i UDK-UDC 05:625; ISSN 0017-2774 • LJUBLJANA, NOVEMBER-DECEMBER, 1996 • LETNIK XXXXV STR.: 231-314 GRADBENI VESTNIK »BUSINESS CENTER« velikosti 54000 m2, katerega je zgradilo GRADBENO PODJETJE GRANIT v mestu Ventspils v Republiki Latviji NADZOR TESNOSTI: • cevnih vodov do (j) 2000 mm • jaškov • razbremenilnikov • usedalnikov • zbiralnikov • izločevalnikov olja in maščob • greznic........ Preskusi tesnosti so računalniško podprti. VarINGeR d o c PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, PRODAJO IN ZASTOPANJE E Krožna pot 12/a, 2000 Maribor S 062/ 37 384 E Pivola 93, 2311 Hoče » / Fax 062/ 30 76 70 GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 11-12 • LETNIK 45 • 1996 • ISSN 0017-2774 VSEBIHIA-CONTEIVIS Peter Kosi: Članki, študije, PETDESET LET GRADBENEGA PODJETJA GRANIT................. ............................................... 233 razprave FIFTY YEARS OF CONSTRUCTION FIRM GRANIT Articles studies, proceedings Angel Polanjko: MARIBORSKO AVTOCESTNO VOZLIŠČE..................................................................................... 239 THE FREEWAY NETWORK NODE OF MARIBOR Branko Haložan: PROJEKT »VARSTVO VODA« - IZGRADNJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE MARIBOR 242 THE WATER PROTECTION PROJECT - THE WATER PURIFYIN PLANT CONSTRUCTION AT MARIBOR Alenka Cajnkar: ANALIZA IN REŠEVANJE PROBLEMATIKE VODOOSKRBE MARIBORSKE REGIJE .......... 247 ANALISYS AND SOLUTION OF THE WATER SUPPLY PROBLEM OF THE REGION OF MARIBOR Metod Krajnc: MOST ČEZ DRAVO V PODVELKI - PROJEKT IN SANACIJA .................................................. 256 THE BRIDGE ACROSS THE DRAVA RIVER - DESIGN AND REPAIRING Igor Sauper, Zvone Eržen: PRESKUŠANJE TESNOSTI KANALIZACIJSKIH SISTEMOV IN OBJEKTOV .......................... 260 TIGHT OF SEWER SYSTEMS AND OBJECTS TESTING Viktor Markelj, Marjan Pipenbacher: GRADNJA MOSTOV V SLOVENIJI - PREGLED STANJA......................................................... 266 BRIDGE CONSTRUCTION IN SLOVENIA - STATE OF THE ART Poročila - Informacije Franc Vrečko: Reports - Information POROČILO O DELOVANJU DGIT MARIBOR................................................................................ 282 REPORT OF ACTIVITIES OF CIVIL ENGINEERS AND TECHNICIANS ASSOCIATION IN MARIBOR Svetko Lapajne: POZDRAVNE BESEDE UPOKOJENEGA PROFESORJA INŽENIRJA SVETKA LAPAJNETA KONGRESU KONSTRUKTERJEV NA BLEDU 17. 10. 1996 ...................................................... 284 GREETINGS SPEECH OF PROF. ING. EMERITUS SVETKO LAPAJNE AT CONSTRUC­ TORS CONGRESS AT BLED OCT. 10th 1996 Margareta Gregorič: KAKO SE BORIMO PROTI VLAG I................................................................................................... 288 PROTECTION AGAINST HUMIDITY Poročila Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Proceedings of the Department of Civil Engineering, University in Ljubljana Novosti - Gradbeništvo Tehniška fakulteta Univerza v Mariboru Civil Engineering News University in Maribor Ludvik Trauner: BESEDE V SLOVO PROF. DR. MILIVOJU RAIČU ...................................................................... 290 IN MEMORIAM TO PROF. DR. MILIVOJ RAIČ Dušan Zupančič, Edo Rodošek, Aleksander Srdič: STROKOVNE OSNOVE ZA KATEGORIZACIJO STANOVANJ ................................................... 293 THE DWELLING CATEGORIZATION FUNDAMENTALS Andrej Štrukelj, Marjan Pipenbaher, Gorazd Lipnik, Boštjan Kovačič: OBREMENILNA PREIZKUŠNJA KOROŠKEGA MOSTU V MARIBORU ................................... 299 THE LOADING TEST OF THE KOROŠKA BRIDGE IN MARIBOR Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ-BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV, mag. Gojmir ČERNE, prof. dr. Miha TOMAŽEVIČ, dr. Ivan JECELJ, Andrej KOMEL, Stane PAVLIN, dr. Franci STEINMAN Tisk: TISKARNA TONE TOMŠIČ v LJUBLJANI Revijo izdaja Zveza društev gradbe­ nih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Karlovška 3, telefon: 061/ 221-587, ob finančni pomoči Mi­ nistrstva RS za znanost in tehnologi­ jo, Gradbenega inštituta ZRMK, Za­ voda za gradbeništvo ZRMK, Fakul­ tete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani ter Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru. Tiska Tiskarna Tone Tomšič Ljub­ ljana. Letno izide 12 številk. Individualni naročniki plačajo letno naročnino v višini 2.300 SIT, študentje in upoko­ jenci 1.150 SIT. Gospodarske orga­ nizacije in podjetja plačajo letno na­ ročnino za 1 izvod revije 28.350 SIT. Naročnina za naročnike v tujini znaša 100 US $. Po mnenju Ministrstva RS za kulturo je v ceno vključen 5% prometni da­ vek. Žiro račun se nahaja pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in in­ formiranje, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. PETDESET LET GRADBENEGA PODJETJA GRANIT IZ SLOVENSKE BISTRICE Fifty years of construction firm Granit M alo je s lo ven sk ih gradbenih p o d je tij, k i se lahko ponaša jo s p o ls to le tn o zgodovino . Še m a n j je m ed n jim i ta kšn ih , k i so se ves čas svojega obsto ja uspešno borila za svo j delež na gradbenem trgu in k i so tu d i v času zadn je , m orda na jhu jše gospodarske krize , ohranila zd ravo jedro . P O V Z E T E K GRADBENO PODJETJE GRANIT iz Slovenske Bistrice prav gotovo spada med tista slovenska podjetja, ki so v polstoletni zgodovini vselej našla in vedno znova potrjevala svoj tržni delež. Delovni izzivi in uspehi podjetja so vidni v mnogih objektih doma in v tu jin i. Podjetje, ki danes zaposluje 250 delavcev, spada v družbo tistih, ki k ljub težavnim gospodarskim razmeram posluje nadpovprečno dobro in je kapitalsko močno. Svojo osnovno dejavnost — gradbeništvo visokih gradenj — uspešno dopoln jujem o z lastnimi enotami za nekatera zaključna dela (keramičarji, teracerji in kovinarji), s trgovino z gradbenim in instalacijskim materialom ter s predelavo vseh vrst kamnitih agregatov za potrebe cestogradnje, betonov, asfaltov in kmetijstva. IZ N A Š E Z G O D O V IN E GP GRANIT iz Slovenske Bistrice prav gotovo sodi med takšna gradbena podjetja. Njegovi začetki segajo v zgodo­ vinsko leto 1946, ko je bil pri Okrajnem odboru OF ustanovljen gradbeni odsek in pod njegovim okriljem okrajno gradbeno podjetje Bigrad. V sodni register je bilo vpisano 23. novembra 1946. Vodstvo podjetja je z direk­ tivo iz Beograda prevzel sedaj že pokojni starosta sloven­ skih gradbincev Adolf Derganc. Poslanstvo mladega in takrat prvega gradbenega podjetja na Štajerskem, je bila predvsem obnova v vojni porušenih objektov v vsej severovzhodni Sloveniji. Prva dela so izvajali skoraj iz­ ključno z zaseženim orodjem poražene okupatorske voj­ ske. Podjetje se je hitro širilo, saj so potrebe tistega časa bile temu naklonjene. S političnimi in gospodarskimi refor­ mami so se podjetju priključevala manjša gradbena podje­ tja iz lokalno bližnjih krajev. V obdobju zgodnjih petdesetih let, ko se je, najverjetneje po bližnjih nahajališčih znane pohorske rudnine, preimenovalo v Gradbeno podjetje GRANIT, je zaposlovalo preko 900 delavcev. Podjetje je izvajalo veliko republiških investicij na področju stanovanj­ ske in industrijske gradnje ter urejanja vodotokov. Z delovnimi uspehi je podjetje pridobilo velik ugled. Od leta 1948 in vsa petdeseta leta je imelo podjetje svojo in od države priznano vajeniško šolo. Sloves njenih visokih praktičnih in teoretičnih znanj so njeni učenci ponesli po vsej državi. Naslednji pomembni mejnik v poslovanju podjetja je bilo leto 1974, ko so gospodarske težave in trendi spodbujali k novi organizacijski obliki. Takratno vodstvo podjetja je videlo možnosti večjega razvoja znotraj mariborskega Konstruktorja. Tako je podjetje naslednjih petnajst let obstajalo kot njegov tozd. Znotraj takrat velikega poslov­ nega sistema je podjetje ohranilo ekonomsko in tehnično A vto r: P E TE R KOSI, dipl. inž. gradb., d irek to r pod je tja samostojnost, pod imenom SGP Konstruktor pa je prido­ bilo več poslovne moči. Ko sta moda in smiselnost tozdov v poznih osemdesetih letih začeli izgubljati pomen in moč, so se tudi v Granitu odločili za ponovno samostojno pot. Tako je GP Granit od januarja 1989 ponovno samostojna pravna oseba. Sočasno s tem se je začela splošna gospodarska kriza, ki je posledično pomenila tudi velike težave za celotno gradbeno panogo. Čeprav bistveno manj kot v večini gradbenih podjetij smo jo čutili tudi v GP Granit. Mnogo je razlogov, ki so prispevali, da je podjetje v naslednjih letih kljub težkim razmeram ostalo zdravo. Smelo in relativno mlado vodstvo je takrat zastavilo vse moči v Slika 1 : Nova tehnična baza AMZS v Mariboru naključje je hotelo, da je bila takrat v Mariboru prav prenova strokovno in organizacijsko kvalitetno vodena. Naši uspehi na tem področju so prispevali k temu, da so nas spoznali tudi zunaj meja takratne države. Sočasno s tem smo podjetje v zelo kratkem času in za zaposlene neboleče očistili bremen. Poostrili smo disci­ plinsko odgovornost in povečali pomen pripadnosti podje­ tju. Izkoristili smo kapitalsko moč in v obdobju velike inflacije vlagali v proizvodne objekte in v tisto strojno opremo, ki je najhitreje in najkakovostneje vračala vložena sredstva. Danes zaposlujemo v podjetju 250 delavcev. Smo enovito podjetje s polno odgovornostjo. Organizirani smo v 3 nadaljnjem potrjevanju podjetja v tržni niši, ki mnogim drugim gradbenim podjetjem ni bila znana in zanimiva. Vlaganja v specializacijo kadra in opreme za prenovo starih objektov je podjetju dalo trajen pečat. Ugodno delovnih enotah (DE Gradbena operativa, DE Kamnolom Poljčane, DE Stranske dejavnosti) in strokovnih službah. V Slovenski Bistrici imamo lastno betonarno, železokrivni- co, obrat kovinarstva, keramičarjev in teracerjev, proizvod­ njo drobne betonske galanterije, mehanične delavnice za STRUKTURA REALIZACIJE PODJETJA V LETU 1996 (v mio sit) enota realizacija % gradb.proiz. 