fttev. 259 TRST, nedelja 18. septembra Tečaj XXX IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA rod! »t nedeljah hi praznikih ob 5., «k ponede'Jklh o® 9. zjutraj. r»aam!čne iter. se prodajajo po S nvd. (6stot.)v mnogih t-.bakarnah v Trsta in okolici, Gorici^ Krtn-jn. St. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd- Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stot.). 0«LA6I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 i?lona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. «r»t». * vrtnice, zakvaie, poslanice, oglasi denarnih zavodov po s© st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vr3t 20 K. vsak* sadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. §tot. beseda, naj^ aanj pa 40 btot. Oglase sprejema Inseratni oddeiek uprava . ',uin08ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ■ Pfačljlvo In utožljivo * Trstu.----■=-=■ Glasilo političnega društva „Kdinosf za Primorsko. F g^iinrti je moi / x* celo leto 24. Kf pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na roČbe brez doposlane naročnino, se uprava ne ozira ■»romala* na nod^jeto lstaoj* ..TSDITTOSTI" ataae: i» o*>lo lato Kron 5-30, za pol lotn Kron 2 SO, Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank^-vana pisma te ne •prejemajo in rekopitl se De vračajo Naročnino, oglase in reklamacij« je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulio« Glorgio GalattJ 18 (Narodni tiom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni, koasorcij lista „Edinost". - Natisnila TIskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstn. nber. ■ = Giorgio Galatti $tev. 18. =. ?oItno-hranlin!čnl ra?un 5t. 641 652. TELEFON It. 11-57. Politično društvo EDINOST sklicuje shod tvorniške dimnike sešteti na prstih. Oni niso ] mogli umeti, da se Srbija nahaja šele naj začetku svojega politižkega razvoja. Stre- j sijaji in boli, ki morajo nastopiti v vsaki, državi v prvi fazi razvoja, so jih ogorčili proti monarhiji in propagirali so — republiko ! Da bi dali svojemu novemu programu globlji značaj, zanesli so vanj misel Mlade Jugoslavije, vzemši Jugoslovanstvo kakor en narod. Taka federalistična republika je naravno vrlo idealna zamisel, ali danes ima Jugoslovanstvo nujnejih nalog, nego, da bi »dvorani Kons. Mua u Rojanu. j Tjed?e™ "S&T^ --nazadek v humannem in pravičnem razumevanju narodnih pravic. Ti mladi idealisti so počeli s tem, da so malo zožili oni nimbus okoli kneževe glave, ki se jim je videl preširok. Vedeli so dobro, da se jedro njihovega ideala, jugoslovanske republike, more uresničiti potom demokratske Srbije. Hoteli so tudi oni onemogočiti tisto iluzorno, ali med Srbi v obče osvojeno razdelitev: j „Bosno nama, a Hercegovino Crnoj-Goriu. i Črnigori da ni smeti dati nikakega teritori- --• - ----—- i jalnega prirastka, ker bi se s tem ojačil ... itak že močni monarhistični element na Zakaj ss Srb! ne vesele Medne cnu®*. ^vnnAnva /7ofo\9l Na žalost je knez-gospodar šel tem Lrnesure \UMf . • depopularističnim težnjam srbske omladine (Dopis iz srbskih krogov.) vrlo stvarno na roko, nudeč tej poslednji Stara težnja neprijateljev Jugoslovanstva j Preve^ materijala ie da dve. preje edini jugoslovanski državi, i Knez J* v zadnjem desetletju svojega J~» . . » ^ 1 X J j t- - J %,1nrlnmn imol nrori nrmt orfinn 10 mnfpri- Srbijo m Lrnogoro, čimveč oddalje m odrode eno drugi. Berolinski kongres (zapravo : inkvizicija Germanov nad Slovani), je napravil v ta namen monstruozno oblaŠt — 1908 (aneksija Bosne in Hercegovine), ki se v obče ne da lečiti, a Nikola, ne spoštujoč boli vsega srbstva, si stavlja kraljevsko krono na glavo. Izpostavil je zasmehu praško dijaštvo, zbrano v „Adriji", program omalovaževalo, rekši, da nam dosedanji nar.-radikalni temelji zadostujejo in da je kriza v dijaŠtvu samem. Narodni radikalizem vitežki črnogorski narod, ki ima, evo, se je postal na ta način dvoumen in je potre-svojimi 180.000 prebivalcev (in 30.000 vjboval analize. Ameriki!) na 9000 km- — svoje kraljestvo!) Ljubljanski sestanek je prinesel poja-Priredil je veliko svečanost, ki jo bodo isnilo glede revizije, ni pa prinesel mejse-Nemci imenovali — „srbsko opereto". A da bojnega umevanja. Na dnevnem redu je bilo tudi ta čin ne bi ostal brez bridkosti za versko, narodno, gospodarsko in politično Srbijo, nazval je Nikola svoje kraljestvo: vprašanje, in sicer prvi dve v obliki refe- danes ob 4-. uri popoludne DNEVNI RED: „Ljudsštetj Radi velike važnosti predmeta, poživlja na obilno udeležbo ODBOR Pclit društva „Edinost Zeta. Zeta je bila namreč zibelka srbske narodne dinastije Nemaničev, jedro močne srbske države v srednjem veku. Današnja Zeta (Črnagora) treba da bo isto. „Velika Srbija" ne sme biti demokratska, ona mora biti perjaniška, kjer narod ne vlada, ampak sluša „gospodara". Evo, to mora boleti vsakega zavednega ratov in koreferatov, ostali dve pa kakor samostojna referata „Slovenije", ki je žnjima obenem pojašnjevala in zahtevala revizijo. Soglasje je vladalo le pri narodnem problemu, katerega glavni rezultat je bil ta, da smo odklonili pojem absolutne narodnosti in žnjim narodni šovinizem ter da smatramo narodnost kakor prvo, najznačilnejše Srba! Noben inteligenten Srb ne bo odo- j in najpomembnejše svojstvo, ki tvori dru-braval pisave takozvanega „umstvenega ča- 1 * sopisja" v Srbiji. Omenjam, da pišejo ti listi v istotako prostaškem tonu o kralju Petru,; zabno skupino, jezik pa za prvi in najbolj določen izraz narodnosti. Že pri verskem vprašanju pa se je po- w - — -— — —----j — ----j j r a * * » r Mi^Miij«« r j Xr ki jim daja najmanje povoda za to. Splošno j kazalo nasprotje. Praški referent je reševal čutstvo Srbov v tej žalostni komediji, odi- to vprašanje v smislu individualizma:, pozi- gravši se na Cetinju prvi teden tekočega meseca, ni srd in mržnja, ampak bdi. Srbski narod boli, da v resnici velik človek pada tivizma in svobodne misli, dunajski korefe-rent pa bolj 5 socijalno-kulturnega stališča. Oba refereta sta prinesla mnogo idej tako nizko, da igra ulogo karikaturnega \ pojasnil, a dunajsko dijaštvo ni polagalo vse kralja Črnegore in s tem pripravlja teren interesom večnega sovražnika Slovanstva. M. M. K. vladanja imel pred očmi edino le materijalno blagostanje svoje dinastije; tiral je takozvano „rodbinsko politiko". V srednjem veku so pač s pomočjo take rodbinske po-Novopazarskr sandžakT Sandžak No"vi Pazar »|tike vsklile velike dreave, kakor n. pr ie bil sestaven del bosanskega pašaluka in Avstrija pod Habsburzani in Prusija pod bi bil kakor tak prišel pod okupacijo. Ali da Hohenzollernci. Danes pa se jačijo države ne bi velevlasti dale avstro-ogrski monar- samo s široko narodno politiko. Podpor hiji v roke vojniški eminentno važne poti Mitrovica—Skoplje—Solun, so velesile napravile Sandžak, ki je bil pod turško upravo, a v svojem severnem delu zaseden po av- „matjuŠke Rusije" knez Nikolaj ni pobiral v to, da bi lajšal bedo naroda; marveč jih je lepo leto za letom ulagal v Britansko banko. Ko je potem narodu dovolil ustavo, a T SVUICU1 3CKCHICU1 un« tnjvuvu J^v . • j ... . _. striiski vojski. Ta avstrijska posadka naj bi Pa narodu ni dopustil tudi ustavnega sa-bila memento Srbom, da bo Avstrija z moupravnega dela. Iz narodne skupščine je „ožjem zabranjala morebiten poskus teri-| hotel napraviti privaten svet. In potem je tori alnega združenja Srbije in Črno gore. prišlabombna afera z glavnima osebama: Ali srca jim niso razdelili! Srbi so po- Mashcem m Uzo Dimitnjevicem. Vlačili so nosno gledali v ono orlovsko gnezdo vrh j srbski dvor ▼ blato: podtikajoč srbski di-Lovčena in Dormitora. Znali so, da tam nastiji in srbski vladi priprave za atentat na žive Srbi, ki so „sa prirodom od postanka, kneza Nikolaja. In to vse se je delalo ob i dušmanom zavadjeni, al čiji su dani ipak I azistenci cetinjske vlade, torej z znanjem, sa slobodom pozlačeni." Vitežki knez je bil ako ne ravno po inspiracijah kneza Nikole, v očeh vseh Srbov ideal srbskega vladarja! No> Srb,Ja je bila pripravljena, da po-in vojaka. Odnošaji Srbije in Črnegore so. £bi vse, samo da knez pusti iz ječe onih ostali dobri poleg vseh antipatij kralja Mi-i mučenikov. In Nikola se je pokazal do-Iana nasproti slednji. Pod Aleksandrom so brim diplomatom. Z demonsko modrostjo je se ti odnošaji še poboljšali. i obljubil beligrajski vladi, da izpolni to njeno Z navadno naivnostjo lajikase je narod i zahtevo, ako ona se svoje strani izzene iz potem ko je stopil na prestol kralj Peter, j Srbije črnogorske emigrante. In srbska vlada zbog rodbinskih vezi nadejal najbolje sloge j je tudi storila to. Ta čin je sicer ves srbski in enodušnosti dveh srbskih držav. No, to, narod strogo obsojal, aU vendar vsprejel kakor nado ie uničila latentna sila, obstoječa v | nekaj potrebnega. In Nikola je vspeiJ One ■arodu. Velika masa srbskega naroda ni i v Podgorici je pridrzal v\zaporu, crnogor-opažala onega procesa prelevljanja, ki sej Q sp emigranti pa so zgubili zatočišče v bratski med tem izvršil v srbski omladini. Mladina 80-tih let, katere ideali so bili na berolin- skem kongresu tako temeljito porušeni, je. .. ~ . - . c-. bila že odstopila. Došel je nov naraščaj; naroda." Pesnik: „svobode" in največji Srb ljudi, ki so študirali večinoma zunaj — v'je postal krvnikom svojega naroda; prelil - - - - ..... • - 'je tako dragoceno kri braniteljev jugoslovanske misli! Srbski narod še ni prebolel rane iz leta Srbiji. Na to je prošel skozi srbski narod klic: „Knez Nikola je v KalaŠinu streljal nedolžne „sinove" „svobodnega" srbskega Parizu. Oni so iz tujine importirali nove ideale. Počeli so razlagati po Srbiji marksizem, tedaj, ko bi se bilo moglo v Srbiji PODLISTEK. (Zvršetek.) Logarjev študent in njegova Finica. „Kje je pa študent", je vprašal ta hlapec deklo Mico. „Nič ga ni videti." „Kaj še ne veš ? Na Hrvatsko je šel, v Zagreb menda, kakor je pravila Logarca naši gospodinji. Strica ima doli." „A—a tako. Ampak veš kaj, Mica ? Meni se zdi, da je ta Logarjev študent zaljubljen. Kaj pa ti praviš? Meni se ne zdi vse prav. Oziroma prav je že, — ampak _ u „Ne vem, kako bi rekla. — Brez greha ni," ga je kratko zavrnila Mica. „Kaj greh! Vedi Mica, jaz pa vse drugače mislim. Ljubezen se mi ne zdi ravno greh. Kako bi rad ljubil ! Toda v takih stvareh nisem tako izurjen kakor Logarjev. Kaj misliš, da bi se mi dva ne ljubila tako po gosposko, če bi se znala ?" „Grdoba, že spet kvantaš. Samo na Igrdobijo misliš!" „Ti pa ne," je zavrnil hlapec. „No pa, i saj tudi ne smeš. Slišal sem, da--* „Kaj si hotel reči?" „Ne smeš pravim, ker--." „Govori izkušnjavec!" „Ne povem. Kaplanu bi nesla na nos. Poznam te," je rekel vnovič hlapec. „To pa sem rekel in rečem, da bi se tudi ti ne | branila take ljubezni." Tako sta se pogovarjala Kočevarjev hlapec in dekla, v vrtu pa so sedeli Finica, njena sestra Jelica, Vukasič in njegov prijatelj Frenk Marijan. — In Finica. Ali še gori njeno srce za Slavka? Kaj Še kaj misli nanj ? Ne — ona ga ne ljubi I Pred par dnevi ga je še ljubila; a sedaj že ljubi dražega. Zaljubila se je v Frenka, ali kakor ga je ona klicala, v Marijana. Marijan je bil kipar,, kakor sem izvedel pozneje. Baje je obljubil Finici, da napravi njeni kip. No in to je. Ženska je spremenljiva stvar. Kaj se hoče! Ona, ki je preje prisegala Slavku zvestobo, ga je pozabila. Kaj vendar poreče Slavko, ko se vrne domov? Saj jo je vendar tako ljubil. Vse bi dal za njo.-- „Ha-ha-ha," se je zasmejala Finica za- važnosti na to vprašanje. Gospodarski referat g. Agneletta, ki je statistično pokazal, kaj da smo pravzaprav Rsulzlonlzem o narodno rndlKalnl; fnTkakš^ gUpodaTklmi ttflllf ! silami da razpolagamo, je bil gotovo prvi airiljl* j svoje vrste in bo objavljen prej ali slej. Dijaštvo narodno-radikalne struje se je' Predavatelj je pokazal predvsem metodo, gibalo letos zelo živahno in krepko. Mnogo j kako naj se pri nas obdelavajo takšna nejasnosti in nasprotij je izginilo in mnogo | vprašanja, katera treba vsestransko in glo-idej se je izkristaliziralo tekom leta v inten- - boko — usque ad radićem — analizirati zivnem, smotrenem delu v posamičnih aka-jter jih rešiti spon naše nekdanje, svoje demičnih društvih. Rezultat vsega ogrom- j lastne cilje zasledujoče, korumpirane po-nega dela je imel podati zaupni sestanek litike. nar.-radikalnega dijaštva v Ljubljani v dneh1 . Podobno je skusil priti do dna gosp. 6 7 in 8 t. m. j Cernič, naš glavni revizionist, tudi politič- Za razumevanje sedanjega stanja te,nemu vprašanju. Na Slovenskem imamo stru'e in dogodkov m burnem ljubljanskem j svetovna politična načela klerikalizma hbe-sestanku je treba imeti predvsem pred očmi,! ralizma m socializma, a naše politične da ono dijaštvo, ki daja nar.