej poti naprej! Dramlje. Katoliško prosvetno društvo ima v nedeljo 9. januarja ob 15 v dvorani Slomšekovega doma prvi redni občni zbor. Olani vabljeni! Sv. Antlraž v Halozah. Knjižnico smo pripravIjali ve<5 mesecev. Dan pred Božičem pa smo jo otvorili in začeli knjige izposojevati vsem, ki se zanimajo za dobro, poučno, prijetno pa brezgraj]"io in pcsteno berivo. Kje pa smo knjigc doblliT Knjižnica je namreč čisto nanovo ustanovljena. Skoraj vse knjige smo dobili od mnogočastitega g. dekana Ognjeslava škamlec. G. dekan je izročil za župnijsko knjižnico okrog tisoč dobrih knjig, ki predstavljajo v kupni vrednosti težke tisočake. Tako je storil veliko kulturno delo za svojo župnijo, ki ji je že 28. leto tako dober duhovni cče. Sv. Jedert nad Laškim. Prosvetno društvo »Čitalnica« uprizcri 9. januarja »Dobravo«, resno igro iz narodnega življenja naših bratov onstran Triglava. Vabljeni vsi! E VES JANUAR! Svojim prijateljem, širiteljem našega tiska, tudi društvom in organizacijam sporočamo, da je še ves januar čas za agitacijo! Seveda je prav, da čimprej pošljete nove naročnike, da dobijo Iist takoj! 5.januar 1938 SLOVENSKI GOSPODAR Stran 5 :tran 6 SLOVENSKI GOSPODAR 5. januar 1938 NAROČKIKOM! Ker je današnji števliki priložena priloga »jSnieeko delo«, bodo dobili cenjeni naročniki običajni koledar prihodnjič. Pri nekaterih boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenlh in zlatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevegja. Kli- nične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ - JOSEFOVO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. Ogl. reg. S. br. 15485/35.