1683 63 kamnolom 441 16 trgovina 308 12 kovinarstvo 99 4 betonarna 141 5 ostalo 5 0 skupaj 2677 100 potrebe strojnega parka in trgovino z gradbenim in insta­ lacijskim materialom. Vse enote poslujejo kot profitni centri znotraj matičnega podjetja. Struktura naše dejavnosti (gradbeništvo visokih gradenj in nekatera zaključna dela, proizvodnja vseh vrst kamnitih agregatov, transport in trgovina), matična lokacija ter težave mnogih drugih podjetij v naši panogi, predvsem pa primerna velikost podjetja, so nam omogočali nekoliko boljše pogoje za delo. Eden ključnih vzrokov, da lahko s ponosom zremo na pretekla leta, je prav gotovo tudi v izredno učinkoviti organizaciji informacijskih tokov. Vsa vlaganja na tem področju so bila izredno izredno uspešna. Učinkovita organizacija poslovne informatike nam med ostalim omogoča, da poznamo podrobne mesečne rezul­ tate in analize poslovanja vseh enot našega podjetja najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Smelo lahko trdimo, da obvladujemo svoje delo in da po organi­ zacijskih, tehničnih in finančnih vidikih spadamo v gornji kakovostni razred podjetij naše panoge. Po uspešno opravljenih gradbeno obrtniških delih nas poznajo po vsej Sloveniji in tudi zunaj naših meja. Med večje uspehe zadnjih let spadajo prav gotovo uspešno zgrajeni objekti v Republiki Latviji. Ne primerjamo se z našimi največnjimi podjetji, kljub temu pa z obsegom letno realiziranih del sodimo med tista podjetja, ki so v skupnem slovenskem gradbenem kolaču bolj opazna. P O M E M B N E JŠ I F IN A N Č N I P O D A T K I O P O S L O V A N JU N A Š E G A P O D JE T JA Finančni kazalci poslovanja podjetja v zadnjih nekaj letih kažejo na stabilno in ekonomsko trdno situacijo, s trendom rasti in izboljšanja vseh dejavnikov kakovostnega poslova­ nja. Kljub temu da števila zaposlenih v zadnjih treh letih nismo bistveno povečevali, smo celotni prihodek povečali od 13,2 mio DEM v letu 1993 na 28,6 mio DEM v letu 1995 (ocena za leto 1996 je 29 mio DEM). Podatek med drugim kaže tudi na močno povečanje produktivnosti, ki je bila prav gotovo ključ za doseganje zadovoljivih oziroma želenih finančnih rezultatov in ustvarjenega dobička. Prav produktivnost, ki izrazito presega doseženo v panogi gradbeništva in v vseh sorodnih podjetjih, omogoča tudi izplačevanje za našo panogo nadpovprečnih plač. Podatki za avgust 1996 kažejo, da je naša poprečna bruto plača enaka poprečni bruto plači v slovenskem gospodarstvu. Od leta 1993 dalje dosledno izpolnjujemo oz. celo prese­ gamo zahtevano višino plače po kolektivni pogodbi. V letu 1993 je znašal delež plač v strukturi vseh odhodkov podjetja 17 %, v letu 1995 pa kljub njihovemu realnemu povečanju le še 12 %. Ob izredno zaostrenih gospodarskih razmerah v preteklih letih, ki so mnogim gradbenim podjetjem popolnoma onemogočile normalno poslovanje, smo v našem podjetju STRUKTURA REALIZACIJE PO LOKACIJAH V LETU 1996 lokacija % Slov.Bistrica z okolico 21 Maribor z okolico 48 Celje z okolico 8 Ljubljana z okolico 3 tujina 10 ostalo 10 skupaj 100 PRIHODEK PODJETJA V ZADNJIH SEDMIH LETIH (v 000 DEM) leta realizJOOO DEM) realizJOOO sit) 1990 13334 93338 1991 13533 218967 1992 16150 841933 1993 13194 919148 1994 18909 1482290 1995 28617 237215 1996 26459 2379717 STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA V LETU 1996 vrsta prihodka % znesek prihodki odfinancir. 1 31 prihodki od proizv. 91 2162 izredni prihodki 1 33 prihod, od prod. mat. 7 153 skupaj 100 2379 STRUKTURA STROŠKOV V ODHODKIH PODJETJA V LETU 1996 (v mio sit) vrsta stroška % znesek izredni odhodki 1 19 materialni stroški 66 1554 odhodki odfinancir. 2 44 nematerialni stroški 12 287 stroški prodan, mat. 4 95 bruto plače 15 354 skupaj 100 2353 znali izkoristiti vse prednosti na strokovnem, organizacij­ skem, tehnološkem in predvsem na finančnem področju. Z gradnjo za trg smo zapolnili pomanjkanje dela na področju investitorske gradnje. To nam je prav gotovo pomagalo prebroditi leta, ko je dela najbolj primanjkovalo (v letih 1993 in 1994 je znašala gradnja za trg več kot 20 % celotne gradbene realizacije). Uspehi in izkušnje na tem področju potrjujejo, da smo tudi za ta izredno zahtevni segment gradbeništva kadrovsko in kapitalsko ustrezno kreditov, s poravnanimi obveznostmi do vseh naših par­ tnerjev in z velikimi načrti za nadaljevanje razvoja na vseh ravneh. Podatki o doseženi realizaciji v zadnjih šestih letih kažejo na nadpovprečno rast. Tudi realizacija na zaposlenega, ki je v lanskem letu presegla 114.000 DEM, je nad PRIHODEK NA ZAPOSLENEGA V ZADNJIH SEDMIH LETIH (DEM) leto realiz na zapo sl. 1990 38206 1991 44664 1992 61880 1993 56148 1994 76866 1995 114015 1996 105000 usposobljeni. V zadnjih treh letih smo veliko lastnih sredstev (prek 2 mio DEM) vlagali tudi v posodobitev proizvodnje v vseh delovnih enotah. Ugotavljamo, da so bile tudi pravočasne in pravilne odločitve o nujnih investi­ cijah eden ključnih dejavnikov doseženih rezultatov. Ob ugodnih izhodiščih iz preteklih let poslujemo v leto­ šnjem letu finančno še bolj trdno. Poslujemo brez najetih povprečjem dejavnosti. Premoženjsko stanje podjetja in ostali kazalci poslovanja so znani mnogim našim poslov­ nim partnerjem doma in v tujini, poznajo pa jih tudi banke, s katerimi poslujemo. Uspešnost poslovanja v zadnjjh letih se je odražala tudi v dobičku. Čeprav minimalen, je V ZADNJIH SEDMIH LETIH (31.decembra) ŠTEVILO ZAPOSLENIH V PODJETJU leto št.zapo sl. 1990 349 1991 303 1992 261 1993 235 1994 246 1995 251 1996 252 IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH V PODJETJU stopnja izobr. % ..... u l , ni.................. 12 IV. 60 V. 22 VI. 3 VII. 3 skupaj_________100 za zaposlene v podjetju pomenil potrditev prehojene in zastavljene poti. Zadovoljivi so tudi podatki o kvalifikacijski in starostni strukturi zaposlenih. Povprečna starost znaša 38 let, imamo manj kot 10% upravne režije. Med zaposlenimi je 60% KV in VK delavcev, 22% jih ima srednjo izobrazbo, 6% pa višjo ali visoko izobrazbo. Iz vidika delovnega potenciala so ti podatki prav gotovo ugodni. Ob strmi rasti, ki je razvidna iz podatkov o finančnem Slika 2: Prenovljen POŠTNI CENTER v Mariboru obsegu, in kakovosti poslovanja ter iz priloženih grafiko­ nov pa se zavedamo, da je tudi v naši obubožani panogi še veliko nalog in možnosti. Uspešno poslovanje zadnjih let pa vendar nakazuje tudi perspektivno bodočnost. Morda bo kaj k še boljšemu poslovanju prineslo tudi obdobje po končanem postopku privatizacije (zaključu­ jemo notranji odkup z interno razdelitvijo, preoblikujemo se v delniško družbo), ki ga z veliko zavestjo doživljamo vsi zaposleni. Zaposleni sodelujejo s certifikati in gotovino. Delovni uspehi zadnjih let na številnih gradbiščih v Slove­ niji in v tujini nas obvezujejo in spodbujajo. Kot vsa leta doslej se zavedamo, da bo vse, ali pa skoraj vse, odvisno samo od zaposlenih v podjetju. Upamo pa tudi, da kazalci poslovanja v večini gradbenih podjetij resnično nakazuje­ jo, da je najhujši del večletne krize v naši panogi končno le mimo. Zavedamo se, da bomo za še uspešnejše poslovanje tudi v prihodnjih letih morali veliko vlagati v posodobitev opreme. Med večjimi naložbami za naslednje dveletno obdobje bodo nabava nove betonarne in nove drobilne in separacijske strojne linije v kamnolomu. Vedno pomembnejši del naše dejavnosti postaja skrb za vzgojo lastnega kadra, saj smo tudi mi zaskrbljeni nad vse manjšim zanimanjem mladih za gradbene poklice. Čeprav v poslovnih načrtih ne predvidevamo nadaljevanja tako visoke letne rasti, kot jo kažejo podatki zadnjih let, pa ocenjujemo, da je možno s sedanjimi potenciali še več ustvariti in še uspešneje poslovati. Iz izkušenj in lastnega poznavanja vemo, da je tudi v bodoče možna realna letna rast. 1 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE DRAVA PTUJ Ž n i d a r i č e v o n a b r e ž j e 11, 2250 PTUJ Z ZNANJEM, IZKUŠNJAMI, PODATKI, OPREMO IN STROKOVNJAKI aagoOcaw' o lin n ( o VODNOGOSPODARSKE SLUŽBE, NAČRTOVANJA, IZVAJANJA IN VZDRŽEVANJA OBJEKTOV VODNEGA GOSPODARSTVA, VODNEGA OKOLJA, KAKOR TUDI OBJEKTOV VARSTVA OKOLJA OSUŠEVANJA, NAMAKANJA IN SPLOŠNE HIDROTEHNIKE a a d f o w s O a a Boo m a tP E K v ® MARIBORSKO AVTOCESTNO VOZLIŠČE The Freeway network: node of Maribor UDK: 625.739 ANGEL POLANJKO Slovenija je tranzitna država, saj leži ob najsevernejši zajedi Sredozemskega morja, na južni strani Alp. Ta lega narekuje vodenje vseh važnejših evropskih prometnic prek nje. Ozemlje Slovenije prečkajo južni koridor Evrope v smeri vzhod-zahod, prehod iz severozahoda proti jugovzhodu, prav tako pa koridorja iz severovzhoda proti jugozahodu. Na razmeroma majhnem delu Evrope se prav na območju Slovenije te smeri med seboj sekajo in eno takšnih sečišč je na območju med Mariborom, Ptujem in Slovensko Bistrico. To ozemlje prečka smer, ki vodi iz Padske nižine proti Panonski nižini ter smer, ki vodi iz severovzhodne Evrope na Balkan in na Bližnji vzhod. Že od začetka gradnje avtocest v Sloveniji, to je od konca šestdesetih let, ko je bila uzakonjena gradnja avtocest­ nega križa, je bilo jasno, da bo v Mariboru potrebno predvideti odcep proti Zagrebu, saj bo kljub favorizirani smeri Karavanke-Ljubljana-Bregana ta smer prevajala daljinski promet. V času pričetka izgradnje avtocest v Sloveniji se je Evropa praktično končala ob »železni zavesi«, torej ob meji z Madžarsko, zato smer Panonska -Padska nižina ni bila aktualna. Časi, ko se je pričela gradnja cestnega križa v Sloveniji, pa so bolj favorizirali tranzitni kot notranji promet, saj je bila takrat Slovenija še »avtomobilistično« zelo nerazvita. Šele novi nacionalni program izgradnje avtocest je usmeril gradnjo avtocest tako, da je favoriziran domači promet, tranzit pa je ohranil mesto, ki ga je imel v prejšnjih planih. Področje okrog Maribora je postalo področje velikega avtocestnega vozlišča tako za domači kot tudi za tranzitni promet. Takoj se je postavilo vprašanje, kako oblikovati takšno vozlišče, kateri smeri dati prednost? Po študiji mnogih variant je bila osvojena naslednja rešitev: - primarna smer avtoceste Koper-Lendava, ki poteka po trasi avtoceste Arja vas-Hoče, se po cestninski postaji v Slivnici odcepi od avtocestne smeri, prečka železniško progo in se med Hočami in Rogozo usmeri proti Miklav- žkemu gozdu ter severno od Dogoš in zahodno od Zrkovc prečka Zrkovsko polje, nato pa ob Malečniku Dravo in dovodni kanal HE Zlatoličje. Nato se usmeri v dolino Vodolskega potoka, prečka gričevje in se v Peklu spusti v dolino Pesnice, kjer se v trikotnem razcepu usmeri proti Pernici in Lenartu. Od te glavne smeri pa se v Framu odcepi avtocestna smer proti Ptuju in Zagrebu, iz smeri Šentilja in Pesnice pa se v Peklu priključi avtocestni krak Phyrnske avtoceste, ki povezuje Nemčijo in Avstrijo s slovenskim avtocestnim omrežjem. Od prvotne zasnove avtocest, ki je temeljila na cestnem križu Slovenije, se ta zasnova razlikuje po tem, da je glavna avtocestna smer Koper-Lendava in predstavlja najdaljšo avtocestno os države, da pa sta odseka Šentilj -Pesnica in Fram-Ptuj priključka na to os. Zaradi sprememb koncepta se je delno spremenila tudi trasa vzhodne avtocestne obvoznice, saj poteka zahodno od dovodnega kanala HE Zlatoličje ter severno od Mi­ klavža in se približa Hočam. S takšnim vodenjem trase je možno formiranje treh avtocestnih priključkov na področju Maribora, in sicer v Zrkovcih ob Ptujski cesti, na Teznu in v Rogozi, s čimer je mogoče delno razbremeniti mestno cestno mrežo. Ob tem je potrebno poudariti, da so v sklop avtocestnega vozlišča zajete tudi priključne ceste na področju Maribora, ki bodo omogočale dobro navezavo mestne cestne mreže na avtocesto. Razen zasnove je drugačna tudi dinamika gradnje. Med Šentiljem in Pesnico ter Arjo vasjo in Slivnico sta bila avtocestna odseka zgrajena v letu 1996 in oktobra A v to r: A n g e l Potanjko, d ip l. inž. meseca predana v promet, avtocestni odsek med Slivnico in Pesnico pa se je začel graditi konec leta 1996. Predvideno je, da bo ta odsek zgrajen do konca tisočletja, ali pa z majhnim zamikom vsaj do leta 2002. V tem času bo tudi zgrajen avtocestni odsek Maribor-Lenart, saj je potrebno zgraditi najdražji element te ceste, razcep hkrati z odsekom Slivnica-Pesnica. V dinamiki gradnje bo tako rahlo zaostal le odcep proti Ptuju oziroma Zagrebu, katerega izgradnja je predvidena v letu 2000. Zanimive so tudi prometna obremenitve posameznih od­ sekov avtocestnega vozlišča. Tukaj navajamo podatke za leto 2014, ki jih je v okviru študij prognoziral Cestno-pro- metni inštitut iz Maribora: - na odseku Šentilj-Pesnica bo 23.000 PLDP - na odseku Maribor-Lenart bo 16.000 PLDP - na odseku Fram-SI. Bistrica bo 21.000 PLDP - na odseku Fram-Ptuj pa 24.000 PLDP. Najbolj obremenjen odsek obvoznice bo med Framom in Slivnico, kjer bo prometni tok dosegel 44.000 PLDP - v povprečju bo znašal 30.000 PLDP. Najmanj obremenjen odsek med Zrkovci in Pesnico pa bo kljub temu obreme­ njen s 24.000 PLDP. Vozlišče je zasnovano tako, da bo poleg tranzitnega prometa pritegnilo in prevajalo tudi domači promet, zato je znotraj vozlišča predvideno pet priključkov, od katerih je priključek Maribor-jug v Slivnici hkrati odcep hitre ceste od avtoceste. Zaradi zahtevnosti je v omenjenem pri­ ključku onemogočeno priključevanje Slivnice z južne smeri na avtocesto, kar je ena večjih pomanjkljivosti sicer smiselno zastavljenega avtocestnega vozlišča. Odseka avtocestnega vozlišča Šentilj-Pesnica in Fram a \ ___mr t AC SLIVNICA - PESNICA PREGLEDNA KARTA M 1:25000 ! AVTOCESTA ■ PRIKLJUČNE CESTE ■ DEVIACIJE ■ OBSTOJEČA HITRA CESTA MOST, VIADUKT X PREDOR NADVOZ, PODVOZ i s (ä . [b GEODETSKI INŽENIRING MARIBOR «KttUafJ, PftfcfctimiÜe | £ n* " " ^ GEOIN d.0.0. 