-radikalnemu, stranke so živele večinoma brez načel m gibanju direktivo, študira deloma na Du- : jasnih programov, kakor živi liberalna naju, deloma v Pragi, in to, na videz samo | stranka še sedaj. lokalno nasprotje, se je potenciralo sedaj I Karakteristična za naše politično živ-do idejnega nasprotja. V „Omladini" se ni ljenje je bila brezmotrenost in oportuniteta, hotelo priznati krize in potrebe revizije, a j vsakokratna taktika je narekovala program ; ljubljanski sestanek je razkril oboje. Ko bi j zato je bilo toliko političnih nevspehov. — bilo manje predsodkov in več zaupnosti Naša straja ni politična, a dandanes, ko proti dunajskemu dijaŠtvu, bi bila danes — šmarno že toliko narodno-radikalnih starej-o tem sem prepričan — kriza rešena. Saj šin, ne more biti več samo dijaška struja, se vjemamo v velikih idejah, ki so počet- j Naša naloga je kulturno delo, a na njem niče in gibalne sile naše struje. Če je bilo i zraste prejalislej tudi političen sad. Nastaja praško dijaštvo, ki ima v rokah strujino | vprašanje: kakšen sad ? To vprašanje je glasilo „Omladino", glasnik dela, je bilo pa | upravičeno odtedaj, odkar so vstopili naši dunajsko tih in vstrajen narodno-radikalen; ljubljanski starešine v liberalno stranko, ki delavec, ko se je žrtvovalo po 2—3-krat na jo obsojamo, a nekaj drugih v socijalno-teden da je v dolgih, tudi popolnočnih se-! demokratično stranko, s katero se tudi ne jah prišlo na jasno glede posamičnih točk v i strinjamo. Naše organizacije, ki so se lzka-programu in idej v referatih. Če je bilo!zale za izvrstna kališča idej, ne smejo biti praško dijaštvo pod neposrednim vplivom samo semenišča za razne politične^ stranke, Masarykovim ter se ponosno imenovalo I ki ubijajo potem naše ljudi in naše ideje, njegove učence, je pa dunajsko čitalo in i Pri tem narodni radikalizem trpi in se diskre-uvaževalo njegove misli ter jih primerno ditira. Nujno potrebno je, da kakor struja apliciralo v svojih referatih. Globoko in usodno nasprotje pa je obstajalo mej praškim in dunajskim dijaštvom glede pro- ohranimo svojo skupnost. To bi se zgodilo potom enotne starešinske organizacije, v kateri naj bi obstajal tudi političen klub. grama. Dunajska „Slovenija" je zahtevala Imeti bi morala svojo znanstveno revijo, da jasen in določen program, mejtem, ko je j zrevolucijonira naše javno življenje ter je ničijivo. „Glej Marijan, kaj sem prejela. Pismo od Slavka. Kaj mora neki biti?" — — Odprla je in čitala--. „Ni me Še pozabil. No, dolgo časa ne bo trajalo. Marijan, ljubim le tebe. Tako antipatičen se mi zdi. Kaj vendar piše?--— Danes že pride. Ti norec. Zaradi mene !" „Kaj že res danes pride," jo je vpraševal Mžrijan, stopivši k njej. „Da, nocoj.--Četrtek je danes, kajneda.--Torej nocoj se pripelje. — Veš kaj Marijan ! Z doma grem, da me ne dobi doma!" Tako je govorila Finica v pretrganih stavkih. * * * Noč je razprostrla svoja svinčena krila, ko je odhajala Finica k Balantu, da bi se tako ognila tisti večer Slavku. Zakaj bala se je 1 Priznala je, da ni ravnala prav. Kdo tako hitro po cesti? Je-li popotnik, ki gre iskat v vas prenočišča ali zločinec, ki beži pred roko pravice v tej temni, deževni noči? Kako hitro hodi! — -r- Ni to popotnik iz tujega kraja, ne zločinec? Logarjev Slavko je. On je, čegar srce koprni po Finici. Težko že čaka, da prestopi domači prag in pogleda v njene črne oči ter zve, da-Ii še gori njeno srce za njega, ali ne? Malo časa je, odkar je odšel z doma, a zdi se mu, da je že dolgo, dolgo ni videl. — Kmalu je dospel do domače hiše. Tam v pritličju je stanovala Finica. Stopil je k oknu, hoteč pogledati v njeno sobo. Vse tiho in nikdo se ni ganil v njej. Potrkal je na okno. — Grobna tišina, nobenega glasu. „Finica, si doma?"--Nobenega odgovora — vse tiho — mrtvo. „Kaj ste okameneli, kakor prebivalci Sodome in Gomore," je godrnjal, odstra-nivši se od okna. Približal se je vežnim vratom in pritisnil na kljuko: „Zaklenjeno. Kaj neki to? Saj vendar ni tako pozno. Vraga, saj sem Finici pisal, da pridem danes." Tako je godrnjal in da-si truden je vendar sklenil, da ne gre preje spat, dokler ne govori s Finico. Kaj, ko bi bile pri Balantu? Ta misel mu je šinila v glavo. „Da, ondi mora biti!" Tako je godrnjal in odkorakal po blatni cesti; zakaj deževalo je tisti večer. Ni še dospel do kraja, ko je spoznal Finico po glasu. Smejala se ie. Slavko je sklenil, da se jej ne približa. Zdelo se mu je, da govori Finica z nekim drugim.--Ni se motil! Hitro je skočil čez cestni jarek in se skril za drevo. Že so Danes točno ob 4.30 pop. pevsko-glasbeni koncert M^s pri sv. Ivanu. Stran II >EDIN06Tc št. Ž5K V Treftr, dne IS. septembra 1910 postavi na nove temelje. Delovali bi kakor kulturna struja, politika pa nam mora biti vrh narodnega dela ; šele, ko se v organizaciji izšolamo in izurimo za politično delo, bi nastopili aktivno kakor stranka. Vez z dijaško samostojno organizacijo bi ohranili potom posebnega odbora. Glavno nasprotje je sledeče. Praško dijaštvo zahteva, da ostani narodni radikali-zem samo dijaška kulturna struja. Njih kulturne težnje so ideali „Svobodne Misli" in njih politična pot je pot v liberalno stranko. Dunajsko dijaštvo zahteva revizije v smislu, da postani narodni radikalizem splo-šno-slovenska kulturna struja, ki naj revidira vse naše narodno življenje potom lastne izvendijaške organizacije. Zato so v Pragi v ospredju zgolj kulturna vprašanja, pri katerih prevladuje individualizem ; na Dunaju pa socijalnopolitična, ki jih rešuje socija-lizem. Ker se je od strani praških dijakov predlagalo, naj se gospodarskega in političnega programa ne vzame na znanje, dalje, ker se je na škodo revizijonistov pritegnilo k glasovanju tudi neakademike, in sicer brez sporazuma s predsedstvom, so se zastopniki dunajske „Slovenije" vzdržali glasovanja in demonstrativno odšli. 5 tem pa narodno-radikalno dijaštvo še ni razdvojeno, ampak nastal je le notranji spor, ki ga morda še povoljno reši eksekutiva nar, radikalnega dijaštva. Sicer pa je bil shod lep in debate stvarne, v kolikor niso izvirale iz predsodkov proti drugemu delu dijaštva. Pomemben je bil zato, ker se je na njem prvič hotelo programatično rešiti vprašanje, ki se bo porajalo vedno od leta do leta: ali je narodni radikalizem dijaška ali splošno -slovenska kulturna struja ? ! ! Ali „stranka prava" je odločno zavrnua ta poziv jranko-furtimašev. S tem so Milinovci pokazali, da so edini „pravaši", ki so zvesti svojemu programu in dosledni v svoji taktiki. Volilni shodi so začeli — kakor smo že poročali — z razganjanjem z orožniško silo. Dober začetek! Skof djakovski Krapas je zabranil duhovnikom svoje škofije kandidirati, Druzega tudi ni bilo pričakovati — Krapac je bil vedno eden Khuenovih stre-brov. Dober znak ! Od ene strani Tomašič z orožniško silo, od druge strani pa škof Krapac se svojo prepovedjo! V teli dveh znamenjih se prično volitve na Hrvatskem! Najneugodnejše deluje na provincijo po-emika med Supilom in „Pokretom". — Ta x>lemika dela slab utis, ker smatrajo enega n druge za poštene boritelje za narodno pravo. Verjamejo jim več, nego tistim Toma-Šičevim mumijam in ravno zato jim rečena Sploh se govori v krogih železničarjev, da bi moral prenehati ves železniški promet, ako bi trajala pasivna rezistenca 14 dni. * * * Na Dunaj, sta odpotovala predsednik društva jugoslovanskih uradnikov g Zoreč iv predsednik zveze jugoslovanskih železničarjev g. Hochmiiller. Dnevne novice. 60-rojstni dan škofa dr. Mah niča. Dne 14. t. m. je proslavil krški škof dr. Anton Mahnič svoj 60*rojstni dan: — Dr. Anton Mahnić se je rodil dne 14. septembra 1850 v Kobdilu Da Krasu. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih je bil 30. avgusta 1874 posvečen v dtJiovnika. Dne 22. novembra 189^ je bil pa imenovan krškim škofom. Kakor škof krški izdaja več listov za ljudstvo in svećenstvo ustanovil je „Staro- #_________slovensko akademijo v Krku in urejuje dijc- polemika ne ugaja. — „Pokret" meni (a sejcezamski Iis* »Acta Curiae Vegliensis". Na moti), da se je Šupilo diskreditiral pri svo- i gospodarskem polju deluje snovanjem po-jih istomišljenikih s tem, da ga je TomaŠic j scjilnic in je že mnogo storil za gospodarsko vabil v svojo stranko. Ne, saj je Šupilo ta I povzdigo istrskih otokov, poziv odbil. 5 Nu največ zaslug si ]e pridobil v 3b-l Nekateri volilci delniško - čabarskega ra^bi in čuvanju g 1 a g o I i c e, za katero volilnega okraja so vedeli to takoj po kon- — zatrjujejo — ni od Gregorja Ninskega ferenci med Supilom in TomaŠičem. Supilojni?^e toliko storil, žrtvoval in trpel kakor sam jim je sporočil. 'škof dr. Mahnil Če tudi se Supilo in „Pokret" ne stri-; 82-letnica Leva Tolstega Iz jasne njata več, vendar je gotovo, da ona pole- < Poljane javljajo,. da je Lev Nikolaje vic Tol-mika le škoduje enim in drugim. Naj raje i stoj mirno, zdrav in zadovoljen, v kroga delajo eni in drugi po svojih mislih za ko- j svoje rodbine praznoval 82-letmco svojega in de- rist narodne svobode ! na jurrti v. Hrvatska kriza. Fuzija proglašena. — Situvacija. — Pra-vaši in franko-furtimaši. — Volitve. — Supilo in nova stranka. Zagreb, 15. IX.. —C— Plenarna seja koalicije je vspre-jela novi program in konstatirala in proglasila fuzijo hrvatskih strank prejšnje koalicije. Glasom „Obzora** se bo nova stranka irr.e-novala „Hrvatska samostalna stranka." Nova stranka se je že konstituirala in izvolila svo jim predsednikom Grgo Tuš ka na, bivšega predsednika koalicije, a podpredsedniki so: dr. Aleksander Badaj (bivši ud avtonomnega kluba), dr. B o g u s \ a v Mažuranič (bivši pravaš) in dr. 1 v a n L o r k o v i č (bivši predsednik napredne stranke.) S tem zaključkom se je hrvatska kriza pomaknila za korak naprej. Situvacija je vedno ista, vedno iste natezanje za osebo Tomašičevo, čeprav se je napetost med banom in koalicijo poojstrila. Vzrok je nasilje Tomašičeve vlade, storjeno s tem, da je dala razgnati volilne shode koalicijonaša Wilderja v našičkem okraju. Proti temu je koalicija v svojem ofieijelnem komunikeju ojstro protestirala. Dotični odstavek se glasi: „Koalicija najodločneje obsoja vsako vmešavanje državne oblasti v volilno svobodo ter protestuje proti volilnim n a-s i I s t v o m, posebno pa proti razganjanju zaupnih sestankov." Tako postopanje, kakoršno je uvela vlada bana Tomašića, mi na Hrvatskem kla-sifikujemo za „volitve po Khuenovem receptu Tomašič je pokazal v tem oziru, da je dostojen Khuena — tistega Khuena, ki je skozi dvajset let davil svobodo in ustavo na Hrvatskem. In bana Tomašića nazivljajo „patrijo-tom" ! Mi pa res ne vemo, ali se more nazivati „patrijotom" njega, ki nasilno, z orožniško silo, razganja volilne shode in na ta način preprečuje svobodo za izražanje svobodnega svojega mnenja!! Ujedinjeni franko-furtimaši so si prizadevali na vse možne načine, da pride mej njimi in „stranko prava" (Milmovci, disidenti Frankove stranke) do volilnega kompromisa. Pasivna rezistenca železnici. Že pred tremi leti je obljubila južna železnica svoje mu uradništvu neke pobolj-ške, a do danes še ni izpolnila svojih obljub. Uradniki i\o čakali in čakali in ker so konečno uvideli, da uprava južne železnice noče in noče izpolniti dane obljube, so uradniki sklemili začeti s pasivno rezi-stenco. Pasivna rezistenca obstoji v tem, da vrše uradniki svojo službo — to se b3 zdelo sicer čudno — natančno po predpisih. Ti predpisi so pa taki, da bi bil v kratkem takorekoč onemogočen vsaki promet, ko bi se jih uradniki in uslužbenci dosledno držali. In res se že po samih dveh dneh, kar je nastopila pasivna rezistenca, pozna na vsef črti, kakor zelo trpi vedno železniški promet. Osebni promet se razvija še v *dno pri-! London, lično redno, ali občutno se to „vršenje j službe po predpisih" pozna pri tovornem , promettu kjer imajo posamični vlaki že do-i sedaj po 12 ur in vei zamude. — in to že sedaj, ko niso še vsi uradniki stopili v pasivno iazistenco! V Trstu dosedaj še ni poznati posledic pasivne rezistence, ker se je tukajšnje urad-ništvo še ne udeležuje. Čujemo pa, da sta odpotovala včeraj na Dunaj zastopnika društva jjgoslovaskih Železnikih uradnikav in zveze jugoslovanskih železničarjev v svrho dogovora, da se pridružijo gibanju tudi naši železničarji. Ako južna železnica ne bo v kratkem odnehala, nastopi pa3ivna rezistenca tudi pri državnih železnicah. Radi kronike beležimo, ia se socijalni demokratke, ki siceF očitajo 'trumirstvo vsakomur, ki se ni pridružil kakemu po njih vprizorjenem mezdnem gibanju, tega železniškega gibanja ne udeležujejo! rojstva. Celo tudi vreme je bilo onega dne naj-jprijazneje. Brzojavke ni prejel nobene,, pač pa je vsprejel nekega voditelja delavcev iz gubernije Saratov in čital njegov rokopis z največim zanimanjem. 