8 8 biro za pro jektiran je in inženiring (Ion m a r i b o r -Arja vas bosta veljala ca. 22 milijard sit. Po predvidevanjih pa bo odsek AC med Pesnico in Framom vključno s priključnimi cestami veljal ca. 34 milijard sit, odsek od Maribora do Lenarta ca. 10 milijard sit in odsek Fram-Hajdina 8 milijard sit. Iz navedenega je razvidno, da bodo na razmeroma majhnem prostoru v kratkem času vložena znatna sred­ stva za realizacijo zelo zahtevnega programa. Večina avtocestnega zemljišča je na urbano zelo inten­ zivno izkoriščenem zemljišču, saj poteka trasa delno po območju mesta Maribora. Na področju južno od Maribora bo trasa prizadela kmetijska zemljišča, na področju med Dravo in Pesnico je zelo neugodno gričevje, ki terja znatne ukrepe za zaščito trase, po prehodu v Pesniško dolino pa trasa prizadene komplekse arondiranih kmetij­ skih zemljišč. Vsi posegi in znatna vlaganja so potrebni za ureditev prometnih razmer na področju Maribora. Obstoječa cestna mreža je že sedaj preobremenjena, zlasti ključna vozlišča na področju Maribora ne zmorejo več prevajati prometa, zaradi česar prihaja do velikih zastojev. Navedeni roki za realizacijo vozlišča so izredno kratki in jih bo možno realizirati le, če bo zagotovljen priliv finančnih sredstev, če bodo pripravljalna dela potekala po načrtu, če ne bo zastojev pri pridobivanju zemljišč in če bo operativa tako kot doslej uspešno premagovala vse ovire, ki pri gradnji avtocest nastajajo. Do sedaj v izvajanju nacionalnega programa izgradnje avtocest ni prihajalo do zamud, zato je potrebno storiti vse, da se pri realizaciji mariborskega avtocestnega vozlišča ne bo kaj zataknilo, za tehniko ovir ni. PROJEKT »VARSTVA VODA« — IZGRADNJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE MARIBOR The water proteotion project — The water purify plant construction at Maribor UDK 628.32 BRANKO HALOŽAN Med okoljevarstvene projekte mestne občine Maribor, ki je največji onesnaževalec na slovenskem delu povodja Drave, spada tudi projekt Varstvo voda. S tem projektom želi mestna občina Maribor reševati celotno problematiko voda v skladu z republiškimi predpisi, planskimi dokumenti in smernicami EU na tem področju. Poglavitni cilj projekta je dokončati izgradnjo kanalizacij­ skega sistema in zbrati vse odpadne vode tako, da bodo preko čistilne naprave očiščene do te mere, da ne bodo onesnaževale okolja ter da bodo zaščitene zaloge pitne vode. Drava nad Mariborom je v II. do lil. kakovostnem razredu. Odpadne vode se sedaj prek kanalizacijskega sistema neposredno izpuščajo v Dravo. Zaradi omejenih virov pitne vode se bo v prihodnosti za ta namen uporabljala tudi reka Drava, zato pomeni izboljšanje kakovosti reci- pienta reke Drave manjše tveganje za pitno vodo, vodo za namakanje ter rekreacijo v in ob Dravi. Celoten projekt je na ravni državnih institucij predstavljen kot eden izmed petih evidentiranih prednostnih nalog Podonavskega programa. Projekt se je zaradi tega uvelja­ vil v ustreznih mednarodnih institucijah, pri realizaciji pa zahteva nadaljnjo podporo in konkretizacijo. Izvedba projekta pa nima pozitivnih vidikov samo s pod­ ročja okoljevarstvenih pogojev in zaščite virov pitne vode, ampak podpira tudi socialnoekonomske odnose. Večji del projekta, ki je obsežen tako po časovni kot tudi po finančni komponenti, je možno izvesti z domačim potencialom, tako da zaposluje ljudi in podjetja. P R E D S T A V IT E V P R O JE K T A PO PO D R O Č JIH Projekt Varstvo voda v mestni občini Maribor zajema pet podprojektov, ki jih je potrebno izvesti, da bo zastavljeni cilj tehnološko zaokrožen. Ti podprojekti so: • izgradnja glavnega kanalizacijskega zbiralnika in cen­ tralne čistilne naprave (CČN) za odpadne vode, • dokončanje kanalizacijskega sistema mestne občine Maribor in sanacija obstoječega, • izgradnja manjkajočih lokalnih kanalizacijskih sistemov, vključno z lokalnimi čistilnimi napravami, • predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v industriji oziroma sanacija tehnoloških procesov zaradi boljše kako­ vosti odpadnih voda, • sanacija onesnaževalcev podtalnice Vrbanskega pla­ toja in podtalnice Dravskega polja. 1. IZ G R A D N JA G L A V N E G A K A N A L IZ A C IJS K E G A Z B IR A L N IK A IN C E N T R A L N E Č IS T IL N E N A P R A V E (C Č N ) Z A O D P A D N E V O D E Ta del projekta je najobsežnejši po obsegu del ter časovnem in finančnem vlaganju in ga delimo na: • glavni zbiralnik od jezu v Melju do lokacije čistilne naprave v Dogošah, A v to r: B ranko H aložan, dipl. oec., vod ja p ro jek ta C entra lne Č N G radben i vestn ik • L jub ljana (45) 243 H aložan : Varstvo voda ------ 1----- =.-----1-----i -----1----- i----- 1----- *----- ______1----- - 1_ ° ______—--------- l___2___ J ______Ü---------1---------=--------- 1---------« I---- 1 H E M TRAFFIC PHASE I C D LIGHT TRAFFIC PHASE I I---- 1 H E M TRAFFIC PHASE 2 TZZZ LIGHT TRAFFIC PHASE Z REPUBLIC OF SLOVENIA MUNICIPALITY OF MARIBOR WASTEWATER TREATMENT PROJECT AND CONCESSION . BY iVo*' M PHASE 2 10 PRIMARI SEDIMENTAT ION TAM 11 OSTRI BUTI0H STRUCTURE 12 AERATION TANK 13 AIR BLONERS BUILDING 14 SECONDARf SEDIMENTATION TANK 15 FLOH MEASURING CHANNELS 16 SLUDGE RECIRCULATION 17 PRIIIAfV SLUDGE THICKENING 18 BIOLOGICAL SLUDGE FLOTATION 19 BOILER HOUSE 20 SLUDGE OGESTER 21 SLUDGE STORAGE TANK 22 SLUDGE DEWATERING BUILDING 23 SLUDGE STORAGE AREA 24 GASHOLDER 25 GAS FLARE ms PHASE I 1 INFLUENT PUMPING STATION 2 PRETREAT NEXT WORKS 3 ADMINISTRATION BUILDING 4 GARAGE AND WORKSHOP 5 PORTER HOUSE 6 EFFLUENT PUMPING STATION I OPTION I CZ1 PHASE 3 ANOXIC AND ANAEROBIC TANK 31 FeOS STORAGE AND DOSING UNIT _ _ ; FUTURE EXTENSION PRETREATMENT WORKS PRIM ART SEDIMENTATION TANK TANK AND ANAEROBIC TANK SEDIMENTATION TANK • čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda na lokaciji K-11 v Dogošah z izpustnimi objekti v Dravo in energetski kanal ter deponijo za začasno skladiščenje odvišnega blata. Glavni zbiralnik se začne na stičišču levoobrežnega in desnoobrežnega zbiralnika pri jezu Melje. Na začetku glavnega zbiralnika bo locirana merska postaja, kjer bodo potekale meritve količin in kakovosti odpadne vode, ki bodo dotekale na čistilno napravo. Del trase poteka v peti brežine naselja Zrkovci, dei čez polja, en del poteka ob avtocesti Pesnica-Slivnica, nato bo izvedeno prečkanje energetskega kanala pod dnom kanala in na koncu ob obrtni coni v Dogošah čez polja do čistilne naprave. Celotna dolžina zbiralnika je 7700 m, profil cevi je ocenjen na 1200 cm do 1400 cm, globina izkopa se giblje v glavnem med 4 in 8 m. Iz navedenega je razvidno, da je ta del trase zahteven zaradi lege in dolžine kakor tudi po stroškovni izvedbi. Terminsko mora biti ta del podprojekta izveden pred dokončanjem mehanske stopnje čistilne naprave. Čistilna naprava bo locirana v komunalni coni K-11 v Dogošah na prostoru, ki ga na zahodu omejuje koridor visokonapetostnega daljnovoda, na vzhodu pa struga reke Drave. Oddaljenost od naselja Dogoše je 800 m, od Mikavža 800 m ter od Dupleka 500 m, predvidena velikost zemljišča je 12 ha (na priloženem načrtu je razvidno prispevno področje za čistilno napravo mestni občini Maribor). Na podlagi poziva za ugotavljanje usposobljenosti za izvedbo tega projekta ter poziva za pripravo ponudb so trije konzorciji (RAG-Umwelt kommunal Gmbh iz Nemčije, LdE-Lyonnaise des eaux iz Francije ter REW-RWE Ent- sorgungwaserwirtschaft iz Nemčije) v osnovnih ponudbah in kasneje v reducirani varianti ( zmanjšana kapaciteta in fazna izgradnja) ponudili naslednje vrednosti za projekt centralne čistilne naprave: Predvidena biološka obremenitev centralne čistilne na­ prave je po reviziji projekta 190.000 PE (populacijskih ekvivalentov) in obsega naslednje stopnje (prikaz glavnih objektov je prikazan na priloženem načrtu): • mehanska stopnja čiščenja: merilna postaja, razbre- menilnik in zadrževalni bazen deževnih voda, črpališče odpadnih voda, peskolov in lovilec gramoza, grablje, primarni usedalniki, linija blata ter črpališče za mehansko prečiščene vode, • biološka stopnja čiščenja: ozračevalni bazeni in nak­ nadni usedalniki, • nitrifikacija z denitrifikacijo: anoksični bazeni za denitri- fikacijo, bazeni za simultano obdelavo fosforja ter higieni- zacija efluenta, • potek izgradnje se glede na omenjene faze predvideva v obdobju 8 let, pripravljalna dela ter vse v zvezi z izborom najugodnejšega ponudnika, obliki koncesije bodo predvi­ doma zaključena v tem letu. Učinek delovanja centralne čistilne naprave mora v končni fazi zagotavljati predpisanim parametrom v državnih za­ konskih predpisih za izpust predčiščene vode v vodotoke oziroma kriterijem, ki bodo veljavni za Evropsko unijo ter mora biti zgrajena na podlagi izkušenj, ki bodo omogočale čim cenejšo izvedbo, ki pa zagotavlja tako tehnične kot druge predpise. Prav zagotovo so potrebna finančna sredstva za izvedbo tega dela projekta obsežna, zato je nujna tudi finančna podpora države pri realizaciji, ki je predstavila ta projekt kot enega izmed prioritetnih projektov v okviru Podonav­ skega programa. 2. D O K O N Č A N JE K A N A L IZ A C IJS K E G A S IS T E M A M E S T A M A R IB O R Znotraj prispevnega območja centralne čistilne naprave Maribora je 70 % prebivalcev priključenih na javno kana­ lizacijo (ca. 80.000), v Miklavžu 30%, v Hočah 5%, v Limbušu 70% ter v Laznici 50%. Površina prispevnega območja kanalizacijskega sistema mesta Maribor je 3687 ha. Za izgradnjo kanalizacijskega omrežja je izdelan program, ki predvideva izvedbo celotnega omrežja v obdobju 7 do 8 let. Po tem programu, kjer so natančno opredeljene vse zasnove kanalizacijskih vodov, od prerezov razbremenil- nikov, zadrževalnikov, ločevanja potokov iz kanalizacije, dolžin in stroškov je potrebno v okviru tega projekta zgraditi še 25 km primarne in 85 km sekundarne kanaliza­ cije. Prav tako so opredeljene prioritete gradnje. V I. prioriteto sodijo gradnje glavnih zbiralnikov, izgradnja manjkajočega omrežja v vodozaščitnih območjih ter iz­ gradnja glavnih sekundarnih zbiralnikov. V II. prioriteto pa sodi priključevanje industrijskih zbiralnikov na mestni kanalizacijski sistem, izgradnja celotnega sekundarnega omrežja, izločitev potokov iz omrežja na levem bregu, izgradnja zadrževalnikov in rekonstrukcija obstoječih raz- bremenilnikov. Pri tem je potrebno upoštevati določene spremembe zaradi izgradnje regionalnih cest in priključ­ kov. Pri izgradnji kanalizacijskega omrežja moramo poudariti, da je prav izgradnja le-tega bila skoraj ustavljena zaradi zamrznitve oziroma kontrole cen kanalščine. Pri tem so prav tako nazadovala tudi vzdrževalna dela na obstoje­ čem sistemu. S CATCHMENT AREA I N V Qmax - = 16,000m3/ h MELJE PUMPMG STATION ^MELJE CONNECTION SHAFT I I I II 111 SHAFT INVERTED SYPHON TEZNO CONNECTION. SHAFT_______/ HOCE CONNECTION SHAFT WASTE WATER TREATMENT TOTAL CATCHMENT AREA: 3,687ha ------------- MAIN COLLECTOR -------------EXISTING SEWER -------------PLANNED SEWER -------------PRESSURE PPE TO HYDRO POWER CHANNEL CATCHMENT AREA Qmax = l,5 00 m 3/h T r - = n = -------------------------- 5 5 i g te s; HEY DATE 1 REPUBLIC OF i MLMCPALITYSLOVENIA OF MARBOR WASTEWATER TREATMENT PROJECT ZAVOD ZA IZGRADNJO MARIBORA 2000 Maribor, Slovenska ul. 40 Telefon: (062) 225-261 Fax: (062) 20-573 Za nami je 15 let uspešnega vodenja investicijskih projektov tako v Mariboru kot tudi drugod po Sloveniji. 3. IZ G R A D N JA M A N JK A JO Č IH LO K A LN IH K A N A L IZ A C IJS K IH S IS T E M O V V K L JU Č N O Z L O K A LN IM I Č IS T IL N IM I N A P R A V A M I Meja prispevnega območja centralnega kanalizacijskega sistema mesta Maribor je praktično že dalj časa določena. Ta meja se večinoma prekriva z območjem urbanističnega načrta mesta Maribor, poleg tega pa se bodo po obstoječi projektni dokumentaciji na centralni sistem še priključe­ vala naselja Laze, Limbuš, Kamnica, Pekre, Radvanje, Razvanje, Hoče, Rogoza ter Miklavž. Predhodne študije so pokazale, da odpadnih voda vseh naselij v občini iz ekonomsko-tehničnih razlogov ni smotrno navezovati in čistiti na mariborski čistilni napravi. Po dosedanjih podat­ kih bodo imela naslednja naselja ali skupina naselij lastni kanalizacijski sistem vključno s čistilno napravo: • Bresternica, • Malečnik, • Slivnica-Orehova vas-Hotinja vas • Dobrovce-Skoke • Gaj. Za ta naselja je večinoma že izdelana tehnična dokumen­ tacija za kanalizacijo, običajno na nivoju idejnih projektov. Večkrat ta po številu redka dokumentacija ni bila dana v strokovno revizijo. Zato je mestna občina Maribor izvedla javni natečaj za izdelavo naloge z naslovom »generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v naseljih v Mestni občini Maribor«, ki bo za vsa naselja v občini podal mejo kanalizacijskega sistema ter komunalno urbanistični standard. Osnovo za odločitev predstavlja idejno-tehnična zasnova kanalizacijskega sistema naselij, vključno s čistilno napravo v variantah ter za različne komunalno-urbanistične standarde. Temu bo sledila eko- nomsko-tehnična primerjava variant ter predlog optimalne variante. Izbrana varianta bo predstavljala osnovo za naslednje faze projektiranja (idejni projekti, projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo) ter gradnjo. 4. P R E D Č IŠ Č E N JE T E H N O L O Š K IH O D P A D N IH V O D A V IN D U S T R IJ I Četrti ravno tako pomemben segment predstavlja predčiš- čenje tehnoloških odpadnih voda v industriji. V finančni oceni projekta je ta segment zajet delno. Vzrok je v tem, da bo nosilec predčiščenja tehnoloških odpadnih voda v industriji vsak posamezni gospodarski subjekt, ki »pro­ izvaja« odpadne vode, medtem ko bo nosilec projekta CČN lokalna skupnost. Ker pa je kakovostno predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v industriji nujen pogoj za varno in uspešno delovanje biološke stopnje centralne čistilne naprave, navajamo tudi za ta segment potrebne aktivnosti. Groba ocena perspektivne biološke obremenjenosti od­ padnih voda mesta Maribor, ki se bodo čistile na centralni čistilni napravi, je ca. 190.000 PE. Od tega odpade na prebivalstvo ca. 115.000 PE. Že iz tega podatka je razvi­ den delež industrijskih odpadnih voda v celotni obremeni­ tvi čistilne naprave. Dosedanji koncept čiščenja odpadnih voda mesta Maribor sloni na skupnem čiščenju vseh odpadnih voda v centralni čistilni napravi. Potrebna stopnja predčiščenja v industriji izhaja iz zahtev varnega obratovanja kanalizacijskega omrežja, čistilne naprave in optimizacije stroškov gradnje in obratovanja čistilne naprave. Za biološko razgradljive odpadne vode iz industrije je predvideno čiščenje na centralni čistilni napravi. Za vsak gospodarski subjekt je potrebno ugotoviti smotrnost in potrebnost predčiščenja in stopnjo predčiščenja. Osnovo za to delo predstavlja kataster onesnaževalcev voda, ki bo izdelan na podlagi projektne naloge v okviru projekta varstvo voda, prilagojen potrebam tehnološkega projekti­ ranja, finančnim konstrukcijam ter pozneje vodenju delo­ vanja centralne čistilne naprave. Prav tako se v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Japonske razvojne agencije JICA za tehnološko svetovanje izdeluje feasibility študija glede variantnih rešitev predčiščenja odpadnih voda (študija možnosti oziroma upravičenosti ekonomske in tehnične), ki bodo definirala vzroke, posledice in predlog rešitve tega seg­ menta. Tudi na tem segmentu bo potrebna aktivna vloga državnih institucij - tako v realizaciji kot pridobivanju sredstev za izvedbo celotnega projekta. 5. S A N A C IJA K A K O V O S T I P O D T A L N IC E V R B A N S K E G A P L A T O JA T E R S A N A C IJ A P O D T A L N IC E D R A V S K E G A P O LJA Oskrba mesta Maribor, nekaterih sosednjih občin kakor tudi določenih krajevnih skupnosti znotraj mestne občine Maribor s pitno vodo se naslanja na vodnjake v neposredni bližini, kjer kanalizacija še ni v celoti zgrajena. Prav zaradi navedenega je pomembna izvedba prej nave­ denih aktivnosti kot sestavin celotnega projekta. Ob tem so potrebne usklajene akcije izgradnje vodovodnega omrežja, sanacija obstoječih virov v smislu ohranjanja in izboljšanja kakovosti pitne vode in povečanja zmogljivosti črpališč. Namen izvedbe celotnega projekta je ob izboljšanju ekoloških standardov prav v zaščitnih virih pitne vode, katere pridobivanje je vsak dan dražje, še posebej, če bi za Maribor morali zgraditi povsem nove načine pridobivanja le-te. PROTECH, Podjetje za projektiranje, inženiring, gradnjo in vodenje investicijskih projektov, d.d. Inženiring: 2000 Maribor Ljubljanska 9 Telefon: 062/305-758 306-535 Telefaks: 062/305-759 Projektiva: 2000 Maribor Strossmayerjeva 26 Telefon: 062/27-175 28-445 Telefaks: 062/221-705 PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, TEHNIČNE STORITVE IN TRGOVINA - projektiranje gradbenih objektov, strojnih in elektro instalacij ter prezračevanja - gradnja objektov s puščanjem zgrajenega objekta v obratovanje ter usposabljanje kadrov, ki so potrebni za proizvodnjo oziroma koriščenje objekta - izvajanje in oddajanje investicijskih del v izvedbo domačim in tujim osebam - komercialni posli pri uresničevanju prometa blaga in storitev - storitve na področju prometa in trgovine - kovinsko predelovalna dejavnost, strojna industrija ter proizvodnja električnih naprav GRADBENIŠTVO - visokogradnja, nizkogradnja ter izgradnja hidroenergetskih objektov - instalacijska, obrtniška ter zaključna dela v gradbeništvu ANALIZA IN REŠEVANJE PROBLEMATIKE Z VODO V MARIBORSKI REGIJI Analisys and solution of the water supply problem of the region of Maribor UDK 628.1 ALENKA CAJNKAR I. S P L O Š N O Vodooskrbni sistem, ki ga upravlja Mariborski vodovod, je regionalni vodooskrbni sistem, ki oskrbuje ca. 170.000 ljudi iz občin Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše, Šentilj, Kungota, Duplek, Starše in del Radgone. Vsak dan se ca. 42.000 m3 do 56.000 m3 pitne vode načrpa iz 28 vodnjakov na 6-ih črpališčih (Vrbanski plato, Bohova, Betnava, Dobrovce, Ruše, Šentilj-Ceršak) in distribuira na 900 km dolgem omrežju. Skoraj celotne rezerve pitne vode se nahajajo na obronkih Pohorja vzdolž reke Drave in v podzemnih rezervoarjih Dravskega in Ptujskega polja ter največjega rezervata podtalnice Vrbanskega platoja. Kar 93% vseh vodnih kapacitet se izkorišča iz virov, ki so na robu ali pod samim mestom Maribor. Tudi črpališče v občini Ruše (razen Ceršak v Šentilju) je v neposredni bližini Ruš. Podtalnica Ptujskega polja je onesnažena s pesticidi, manjše koncentracije pa so bile v preteklosti tudi na Dravskem polju (Dobrovce), ki je sicer višje ležeče, vendar obkroženo s polji. Podtalnica se varuje pred posledicami kmetovanja s sprejetimi odloki o varovanju. Podtalnica Vrbanskega platoja prispeva kar 68% pitne vode za regijo oziroma kar 79% za vodooskrbo mesta. V preteklosti je bila onesnažena s kromom. Danes je stalno onesnaženje s kloriranimi topili, ki se v črpani vodi pojavljajo v manjših ali povečanih koncentracijah in se s sanacijskimi in preventivnimi ukrepi vzdržujejo na meji dopustnega. Onesnaženje prihaja s tokom podtalnice iz smeri mesta na vzhodu, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da pride do vdorov tudi iz zahoda izpod reke Drave (Limbuška dobrava). Koncentracije se spreminjajo glede na vodnatost podtalja (potencial reke Drave in zaledja) in intenzitete izkoriščanje (količine) tega največjega črpališ­ ča. Pri tem danes poteka aktivna zaščita podtalnice, ki preprečuje vdor onesnaženja. Na črpališču Mariborski otok se črpa 140 l/s vode, katere kakovost se kontrolira na čistilni napravi ob Vinarskem potoku ter naliva v neposredni bližini v podtalje pod črpališčem. Samo mesto Maribor se skoraj v celoti oskrbuje iz prve tlačne cone in ima v sistemu tri majhne rezervoarje: Kalvarija V = 1600m3 (kota dna 313m), Trčova V = 400 m3 (kota dna 297 m) in Počehova V = 400 m3 (kota dna 308 m). Od skupno povprečno 50.000 m3 dnevno načrpane vode v mestu za regijo odpade na vodooskrbo prve tlačne cone mesta 43.000 m3/dan. Le manjši delež (14%) načrpane vode iz vodnjakov odpade na prečrpava­ nje v višje tlačne cone za vodooskrbo geografsko višje ležečih obrobnih območij. 