7 rečenem rokopisu je opisano življenje delavcev v Sibiriji, Mandžuriji, Kitaju, Kanadi in Severni Ameriki, kjer je oni delavse sam delal in ki prihaja do zaključka, da je tara življenje delavstva še slabše. Treba Človečkih čutstev Ijudij, do Ijudij. Proslava bitke v Srbiji. V Srbiji delajo velike priprave za probavo stoletnice krvave bitke pri Varvarinu. Proslavi bo prisostoval kralj Peter sam. Zanimivo je, da se je pozivu priredbenega odbora odzval tudi grof Orurch, (oče znane grofice Tarnovske), katerega ded je na Varvarinu vodil srbske čete proti Turkom. Srbska kriza. Ostavka naučnega ministra S. Žujevića je bila. vspreta, Žu-jević pcide kakor srbski odposlanec v Domače Kakor smo doznali iz- železniških krogov, imajo vsi tovorni vlaki, ki prihajajo s severja v Trst zamude po več ur. — Pri osebnih vlakih so te zamude maajše. Od Ljubljane doli se pasivne rezistence do sedaj še ne opaža. — Vlaki prihajajo torej v Trst z enako zamudo,, kior v Ljubljano. Ako bodo začeli z pasivno rezistenco tudi člani jugoslovanske železničarske organizacije, bo seveda stvar zadobila hitro drugo lice. — se mu približali. Jelica je šla z Vukasičem, Finico pa je videl iti s Frenkom. Dobro je videl, kako jo je vodil pod pazduho in zdelo se mu je? da jo je celo poljubil. — Slavko je sklenil priti kar najhitreje po stranski poti. Hitel je čez močvirnate travnike, v ovinku, tako hitro, da je bil preej doma, nego gospici Novakovičevi. K sreči so bila vrata na dvorišču odprta. Tiho se je splazil v vežo in od tam po stopnicah v prvo nadstropje. Nihče ga ni slišal. Nad stopnjicami je čakal, stisnjen v kotu, na druge. Jeze je stiskal pesti in sklenil, da se maščuje. Kdo bi mogel opisati vse, kar je trpel tisti večer Slavko. Pred par dnevi še njemu udana in — sedaj ? Zdajci je zarožljal ključ in vežna vrata so se odprla. Finica in Frenk sta stopila v vežo. V objemih sta se poljubovala, vse to pa je opazoval Slavko. V tisti bolesti je segel v žep po samokresu. Pomeril je va-se. Trenutek Še in zgrudil bi se bil mrtev. Vendar se je premagal in spravil samokres zopet v žep. „Jedino tebe ljubim Marijan," je govorila Finica. „Slavku pa, čim pride domov povem, da naj me pusti v miru." Vse to je moral poslušati Slavko. Segel je v drugo po samokresu. Srce pa se mu je kršilo in mislil je, da se zgrudi. — Za-čul se je pok. Šipe na oknih so zarožljale. Slavko je sprožil v Frenka, a ni zadel. Frenk se je prestrašil in skočil iz veže na cesto, Finica pa je zbežala v svojo sobo in se v joku vrgla na postelj. Logarjev oče in mati sta se prebudila iz spanja. Vsi so hiteli v prvo nadstropje, odkoder se je zaslišal pok in nihče ni vedel, kaj se je zgodilo pravzaprav. Slavko je pa že preje skočil v svojo sobo in legel hitro v postelj. V nepremišljenosti je vrgel od sebe samokres. Žal mu je bilo takoj, ker se je prenaglil. Mati je jokaje poljubovala njegov bledi obraz in gledala, kje bi zapazila rano. Jedva je še sopela. Ko je videla, da sin nima nobene rane, se je nekoliko umirila; vendar si ni znala razjasniti, kaj je hotel Slavko storiti. „Slavko, zakaj si vendar to storil?" je ponavljala venomer. „Pustite me — pustite, pravim," je jokaje zavrnil sin mater, ki je še vedno slonela ob njegovi postelji. Finica je stala prestrašena poleg Lo-garjevevega očeta. Vsa prebledela ni mogla spregovoriti niti ene besedice. Oče, s sve- vessi. Ali je potrebno, da se slovenske otroke vpisuje v italijans ke ali nemške šole?*, V našem uredništvu se je predstavil g. itefan Vidmar, kt nam je natančno opisal slučaj, dogodivši se njegovi hčerki na anagrafičnem uradu, o katerem smo sporočili v včerajšnjem izdanju. Ta mož, priprost delavec, je izjavil: „Veni, zakaj delajo to na magistratu. Hoteli bi nam delati težave pri vpisovanju otrok v slovenske otros7.ee vrtce in nas prisiliti s tem, da vpišemo otroke v italijanski vrtec, ki ga ima „za-Lega Nazionale" pri Sv. Ivanu. Ali našim otrokom ne treba riža in fižola, ki bi ga dobivali v zaleginih zavodih. Mi že služimo sami toliko, da moremo preživljati svoje otroke ! ! Potem pa je mož nadaljeval : „Moj 19-letni sin ni nikdar obiskoval druge, nego slovensko šolo, a ip^ak govori in piše tudi italijanski in deloma nemški. Naučil se je vse to taksrekoč na cesti". Ta argument priprostega moža-pošte-njaka z žuljavo roko velja pač več, nego bi mogle dokazati sSo naših dokazov. Mi moremo trditi le: Ne pošiljajte svojih sinov v italijanske — oziroma nemške — šole, ampak v slovenske^ a potrebnih drugih jezikov se že nauče.. Aii tu imamo priprostega moža,, ki lahko kaže na svojega sinu: Evo ga ! Nikdar m hodil v druge, nego v slovenske tiljko v roki, ni vedel, kaj bi storiL Težke misli so mu rojile po glavi in sklenil je, da odpove Novakovičevim stanovanje; zakaj dobro je vedel, da so te krive vsega. Finica ni vedela, kaj bi storila. Bog vedi, kaj je ona mislila —! Mati je še vedno jokala. Oče se je že bal zanjo in jo skušal potolažiti. Vso noč je ostala v sinovi sobi in čula v skrbeh in materini ljubezni do dragega ji sina. — — — — — — — — — * * * „Ljubil me je. Zakaj sem se mu izneverila," je šepetala Finica tisti večer. „Da, ljubil me je. Skušala bom popraviti, kar sem zakrivila." In res! Takoj drugi dan je iskala prilike, da bi govorila s Slavkom. V vrtu je sedela vse dopoludne in čakala na Slavka. Ko je šel Slavko popoludne na vrt, je zapazil hkratu Finico, ki je sedela za kostanjevim deblom. Obstal je kakor okamenel in v prvem hipu ni vedel, ali naj se obrne, ali kaj. — „Slavko, ljubim te," je začela govoriti Finica z jokajočim in boječim glasom. „Poglej, moje objokane oči pričajo, da te ljubim." Slavko pa se jej je zaničljivo zasmejal šole in vendar zna tudi italijanski loma nemški ! Mi priznava mo, da je v našem mestu neobhodno potrebno poznanje italijanskega jezika. Ali radi bega še nikakor ni potrebno, pošiljati o'roke v italijanske, ali Še celo — nemške šolef Saj v slovenskih šolah p« okolici uče tudi italijanščino in — v mestu na Cirilmetodovih Šolah — tudi nemščino. Podlago dobiva torej otrok že v šoli in ta podlaga je na vsak način dovolj široka, da more na isii razšii iti svoje znanje teh jezikov po potrebah i/sakdanjega življenja. — Otrok torej, ki je dovršil slovensko šolo ima toliko znanja italijanščine, oziroma nemščine, da to imel ta jezika toliko v oblasti, kolikor bodo to zahtevale njegove razmere. Sicer pa slučaj, ki smo ga gori oa-vedli, ni edini. Ima mo tu že celo mlado generacijo onih, ki so izšli iz Cirilmetodove šole v mestu. Hodiite k tem in prepričate se, da vsi ti poleg :svojega maternega jezika govore tudi italijanski in mnogo njih tudi nemški! Marsikateri teh bi bil, da ni obiskoval slovenske šole, izgubljen za narod. Slovenski bi se ne bil naučil, italijanski — dostikrat — tudi ne, poleg tega bi bil — kakor se to dostikraj dogaja - psoval svoje sta-riše s ščav: ali se jih — v najboljem slučaju — le sramoval. Slovenska šola pa je vsem tem dala temeljito znanje slovenskega jezika in toliko poznavanja italijanskega, jezika, kolikor jim je to potrebno za vsakdanje življenje. Da moramo torej slovenske otroke vpisavati t slovenske šole — za to ne govore le narodni, ampak v ra^no isti in nič manjši meri tudi praktični razlogi! ! Slovenske stariše* ki imajo hčere, opozarjamo na trgovski tečaj ki ga prireja trgovsko izobraževalno društvo, kot je razvidno v današnjem vabilu. Kot doznajemo se bo letes v 2. letniku poučevalo razvea drugih predmetov strojepis, tesnopis (stenografija) in nemščino.. Toplo Vam priporočamo ta tečaj, katerega se je že lanske leto vdebžilo lepo število gospic izmed katerih jih je 23 z lepim vspehom napravilo prvi tečaj. Vpisovanje v slovenske šole, Vspeh vpisovanja otrok včeraj — prvi dan — je bil zelo p o voljen. Že sedaj je vpisanih t vsakem razredu preko 60 otrok. Av3tro-Amerikana — Argentinske meso m — „Edinost". Avstro-Amerikana nam je doposlala — seveda v italijanskem jeziku — poročilo o pokušnji meča, ki se je vršila dne 16. t. m. Austro-Americana nam pošilja vedno vse svoje publikacije, ki jih mi po možnosti objavljamo, v kolikor mislimo, da bi to interesiralo irog našita čitateljev. Tako nas je našla ta družba tudi s poročilom o pokušnji mesa. Ali pri tem ie nekaj zelo čudnega. Mejtem, ko so bili k pokušnji argentinskega mesa povabljeni vsi lokalni dnevniki, je Austro-Amerikana naš list popolnoma prezrla. Na to ne smemo molčati. Kajti če že gospodje pri Austro-Amerikani reflektirajo na to, da bi rudi naš list poročal o stvari, na kateri je ta družba interesirana, bi bil zahteval že najprimitiv-nejši takt, da bi bila, ko je že povabila drugo lokalno časopisje, povabila tudi naš list. Družba pa ne le, da ni storila tega, ampak je potem še — kakor da bi s-ž nam hotela še rogati, — tudi nam dcposbla poročilo o omenjeni pokušnji mesa. — To je čisto navadna nesramnosi od strani te famozne družbe 1 Ali, ako mislijo gospodje, ki delajo lepo in grdo vreme v te) družbi, da smejo iz nas norce briti, se motijo zelo Način, kakor je Austro-Amerikana postopala v tem slučaju, ni morda le roganje z našim listom, ampak je direktno žaljenja -------------------- 1J M1! ) ! 1l:l::nl.l > 'j »Min i-r» »m " i i ••» >.'] i.i « < ! USTREDNi BANKA ČESKVGH ODftĐIT'EI ru PODRUŽNICA v TBSTt OrUnllLLLH :: PIA&A DEL FOSTEKOSSO 3. Vloge n iBjižice 4 v/o P.iiiio^Tloie 4%% VADIJE ii KAVCIJE - - - MENJALNICA- in odgovoril: „Vi me ljubite ? — Tikal bi Vas, pa — Recite še enkrat, da me ljubite, recite dvakrat, stokrat, neštetokrat in ne verjamem Vam !" Finica je po teh besedah povesila glavo in umolknila. Ni mogla več govoriti. Kaj je hotela? Slavko se je odstranil, ona pa je jokala zaman! Jaz sem večkrat zrl skozi moje okno proti Logarju. Vse je utihnilo. Nič več tistega življenja in veselja, kakor nekdaj. Nehote sem se večkrat spomnil na Jenka, ki poje v svojem „Mačku" in sem odobraval njegove besede: Če dolgo živet vam je mar zaljubit se nikdar nikar ! Novakovičevi gospici sta začeli tožiti, da se jima zdi dolgočasno v tem kraju. Iz mesta so nehali pohajati na obiske. Finica je začela — ker je bila itak že slabega zdravja — bolehati od kesa in žalosti. — Čez mesec dnij sta odšli Novakovičevi gospici nazaj v Trst in nikdar več jih ni bilo nazaj. Čez dve leti pa je dobil Slavko pismo od Novakovičeve Jelice, ki se je glasil« približno tako: Finica je zbolela pri Vas m in od takrat ni bila več trdnega zdravja. Izročila vam je pozdrav in izdihnila. V Trstu, 18. septembra 1910. ,,EDINOST44 *t, 259. HI iretjiie prebivalstva Primorja, katerega glasilo je naš list. In mi bomo iz tega postopanja Austro-Amerikane znali izvajati primerne posledice in prenehajo vsi obziri. — Razžaiienje, ki so je gospodje hoteli prizadeti našemu listu, ne zadevije — kakor že rečeno — le tega lista, ampak tudi naš narod v Primorju, in ta narod naj začne izvajati svoje posledice proti družbi, ki pozna sicer njegov denar, a ga sicer prezira J Pačenje slov. imen na državni železnici. Vsa uprava državnih železnic — •d visoko gori do nizko doli — je prepojena nemškim duhom in protislovansko tendencijo. To je znana stvar, ki jo mogotci •a upravi državnih železnic niti ne skušajo skrivati, marveč si jo štejejo celo v zaslugo za — državni interes. Protislovanski zi-stem se uveljavlja na vseh vejah — do ■ajdrobneje vejice — državno - železniške uprave. Kako čudo torej, da uprava vodi srdito kampanjo tudi proti — slovenskim priimkov ! Če se imajo že ubijati vsi drugi znati slovenskega bitstva med osebjem na drž. železnicah, potem je le logično, da se vodi vojna proti takemu vidnemu znaku narodnega bitstva, kakoršen so — imena in priimki. Mogotci na drž. železnicah se v svojem slavofobstvu odlikujejo doslednostjo, ki bi bila vredna res... pošteneje in pravičneje stvari. Toliko ravnateljstvo kolikor takozvani „Bahn-Betriets-Amt- v svobodni luki pošiljata svojim podrejencem službene ukaze, v katerih so njihovi priimki bliza vsi popačeni, a jih morajo vendar podpisavati brez prigovora. Bog ne daj, da bi se kdo iz te raje hotel upirati in da bi se branil podpisati, zahtevajoč pisavo svojega imena, kakor je pravilna in kakor jo rabi on sam ! Neusmiljeno ga zadevije denarna globa, da se siromaku tista revščina, ki je dobiva, še bolj skrči!! Ni dovolj torej, da se za bori zaslužek zahteva od njih trdo, naporno 7n odgovornosti polno službo, marveč na-pravljajo iz njih tudi duševne sužnje, ki nimajo pravice niti do — svojega priimka ! Kaj de to, da tako divjanje bije v lice vsem načelom pravičnosti, svobode in človeškega dostojanstva ! — Saj se visoki gospodje morejo tolažiti z zavestjo, da ustrezajo veliki veliko-nemški misli, da pomagajo •dstranjati zapreke, ki ovirajo gradnjo tistega velikega mostu od Belta do Adrije... Taki veliki cilji se gospodi pač zde vredni ▼sake — krivičnosti !... In vendar mora priti enkrat tista velika metla, ki naj temeljito pomede Avgijev hlev ■emškega nasilja in šovenizma na drž. železnicah ! Knjigarna Gorejnec ali narodna knjigarna, ki ste jo te dni priporočali, je res tako