1.1 Analiza problematike oskrbe z vodo Izvajanje dosedanjega koncepta vodooskrbe v Mariboru in širši regiji z obstoječim omrežjem omogoča zasnova avtomatike obratovanja na vodnih virih in čistilna naprava A vto rica : m ag. A lenka C ajnkar, dipl. inž., P rogram iran je in razvo j v TR S M aribo rsk i vodovod z monitoringom kakovosti črpane, kontrolirane in po po­ trebi čiščene vode za nalivanje, tj. izvajanje aktivne zaščite črpališča Vrbanski plato. Funkcionalnost primarnih povezovalnih cevovodov ter sekundarnega in razdelilnega omrežja distribucijskega sistema brez izgrajene akumula­ cije (vodohrana) sloni predvsem na prepustnosti primar­ nega krožnega cevovoda - mestni prstan Fi 500/600 in tranzitnega cevovoda Fi 800 ter od lokacije in razpoložlji­ vih kapacitet pitne vode na obstoječih črpališčih. Vodo- oskrbo zagotavlja nemoteno stalno obratovanje črpališča Vrbanski plato z agregati kapacitete po 50 l/s, ki se glede na trenutne potrebe po vodi kaskadno vključujejo v vodooskrbo ter se dopolnjujejo z reguliranimi količinami črpane vode na črpališčih Bohova in Betnava v osrednjem delu I. tlačne cone, črpališča Dobrovce na jugu, posredno pa tudi s črpališči Ruše I in II ter Ceršakom zunaj občine Maribor. Iz vidika količin je daleč najpomembnejši vir pitne vode črpališče Vrbanski plato, medtem ko sta iz vidika vzdrže­ vanja vodooskrbnih tlakov in ekonomičnosti obratovanja sistema najpomembnejša centralno ležeča vodna vira Bohove in Betnave. To še posebej velja za pokrivanje koničnih potrošenj vode, saj v Mariboru vodooskrba funk­ cionira praktično brez nadzemnih rezervoarskih kapacitet. Zaradi spremenjene strukture prodane vode je v zadnjih letih prišlo do povečanega nihanja porabe vode in vo­ dooskrbnih tlakov. Te spremembe so deloma posledica sprememb v političnem sistemu in pojavu ekonomske krize po letu 1989. Prišlo je namreč do znatnega zmanša- nja (kar za 45%) potrošnje vode za potrebe industrije. Istočasno se je splošna poraba povečala le za 5,5 %. V globalu se je tako celotna prodaja pitne vode od leta 1989 do leta 1995 zmanjšala za 15 %. Na drugi strani je prišlo do naglih širitev vodooskrbe na deficitarna, redko poseljena višjeležeča območja, kar je zahtevalo izgradnjo kilometre novih cevovodov v regiji. Cevovodi so bili grajeni iz cenejših in žal zato tudi slabših plastičnih materialov. Intenzivnost širjenja sistema se vidi iz podatke gostote odjemnih mest, saj se danes proda 137 m3 pitne vode na 10 km omrežja, medtem ko je bilo leta 1989 prodano kar 224 m3 vode na 10 km omrežja ali kar 64 % več. Do tedaj se je količina črpane vode na črpališču Vrbanski plato kljub povprečnemu padanju prodane vode stalno poveče­ vala in prišlo je do največjega onesnaženja te podtalnice, zabeležene do danes. V letu 1991 so postali mnogi problemi resni, posebno nekontrolirano poslabšanje kako­ vosti vodnega vira in pitne vode. Na drugih vodnih virih ni bilo problemov nedopustnega onesnaženja. I.2 Optimiranje vodooskrbnega sistema v Mariboru in regiji V skladu z dolgoročnimi temeljnimi cilji razvoj občin, regije in samega mesta Maribora je prvenstvena naloga Maribor­ skega vodovoda v nadaljnjem razvoju zagotovitve varne oskrbe s pitno vodo čim širšemu krogu prebivalstva, z upoštevanjem vseh pogojev v vodooskrbi, kot jih zahteva najvišji standard. Za ta namen se prioritetno izvajajo naslednji programi: 1. PROGRAM OPTIMALNE IZRABE VODOOSKRB­ NEGA SISTEMA 2. PROGRAM Z leta 1991, še posebej pa 3. PROGRAM MODERNIZACIJE VODOVODNEGA SISTEMA 4. PROGRAM ŠIRITVE VODOOSKRBNEGA SISTEMA 5. IZDELAVA DOLGOROČNEGA RAZVOJNEGA PRO­ GRAMA Program zmanjšanja izgub na omrežju je prioritetna na­ loga v programu optimalne izrabe vodooskrbnega sistema (točka 1). Realizacija naloge je v veliki meri odvisna od stanja vodooskrbnega omrežja ter od pogojev obremenje­ vanja omrežja. Izboljšanje stanja se izvaja s programi zamenjav dotrajanega omrežja in priključkov, obračunskih števcev porabe vode, vzdrževanja hidrantne mreže in varčevanja s pitno vodo. Da bi čimbolj ali razbremenili sistem kot posledico vodooskrbnih tlakov, pa se izvaja program optimiranja postavitve posameznih vodooskrbnih tlačnih con oziroma zasnove sistema in obratovalnega režima glede na značaj potrošnje vode. Slednje je zajeto v programu modernizacije vodovodnega sistema (točka 3). Rezultati programov so poleg fizičnega zmanjšanja izgub vode tudi efekti zmanjšanja potrošnje električne energije, povečana obratovalna in sanitarna varnost siste­ ma, zmanjšanje števila intervencij za odpravo napak, predvsem pa sočasno zmanjšanje potreb po novih vodnih virih. Izvajanje programa zagotavljanja vodnih virov (točka 2) zahteva zagotovitev potrebnih količin in kakovosti vode na podlagi programov sanacij, zaščite in redne kontrole kakovosti vode. Zaradi poslabšanja ekoloških pogojev in s tem ogroženosti ali celo poslabšanja kakovosti podtalne vode je realizacija teh programov praviloma povezana z večjimi investicijami, ki se kažejo v dvigu cene vode. Programi širitve vodooskrbnega sistema (točka 4) so usmerjeni tako, da bi zagotovili vodo vsem deficitarnim in demografsko ogroženim območjem, obenem pa poskrbeti za izgradnjo primarnih in sekundarnih vodov zaradi dviga standarda ali večanja gostote poselitve. Za izvajanje teh programov z opredelitvijo primarnih investicijskih vlaganj je potrebno sprotno spremljanje izhodišč razvoja in osnov­ nih smernic. Na podlagi teh se izdelajo dolgoročni razvojni programi (točka 5) z opredelitvijo potreb in možnostjo realizacije razširitve vodooskrbe in opredelitev novih vod­ nih virov za regijo, za srednjeročno in dolgoročno obdobje. Že od leta 1991, še posebej pa v letih 1993-1994, je bil razvoj vodooskrbe usmerjen ne samo v sanacijo, temveč tudi v modernizacijo oziroma posodobitev obstoječega sistema (točka 3). To je na eni strani omogočil hiter tehnični razvoj, na drugi strani pa tudi notranje prestruk­ turiranje in organiziranje nekaterih dejavnosti, ki so omo­ gočile aplikacije v prakso. Rezultati modernizacije se iščejo v lažjem vzdrževanju, zmanjšanju potrebnih sana­ cijskih ukrepov, še posebej pa v lažjem in optimalnejšem obratovanju vodovodnega sistema, s ciljem, da bi znižali tako vodne kot energijske izgube. Na obstoječem, neraz- širjenem sistemu se to kaže v realnem znižanju cene vode. SREDNJA GRADBENA ŠOLA MARIBOR 2000 Maribor, Smetanova 35 tel. 29 891, faks 22 38 38 „M *6' s^°- • zidar • tesar • železokrivec • slikopleskar • črkoslikar • dimnikar • gradbeni tehnik • gradbeni delovodja • delovodja zaključnih dejavnosti • dimnikarski delovodja 1.2.1 Privzete smernice in realizacija ukrepov Z razvojnimi programi se je težilo k realizaciji in reševanju problema zagotovitve oziroma ohranitve kvalitete in kvan­ titete pitne vode skupaj s ciljem, da bi zmanjšali vodne in energijske izgube v sistemu. Analize so pokazale, da so vodooskrbni tlaki in vložena energija (kWh/m3) na črpališčih od leta 1990 rasli, kar se je pokazalo v rasti količine črpane vode, kljub padajoči skupni porabi vode. Omrežje slabše kakovosti je občutljivejše za obratovalne pogoje, to pa je povzročilo v vsakem letu ca. 8% poveča­ nje vodnih izgub na sicer tekoče vzdrževanem omrežju mariborske regije. Količina načrpane vode je nesora­ zmerno rasla na črpališču Vrbanski plato. Leta 1992 je bilo kritično leto. Količina načrpane vode na Vrbanskem platoju je zrasla na 13,8 milijona ali 37.810m3/dan (glej graf Sold, pumped and lost water in MB). Nivo podtalnice na Vrbanskem platoju je padel na 244,9 m, onesnaženja s kloriranimi topili so močno presegla dopustne koncentra­ cije. Izgrajeni sistem aktivne zaščite podtalnice Vrban- skega platoja je tedaj odigral odločilno vlogo. Nalivati se je pričelo s povečanimi količinami 1401/s namesto 701/s. Interventno sta se izgradila še dva vodnjaka na Maribor­ skem otoku. Stanje se je saniralo v približno letu in pol, nivo podtalnice se je dvignil za ca. 1,5 m (246,45 m), koncentracije so se spustile pod 10mcg/l (glej diagram Concentrations of solvents, level of grundwater and quan­ tity of pumped water per month). Prav tako se je pričel izvajati program hidravličnega optimiranja in kontroliranega izkoriščanja količin črpane vode iz vodnih virov, še posebno vodnega vira Vrbanski plato. Pri tem smo želeli zagotoviti naslednje stanje: 1. ohraniti čim višji potencial podtalnice Vrbanskega pla­ toja in s tem preprečiti dotok onesnaženja. 2. Omrežje čim manj obremenjevati z nepotrebno viso­ kimi obratovalnimi tlaki in dinamičnimi obremenitvami v sistemu, predvsem v času minimalne potrošnje, saj so posledica le-teh večje energijske in vodne izgube v sistemu. Za dosego teh ciljev so bili privzeti naslednji ukrepi: 1. v obsegu optimuma znižati količine črpane vode na črpališču Vrbanski plato in v osrednjem in južnem delu te količine v maksimalni potrošnji nadomestiti s količinami iz drugih črpališč, v času minimalne potrošnje pa črpati čimmanj, za zmanjšanje vodnih izgub. 2. Glede na dobro poznavanje in analize obstoječega stanja, znižanje vodooskrbnih tlakov z nastavitvijo regula­ cijskega režima črpanja na vseh črpališčih s konstantnimi izhodnimi tlaki, ki so v nočnem času in zimskih obdobjih nižji kot v času povečanih odjemov oziroma potrošnje vode. Ukrepi so se pričeli izvajati ob ugotovitvah neuravnoteže­ nosti sistema, saj je bilo zaradi manj prepustnih dovodnih cevovodov Vrbanski plato-vh. Kalvarija že od leta 1990 funkcionalno sodelovanje že tako premajhnega vodo­ hrana Kalvarija v vodooskrbi neprimerno. Vključevanje vodohrana v obratovanje je povzročalo prekomerno povi­ šanje tlakov (hidroforski sistem) in s tem povezano škodo. Izvajanje privzetih ukrepov obratovanja je upravičeno do izgranje oziroma pojačitve omenjenih odsekov mestnega prstana na severu in tudi na zahodu proti jugu, vse pa je odvisno od odločitve o smeri vključitve dodatnih količin pitne vode v sistem ter glede na to tudi od potrditve lokacije in izgradnje vodohrana ter sistema avtomatike z obratovalnim režimom. Nivo podtalnice se je ob izvajanju vseh teh ukrepov od leta 1993 do danes dvignil povprečno še za ca. 1,5 m (247.35 m) (glej grafa: Sold, pumped and lost water in MB in Concentrations of solvents., level of grundwater and quantity), vendar pa koncentracije onesnaženja da­ nes kljub manjšemu izkoriščanju vodonosnika, izredno visokem nivoju podtalnice in kljub doslednemu izvajanju vseh ukrepov aktivne zaščite ne padejo več pod mejo 5mcg/l. Na drugi strani je monitoring podtalnice pokazal na velik problem, ki je nastal z leti in je posledica postopnega zablatenja dna reke Drave. Podtalnica se je od leta 1985 ob reki Dravi spustila za 1 m. Tako je danes problematika kvalitete vodnega vira Vrbanski plato, cena za njegovo ohranitev in zaščito ter eventualni ukrepi za širitev nerešena in nenazadnje dolgoročno rizična. To še posebej zaradi dejstva, da je to vodni vir s kar 68% pitne vode za regijo, da grozi onesnaženje iz obeh strani mesta, relativno čista reka Drava, ki ga napaja, pa je podvržena procesom zablatenja. Vsaka nadaljnja širitev tega vod­ nega vira, žal pa tudi ohranitev, zahteva postopke čiščenja in bogatenja. Sistem vzdrževanja bo postal vse zaplete­ nejši, pridobitve dodatnih količin pitne vode pa se kažejo kot zapletene in nedorečene. Izrednega pomena je varovanje obstoječih razmer v okolju. To je varovano s sprejetimi odloki o varovanju varstvenih pasov vodonosnikov. Ti so vedno bolj ogroženi tudi s programom avtocest, katerih trase potekajo v neposredni bližini oziroma čez varnostne pasove vodono­ snikov in predstavljajo potencialno nevarnost za njihovo dolgoročno varno izkoriščanje. Znanstveni svetovni trendi ter merila v svetu so danes izredno strogi do ohranjanja vodnih virov v bližini mesta oziroma porabnikov. 