urejena, da smemo tržaški Slovani biti po-Mosai na njo. Tudi jaz sem si ogledal vse nove prostore in gosp. Gorenjec mi je s prirojeno nu uljudnostjo razkazal in raztolmačil vse podrobnosti. Popolnoma zadovoljem sem zapuščal to lepo trgovino, želeč, da bi jo podpirali vsi oni, ki se čutijo naše. Nekoliko škode bo ta lepa trgovina trpela, ker sedaj popravljajo hišo, ter s tem ovirajo ra-zobešenje nadpisa, ki bo stal na oglu ulic Caserma in Molin piccolo. Nadpisi nad okni so že narejeni, hrvatski, srbski in ; češki so sedanji napisi, a velika tabela na oglu bo slovenska. — Za šolske in vse druge, v knjigotržtvo in papirnico spadajoče predmete je popolnoma preskrbljeno. — Slovani imamo sedaj besedo ! Svoji k svojim J Ko mene več ne bo... Lastnik slovanske knjigarne in trgovine s papirem, g. Josip Gorenjec, se je v proslavo otvoritve svoje nove trgovine v ulici Caserma št. 16, zavaroval pri „Prvi češki" v prid slovenske družbe Sv. Cirila in Metoda in v prid hrvatske družbe Sv. Cirila in Metoda ! Bodi tudi on v izgled drugim našim slovenskim trgovcem! Naša dolžnost je pa, da ga podpiramo in se poslužujemo edino le pri njem. — Dajajmo zaslužka le svojim ljudem ! Italijanske provokacije na slovenski zemlji. „La calata slava a Gorizia*, tako je pisal tržaški „Piccolo" dne 7. septembra, to je štiri dni pred dirko, ki jo je imelo prirediti kolesarsko društvo „Gorica", v nedeljo 11. t. m. na progi Ljubljana-Gorica. Italijani so bili radi te dirke vsi iz sebe. Vpili so po svojih listih „Corrieru" in drugih, kakor da bi se imel podreti svet. Celo goriški mestni svet je imel dne 6. sept. sejo, v kateri je protestiral proti tej tako nedolžni dirki. Kaj pa, ko bi mi na gori omenjeni naslov sedaj sulico zasukali in zaklicali: ,La calata italiana a Opčina!" — Isti „Piccolo", ki nam vedno očita „provocazione slava", naznanja namreč v svoji včerajšnji številki —zadnji moment, res značilno! — da prirede kolesarsko društvo „Sempre avanti" in druga povabljena društva danes popoludne eestno dirko in to po izključno slovenskem •zemlju na progi Opčina-Sežana in nazaj, kjer bo potem na Opčinah veselica. — Torej to društvo, ki je dne 3. t. m. potom „Piccola" demonstrativno odpovedalo svoj društveni izlet v Tržič, Češ, da morajo doma ostati ter braniti italijanstvo Trsta in tako preprečiti „1* invasione slava a Tri-este", o priliki prihoda puljskih Hrvatov, ima sedaj drzno čelo, da se upa izzivati na slovenski zemlji 1 Torej somišljeniki Ijudij, ki so korakali od ulice do ulice, od enega kraja mesta do druzega, pobijali šipe, demolirali slovenske lokale, in napadi z noži Slovence, — ti isti žalilci in zatiralci našega naroda se drznejo prirejati par dni potem demonstativne dirke I po slovenskih tleh ! To je že višek nesramnosti! No, naše i ljudstvo je mirno in bo že znalo dostojno ■ odgovoriti na izzivanja teh italijanskih ba- I rab!! Kam pa danes? Eh, nikamor drugam i kakor na veliko vrtno veselico, katero pri-i redi Magdalenska C. M. podružnica v prid otroškega vrta, ki se ga prične graditi v kratkem. Vsi torej v obrtnijsko društvo pri sv. j A n i (blizu klavnice — pod pokopališčem), kjer se bo vršila veselica. Vspored je obširen, zabave bo dosti; tudi kolo sreče se bo vrtelo. Začetek ob 4. uri popoludne; po koncertu bo ples. Pasivna rezistenca na južni železnici. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Z ozirom na gibanje južnih železničarjev naznanja podpisani odbor, da se je vsled brzojavnega vabila^ včeraj odpeljal na Dunaj predsednik Z. I. Ž., tov. Hochmiiller, ki se vdeleži razprave koalicije železničarjev. Podpisani si šteje v tem veleresnem trenutku v dolžnost, da priporoča vsem južnim železničarjem, naj ne nastopajo samostojno, ampak naj čakajo na odločbo Z. /. Ž., ki lahko pride vsak trenotek. Potrebno pa je že sedaj, da so vsi pripravljeni na vse mo-rebitnosti, zlasti obzirom na kritični položaj v alpskih deželah. Trst 17. septembra 1910. Odbor zveze jugoslovanskih železničaijev. Danes k sv. Ivanu v „Nar. dom", k II velikemu koncertu St. Jakobške Čitalnice. Opozarjamo, da prične koncert točno ob 4.30 uri populudne ter da bodo med izvajanjem vrata zaprta. Po koncertu vpri- i zorijo najboljše društvene moči operetno burko: „Generalna vaja v vojašnici". Sledi ples do polunoči. Pozor gostilničarji! Vabi se vse trža- j ške in okoličanske gostilničarje na kongres,' ki se bo vršil v ponedeljek dne 19. t. m. ob 3. uri in pol popoludne v ulici Chiozza v dvorani „Tersicore". Ljudsko štetje. Shod, ki ga je sklicalo pol. dr. „Edinost" sinoči pri Sv. Jakobu je bil jako dobro obiskan. Predsedoval je dr. Wilfan, a o dnevnem redu — ljudsko štetje — je obširno poročal dr. Rybar, katerega so zborovalci, ki so sledili z velikim zanimanjem poučnim govornikovim izvajanjem, toliko na početku, kolikor tekom in koncem govora burno aklamirali. Radi pozne ure in pomanjkanja prostora priobčimo obširneje poročilo jutri. Razpisana sta dva stipendija iz ustanove škofa dr. Jurja Dobrile letnih 200 K za sinove slovanskih roditeljev, ki so rojeni v tržaško-koperski škofiji in obiskujejo kako državno gimnazijo avstroogrske monarhije. Prošnje je uložiti do 15. okt. 1910 pri Škofijskem ordinarjatu v Trstu. Šolska maša za otroke družbine šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu bo v ponedeljek 19. t. m. ob 9. uri in pol. Tržaška mala kronika. Pridem nalašč v Trst, da te ubijem ! Dionizij Polimenos, star 53 let, in Nikola Santas, ta poslednji sedaj trgovec v ulici Torre bianca št. 15, sta bila pred časom družabnika trgovske tvrdke za uvažanje levantinskega sadja. — Radi prepirov se je trgovska družba razšla in Polimenos se je povrnil na Krf, njegovo domovino. Ali ni pozabil na svojega nekdanjega družabnika, o katerem je trdil, da ga je opeharil za znesek 1700 K. Pred dnevi je Santasov oče, ki živi na Krfu, pisal sinu v Trst, da je Polimenos izrazil krvoločne namere glede njega, celo da se je podal že v Trst z Lloydovim parnikom „Urano". Istočasno je Polimenos pisal pismo Santasu, v katerem (Dalje na 8. strani). I \xX2Kl DOHODI ZA. LETNO SEZONO JOSIP SPEHAR TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza >Tuova je bogato založena z veliko izbero w zadnjih HOVOStl Za LETNO SBZO^O po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLA^A. Zaloga moškega suknenega blaga. Izbera srajc, ovratnikov, ovratnic, zapestnic itd. — Na željo se pošiljajo uzorci. □E=1E ir •I L 3J=JH Strnchel l Ueritseh Trst, Piazaa Naova — ■ _-■ vosa! ulica S. Caterina V mirodilnici Najnovejši dohodi vseh novosti. Volneno blago svile za bluze :::: in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. mi •iii •ii> ■in m Arturo Modricky Prodajalntoa manufaktu'nega b aga In drobn h predmetov, Trst, uiioa Belvedera 32 Novi dohodi za pomladno sezono, Perkal. zefir satin, beli in barvoati batiat, Perilo na meer dvojne širokosti kakor tudi za ijuhe 156il00. Izbera moških in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic. vsakovrstnih ovratnic. Moderoi, aoi-nl robol, maje, trllž. — Moški in otroSk-slamniki, rokovice, nogovice in čipke, iz Dežniki iz bombaževine in svile. - Zavese blaga in čipk ter velika izbera drobnih predmetov. CENE JAKO ZMERNE. Dr. Al. MaMli Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33, Mario Ferlio sv. Mar. Magd. Zgornja St. P. S vogal ulice deli' Ittria, blizo Sol iobi u VEIJSA IZBERA KKAMENIJ, BARV jRr4 ŽEBL.TEV, PETROLEJA, JU&UaI praiek 1» pitanj* avloj, krav, k*aj, it«. St. r»XOCXI-jk ▼ ZJabUanl. Pradaf* m* dr«bju» 1» l*ša<-- ::: ZNAMENITA ::: VODA (antisepflkon) S : pasta in prais. : ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja sestavljena iz ::e4£o.C4d t>» r. j. <■-; gK 2*?9l)fi« t< ii. Si i, n 85 i. ij |6! 49 i. 15 f#« i Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cariacci il 40 (prej Tonete; Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovare. Velika zaloga, srajo, hlafi ln dragih predmetov za delavce. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA C!TTA' Dl TB1ESTE Trst, nliea Giosne Cardocei štev. 40 (prej Torreiiis> SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:::: govežka naročila. :::: J07IP G0R6HJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: ::: :| ::: GORENJEC - TRST. TELEFON 211.x Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov. nBHMNHBK&V, KSpSS) I Svoji k svojim! | CSBSittSfl Križmancic & Brešcak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu. — P-bRILO — Og-romni iz h ur T«akoir. platna In fcotoHim za namlz. In post. opravo. — VELIKA IZBERA — volne, žime, perja za p?rnlee, sploh vse, kar spada ta posteljoo opravo. S » a> s O p — » SAKO VRSTNO — žensko osebno perilo, kakor n. pr. srajee, spod, krila, sp. hlače itd. — NOVI OOHOlll — Blaga voln. za moške obleke, srajce ovratnike, zape&tniee in :: kravate. Jesen. 1910-1911 Zima. Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne kožuhovine. VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov z a obleke, kakor tudi razne baržune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO NI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. Svoji k svojim! Stran IV »EDINOSTc fit. 259. V Trstu, 18. septembra 1910 ^sUJDBKS 1B ■a o D pokusite pivo češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEYICAH, Je Izborno, na plzeoski zaloge : uačin narejeno. zaloge : LJUBLJANA: V. H. Rohrman: POSTOJNA: Emil stotnik Garsaroii; TRNOVO : Rudolf Talenčlč. TRST: Schmidt Ar Peiosi. PULI: Lacko Križ. RE K A—SUŠAK s An e SaMieh. B Cene brez konkurence! Cene brez konkurence Interesantno naznanilo! V dobrozn*m prodi »i cici izifotoviieffth < bek v Tret«. nlica Ar ca ta št. 1, bo ob priliki rr vo-ko- na rszpcl^g VELIKA IZBERA oblek, paletot, ulster, jop, hlač u bombaža v ine in voine, oblek dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika i/bera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor* Piscup u ica Are ta i, biizu gostilne Ali' Antico Ussaro. - j i i i i i i i ■ r. i i i i i i i i 111 i i i iii i i i i i m i iwiiiiiiinnm»iiiiiiMiw i—iiiiiiii—mi»wiiiiiiiiwii—iiiniiwim minulimi————■mmi—■iiiiiim^ - i ■ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i u and i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i t i i i i i i i i i i n i i i i i u iit mi iii| Avtorizovana dunajska šola. ■ — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RfiR JSlOVAK - TRST -ulioa Ban 3L.azzarol6, III. - Slovenska žganjarna A. Žitko Trat, ulica Aoquedotto 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo žgonjarno, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vse vrate likor-Jev, ruma, alivovoa, konjaka. DomaČi brinje-. veo in tropi novec. POSEBNOST: razni zdravilni lik ar jI. 1093 IrtCEfl Tau^sr Tret> ullca Carpison §t. 16. I illoifi I (ti Iftts Pekarna in Slaščičarna s podružnico v ulici Molin grande 5t. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruli večkrat na dan. Postrežba točna na dom. £77 Franjo Makcvec "10T občinstvu svojo pekarno in sitdščičarno, v kateri se dobi večkrat ca dan svež kruh in sladSčice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrst«. Postrežba tudi na dom. 869 RESTAVRACIJA „AU ROBA" Trst, hI. C?.r5acci št. 13. Prvič v Trstu Od danes naprej, po svoji vrn'.tvi z umet-n;5kega, potovauja po Neapolju, Rimu. Miianu. B Tgamu itd. nastopa :: damski dunajski orkester :: „Tosca" ki obstoja iz 7 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbemh in pevskih točak, pod spretnim vodstvom vodje --LUDVIKA FLOR i JAN.-- JS !ll □ Mlada babica 2 dežele, katera jo že — eno leto T^raktloir^ia 1*6« službe pri kaki stari babici v Tratu . ket pomagalka. Pismene ponadbe z pogoj*, pod „MLADA BABICA'- : a Inseratni oddelek Edinosti. i4i7 P. N. Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA f# A. Zafred #J : : ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila : = 5 : v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. = : Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s : = : svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotavljajoč najtočnejšo in naj- : : : solidnejšo postrežbo z novim izbornim blagom. :-«' ? ' r | Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. = : -i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Uli i ii ii i i i it i mili iii tiiiiii ii j iii 1 I I .1 I 1' I .1:1.11. I I l i l i I lil I 1 I I I 1 I I 1 I I I I li l IIIIII 11:1 I I I I I I I I I I I I I I Prinnmna Od mesnica TOMAŽA ZAD-ril|JUrJLa 5B NIKA, Trst, trg sv. Ivana St. 6. Prodaja se goveje iteso, telečje, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Mlekarna Laak, JSSS'o J^podpSaSl ; i naznanja elav. občinstvu, da je preuzela na svoie ime robroznanu mlekarnu Laak Prodaje se svaki ; dan Bveže mleko iz g- spodarske uprave LAAK. Kazna maslaca, najboljši kruh iz Graca, zdravstveni kruh in vsakovrstne sladčice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina I. vrste. Spčcialitet kiselo m leko, bolgarsko Joukurt in Kefir. Priporoča se Josefma Salomon. vssK usčer od l do IZ. KONCERT Ob nedeljah in praznikih = MATTINEE, Vstop prost. — Vstop prost. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. TRST, uL [| C&vane 2 I PE^AB^A IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja cvežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna h na dom. STAVBENI IN UMETNI KLEPAR nI. Rigutti 37, Trst Prevzemlje pokrivanje zronikov. Napravlja in popravlja strelovode. Izdeluje vse v kle- parstvo spadajoča dela. POSTREŽBI iOČVA CENE NIZKE. DELO TRPEŽNO. jđOBBBmmBMBmammBmmm^sm Cvornica dežnikov Paolo Minola Trst, Corso št. 37, Trst tik tvrdke GREIN1TZ z razii o vrstit. d@žnifci jKT in solnčnifei ^m od najnav. do najfinejše vrste- ■:: ■'^p;.-" : &73A :. HBTJ^SBS^SSM^i^tm ».... j...;.-.• -■■nm Ssisga aHilce prve vrsta. Popolne napeljave uotle, plinu in acetilena = . I__ ZALOGA vseh v to stroku :* rr^dajočih predmete v. SPEGUALJTfcTA: svet ike za ribarenje petri ene od e. kr. :: namesti? i za enoletne prosfovolic izdeluje elegantno in solidno takej co meri in ceno ou c. Kr. n« B 5 "T Wžtya ::: JakOD KUpp TrSI & C.9 - M i*. Rupm uiisa Scruero nuovc it. 11. Zastopstvo in glavne zolosa Millmm ml gfenlčne moke in krmnRi izdelkov ---poznatoga valjčnega mlina — VINKO JAA«miČ-a v Kranju Brzcjavi: Aleks. Rupnik #iusep Trst, ulioa Massimo D' Azeglio 3 tolofon 16 — 96 Podružnica v Izoli (Plazza al Porto). © p°lkov kr°i2^ ve!ika v°jašn!ca- Ces. in kr. priv Odlikovani Čevljarski mojster Viktor Moja pred štiridesetimi leti uptanovljen« ii sa obrtni razstavi y Irstn odlikovana tovarna sodo^ ^vržuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino Špirit, likere, tropinove , olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro dtlo in po nizkih ceuah, da sa ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam etnice. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. Česky hostinec v Terstu Hlla Meridionale Češka gostilna v Trstu jflvstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron). HlPodružnica v TRSTU piporoča svojo zalogo razno- [I! ^zza Nuova št. 2 Gastno poslopje) vrstnega obuvala za gospe, go- gl ... prejme v s\oje _ srpode kakor tudi za otroke jeklen« V3PHOstas ce^cc o rt • .J. ... ia Izdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinu hTOa&ja najooij. rnks ga zajtmfiene proti požara ia vlomu, pohraao -— la opravljanje vrednot, kakor tudi aacio pohrano zaprtiH zavojev, ter di v dotičnih jeklenih r celicah v najem lierinCir.-M mazilo. || yami>sl»e shramblce (safes) :: , « - - mm ga lrKličnili velikosti, v katerih se lahko shranijo vred- FrSt, MMm 32 E3 BO,,tnl paplrJl dražji itd. UDM UKiVbUblli tfb 81U Varnostne celice ne inove nihče drugi odpreti 5 jjs kakor stranke vzajemno z banko. S-I Podružnica Kreditnega zavoda sprejema || hranilne vloge na knjiži? in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 33/4°/o ^ Rrntni davek pl.^O.a direktna ! Bavi se tudi z vsemi bankovnlml posii, ter zavarovanjem proti zgrubam na irebanja. L"-' jT-J "iT ■jflBHBIIBIMHillMmMIT Slavni zastopnik za Trst, Istro Ih Gorttko: Virgilio Gallioo rB8T, via 0in1ia St. 17. — Telefon 1979. mrniTmitmnwicaiaiiaiiaiiBi ra jBuaiiRUBufiiBSiBuaiiaiiBi lil \ f- --n : i Vsakovrstne ranitve ! se morajo strogo t arovati pred rsako nesnago, ker ta posiedcja lahko provz oči težke in neozdravljive rane. Že 40 let se smatra Praško domačo mazilo za najuspešnejše sredstvo, ki varuje roner pred nesnago, blaži unetje in bolečine hladi ter pospešuje zfarastek in ztceljenje. Poitae posujatve vsaki dan Cela Škatlja 70 stot., pol Skat- v > lje 50 at Po pošti proti pred- LKrnlCt plačilu K 3*16 se pošljejo 4 ^ Skatlje in za K 7*— 10 Ska-telj poštnin« prosto na vse kraje avstr. ogrska monarhije. ----—^ POZOB na ime lzdelka izdelovatelja, seno ia varstveno snamko. Pristao samo ps 70 stot. GLAVNA ZALOGA c. kr. dvorni _ zalagatelj Lekarna „PKI ČRNEM ORLU" — Praga; Mala stran, vogal Nerudovlh ulic 303 Zaloga v avstro-ogrskih lekarnah. ---^J lovenci in Kadar kupujete pri tvrdkah kater« oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v naSem listu, ker fake bodo znale doti'5ne ttfrcI:e, da pri-naSajo oglasi, ki jih uvrSčsjo v Edinosti, debiček, in radi tsga bodo uvrS^ale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za U budete bolje postreSeni, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost4' :: V Tratu, dne .18 septeaibralldlO »EDINOSTc it. 259 Stran V. Temperament In črnilo. Pri odprtem oknu zgoraj v tretjem nadstropju je sedela šolarica pred velikim črnilnikom in izdelovala svoje šolske naloge. Ali je bila z vso dušo pri svojem delu, ali pa so ji misli plule drugje? Dvomim. Kajti sanjave, otroške oči so gledale tako hrepeneče v daljavo, kjer se je modrilo nebo, in ptičke so svatovale in vsa narava je kipela v novem življenju. Lep pestrobojen metulj je priletel pred okno. Z radostnim klikom se je dekle nagnilo skozi okno hoteč ga ujeti. Ali — o gorje! V svoji nebrzdani radosti je pozabila na velik črnilnik, — in čop, čop. čop je curljal črni dež doli na poulični tlak. Ulica je bila ob opoludanski siesti precej prazna in samo četvorica hod-cev, ki je ravno hitela h kosilu, je bila osrečena s črnim blagoslovom od zgoraj. Štirje možje, razne starosti in značaja. Različen je bil tudi učinek tega tragičnokomič-nega slučaja usode. Oglejmo si stvar: Kolerik. „Šraentana strešnica. jasna strela iz neba, preklet hudiman! To je — to je vendar nesramno ! Policaj! Policaj! Nervozno je mali kakor rak rudeči gospod cepetal z nogama in njegove črne oči so bij u vale strah in grozo. Ko j na to je v divjem diru stekel po stopnicah gori v tretje nadstropje ter zazvonil tako silno in dolgotrajno, da so domačini prisopihali v strahu in trepetu. „Za božjo voljo, gospod, kaj pa je?M Mali gospod je sopel kakor kovaški meh. „Ali ste vi oče? Vprašam vas: ali ste vi oče te nesrečne ženščine? Da? No, potem si oglejte, s čem me je oblagodaril ta vaš nesramni pankrt. Hlače in telovnik, suknja in ovratnik in kravata, za božjo voljo dvekronska kravata in manšete — juh — jaz grem dalje, zahtevam svoje pravico — k državnemu pravdniku grem, slišite, k državnemu pravdniku grem !* „Ali dragi gospod, pomirite se vendar najprej !M „Pomiriti? Jaz, da se pomirim, pravite? O jaz sem miren, jaz najkrotkejši človek na svetu! Ampak tako nesramna predrznost mora vendar goloba pretvoriti v tigra! Ali povem vam, da zahtevam svojo pravico, vse vam zdrobim na drobne kose, zmeljem vas, kakor moko vas zmeljem, če ne dobim svoje pravice — da, da, jaz sem že miren, o jaz sem čisto miren, zakaj bi se pač razburjal ? Ampak vi boste od mene slišali. Razumete, vi jih boste od mene slišali !u Sangvinik. Mlad, stasit človek z mršavim mošnjič-kom in skoro praznim želodcem je stopical po ulici. Oči so se mu svetile tako solnčno, tako blaženo kakor bi na vsej zemeljski obli ne bilo trohice bede, gorja in zlobe. Tudi danes je veselo korakal svojo pot, z veselo pesmico na ustnicah, srce pa polno neskaljene, mladostne blaženosti. — Na mah je začutil, kako mu «omazi nekaj črnega mokrega po telesu. Prestrašen je obrnil glavo v stran, pogledal navzgor, se ozrl okolo sebe ter nenadoma buknil v vesel razposajen smeh : „ To je originalno, edinstveno, to se ne da poplačati, hahahaha !a Flegmatik. S počasnimi, majestetičnimi koraki, roki prekrižani na hrbtu, je prihajal po ulici že prileten gimnazijski profesor. V njegovi glavi je zavladala nova misel, čisto nova misel, s katero osreči jutri v fizikalni uri strmeče sedmošolce. Gospod profesor ni gledal ni na levo ni na desno, ni naprej ni nazaj, on je gledal samo v notranjost svoje duše, kakor bi se hotel opiti ob krasoti in pomembnosti svoje nove misli. — In ko je odmerjeno stopical svojo pot, pridrvela je na njega mrzla temnočrna tekočina. Za tre-notek je obstal in se globoko zamislil. Na to si je s kazalcem otipal suknjo in telovnik ter mrmral: „Črnilo, latinski aqua tincta, se da prevesti tudi z izrazom „pobarvana voda". Še enkrat si je počasi in umerjeno z orokovičeno desnico pogladil onesnaženo suknjo. Resnih, umerjenih korakov je gospod profesor stopical zopet svojo pot z novo, veliko, vznešeno mislijo v glavi. Melanholik. Prostorna sobana, ki s svojimi temnimi zavesami in preprogami učinkuje kaj tužno. Divje, nervozno gestikulujoč je korakal gori in doli. Vstavil se je pred visokim zrcalom ter zrl s srdom in gnjevom na svojo žalostno postavo. Hipoma se mu je izvil iz ust grmeč krik: „Črn, črn, črn!" Podoba mojega bednega življenja. Ampak to je konec. To je poslednji udarec. Kaj naj počenjam še dalje na svetu, ki je tako poln zavisti, nesramnosti in prostote, kjer vsak otrok preži, kako bi nam ogrenil življenje — ne, ne, ne morem več, in tudi nočem več!" Zaloputnil je dveri, bežal na ulico ter si pri bližnjem puškarju kupil samokres. Še enkrat je vzel pezo tega bednega, krutega življenja na svoja ramena. Samokres pa — rjavi v nočni omarici! F. K. S potovanja. Minoli teden sem jo „pofulil" iz „Trie-ste italiana" in jo mahnil v Bosansko Du-bico. Do Postojne nam je bilo skoraj vroče. Od tu do Ljubljane je bilo precej hladno, a »d Ljubljane napraj smo se tresli mraza, da-si sm# se ogrnili z svršniki. Na Zidanem mostu je "bila gosta in mrzla megla. Ker smo se vozili z večerno pošto, smo morali čakati tu od 2. do 5. ure in pol zjutraj. Megla in mraz sta nas spremljala vse do Siska. Vlake smo menjali na Zidanem mostu, v Zagrebu in v Sisku. Vodovje je povsodi naraslo. Savinja in Sava kakor tudi Kolpa so bile zelo blodne. Sadja smo videli ob železnici vse polno. Posebno mnogo je sljiv in jabolk. Sena je po senožetih na tisoče meter, stotov in — kakor so nam pripovedovali sopotniki — večinoma pokvarjenega, ker ga vsled slabih vremen niso mogli pravočasno osušiti in spraviti domov. Od Siska dalje je bila ob železniški progi na obe strani voda. Tudi tu smo videli mnogo sadja in sena na poljih. Vlaki vozijo tu z naglico, ki presega naše brzo-vlake. Medpotoma se je napolnil naš vlak z devojkami in mladiči, ki so se vračali z božjega pota. Narodna pesem je zaorila iz vsakega kupeja in mili glasovi so nas ohranili pri dobri volji vkljub temu, da so se mladenke kar vesile po nas — ako se jim nismo umaknili od okna! Kolodvor Dubica stoji približno dve uri od Bosanske Dubice. Pot je lepo speljana, a je skoraj vedno blatna, ker jo ne posipajo z gramozom. Poseli smo na „kola" (voz) in drdralo je proti Bosni tako, da so nam želodci skakali — zdelo se mi je, da celo do grla ! Hrvatska Dubica, ki leži to stran reke Une, se je v teku 6 let, kar nisem bil tam, zelo malo predrugačila. Most, ali, kakor mu tam pravijo, „čuprija" (turči-zem) se je nekoliko pokvaril. Sredi mostu, ki je zelo širok, stoji napis, ki napoveduje Bosno. Na to stran mostu je naša običajna finančna stražnica. Na drugi strani pa je že bosanska financa v povsem drugačnem kroju. Tik ob mostu je nova državna palača. Zgradba je lepa in velika. Za palačo je lična manja in to so okrajni zapori. Napisov je na palači, ki je stala 180.000 kron, več v latinici in cirilici, a eden me je zbo| del — ker tam nikakor ni ne opravičen ne potreben : „Bezirks-Amt* je na prvem mestu tu, kjer ni nobenega Nemca, ako ne štejemo par Židov-priseljencev! Bosanska Dubica je danes lepo mestece Mnogo je novih krasnih palač. Trotoarje pa sedaj be-tonirajo. Srbi imajo najlepše trgovine, ki se lahko merijo z našimi boljšimi. Šljive prodajajo letos po 6—7 novč. oka (nekoliko manje od IV, kilogr.) Druga leta so bile po 4 novč. oka. Goveje meso je po 56 novč. oka. Ribe po 50 novč. kilogr., a jaz sem jih videl tam že po 18 novč. oka! Reka Una ima več vrst rib, a največji so takozvani somi, ki tehtajo do 50 kig. eden. Dinamit pa dela tudi tu veliko škode, ker uničuje zarod, a tega se menda poslužujejo nepoklicani ribolovci v precejšnji meri. Vino je po 40 novč. liter, pivo pa po 24—28. Vojaštva nisem več videl v Dubici in tudi nekdanjih šikan napram tujcem ni več. Mohamedancev je bilo odšlo v Turčijo nad 100 družin, a so se že skoraj vsi vrnili. Prej so bili premožni — sedaj so reveži! Naš rojak iz Brji pri Rihenberku na Vipavskem Cink Matija je v družbi še enega druga zgradil v Bosanski Dubici lep mlin na paro. Ogledali smo si napravo in častitali podjetnemu Slovencu, da je prehitel tujce drugorodce. V okolici Dubice je več slovenskih družin naseljencev. Vsi so tam že od leta 1883. Vsem gre precej dobro in domačini jih imajo v velikih čislih. Iskali smo kake stvari, ki bi jo odnesli za spomin na Bosno, ali dobili nismo ničesar razun 4—5 vrst razglednic. Ceste so zelo slabe in blatne. Blato pa je tako, da se kola pogrezajo do polovice. Država bi morala skrbeti, da bi se v okolici Dubice gradile nove ceste, ki naj bi se podsule z gramozom, ki ga je vdobiti v reki Uni. Ljudstvo težko čaka trenutka, ko bo moglo prispevati z „robotami", da bo le imelo ceste, ki ne bodo tako grozno blatne, kakor sedaj. Poslovivši se od svojih dragih in od prijateljev smo jo, po 2 dnevnem bivanju na bosanskih tleh, odkurili nazaj proti Zagrebu, kjer smo, spremljani po dežju, dospeli okolo 8 ure zvečer. Zagreb je lep in se je v zadnjih 6 letih še mnogo polepšal. V Zagrebu je po dolgem čakanju vstopilo vse polno r e g n i k o 1 o v, ki so se vračali iz opekarn, kjer radi deževnih vremen niso mogli delati. Te lastavice srečuješ pač povsodi po naši domovini! Druge nesreče ni bilo ! Brejski. Delniška glavnica : K 60,000.000.— Reservni in varnost-::: ni zaklad : K 16,000.000.— ? Pimi. Ustanovljena 1. 1368. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostra v i Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 ssm Filijalka ŽIvnostenske banke (Ohrtna banka) c Trstu (Obrtna banka za ČeSko In Noraosko) 3« Bančni prostori: VIA ,, TVot-n Menjalnica: VIA S. NiCOLO štev. 30. v 1 * »LU NUOVA Stev. 29 ** _TELEFON štev. 21-57._ :: Izvršuje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI P° ^ |o na tekočem računu po dogovoru. Kupaj e in prodaji vrednostne papirje, devize in valute. D^je PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARLNSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni irgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. n 1 Slovenke kupujte kolinsko cikorjo u 5 SE Važno naznanilo. Odgovtr ra vet ko vsžoo vprr-ean;e, posebno v slučajih bolezni dtbi vsfckco, ki pošlje test kron v p« IporoČent m pisnu ali po pošt. ■akaznfol profesorju PIETRO D' AMIOO, nlloa Solferlno 13, Bologas. Anfielnl & Benardon TRST, ulica Saii Nicolo 18 -■■■■ ■■■■ Uvoz In izvoz orožja <« streliva Na željo se pošljejo ceniki zastonj lil poštnine prosto. Zrnato \mMe/ermvo& boleime in. rekonvalescente Provzroča voljo do jedi. utrjuje želodec in ojačujs tudi organizem Priporočeno od najslovečib zdravnikov v V3eh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okna. Izborni okna Lekarna Serravallo - Trst WWJW.' Cenena češka peresa Sr za postelje 5 kilogramov novih i uljenih K S boljša E 12, bela mehka kot puh, pa jet-a K. 18 K 24, snežno beJa mehka kot puh, pu'je m 30 K, 3H K. PoSllja »e franco op poJ%nera povzetju, zamenja m ali tndi trme naraj fe to povrnjeni troAki xa pošiljanje. BšDed K Sacisel, Lohss 183, pri Plzntt (Cežto) Umetno zobovje M Lltti konces. zobotehnik ulica jtudva št. 13 I. nadstropje od 9. do 12. in 2 do 5. Spritzer wem se imenuje belo Štajersko vino, ki je edino pripravna pijača a mineralnimi vodami in sifoaom. Prodajam tudi ▼ buteljkah pristno vino Opollo is Visa, Reio sladko iz Visa, istrsko in temu Priporočam tudi svoj izbor desertnih in adravllnih vin, rc-t likerje, igauje ln slrnpe. Zaloga „Asti spumanti' po Kron 3 4. Sladki refoAk po K Izborno Žganje po K. 2*40 buteljka Jurcev, Acquedotto 9 Širite EDINOST A. Tosoratti Via Ma!canton št. 4 in Piazza Gianbattista Vico št. 2 Zaradi pretekle sezije prodajajo se po znižanih cenah sledeči predmeti : Perkal bel in barvan, cd 49 vin. naprej. Panami, bel in v barvah, od 64 vin napraj. Zefir angleški za srajce po 64 vin. naprej. Zef U>rozuano gostilno 99 Al DUE RASPI" uiica deli' isiituto št 2 kjer toči najbolje vip»v«co in trao istrsko tIbo. vrstna domača tuhiuja. f®itre.lt« točna. - Oeme >meme. Za obilen obisk r«.,. V^A-SJ ie priporoča udaui f lafl AVUrlC« „tržaška posojilnica in hranilnica" &M Fiazza della Oaaerma št 2, 1. n. v lastni hiši (Vhod po t-lavnih stopnicah) sbihabiib Telefon 952 | imu m razpolago Meno varnostno celico p in je varn» proti vlomu in proti požaru, v Lateri so »Vajubioe. ki .^e oddajejo strankam v naiem ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta 20 za en mesec M Shrambice ho iJ-4 centimetrov vieeke, 21 centimetrov široke, 43 ceutimetrov globoke — Shrambio ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki aame osebno sliranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. —----- Oddaja hranilne puši e ki t ere »e priporoča posebno »tari&eoi, da na ta najnovejši in najuBpeSneji način navajajo Srediti svojo deco Nadaljn.2 pojasnila c;aje zavod ob navadnih urah. Giovanni Isiersich FKST, ulica Moli« a ventf> št. 7 Prodajainica vsakovrstnih potrebščin. Škafi, brente, kade, železno in steklene. — Potrebščine, namizje, koši in rešete ter vsakovrstne lončevine. — Svetilke V3aks velikosti Cene, da se ni bati konkurence. V dobroznani žganjarai FERDINAND PEČENKO v uliai ^iranar š(v. 1 dobijo -e rpdno pristne pijače I. vrste, kikor o. r. 2 žganja, shvovec in brinjevoo ^ ki-.kor tudi mrzle pija'c- franibois, tamanndi iu šamade. assffissrsi f^irodHnica sasa—s flnion Clrsich Bar***iena vecchia št, !4 ZALOGA čopHe^ povlasc ln onazii tik čšde, izrezov za siikarie ršUmpo/), zamal o; in ^iša jr. i Pohištvo j B svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd itd. H vaj po nizki oeni. ISO I Izgotoulj. moške obleke I I. ... in šiualni stroji .....I na obroče ln ceno — Proda ■ i-ANKA OOREGHIN, Trst I H Zalosra pohiš: va) ul. Madonnina 8. H V Trstu; dne IS. saptembra 1910 »EDINOST« št. 259. Stran Tlf Priporočamo našim gospodinjam pravi pridatek iz zagrebške tovarne. rt. C«p OL T 1151. »:» L T. flanel, odeje slikovito lepe. Krasni, najnoveji uzorci, barvane v pravih baivab, take z zelo majhnimi znaki, ki se jih h prcstim očesom ne zapszi, za polovično ceno. Te salonske odei*» prideio prav v vsakem boljšem gospodarstvu, kot dekorativne garaiture, ali za opevane cseb, so zelo fine, gorke, ne pokvarijo se z lep«. 130X130 Se nekoliko tisoč komadov na razpolago, rszpoEiljam proti poStnerau povzetju 3 lepe fianetaste odeje z bogato, židano imitacijo, obrobljene.............10 K 4 navadno obrobljene...........11 K 4 zelo fine filanelaate odeje, bele ali rumena z lepo vezanimi'robi................12 K Prelite, z mehko vato napolnjene odeje, zgoraj n plat iz žide posnemajočega Glota, bor j& aR bledo, modro, krasno blesteče, 2 koaa . 14 K Kdor naroči zaupajoč v nas, ta bo gotovo presenečen po le:oti fn ceni. Fr. BEKERA ( Češko) Solnitz. HJ Matere, očetje in Deklice, ki si same služite!! | Naibolia prilika, kar si jih da misliti sploh, da se pripravi doto v gotovini J Najbolja prilika,----- ,— — — . _ _ do višine 2000 Kran, nudi ..Madchenliort". Prvi občni humanitarni zavod za dote deklicam, ki so zmožne za ženitev, DUNA1 I., Singerstrasse 18, II. Presidil: predsednik VINKO grof TURM - VALSASSiNA, c. kr. komormk, ud gospoiske zbornice. — Podpreds.: RUDOLF grof pl. MELS - C0LL0RED0, pnor v sv. Martinu di Castrozza itd. — Vodstvo Civilna in vojaška krojačniea FRANC NEDVED Tret, ul. Belvcdere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajakea zistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzemskega blaga in uniform za vojake, uradnike, polic in fin. straže ter Železničarje. SfiGT Cene zmorne. ^m društva : ALFRED WINZER? vodja. ^ Pojasnila dele: ERHEST ALiaHCIC, Trst, Din Hoiin glccolo 11.^ gp Podpisani si usoia naznaniti Flav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreieher6 v ulic! Lazzaretto vec. 52 uhod t'jdi iz zagate S. Eufemia štev 1 nadaljevanje ulice SS. Martiri ter da bo skušal pripraviti vse potrebne izboljšave da ustreže s av. občinstvu. Kopališče Je odprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —'00. A bon orna za p-ivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo al. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim ldani P. Lantschner. §sr Otvorila se je v Jrstu v via delle Foste št. 4 •• ftiijalka •* lodjetja za informacije in Iztiritve iiesser $ Iiiipai? Centrala BER9LIN Znvod ust novljea 1.1862. 34 jfilijaik. 10 •Generalna, agentura za .. Primorje.. Trst, Ulica Porporella: številka 1 .. H M5 poštnih !n fcrzlh parnikov. Ocioremanjs potnikov I II in r.I. tatine kakor mdi izseljeniko? V vso dele sveta postbnc n: progih Hariibnrg—New York Hamburg-Argentina Hambnrg-Mejdko Hamburj-Srar'Iiia Hamburg-Ka^ada Hambur^-Kuba _ Zabavno pohorsko potovanje! Zelo priljubi £o 13 dnevna potovanj« s parnikom Met-or* do bror.iha?!r,3, voinje na sever do Islanda, Severne-- "c.?n i." Šcici;erca, vožnje v znamenita IvCpaiiičs, r.a Ang'6ŠkO, Irske in Sotsko. IaTc.natrije dajejo ia poSlijajo se brezplačno* Hamburg-Amerika Llnie, Abteilung Personcr.verkehr, Hamburfl. Hamburg-Afrika Hi.mburg-Angleško Hamburg-Francija .Generalna, agentura za : Primorje Trst, Ulica Porporella: številka 1 .. Fran Uatouec Trst, uL San Maurizio 3 priporoča slav. občinstvu svojo u&liko zalogo oglja ,,kockifi kamenitega itd. : drva za peči in štedilnike (spargherd) tf r petrolja. Plhic^l/31 vsake vrste, direktno iz to i-arn^ a UlliOiVU popolne ženitbene sobe po 155 K 220 K, 300 K, 400 K, 500 K in raprej ; prodaja sa tudi posamezne kose po najnižjih canah. Več se izv^ pri vratarju v ulici Cardntci 5t. 10 ali pa zadostnja dopisnica na zgornji našlo/. 1454 Slovenci in Mestjani! £ poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za kar se Vam toplo priporoča udani Anton Novak. — Vsaki Slovan ima narodni greh. kao podpira drugorodca. 1006 23"* ATJSTRO- AMERIČANA brza zveza z Ameriko. iiinicirie C, kr. priv. Adriatica di Sicurig 8.00(1 00' 10.500.00C 2,233.625 121.5f0.661 435,853.192 669,085.892 ugodnih pogojih svojca in reaer ii nakladi druStva glasom bijanet 1 MfiMKc x SL decembra Z*-i ružna eravnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... Re-trvni zaklad' dobičkov .... zaklad proti »pada-ajn --ednostij javnih efektov . - . Smermi zak'.ad premij za zavarovanja ............ vsvtirovnjs na življenje v veljavi 31. deceeobr 1909 ItplaČane škode v vseh oddelkih od ustanovitve d-uštva [1838—19091 DruStvo sprejema po iako za nrovania proia požaru., Btreli, J:g3ClKI oa iliu Kg ... K 3"— i •• „ » 5G kg . . .K 32.20 I na ti «/7"/l4 m/m od IGO kg . . .K 33 — I 11 50 kg . . .K 31.20 I fc člatc trio embalaža zastonj. proti takojšnjemu plačiiu ali povzetju, — .FRANKO ZAL ;GA TPJST- P&0LG PATRIZI, TRST ulics San L&zz&ro Štev. 9 ICi&jcr^ ua rilo! 5rh/."')t-ouo milo Je prauf amo 2 imenom Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je z današnjim dnem otvoril v ulici deile Acque štev. 18, popolnoma na novo urejeno restavracijo „Pri zlatem jelenu" kjer se bodo točile sledeče pijače: pristni kraški teran iz lastnih pridelkov ter vino: istrsko, furiansko, briško, vipavsko risling itd. pO jako nizkih cenah. KUHINJA BO VEDNO PRESKRBLJENA Z NAJBOLJŠIMI GOR-KIMI ter MRZLIMI JEDILI.---Postrežba točna. Priporoča se AlltOIl StafC lastnik. ičfjf) 7iaoke cene imajo Takrat tkanino aa moSkc in »lame. Tamu se izognete, de naročite neposredno pri t^rdki tkanin. Zatorej eahtevajte, da se Vam brecplaćno dopoSljn moja bogata kolsko Ja Jesenskih in Zimskih vzoroer. Trgujem le a produkti I. roda in ap*rtnimi novosti sezije. — RirpvSiljalna tvrdkasakna ftanz Schmižt, Jagercderf 103, fiv. Slezija. I Je C i rt mizarski mo .stor. Trst, ulica JUvl |J OIUI ! d. B Ivedere §t. 8, izvršuje znamko „1 e l e n". Specijalist sa zdravjenje knrjifa oče?, diplomiran ranocelnik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna is zastarana karia očes i ter jih izdere na tajnavalnej^i na čin ::: brez vsake bolečin« Garantira ozdravljenje i _ meso rastočih nohtov. Re*€ nt.hte vea&e debelosti. Na zahtevo prida tudi na do« Trst, ulica fabio Sever o 17 vogal ulice Molingrande Podpisana naznanja si. občinstvu, da j je prevzela vodstvo dobroznane gx>3tilne „Al Piccolo Pasajnllo" v ulici Ghega štev. 13 Omenjena g-ostilna je pripravna za one, ki pridejo po južni železnici v Trst. Preskrbljena je vedno z dobro kuhinjo in različnimi vini. Na oodiagi gesla : „Svoji k svpjim ! priporoča se udana Alojzija Zobec. OTEL SALKAM 70 sob, električna razsvetljava, lift kopeijl iu| CENE ZMERNE. ^ I. KČGL. " ^ IKL Stran TIH „EDINOST" St. V Trstu, mt. septembra 1910. pravi med drugim : Pridem nalašč v Trst, 4a te ubijem! Santas je prestrašen hitel na policijo in ovadil stvar, dobro vedoč, da je ajegov bivši družabnik človek, ki je v stanu kpolniti svoje grožnje. — Včeraj je parnik „Urano" priplul v naše pristanišče in na parniku se je res nahajal grozni Grk. Toda prvi pozdrav mesta je bil se strani policije, ki ga je aretirala in stavila na razpolago deželnega sodišča radi zločina javnega na-silstva potom nevarne grožnje. Nezvest pisar. Vsled ovadbe se strani pisarja Josipa Kramer je bil včeraj aretiran pisar Ivan Appolonio, star 29 let, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. Gaspare Gozzi. Kramer mu je bil dne 27. m. m. izročil ■ekoliko računov v svrho inkasa, kar si je fantek lepo pridržal. Poskus samomora. 