1.2.2 Leto 1995/1994 Leto 1995 je iz vidika vodooskrbe zaznamovala najnižja skupna prodaja vode v zadnjih desetih letih, kljub 51 % povečanju dolžin omrežja od leta 1985. Trend upadanja prodane vode se še nadaljuje tudi v prvem polletju letošnjega leta 1996. Padec prodane vode se še vedno nanaša pretežno na industrijo, ki je glede na predhodni leti 1994/1993 povečalo verižni trend iz 11,4-odstotnega znižanja na 14,8-odstotno, kar znaša ca. 540.000 m3/leto manj prodane vode veleodjema v letu 1995 kot leta 1994. Tako ni prišlo do ustalitve razmer, na katere je bilo moči sklepati v letu 1993, ko je veleodjem celo nekoliko zrasel glede na predhodno leto (indeks 101,6 ali 1,6% več kot leta 1992). Skupaj se je količina prodane vode v letu 1995 zmanjšala za ca. 700.000 m3 v primerjavi z letom 1994 ali za 5.4 %. V letu 1995 je prišlo ponovno (I. 1990) tudi do majhnega znižanja prodane vode za široko potrošnjo prebivalstva (indeks 99,4% ali 0 ,6% manj kot leta 1994). Iz tega je videti, da povečanje cene vode prav tako rezultira v ekonomičnejšo porabo pitne vode, tako v veleodjemu kot tudi v široki potrošnji. Trendi rasti so odvisni od standarda prebivalstva, saj so se razmere in stagnacija v industriji že bolj ali manj ustalile, medtem ko se število priključkov in dolžina omrežja iz leta v leto povečujeta. To bi očitno moralo pomeniti večjo porabo pitne vode. Žal vse kaže na nižji standard mesta in s tem znižanje norme potrošnje vode, tj. litrov na osebo na dan. Glej tabelo 1 .a PREGLED ČRPANIH PRODANIH IN IZGUBLJENIH KOLIČIN VODE V ZADNJIH DESETIH LETIH. V tabeli so podane tudi bazične primerjalne vrednosti količin na leto 1985. V strukturi prodane vode danes odpade le še 26% na veleodjem in 74% na široko potrošnjo pitne vode za prebivalstvo. Na drugi strani je bilo v regiji v letu 1995 načrpano 18,273.000 m3 vode v omrežje, kar znaša ca. 850.000 m3 manj kot leta 1994, ali 4% . Iz razlike črpane in prodane vode lahko ugotovimo, da je v letu 1995 tako kot že v letu 1994 prišlo do realnega zmanjšanja izgubljenih količin vode. Rezultat dolgoletnih prizadevanj je viden iz tabele 1 a v verižnem indeksu izgubljene vode (%) kakor tudi v količinah izgubljene vode (m3), kjer se je razen v lanskem letu le v letu 1989 beležil padec izgubljenih količin, medtem ko so se od leta 1990 do 1994 izgubljene količine vode vsako leto povečale za ca. 8% ali 450.000 m3 več kot v predhodnem. V letu 1995 se je izguba vode realno znižala za ca. 170.000 m3. Kljub obširnemu programu sanacij omrežja in kontrolira­ nemu nadzoru nad obratovalnim režimom s hidravličnimi analizami razmer je in bo proces prihranjevanja količin pitne vode na račun izmanjševanja izgubljenih količin vode kot posledica zatečenega stanja počasen. Poseben problem pri prilagajanju in nadzoru črpanih in potrebnih količin vode predstavlja povečana dinamika sezonskih, predvsem pa dnevnih količin vode (urne konice), ki so posledica spremenjene strukture prodane vode. Nihanja potrošnje vode in s tem posledično tlačnih razmer v sistemu pomenijo večjo obremenitev omrežja, še posebej plastičnih cevovodov. Razmere so neugodne, ker vo- dooskrbni sistem Maribora deluje kot zaprt sistem, prak­ tično brez možnosti akumulacije presežka načrpane vode. S programom dvoletne intenzivne obnove cevovodov je izboljšana tudi motenost v vodooskrbi zaradi defektov, saj je bilo v letu 1990 kar 3,8 prelomov na 10 km omrežja, danes pa sta le še 2,3 preloma na 10 km omrežja. Zamenjani so bili pretežno cevovodi kvalitete PEHD, ki so zaradi staranja materiala zelo občutljivi za dinamične vplive med obratovanjem. T R E N U T N O S T A N JE Trenutno stanje v regionalni vodooskrbi je naslednje: vodooskrbni sistem se še vedno širi, količine prodane vode še vedno padajo, vendar se trend umirja, ko­ nična potrošnja raste, količino črpane vode je kljub vsemu uspelo zmanjšati, vendar pa je sistem zelo občutljiv in ranljiv tako iz vidika kvalitete kot iz vidika obratovanja. Kvalitete vodnih virov je uspelo ohraniti, kar še posebej velja za količinsko najpomembnejši vodni vir Vrbanski plato. Na ostalih vodnih virih s kvaliteto praktično ni bilo problemov. Vodooskrbni sistem je težje obvladljiv, dražji za vzdrževanje, iz vidika varnosti obratovanja in nejasnosti nadaljnjega razvoja pa na skrajni meji minimuma. Glede razvoja je bila in je vsaka večja investicija širitve omrežja ali izgradnja akomulacije v sistemu (vodohran) nujno povezana z odločitvijo o smeri in načinu dovoda novih količin pitne vode. To pomeni nujnost sprejema odločitve oziroma izbora novega vodnega vira in izgradnjo novega črpališča ali odloči­ tev o širitvi enega izmed obstoječih črpališč, tj. Vrban­ ski plato ali Dobrovce. Dovod novih količin pitne vode je nujno potreben tako zaradi varnosti (obratovanje brez vsakih rezerv) in možnosti ponovne rasti vodnih izgub kot tudi zaradi razvoja, ki se odraža v rasti konične potrošnje vode in pa tudi zelo verjetnega obrata trenda rasti srednje porabe vode v najbližji prihodnosti. II. V O D N I V IR I 11.1 Splošno Obstoječi vodni vir na Vrbanskem platoju predstavlja najpomembnejši vodni v ir pitne vode za mesto Maribor in okolico, s katerim krijemo 68% potreb po pitni vodi v regiji. To pomenmi povprečno izkoriščanje vira s ca 36.000 m3/ dan (4151/s) na leto. Ostali vodni viri za vodooskrbo mariborske regije so še Betnava s strukturnim deležem črpane vode 10,5 %, Bohova z 8,4 %, Dobrovce s 6,7 %, Ruše 5,0% in Šentilj z 1,4% . Z razvojem infrastrukture se pojavlja vse večja ogroženost vodnih virov Vrbanski plato, predvsem pa vodnjakov v Bohovi in Rušah. Urba­ nistični plani s programom izgradnje avtocest so zato osnova za oceno nevarnosti na področju vodooskrbe. Prioritetnega pomena za ohranitev obstoječega stanja nivoja uslug iz vidika kvalitete in kvantitete zadostnih količin pitne vode je naloga etapne izvedbe zaščite ogroženih vodnih virov. V okviru programa zaščite in zagotavljanja vodnih virov je Mariborski vodovod izvajal aktivnosti na obstoječih in na več potencialnih vodnih virih. Seveda je bila višina vlaganj in hitrost poteka raziskav v nove vodne vire sorazmerna povečanju potrebe po vodi, vložena sredstva za zaščito pa od ogroženosti in velikosti obostoječih vodnih virov. Vrbanski plato Iz vidika količin je vodni vir Vrbanski plato nenadomestljiv in ga je kot takšnega potrebno čim bolje zaščititi pred kakršnimikoli vdori onesnaženj. Za zaščito tega vira pred onesnaženjem iz ceste M3 so v izgradnji črpalno-nalivalni vodnjaki ob cesti M3. Zaščito pred onesnaženji iz mesta ali iz desnega brega Drave je po rezultatih izvedenih programov mogoče doseči z načrtovanim povečanjem umetnega bogatenja podtalnice. Realizacija teh sanacij­ skih del poteka po načrtih. Do izvajanja projekta bogatenja je zaradi ugodne gorvodne lokacije predstavljal eksploata- cijsko najcenejši vodni vir mariborske regije. Sprejet je bil odlok o zaščiti vodnega vira ter izdelana novelacija varstvenih pasov. Z izvajanjem aktivne zaščite in prek sistema bogatenja s 140 l/s lahko danes na meji varnosti izkoriščamo povprečno 440 l/s. Vodni vir Vrbanski plato je neposredno vedno bolj ogrožen. Za mesto Maribor predstavlja neprecenljivo vrednost, zato so vsi programi varovanja potekali v smeri aktivne zaščite obstoječih kapacitet. Za delno zaščito kvalitete podtalnice Vrbanskega platoja se danes vzdržuje sistem aktivne zaščite prek 2 črpalnih vodnjakov na Mariborskem otoku s konstantnim črpanjem vode, čiščenjem na čistilni napravi in ponikanjem vode primerne kvalitete za bogatenja v nalivne vodnjake. Isto­ časno se vodi monitoring spremljanja kvalitete vode v vseh fazah in na reki Dravi. Interventno sta bila izgrajena še dva vodnjaka na Mariborskem otoku, ki pa žal nimata široko tako za mesto kot tudi za regijo. Praktično napaja v celoti občino Pesnica, Kungoto in Lenart, pretežno pa tudi Šentilj, Ruše in Maribor v severnem delu do Tabora in Trčove. Vodni vir Bohova in Betnava Od ohranitve hidravličnega potenciala podtalnice Drav­ skega polja je v veliki meri odvisna dolgoročna ohranitev obstoječih kapacitet črpališč Bohova in Betnava. Vodnjaki in črpalke v črpališčih Bohova in Betnava so bili le s težavo rekonstruirani tako, da danes lahko obratujejo s povečanimi kapacitetami celo pri nivoju nizke vode su­ šnega hidrološkega leta. Sistem obratuje s spremenljivimi kapacitetami črpanja, kar omogoča akumulacijo podtalja v nočnem času in možnost prekomernega izkoriščanja čez dan v koničnih potrošnjah. To sta iz vidika vložene in izgubljene transportne energije eksploatacijsko najeko- nomičnejša vodna vira, prav zaradi izjemno ugodne loka­ cije bližine potrošnikov z veliko koncentracijo na jugu centra oziroma osrednjem delu mesta Maribora. Na drugi strani sta žal zaradi enakega razloga, to je centralne lokacije, hkrati najbolj izpostavljena industrijskim in drugim onesnaženjem, vendar pa do danes ob izvajanju preven­ tivnih ukrepov ni bilo problemov s kvaliteto vode na teh vodnih virih. Vodooskrbni sistem z avtomatiko Črpališče Bohova leži v centru vodooskrbnega sistema Concentrations o f solvents, level of groundwater and (ug/i) (m) quantity o f pumped water "O to c iE a r .. DEFEKTNO Preskuševalec: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 1001 Ljubljana, Jamova 2, p. p. 579 GV XXXXV • 11-12 STROKOVNE OSNOVE ZA KATEGORIZACIJO STANOVANJ The dwelling categorization fundamentals UDK: 728.1:351 DUŠAN ZUPANČIČ, EDO RODOŠEK, ALEKSANDAR SRDIČ P O V Z E T E l' • •". ■■ » s Č la n e k p r i k a z u j e p r e d l o g r a z v r š č a n ja s t a n o v a n j v k a t e g o r i j e g l e d e n a n a m e n , ki g a k a t e g o r i z a c i j a l a h k o im a . H e t e r o g e n o s t c i l j e v v r a z l i č n ih o k o l j i h in d r ž a v a h n a r e k u j e e l a s t i č n o s t s i s t e m a k a t e g o r i z a c i j e . Z a k ak ršn o k o l i d e f in i t i v n o r a z v r š č a n j e s t a n o v a n j j e z a t o r e j p o t r e b n o n a jp re j d e f in i ra t i v r e d n o s t s t a n o v a n j a . S p o m o č j o ra z v rs t i te v v r e d n o t in p o s t a v l j e n ih n a č e l v r e d n o t e n j a p r i d e m o d o k a te g o r i j s t a n o v a n j a , ki t e m e l j i j o n a s to p n j i s t a n d a r d a . Ker s e s to p n j a s t a n d a r d a s t a n o v a n j a l a h k o n a n a š a i z k l j u č n o n a s t a n o v a n j s k o e n o t o in n e n a s t a n o v a n j s k o z g r a d b o , j e v e l a b o r a t u l o č e n a k a t e g o r i z a c i j a in d iv i d u a ln i h in v e č s t a n o v a n j s k i h z g ra d b . S U M M A R Y ------- v T h e p a p e r p r e s e n t s a s u g g e s t i o n to h o u s i n g a p a r t m e n t c a t e g o r i e s . It s u p p o r t s v a r io u s a i m s tu r n o u t in d i f fe ren t e n v i r o n m e n t s a n d c o u n t r i e s . For a n y k in d o f c a t e g o r i s a t i o n it is e s s e n t i a l to d e f i n e t h e v a l u e o f a d w e l l u n i t . T h r o u g h t h e e s t a b l i s h e d s y s t e m o f v a l u a t i o n a n d a d e f in i t i o n o f a n a p a r t m e n t s t a n d a r d it is p o s s ib le t o c la s s i fy r e a s o n a b l e c a t e g o r i e s . L im i ta t io n o f s t a n d a r d d e g r e e t o t h e d w e l l s itse lf a n d n o t t o t h e t y p e o f t h e b u i l d i n g c a u s e s e s e p a r a t e c a t e g o r i s a t i o n o f i n d iv id u a l h o u s e s a n d j o in t a p a r t m e n t b u i ld in g s . 1. U V O D 1.1. Namen kategorizacije Praksa in namen kategorizacije stanovanj je v različnih okoljih in državah zelo heterogen, vendar je v globalu mogoče zaslediti predvsem naslednje namene kategori­ zacije : - Statistične obdelave, prikazi in popisi stanovanj na mednarodnem, deželnem ali lokalnem nivoju, in sicer za stanovanjski fond, novogradnje, rekonstrukcije in vzdrže­ vanje. - Instrument planiranja prostora, demografskega, social­ nega in ekonomskega razvoja države, dežele ali lokalne skupnosti in izdelave tovrstnih standardov, smernic ali priporočil. A vto rji: mag. D ušan Z upančič , dipl. gr. inž., prof. dr. Edo R odošek, dipl. gr. inž., A leksanda r Srdič, dipl. gr. inž. Univerza v L jubljani, FGG, Katedra za opera tivno g radben iš tvo - Znanstvene in strokovne obdelave, inventarizacija sta­ nja in trendov v stanovanjski sferi, prikazi, poročila, analize, uzance in smernice za programiranje, projektira­ nje, gradnjo, kontrolo, pogodbene odnose in obračun storitev. - Osnova za državno intervencijo na tržišču stanovanj pri graditvi ter vzdrževanju stanovanj in določanje kontro­ liranih najemnin. - Elementi za izračunavanje raznih davčnih osnov, so­ cialne, cenovne in fiskalne politike države in lokalne skupnosti v zemljiški, komunalni in nepremičninski sferi. Opisana heterogenost vodi do sklepa, da naj bo predlog kategorizacije stanovanj dovolj elastičen, da se bo lahko uporabljal v fleksibilnih oblikah, prilagojenih določenim namenom. Praksa razvrščanja stanovanj se v posameznih okoljih in državah močno razlikuje od teoretičnih opredelitev, tako na primer: vrednosti, razdelitev, tip, cenovna skupina. 1.2. Mednarodni primeri v sferi razvrščanja stanovanj Mednarodne statistike Organizacije združenih narodov in Evropske ekonomske komisije (1) zajemajo naslednje, za razvrščanje stanovanj, relevantne podatke: - skupno število stanovanj in ločeno po lastništvu - stanovanja po številu sob - opremljenost (kuhinja, vodovod, kopalnica, WC, elektri­ ka, centralno ogrevanje) - obdobje gradnje: - površina stanovanja: - število oseb v stanovanju - število dokončanih stanovanj, ločeno za urbana in ruralna področja - število stanovanj v kolektivnih stanovanjskih zgradbah - gradnja in vzdrževanje stanovanj. - v statistiki praviloma sploh ne uporabljajo besede kate- 1.2.1. Število kategorij in kriterijev razvrščanja gorizacija, ampak omenjajo besede: vrsta, tip, skupina, v različnih državah Država Število kategorij Število kriterijev osnovni/detajlni Albanija 9 6 Anglija 7 6 ,10 ,18 Avstrija 4 (5) 19 bivša Jugoslavija 3 6 bivša Vzhodna Nemčija 5 5/40 Bolgarija 3 7 Finska 6 1 Hrvatska 10 Japonska 3 Luksemburg 5 3/19 Madžarska 3 6 bivša Sovjetska zveza 3 Nemčija 8 5 Poljska 3(6) 8 Romunija 4 3 Slovenija 9/50, 3/15 Švedska 6 5/14 Švica 6/75,10/18 podskupina ali tudi splošne izraze Item/Description ozi­ roma šifra (ali koda)/obrazložitev - v strokovni literaturi je beseda kategorija prav tako bolj izjema kot pravilo, pa še tisti, ki jo uporabljajo (npr. v Poljski in bivši Vzhodni Nemčiji), jo tolmačijo kot velikost stanovanja po številu sob ali celo kategorizacijo gospodinj­ stva (ki jim nato »pripada« določeno stanovanje) - inozemski viri in sistemi razvrščanja najpogosteje upo­ rabljajo pojme: klasifikacija, kakovostni razred (GUETE- KLASE), stopnja opremljenosti (največkrat voda, elektrika, WC, kopalnica, centralno ogrevanje), redkeje pa pojme: gradacija, stopnja standarda, stopnja kakovosti, ocena 1 iE lsr \ r a aSnmlTiTUnn FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO LJUBLJANA Iz rezultatov razvrščanja stanovanj v kategorije v različnih državah lahko povzamemo naslednje bistvene elemente: - število kategorij stanovanja se suče od najmanj tri do največ devet, aritmetična (netehtana) sredina števila kate­ gorij pa je 5 - število osnovnih kriterijev (parametrov, razčlenitvenih determinant, značilnosti) je zelo raznoliko in sega od najmanj ene do največ devetnajst, aritmetična (netehtana) sredina števila osnovnih kriterijev pa je 7 - pogostost uporabe posameznih kriterijev (meril za ugo­ tavljanje kategorije) je daleč največja pri osnovnih fizičnih determinantah stanovanja, kot so: število sob, opremlje­ nost z osnovnimi instalacijami in površina. V drugi skupini takoj sledijo vrsta in tip zgradbe, funkcionalno zemljišče in število ležišč v stanovanju. V tretji skupini pogostosti so vsi ostali elementi: kvaliteta izdelave, trajnost, varnost, racionalnost, udobje in obdobje gradnje. 1.2.2. Razvrščanje stanovanj v R Sloveniji Stanovanjski zakon (9) definira naslednje za kategoriza­ cijo pomembne pojme: - stanovanje z osnovno definicijo v 2. členu ter dopolnil­ nimi opisi v 3., 4. in 5. členu - stanovanjsko hišo (večstanovanjsko in družinsko) v 7., 8. in 9. členu - sosedstvo zakon le omenja v 11. členu. Uradna slovenska statistika (10) obravnava stanovanjski sklad ob naslednjih podatkih: - število in površina stanovanj, ločeno za naselja mest­ nega tipa in za druga naselja - vrste stanovanj: posebne sobe, garsonjere in enosob­ na, dvosobna, trisobna, štirisobna, pet in večsobna - opremljenost z napeljavo: centralno ogrevanje, vodo­ vod, električni tok, kopalnica - dokončane stanovanjske stavbe po etažnosti, številu stanovanj in površini Metodološko zajema naša statistika (5) pri stanovanjskih stavbah naslednje: 8117 Polmontažne in montažne stavbe 8125 Zidane stanovanjske stavbe 8133 Stanovanja za počitek in rekreacijo 8141 Počitniške hišice, vile ipd. 8167 Druge stanovanjske stavbe (barake in prenosne stavbe) 8184 Rekonstrukcije in adaptacije stanovanjskih stavb 8192 Velika popravila stanovanjskih stavb Poleg tega so v obrazcih letnih poročil zajeti podatki o naslednjih relevantnih karakteristikah: - vrsta del na objektu (novogradnja, povečava, rekons­ trukcija ali adaptacija, veliko popravilo, redno vzdrževanje) - gradbena velikost objekta - namen stavbe j j 2331 PR A G ERSKO Q p>| TEL. 0 62 837100 F A X 0 6 2 8 3 7 217 IP i!J OPEKAH“ “ 1 VENTILACIJSKE TULJAVE P0R0LIT VINOTEKARJI! STROPNI, NOSILCI ( j a OPNI ~ POLNILCI CNI STROP - sistem graditve (na mestu, delno montažno, montažno) - material zunanjih sten - material nosilne konstrukcije - število etaž - instalacije (elektrika, voda, plin, centralno ogrevanje) V istem viru so podane naslednje opredelitve: Stanovanje je vsaka gradbena povezana celota, ki je namenjena za stanovanje in ima eno ali več sob z ustreznimi pomožnimi prostori (kuhinja, shramba, predso­ ba, kopalnica, stranišče) ali je brez njih ter ima vsaj en posebni vhod. Vrsta stanovanj je določena po številu sob v stanovanju. Soba je prostor, ki je s stalnimi stenami ločen od drugih stanovanjskih prostorov, ima neposredno dnevno svet­ lobo in najmanj 6 m2 površine. Posebna soba je stanovanje, ki ima sobo brez kuhinje in kopalnice. Ima lastno predsobo, stopnišče in shrambo, uporabna površina pomožnih prostorov pa je manjša od 6 m2. Garsonjera je stanovanje z eno sobo, kopalnico in predsobo, z majhno kuhinjo (do 4 m2) ali brez nje. Enosobno in večsobno stanovanje ima eno ali več sob, kuhinjo (ali pa ne) in druge pomožne prostore, katerih uporabna površina je večja od 6 m2. V površini stanovanja je upoštevana uporabna površina sob, kuhinje in drugih pomožnih prostorov, površina za­ prtih teras in verand ter površina pod vgrajenimi omarami. Debelina sten ter površina odprtih teras in balkonov ni upoštevana. IZ MEDNARODNIH PRIMERJAV LAHKO NEDVOUMNO UGOTOVIMO, DA JE PRIMARNO RAZVRŠČANJE STA­ NOVANJ VEDNO TIPOLOŠKO IN DA STA OSNOVNA TIPOLOŠKA SKLOPA ENOSTANOVANJSKA IN VEČ­ STANOVANJSKA ZGRADBA. 2 . V R E D N O S T S T A N O V A N J A IN S IS T E M I V R E D N O T E N J A 2.1. Razvrstitev vrednot Če definiramo ustreznost bivanja kot najbolj integralno 1.3. Osnovne zahteve kategorizacije NAČELA IMPLEMENTACIJA NAČEL - ZAHTEVE A. Enostavnost A/1 Za postopek kategoriziranja naj ne bi bilo potrebno ponovno točkovanje, niti ogled zgradbe/ stanovanja Kategorija mora biti prepoznavna na prvi pogled iz osnovnih podatkov, npr.: A/2 - kataster zemljiške knjige - obstoječa satistika - obstoječe točkovanje B. Groba gradacija B/1 Iz zahteve po enostavni prepoznavnosti sledi, da se morajo kategorije med seboj izrazito (močno, odločilno) razlikovati, torej jih ne sme biti preveč (največ pet ali šest) C. Izključnost (nezamenljivost) C/1 Osnovni atributi, ki uvrščajo stanovanje v določeno kategorijo, osnovnih atributov pomenijo fiksno opredelitev za to kategorijo in jih ni mogoče kompenzirati z drugimi atributi (več manjših razlik ne nadomesti ene osnovne) D. Selektivnost D/1 V kategorizaciji naj se ne navajajo atributi, ki se ne razlikujejo od kategorije do kategorije, ampak le tisti, ki pomenijo odločilno značilnost neke kategorije (po katerem se ta razlikuje od druge) 1.4. Kategorija stanovanja in stopnja standarda stanovanja KATEGORIJA STANOVANJA STOPNJA STANDARDA STANOVANJA RAZVSTITEV po fizičnih in geometrijskih OVREDNOTENJE glede na različne stopnje bivalnega danostih stanovanja standarda: - Visoka - Srednja - Minimalna - Podpovprečna (ne prinaša vrednostne sodbe o stanovanju) (prinaša vrednostno sodbo o stanovanjih) ODGOVARJA na vprašanja: ODGOVARJA na vprašanja: KAJ KOLIKO USTREZNO KAKŠNO KAKO KVALITETNO S ČIM VSE OPREMLJENO KOLIKO TRAJNO Iz pregledne tabele sledi naslednje: 1. PRIMARNA razvrstitev stanovanj v KATEGORIJE ne pomeni nič drugega kot opis fizičnih karakteristik, po katerem je možno takoj prepoznati neko stanovanje, ne da bi ga pri tem vrednotili. V okviru ISTE KATEGORIJE je torej teoretično možno imeti VSE ŠTIRI RAZLIČNE STOPNJE STANDARDA. 2. SEKUNDARNO ovrednotenje stanovanj po STOP­ NJAH STANDARDA je presoja uporabne vrednosti stano­ vanja za povprečnega stanovalca (ki ne bi imela tudi svoj odraz v kalkulativni - objektivni - družbeno upravičeni ceni stanovanja). Stopnje standarda so objektivno primer­ ljive le ZNOTRAJ ENE KATEGORIJE, ne pa tudi med različnimi kategorijami. Ni nujno, niti verjetno, da ima vsaka kategorija vse štiri stopnje standarda. vrednoto stanovanja, jo lahko razčlenimo na naslednje delne vrednote: A ustreznost lokacije B ustreznost urbanistične ureditve C ustreznost komunalne opremljenosti D ustreznost stanovanjske funkcionalnosti (dispozicija, povezave, površine) E fleksibilnost, higiensko-zdravstveni elementi na vseh nivojih (funkcionalno zemljišče, zgradba, stanovanje, po­ samezni prostori) F ustreznost tehnične izvedbe stanovanja (materiali, gradbena fizika, varnost, instalacije, trajnost, enostavnost vzdrževanja) na vseh v točki E naštetih nivojih. Posebej je treba opozoriti na izrazito p rep le tenos t vrednot, saj npr. dodatna tehnična opremljenost v bistvu tudi povečuje funkcionalnost, kakovostna lokacija dviguje obe­ nem kakovost zgradbe, ta pa zopet pogojuje kakovost stanovanj. 