20-letni kmetski sin Ivan S. iz Doline si je včeraj zjutraj v samomorilno svrho sprožil dve krogli iz revolverja proti prsim, ali pri tem se le ranil v levo ramo in levo roko. Vzrok: nesrečna ljubezen. Prenesli so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico. Padel z drevesa. Včeraj je 13-Ietni Josip Pavletič iz Rojana št. 10 padel z drevesa, kamor je bil zlezel. Ob padcu si je pretresel možgane in si bržkone razbil lobanjo ter zadobil tudi notranje poškodbe. V težkem stanju so ga prenesli v mestno bolnišnico. Povožen. Voznik aretiran. Na trgu pred vojašnico je včeraj popoludne Peter Scarel, nastanjen v mestni ubožnici, prišel pod voz, ki ga je vodil Herman De^aspari star 18 let, doma iz Trsta, stanujoč v ul. Tor Cucherna št. 3. Skarela, ki je bil ranjen ■a raznih delih telesa, so prenesli v mestno bolnišnico, Degaspari je pa romal v zapor. Jetniški veteran. Anton Gandolfo iz Trsta, star 38 let, stanujoč v ulici Riborgo Št. 35, je malone polovico svojega življenja prebil v ječi, saj je odsedel že nič manj ko 73 kazni. Včeraj popoldne si je pa zaslužil 74-ti zapor. Videl je človeka, ki je spal na vozičku, približal se mu je in mu ukradel novčarko, v kateri je bilo par kronic. Aretiran je bil, na policiji je molčal kakor nem. Spravili so ga pod znane mu oboke hotela Tigor. Loterijske številke, izžrebane dne 17. septembra: Dunaj 88 11 37 56 51 Gradec 58 15 45 1 56 Koledar in vreme. Danes: 18. ned. po Bink. Mati božja 7 žalosti. — Jutri: Ja-■narij šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 25* Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V aačetku lepo, potem motno. Izpred sodišča. Jločin tatvine, spremenjen v prestopek goljufije. 26-letni Ivan Stojanović, doma iz Bosne, ie bil tožen, da je dne 12. avgusta t. 1. v kopališču Slatina v Opatiji iz zaprte kabine vkradel srebrno uro, zlato verižico in pet kron v denarju na škodo dr.ja Filipa Goldsterna. Prišedši iz morja si je namreč Stoja-■ović dal po kopališčnem čuvaju Antonu Plundru odpreti kabino št. 103, ki pa ni bila njegova, ampak dr.a Goldsterna. Iz kabine je potem vkradel navedene predmete ter jih skril na stranišču. Ko je pa hotel pozneje oditi iz kopališče, ga je kopališčni paznik Plunder, ki se mu je Stojanovićevo vedenje zdelo sumnjivo, vstavil, dokler se ni doznalo, kdo da je imel v najemu kabino št. 103. Ko se je na to dr. Goldstern oglasil in konstatoval, da mu je vkradena ura, verižica in denar, je dal Plunder Stojano-viča aretovati. Pozneje so tudi našli na stranišču dr.u Goldsternu vkradene predmete in obenem so ugotovili da je bil Stojanović zadnji na stranišču. Na včerajšnji razpravi je Stojanović tajil. Priznal je, da si je dal po pomoti odpreti kabino št. 103, a trdil je, da ni vzel v kabini ničesar, in da je odšel iz kabine takoj, čim je videl, da ni njegova. Anton Plunder, zaslišan kakor priča, je pa izpovedal v smislu obtožbe. A sodišče vendar ni obsodilo Stojano-viča radi zločina tatvine, temveč le radi prestopka goljufije na 10 dni zapora, in si-eer se utemeljuje razsodba radi goljufije z dejstvom, da je Stojanović vporabil sleparsko sredstvo, da je zavedel kopališčnega čuvaja v zmoto, da mu je odprl kabino. Babje javno nasilstvo in še kaj druzega. 23-letna lahkoživka Marija Pečnik, doma iz Ptuja, stanujoča nekje v ulici di Crosada, je bila tožena, da se je dne 22. avgusta uprla redarju Franu Bajtu, ko jo je bil are-toval radi pretepa, da ga je opraskala na desni roki, da je ob isti priliki razžalila redarja Bajta in redarja Mestrona — ki je bil prišel prvemu na pomoč — z besedami ,sbiri, porchi, spioni I", in da je ob isti priliki, še predno je bila aretovana, zalučala kupico v glavo lahkoživki Mariji GorŠek in jo ranila na čelu. Ona je včeraj tajila vse, izven pretepa z Gorškovo. Izgovarjala se je pa, da je bila pijana. Priče, redarja Bajta in Mestron in lahkoživka Marija Goršek, so pa se svojimi iz-povedbami podkrepile obtožbo, vsled česar je sodišče obsodilo Marijo Pečnik na 3 mesece trde ječe. Kakor prejšnje. 28-letna Antonija vdova Piston, doma iz Pirana, je bila tudi tožena, da se je dne 22. m. m. vprla redarju Rudolfu JamŠek, ko jo je bil aretoval radi vlačugarstva. Ona da je redarja vdarila spestjo in ga brcnila. Poleg tega da ga je tudi razžalila z besedami: „sbiri, spioni, ladri!« Na včerajšnji razpravi je ta ženka deloma priznala krivdo, a izgovarjala se je, da sta redarja Jamšek in Josip Nardini grdo ravnala ž njo, in da je vsled tega rekla one besede in tudi zamahnila z roko. Redarja, zaslišana kakor priči, sta pa zanikala, da bi bila onadva toženko zlo-stavila. Sodišče je vsled tega obsodilo Antonijo vdovo Piston na 3 mesece težke ječe. In še ena. 28-letna Terezija Hrovat, doma iz Ajdovščine je bila obdolžena enakega zločina, ker je na enak način, kakor prejšnji dve invehirala dne 19. m. m. proti redarju Franu Smerdel, ko jo je hotel aretovati radi vlačugarstva. Včeraj, na razpravi je toženka tajila, a priči — redarja Fran Smerdel in Anton Koren — sta potrdila, da je brcala, bila s pestmi in Smerdela celo vgriznila. Tekom razprave se je pa toženka v živčnem napadu zgrudila na tla in bila krog sebe, da so jo mora?i držati. Morali so jo odstraniti iz dvorane in suspendirati razpravo. Ko je pol ure pozneje razprava imela nadeljevati, je sodišče na predlog branitelja, odv. d.ra Quarantotto sklenito, da se razprava odgodi v svrho, da se da obtoženko v opazovanje zdravniškim izvedencem, ker je možno, da je izvršila zločin, katerega je obdolžena, v ravno tacem napadu, kakor-šnega je imela tekom razprave. Tepel je lastno mater. 21-letni Andrej Švab, iz Crnikala, je bil tožen, da je dne 17. julija t. I. s kamenom večkrat vdaril svojo mater, Ano vdovo Svab. Toženec je deloma priznal svojo krivdo. Trdil je pa, da je to storil v jezi in ne namenoma. Mati, Ana Švab, pozvana kakor priča, je izjavila, da odpušča sinu in ni hotela pričati. Bila sta zaslišana kakor priči še soseda Marija in Josip Švab, ki sta pa izjavila, da nista videla, da bi bil Andrej vdaril mater. — Pač pa sta videla, da je ta poslednja padla na tla, ko je bil Andrej pristopil k njej. Sodišče je obsodilo Švaba na mesec dni težke ječe, a na njegovo prošnjo, češ da mora doma izkopati krompir, da bodo imeli njegovi bratje — ima tri brate in sestro, ki so pa vsi mlajši od njega — po zimi kaj jesti, mu je sodišče takoj dovolilo, da sme za en mesec dni na svobodo. Društvene vesti. Akad. fer. dr. „Balkan". Vse tov.-odbornike nujno vabim na važno posvetovanje v ponedeljek ob 1. uri popoludne v -Slav. čitalnico. F. Mikuletić. Glasbena šola Št. Jakobške Čitalnice. Vpisovanje do 20. t. m. — Danes od 10.—12. dop. v Čitalnici (Campo S. Gia-como 5 1.). Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Tržaški „Sokol" naznanja slovenskim starišem, da z dnem 28. t. m. prične zopet telovadba naraščaja. Komur je ležeče na tem, da se mu deca razven šole še poučuje v slovenskem jeziku in duhu, da se mu deca dovaja k pridnosti, značajnosti in poštenosti, ta vpiše svoje otroke k! telovadbi. Posebno v Trstu je potrebno, da vsak slovenski oče pošilja svoje otroke k telovadbi, ko je toliko nevarnosti, da se naši otroci pogube v morju tujinstva. Ape-. liramo še enkrat na vse slovenske stariše,' da store svojo dolžnost. Vpisovanje se bo vršilo za moški naraščaj 26. in 27. t. m. od 3—4 ure, za ženski naraščaj ista dneva od 4—5 ure popoludne v društvenih prostorih. Vsprejemajo se samo otroci, ki so dopolnili 6. leto. Telovadba se bo vršila vsako sredo in soboto za moški od 3 -4 in četrt za ženski naraščaj pa od 4 in pol do 5 in pol popoludne. Ravnotako poživljamo vsa slovenska dekleta v Trstu, da zopet začno prihajati k so vendar gumevi podstavniki za pete ! - J)ob6 se povsod. Brosch & LanreDeie Manufakturna trgovina Uia ffuoua štev. 40 (vogal Via S. Giouonnl) Via Nuova štev. 40. Za nastopajočo sezono so prišle velike množine volnenega blaga, fuštanja, piket - flanele, law -tennis od 40 vin. naprej. Volnene in prešite odeje, velika zaloga voln nih rut razne kakovosti in velikosti. Popolna izbira pletenic iz volne in bombeževine za ženske in moške ter otroke. SPECIJALITETA perila in zaloga trliža od I K naprej. Dobroznana trgovina Bertoli S Sbuek Trst, ulica Barriera vecchia I in 2 si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzela na svoj račun veliko prodajaln, manujakt. blaga EX GIUSEPPE CARIS. Ob tej priliki sti te dve bližnji proda alnici preskrb jeni z blagom v velikanski množini. Posebni oddelki in zaloge pezlla, platna, trliža, blaga za pohiftvo, suknene in Šipkaste zavese, vse posteljne potiebifiine ter preproge za sobe in hodnite Velikanska izbera blaga za ženske, Cefir, Panama, Perkal in vse drobnarije, po zelo nizkih cenah in brez vsake konkurence. Velika naročila vsakovrstnega blaga za nastopno sezono. Za mnogobrojen obisk se priporoča tvrdka BERTOLI St SBUELZ. t ■i' '.r** _ —• C3 B 30 — # co® rfP » — 3 "C # s?§. _____________________________ S. Lucia 5-18 g |f >2*5 BOGATA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # » Z* 2*2.3 DELO SOLIDNO in > sako vrstnih stolle. CENE ZVlERNE. fl cn ® CD k ® « . S fe 1 Velika naloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST Via S. Lucia 5-18 PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice y Celovcu, Sarajetem in Spljeiu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 450.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja p.»d jako povodnimi pogoji devize in oje vrste denarja - Vloge no Knjižice 4oi lo Prodaja spačke na majhne mesečne obroke. HHnnr M33& OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zobni ambulatorij v via S. Nlcolč 7 (Dreherj. hišo) Trst Bvigalnik za vse kliješto. Telefoa 104. Ob prićetku dol priporoča tvrdka Hedžet & Koritnik Gorica, vogal Corso Verdi in Via Scuole 7 svojo bogato zalogo ravnokar došlega jesenskega in zimskega oblačilnega blaga. Velika izbera bombažastega in volnenega spodnjega Tricot perila za dame, gospode in otroke. — Vse se prodaja po najnižjih cenah. KroSnjarji, krojači in Šivilje dobe poseben popust. Poštna pošiljatev čez K 20*— franko. Na željo se pošljejo vzorci na dom. V Trata, dne IS. septembra 1910 »EDINOST« št. 35* Straa IX telovadbi, ki se prične dne 26. t. m. in se bo vršila vsaki ponedeljek in četrtek od 7 četrt do 8 in pol zvečer. Tem potom apeliramo tudi na slovenske trgovce in mojstre, da vpišejo svoje pomočnike, oziroma učence k Sokolu. Ako se jih priglasi zadostno število, se otvori zanje posebna telovadna ura ob nedeljah popoludne. Povsod po Slovenskem je ravno trgovski in obrtni naraščaj glavno opora Sokolstva; samo v Trstu, kjer bi bilo to najbolj potrebno, kjer se ta mladina ob nedeljah zgublja po gostilnah in beznicah, nima Sokol tega naraščaja. Torej slovenski trgovci in obrtniki, pozor in vršite svojo narodno in stanovsko dolžnost. Slednjič naznanjamo vsem bratom Sokolom, da prične članska telovadba dne 26. t. m. in jih poživljamo, da se vsi polnošte-vilno zbero v telovadnici in privedejo še nove brate, da na vsesokolskem zletu v Zagrebu I. 1911 tudi naš Sokol pokaže svoje vrste in vspeh svojega dela in truda v bodočem letu. Na zdar in na svidenje! Vaditeljski zbor „Tržaškega Sokola". „Trgovsko izobraževalno društvo" vabi svoje člane in prijatelje društva na začetni plesni venček, ki bo danes v nedeljo v društvenih prostorih ul. S. Francesco štev. 2. Začetek ob 7. uri zvečer konec od do 2. uri zjutraj. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. — Danes se dramatična družba dražestne umetnice Mirni Aguglia poslovi od tržaškega občinstva z dvema predstavama. Popoludne se ponovi senzacijska sicilijanska drama „M al i a" (ob 3.30), zvečer se pa umetnica poslovi s slavno Dumasovo dramo: „Dama s kamel i j a m i". EDEN. Sinoči so tu pričele redne var-jetetne predstave z bogatim programom. Nar. del. organizacija. Skupina proste luke NDO ima v ponedeljek dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer važen sestanek radi imenovanja enega odbornika k bližajočemu občnemu zboru NDO. Pridite vsi! Kons. zadruga člano/ N. D 0. v Trstu sklicuje za nedeljo, 2 okt. t. 1. ob 4. uri popol. svoj občni zbor v N. D. O. ulica Lavatoio štev. 1. DNEVNI RED: 1) Nagovor in poročilo predsednika. 2) Volitev predsednika in tajnika občnemu zboru. 3) Poročilo tajnika. 4) Poročilo blagajnika. 5) Poročilo in predlogi nadzorništva. 6) Sprememba pravil. 7) Nadomestne volitve. 8) Slučajnosti. ODBOR. Ustop je dovoljen samo članom „Kons. zadruge N. D. 0.M Vesti iz Goriška. Pevsko in bralno društvo „Narodni dom" v Škrbini vabi vsa bratska društva na narodno slavoost, ki se bo vršila danes 18. septembra 1910 po sledečem vspo- redu : 1.) a) Ob 10 uri in pol zjutraj vsprejem deputacije sokolskih društev, na kar bo sledila volitev pripravljalnega odbora za ustanovitev „Sokola" v Škrbini. b) Ob 1 uri popol. vsprejem sokolskih društev. Sokoli se zberejo v Dornbergu ob 10 uri in pol, odkorakajo čez železna vrata z godbo na čelu ob 11 uri ter pridejo ob 1 uri popoludne v Škrbino. c.) Po vsprejemu bo sledil pohod po vasi, ki bo okrašena s trobojnicami. 2. Točno ob 3. uri popoludne veselica po že prej povedanem vsporedu. 3. Po veselici ples. 4. Pri vsprejemu deputacije ob 10 in pol, pri pozdravu „Sokolov" ob 1. uri popoludne, med pohodom in pri odhodu „Sokolov" pokanje s topiči. 5.) Zvečer spuščanje umetalnih ognjev v narodnih barvah. x Mrtvaško glavo s pretilnim pismom so poslali Lahi g. A. Gabrščeku, češ, da je on glavni povzročitelj bojkota proti njim. Lahi so jako slabo poučeni, sicer bi morali vedeti, da so se vprli proti laškim nasiljem vsi Slovenci, enodušno in brez razlike političnega naziranja. x Kolera — v Gorici ? V soboto zjutraj se je raznesla po Gorici vest, da je neki potnik iz Budimpešte, ki je izstopil iz vlaka na južnem kolodvoru, obolel za kolero. Doslej ni bilo možno ugotoviti, je li ta vest resnična, ali ne. BRZOJfll/NE UE5TI. Aehrenthal poseti San Giuliana. DUNAJ 17. „Pol. koresp." piše: Za-moremo potrditi vest „Tribune", da vrne irof Aehrenthal obisk italijanskemu ministru za unanje stvari koncem tega meseca. Dne 1. oktobra vsprejme kralj grofa Aehrenthala v Racconigi, ki izroči italijanskemu vladarju lastnoročno pismo avstrijskega cesarja. Dne 30. t. m. se grof Aehrenthal sestane z markizom San Giuliano v Turinu. Nemški cesar na Ogrskem. MOHAČ 17. Cesar Viljem je bil dopo-ludne in popoludne na lovu. Zvečer se bo vršila pred lovskim gradom ljudska veselica na kateri bo sto mladeniče v in deklet iz vasi Bereg v sokački noši plesalo slovansko kolo. Kolera. MOHAČ 17. Danes so obolele tri osebe na znakih kolere, dve sta umrle. BUDIMPEŠTA 17. Bakteriologična preiskava je dokazala, da je kurjač Sakulics, ki je dospel semkaj z ladijo „Szondy", obolel na azijski koleri. Viši fizik je ukrenil naj-obširneje odredbe. BUDIMPEŠTA 17. Glasom poročil iz Mohača sta danes v mohaški okolici dve osebi obolele na znakih kolere. Turčija. SOLUN 17. Neki orožniški častnik in dva orožnika, ki so šli iz Kasandre v Isvov, so zašli v zasedo in so bili od neke grške čete ustreljeni. Četo zasledujejo. SOLUN 17. 1309 Bolgarov, ki so pobegnili iz Turčije, je prosilo, da bi se smeli vi niti. Od njih je 1306 iz Kosovskega vilajeta. V resnici izvrstno domače zdravilo, ki se uporablja v mnogih družinah že nad 50 let, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. To je najbolji dokaz za uspešno uporabljanje tega mazila pri raznovrstnih udarcih in ranah. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Svoji k svojim. Priporočamo našim čitateljem krojačnico Antona Grosser Corso 21 11. nad. kateri izdeluje obleke po naj-modernem kroju in po zmernih cenah. POZOR ! Sv. IVAH - m a vis Broketa - Sv. IVAN. Podpisani si usoja naznaniti, da je popolnoma na novo in v novih prostorih otvorit svoje pekarno za kruh, sladčič in drugo pecivo. Trikrat sveži kruli na dau. Postrežba toeua In na dom SVOJI K SVOJIM ! Vdani LEOPOLD MILIĆ. Svoji k svojim ! OftUkov. krojacnica Svoji, k svojim Avgust Stular TRST - Via delle Poste štev. 12, i. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) KURŠOJE USflKOVRSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in fsafco?. uniforme. - Naroči se izvršijo točno. - Delo solidno. Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. S. Anasta sio 10 - Tel. 23-87. Sprejema plačila carii.e za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. Se po knjigi, ki jo je izdala „Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici zamoreš pravilno pripravljati „Pe-katete". Zahtevaj jo, pošlje se ti jo takoj in zastonj ! ....... Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in ee Hpremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimilicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zključuje, da bi se ugnezdil mrČea. Čisti se lažje kakor postelja. Prospekti zastonj. Eveniuvel. na mesečne obroke« Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. L HflCHHICH, trst,111 s-ffl0lwl"1110 ESnrico Davanzo Izbrana zaloga kem. Mrelou in cevi, lakir. Mrelou. MT Zaloga cementa PORTLAND nestopljivega cementa, HIDRAVLIČNO APNO in KREDA. Trst, V. dei Gelsi št v. 9, Telefon 671 Glasouita Krojacnica Bogata izbera blaga tu- in inozemskih (angleških) tvrdk. Anton Oroaser TRST, CORSO 21. II. nad Nq Hražhi ss Proda 1 ™gon brestov zakoliči Urd£UI larje in sicer se bo prodajalo danes ob 4. uri popoludne v Gabrovici pri Komnu na trgu. V slučau, da se ne proda na dražbi, se bo lahko prodajalo petem 5e celi teden._1540 flrlHn Aft * najem soba poSteni gospodični. UJU d. So Soltario 16, vrata 22. 1517 fincfinriip g°8Pe' gospodične! Kdor od Vas UUD|JUtJJCy ge želi seznaniti v svrho poroČ tve naj se obrne do tajne poaredovalfce poroČancev — Pisati je: pravi naslov, starost, stan. vrednost ali doto, zmožnost jezikov, ako je mogoče todi sliko. Naslov: A. M., Poste restante Stadion. 1541 Qlll7l#inin 15—let e'Prejme takoj dobra OlUZmilJU slovenska družina. Kje? pove In peratni oddelek Edinosti 1537 Ortpoimo CO dečka, ki bi imel veselje zi Opi CJIIIC OO čevljarsko obrt. Josip Z a g a r Commerciale 7. 1645 ninlAminoiio učiteljica poučuje francosko in UipiUialirđlla nemško Cena nizka. Nasiov pove Ir.seratni oddglek Edinosti._1546 Q L. h hrano pri boljši rodbini v uredini mesta OUUU išće odlična gospodična. Ponudbe na In-seratni odde ek „Edinosti*._ 1539 V našem Inseratnem oddelku ležijo nedvignjene ponudbe in sicer pod „Visoko-šolec" in „Zanesljiva". Pncnnrlinno zmožna slovenske in nemSke UOSpOOlClld :: korespondence, želi službo v kaki pisarni ali trgovini v Trstu Sprejme tudi mesto blagajničarae. Ponudbe pod šifro „A. štev. 12 4 poste r stante, glavna poŠta Ljubljana._1504 Mala stanovanja Obrniti se je v ulico Geppa 16, žganjaroa. 1541 Pnrtnnrfipno ** govori slovensto, italijanska Uuspuijlblla in nemško, išče službo pri dobri družini k-1 hišna. Sprejme tudi v gostilni, ali tudi kot pr. dajalka. Naslov Edinost. 1538 Takoj se sprejme korM ________ B _ m pondenta slovensk.: italijanskega in v govoru nemškega jezika. Obrniti se je od 2.-4. pop., Greta St. 4, vrata 10. 1543 iciunl nloe priredijo mladeniči v Storjah v Javili piOO nedeljo dne 25. septembra v prostorih pri gosp Andreju Dolganu._1506 Šolske potrebščine, ke, peresnike, nahrbtne in ročne torbe se dobi v i^ben pri Rudolfu Može, via 8calinata št 1. 1533 Trgovski pomočnik Sb0J0™ dobro slovensko, nemško in deloma italijansko. Ponudbe pod „500"1 pos e restante, Ajdovščina. 1528 Zaloga vina se p*®**?^* Msnzoni 4. druge trgovine proda. ^Via Pri Qt# luonii M 1157 št. poučuje spretna ■ n 31. I vdllll čipkarica v kačftaaju idrijskih čipek. 50 vinarjev na uro. — Tam so tudi na prodaj lepe čipke lastnega izdelka. 1531 se sprejme pošteno služkinjo. Via del-I' Indu^tria 55. II. 1521 Tol#nl ae 8Preime praktično prolajalko za to-l d KUJ bakarno, zmožno italijanskega in slovenskega jez:ka. PredccBt ims>jo one, ki položijo kavcijo. Naslov pove Edinosti. 1523 pprejme v službo takoj fotograf _Jerkič, Trst, Poste 10_14*7 TlfilfliPS k* Je dovršila 9 razredov mestne šole z UtJIiHlfd dobrim spričevalom, zmožna nemščine, italijai ŠČine in slovenščine ter stenografije in strojepisja, bi rada stopila ktkor začetnica v kako pisarno večje trgovine. Več pove Ins. i dd. Edinosti. 1533 Takoj Piacista llhiralnr in P0PraTlJatelJ glasovirjev ee pri-U Ul I a ICO poroča slavnemu občinstvu Andreja Pečar, ulica Dante Alighieri št 3, II. n. 1522 Vnfiifim se °dda hiša pri Lovcu z osmimi llajclll prostori 60Z0 klsfcrov zemlje s cepljenimi trtami. Pridela se tedi 2C0 ccntov sena za 600 kron. Naslov pove Ineer. odd. Edinosti. 1526 Prilika Preda ee nev Šivalni stroj „Singer", r lil I moderni sistem, ki služi lahko tudi za vezanje, 100 kron ; drugi za domaČo rabo 62 kron. Triletna garancija. Ulica S ta Caterina 9, zalega 1, v dvorišču. Mihael Pernarčič Trst, ulica Romagaa 16, stavbeni in umetniški mizar, izvršuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne Priporoča se vsem Slovanom. 755 hk^othonono alotersit-ga stenografa sprej-l4vviuclicya mer- o v a f.uj. Ponudbe s popisom dosedanjega d^lovanu in eventuelnimi spričevali ter zahtevki na n islo7 : „Trst. pošta VII., predalo 5>". 15*5 Stara grška zganjarna v Trsta, Via Cavasa b. Tu se dobi bogata izbira Jikvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški Blivoves in briski tropino-vec in rum. Uene nizke. Izbera, gtenčic. Slaščice is zapečenci. Grška mastici iz Š.ja. — Se priporoča Andrej Antonopuls._ Ivan Štrancer za pokladanje .. parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 92i OOOOOOOOCKSOOOOCTOIOOC^^ rLira" v pv. Križu ::: pri Trstu, priredi društveni ples jutri v nedeljo doe 18. t. m. v dvorsni g. Biaganja._15Ž9 qa s vitla sobica za. K li mesečno pri alovenBki družini. Ulica Farneto Št. 1534 Godbeno društvo Odda 49, II. n-, vrata (ene nizke, izložbe vrata, okna, stopnice, ograje doge, parketi, tlakovi. - Stavbeni materijal. Trst, Piazza Nuova L kjer rušijo hiše. HRODLNICA Gius. Mm, Trsi Piazza Carlo Goldoni 6. Zaloga barv, povlakov, olja, čopiče? Prah za skisar.o vino. SpecUallteta: prašek za edebellenje Ml; fluid za okrepe*. Stran X Majnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! ,Pathefon edSai perfektni govoreči aparat brez igle £arant:rani aparat za 5 let od K 45 - napre. Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 250 „ Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFGM", Trst, Corso st. " 1 Anstrijanslo parobrodarsko društvo m dionice : „DALMATIA" : : bivši urar v Sežani : ima svojo novo PRODHiALHICO: OR -- v TRS I U --ulioa V. BeUinl 13 (iia->proti cerkvi sv. Ant. nov.) UssKourstne uerižlce FO TOVARNIŠKIH CENAH tfermangild Trcccs Barricra. vecchia štev. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov VENCI ^m »d porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetic s tr»t ko vi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spsaeaiki Najnižja konkurenčno cena. Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Stan • dard od 150 kron naprej. Pnevmatiki fr potrebščine Najboljšega češkega izvora! CENE : GOSJEGA; : : PERESA : : ZA POSTELJE. 1 kg rujavih dobrih sčesanih * kg K 8-40, boljiih K JT80, belih 4 K, belite ■ puhom K 5*10, 1 kg belih najtiDMAih »česanih K 6-40 in K 8,1 klg s mega puha rujav G K in 7 K, bele fine 10 K. najfineji puh b pra 13 K. Pri naročltri 5 kg franko. IzffOtovljene postelje rude-čega, modrt-ga, belega ali rumenega goetoiiitoega Naukinga, 1 odeja IhO cm dol^a in 120 cm jiroka t. i podvzgLivjeiut po 80 cm doigima ia 60 Širokima, napolnjenima Tvrdka vstano vijena eta 1877. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kra az) Urad : ulica Nicclo Maohiavelli it. 32. Skladišča: ulica Gioachino Hossini. Trgovina Jakob Bantoič u trstu ullc& Giulia štev. II poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIt; tc o «0 E J5 k3 a> o CO u HTa obroke ^ Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostoris, ul. S. Glouonnl 16, L n. zraven „BUF^ET AUTOMATICO«1. C 53 ^ co CD ca__ tu INI O" o- co D> Ui ta POZOR! Skladišče nI v pritii-I čju, ampak v prvem nadstropju. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropja. Naslov za bnzojavke : .Universum" — Trgt. Telefona: urad: St. 14-09. — Skladišče: St. 61. Prodajajo po zmornih conah: Seealjke za vino in vodo na transmisijo in na r0K0. Cevi vsak* wr*te za napeljavo vode, plina In pare. Pipe, guarnicije in te hnlčni predmeti vsake vrsto. Motorji, siroi! in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za izdelovanje In oskrbljenje vsakovrstnih strojev za obrt ---Oenikl zastonj.--- Veliko skladišče klobuke v dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna mm žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. i n im» iiihim K. ^VFMIfFI Trst, Corso Cene zmerne- - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. ^im Narodna trgovina Filijaika v Opatiji Via dolla Gaooa di Rioparmio ii B (lastno poslopje) FiHjalka v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA i" VREDHOSTJiE PAPIRJE — f -3KgftTH, OSLJGHCIJK, Z JI S T H. V|| Jt PISMA. % i^MORITKTK. DKUfOCK, KČl^K i. t. d. i. t. d.) I — VAIiUTE m DEVIZE PREDUJMI NA VRXDSOef»S PAPIRJE IV MLAK* _LEŽEČE V JATKIH ESKOHFT CNIC 01 DM. BORZNA KiSOCUi oo SAFE — DEPOSITS oo PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---i -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE, 0/ —- TEKOČI IN ŽIRO RAČUN /n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE 35. ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGa.| STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTl| ---DOKUMENTOM VKRCANJA.-----1 Uradne ure: 9.— 12., 2-80-5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst — Telefon: 1463 in 1793