2.2. Načela vrednotenja stanovanj V viru (3) je vrednost definirana kot rezultat odločitve ocenjevalca. To pomeni, da nima smisla govoriti o vred­ nosti nekega objekta v absolutni obliki, brez navajanja, kdaj in s kakšnim namenom je bil ocenjen. Torej velja naslednje: »IZJAVA O VREDNOSTI NEKEGA OBJEKTA JE PRE­ SOJA ZA DOLOČENEGA UPORABNIKA.« V tehničnih vedah se pojem vrednotenja razlaga kot zavestno-racionalen proces vrednotenja, ki se lahko pred­ vidi, kontrolira in korigira. Ta proces temelji na določenih vrednostnih sistemih in orientacijah, vendar so njihove tehnike objektivizirane in opremljene s primernimi mer­ skimi instrumentarji. Lahko rečemo, da gre za objektivno nagradnjo na subjektivni osnovi. Deterministični pristop je avtoritativen, izhajajoč iz predpo­ stavke, da je ena rešitev vedno boljša od ostalih, tako da ni alternativ niti participacije. Odločilno je stališče strokov­ njakov, ki problematiko vrednotenja poznajo boljše od ostalih. Pri takšnem pristopu je vse jasno definirano in tudi ponovljeno vrednotenje da vedno iste rezultate. Probabilistični pristop izhaja, za razliko od determistične- ga, iz predpostavke, da lahko sistemi vrednotenja variirajo od človeka do človeka kot tudi iz tega, da ima vsak od teh sistemov pravico, da se vsaj delno odraža tudi v modelu. To se zagotavlja s podajanjem alternativnih tokov vrednotenja in tudi z možnostjo vključevanja uporabnika v vrednotenje. Spisek kriterijev se lahko popravlja, možne pa so tudi alternative pri ocenjevanju in ponderiranju kriterijev. Razlike med determinističnim in probabilističnim pristo­ pom so naslednje: 3 . K A T E G O R IZ A C IJ A S T A N O V A N J , S T O P N J A S T A N D A R D A S T A N O V A N J in D O P O L N IL O K A T E G O R IZ A C IJ E S T A N O V A N J - E L E M E N T I L O K A C IJ E in K O M U N A L N E O P R E M L J E N O S T I 3.1. Kategorizacija stanovanj, stanovanjskih zgradb in sosedstev Strokovne osnove za pravilnik o kategorizaciji stanovanj, stanovanjskih hiš in sosedstev so oblikovane na način, ki omogoča enovito označbo kategorij, razumljene na na­ slednji način: - kategorija stanovanj, vključno s stopnjo standarda sta­ novanja, je določljiva ločeno za stanovanje v enostano- vanjskih zgradbah (enodružinskih hišah) in ločeno za stanovanja v večstanovanjskih zgradbah - kategorizacija stanovan jsk ih hiš je določljiva prav tako ločeno za enostanovanjske in ločeno za večstanovanjske zgradbe in sicer je to enostavno prvi del kategorizacije (brez elementov, značilnih za posamezno stanovanje) - kategorizacija sosedstev je določljiva delno iz rubrike Dopolnilo kategorizacije stanovanj, ki opredeljuje ločeno elemente lokacije in elemente komunalne opremljenosti. 3.1.1. Kategorizacija stanovanj v enostanovanjskih zgradbah VRSTA STANOVANJA ZNAČILNOST in OZNAKA Tip (oblika) T E -s ta n o va n je venostanovanj8kl zgradbi Etažnost (nadstropnost) N št. sob v stanovanju (prostori) P Velikost parcele (zemljišča) Z Osnovno gradivo G Obdobje gradnje 0 3.1.2. Kategorizacija stanovanj v večstanovanjskih zgradbah VRSTASTANOVANJA ZNAČILNOST in OZNAKA Tip (oblika) T V -s ta n o v a n je v večstanovanjski zgradbi Etažnost (nadstropnost) N št. sob v stanovanju (prostori) P št. stanovanj v etaži (isti hodnik) H Osnovno gradivo G Obdobje gradnje 0 Deterministični pristop - spisek kriterijev je strogo limitiran - pri procesu vrednotenja ni alternativ - Pomen posameznih kriterijev je vnaprej določen - uporabnik ne sodeluje aktivno pri vrednotenju in odločanju - ponovljeno vrednotenje da vedno isti razultat Probabilistični pristop - spisek kriterijev se lahko veča in manjša - pri procesu vrednotenja obstajajo alterantivni tokovi - ocene pomena kriterijev lahko varirajo - uporabnik aktivno sodeluje pri vrednotenju in odločanju - ponovljeno vrednotenje ne da vedno istih rezultatov IZ POVEDANEGA SLEDI OSNOVNA TEZA, DA NAJ KATEGORIZACIJA NE PRETENDIRA NA IZREKANJU PRECIZNIH VREDNOSTNIH SODB O STANOVANJU, AMPAK NAJ POMENI PREDVSEM IZBRANI NAČIN RAZVRŠČANJA STANOVANJ PO NJIHOVIH FIZIČNIH KARAKTERISTIKAH, STOPNJA STANDARDA STANO­ VANJ PA NAJ BO ZGOLJ DOPOLNILO. 3.2. Stopnja standarda stanovanj Stopnja standarda stanovanja se kot dodatno opredeljeva­ nje nanaša IZKLJUČNO NA STANOVANJSKO ENOTO, ne pa na stanovanjsko zgradbo. Ker se lahko znotraj večstanovanjske zgradbe nahajajo stanovanja različne stopnje standarda, sledi iz tega naslednje: - kategorizacija stanovanj v enostanovanjskih zgradbah (enodružinskih hišah) je obenem kategorizacija celotne enostanovanjske zgradbe, vključno s stopnjo standarda - kategorizacija stanovanj v večstanovanjskih zgradbah se nanaša vključno s stopnjo standarda le na zadevno stanovanjsko enoto. Drugače povedano, večstanovanjska zgradba, ki vsebuje stanovanja različn ih stopenj stan­ darda dovoljuje le prvostopenjsko kategorizacijo. Standard stanovanj se deli na štiri stopnje: »V« - visoka stopnja standarda »S« - srednja stopnja standarda »M« - minimalna stopnja standarda »P« - podstandardna stopnja standarda Na opredelitev stopnje standarda vplivajo naslednji ele­ menti: - tipologija zgradbe a) enostanovanjske zgradbe: oblika, etažnost, zemljišče- okolica b) večstanovanjske zgradbe: oblika, etažnost, št. stano- vanj/etažo, zemljišče-okolica - tipologija stanovanja a) enostanovanjske zgradbe: struktura-funkcija, velikost enote b) večstanovanjske zgradbe: orientacija, struktura- funkcija, velikost enote-število sob - pri čemer pogojuje element velikost enote-število sob razmerje [št. spalnic/št. ležišč] v odnosu na velikost stanovanjske enote - b iva ln i in tehničn i s tandard : lega in suhost stanovanja, toplotna izoliranost, vodovodna inštalacija, WC v stanova­ nju, kopalnica v stanovanju, centralno ogrevanje - stan je in vzdrževanje zg radbe : obdobje gradnje, re­ konstrukcija, stanje, vzdrževanje. 3.3. Dopolnilo kategorije stanovanja zaradi elementov lokacije in komunalne opremljenosti Elementi lokacije in elementi komunalne opremljenosti so obdelani posebej z namenom, DA BI SE OMOGOČILA OPCIJA NJIHOVE PRIKLJUČITVE ALI NEPRIKLJUČI- TVE KATEGORIZACIJI STANOVANJ. Opcija pušča od­ prto strokovno-politično odločitev o načinu opredeljevanja kategorije stanovanja v širšem smislu, to je vključno s KATEGORIZACIJO SOSEDSTEV ali brez nje. Odločitev je odvisna od NAMENA kategorizacije, ki je različen od države do države, in sicer: - za potrebe trga nepremičnin, cenitev ter izračunavanja fiskalnih in drugih dajatev (npr. mestne rente) je potrebno vedeti, KJE leži stanovanje, torej je zanimivo vključiti elemente lokacije - za potrebe planiranja razvoja mesta, zlasti komunalnih virov in naprav, je koristno poznati obstoječi komunalni standard za določena urbana zemljišča, enako tudi za izračunavanje stroškov razširjene reprodukcije komunal­ ne, prometne in energetske infrastrukture. Dopolnitev kategorije stanovanja glede na elemente loka­ cije (coninga) in funkcionalnega zemljišča se lahko izvede bodisi na podlagi veljavnega akta občine (mesta) o coniranju stavbnih zemljišč bodisi na podlagi dogovora izvedencev oziroma cenilcev pristojnega sodišča bodisi na način, opredeljen viru (8). Ne glede na način določanja je rezultat, relevanten za kategorizacijo, vedno neko razvrščanje na omejeno število con (od 1 do največ 5) v odvisnosti od velikosti mesta (naselja). VELIKOST ZEMLJIŠČA Priporočljivo število con Mesto z nad 100.000 preb. (republiški center) 5 25.000-100.000 (regionalni center) 4 10.000-25.000 (občinska središča) 3 5.000-10.000 (naselja) 2 do 5.000 (kraji) 1 L I T E R A T U R A ■ 1. »Anual Bulletin of housing and building statistics for Europe and North America«, UN/ECE, Geneva, 1993. 2. P. Boelhouwer, H. Heijden: »Housing Systems in Europe — Part I., A Comparative Study of Housing Policy«, Delft University Press, Hague, Netherland, 1992. 3. B. Frommes, M. Vaerenberg: »Les criteres de qualite du logement«, Luksemburg, 1980. 4. »Housing in the Netherlands«, RID Centre for housing, Nationale Woningraad, ALMERE, The Netherlands, 1990. 5. »Nomenklatura gradbenih objektov in del X.«, 2. predelana izdaja, Zavod RS za statistiko, Ljubljana, 1992. 6. »Ökonomische, rechtliche und verfahrenstechnische Möglichkeiten zur Einführung der Wohnwertmiete bei öffentlich geförderten Wohnungen« — Bundesministerium für Raumordnung, Bauwesen und Städtebau, Bonn, 1986. 7. E. Panchauser: »Die Klassifizierung des Nutzwertes von Wohnungen«, Institut für Bauforschung, Hannover, BRD, 1981. 8. E. Rodošek, D. Zupančič: »Strokovne osnove za pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš«, FAGG, Ljubljana, 1991. 9. Stanovanjski zakon, UL RS 18/91. 10. Statistični letopis 1991. RZS, Ljubljana. U N IV E R Z A V M A R IB O R U . FA K U LTE TA Z A G R A D B E N IŠ T V O 62000 Maribor, Smetanova 17, tel.: 062 25-461,221 -112, telefax: 062 225-013 16 ■ H l l k l l l i — ■■■ ■ ==- - - ....... - ---------- -■==• ---- ;---- —7= ---- !-..-——----- : - — ~ - =F ------ - — §§3 § GV XXXXV • 11-12 STR.: 59-67 NOVEMBER-DECEMBER 1996 OBREMENILNA PREIZKUŠNJA KOROŠKEGA MOSTU V MARIBORU The loading test of the Koroška bridge in Maribor UDK 624.21:620.178.7 ANDREJ ŠTRUKELJ, MARJAN PIPENBAHER, GORAZD LIPNIK, BOŠTJAN KOVAČIČ P O V Z E T E k' ^ - - ' ~ ^ = S o d e la v c i L a b o r a to r i j a z a p r e i s k a v e m a t e r i a l o v in k o n s t ru k c i j s m o v d n e h o d 1 6 . d o 1 8 . o k t o b r a s k u p a j z i z v a j a l c e m g r a d b e n i h d e l G P G r a d i s N iz k e g r a d n j e o p ra v i l i o b r e m e n i l n o p r e i z k u š n j o K o r o š k e g a m o s tu v M a r ib o r u . O b r e m e n i l n a p r e i z k u š n j a j e b i l a o p r a v l j e n a v s k l a d u s s t a n d a r d o m z a o b r e m e n i l n e p r e i z k u š n j e m o s t o v JUS U . M 1 . 0 4 6 . , ki j e t r e n u t n o š e v v e l ja v i . P o le g g e o d e t s k i h m e r i t e v p o m i k o v k o n s t r u k c i j e so b i le i z v e d e n e še m e r i tv e s p e c i f i č n ih d e f o r m a c i j . V o k v i ru d i n a m i č n e g a o b r e m e n i l n e g a p r e i z k u s a s p r e v o z o m t e s t n e g a v o z i l a z r a z l i č n i m i h i t r o s tm i p r e k m o s t u p a j e b i l a i z v e d e n a tu d i p r e i z k u š n j a z v z b u j a n j e m , k a t e r e g a f r e k v e n c a j e b l i z u p r v e l a s tn e v e r t i k a ln e f r e k v e n c e k o n s t r u k c i j e , n a p o d la g i k a t e r e s o b i le k a s n e j e d o l o č e n e f r e k v e n č n e k a r a k te r i s t i k e m o s t u . M o s t j e bil v z b u j a n tu d i z u d a r n o o b r e m e n i t v i j o , ki j e b i la s i m u l i r a n a s s u n k o v i t im z a v i r a n j e m t o v o r n j a k a v b l iž in i p o s a m e z n e g a m e r s k e g a m e s t a . N a p o d la g i r e z u l t a t o v t e m e r i tv e so b i le d o l o č e n e tu d i r e a l n e d u š i l n e k a r a k te r i s t i k e m o s tu . S U M M A R ^ T h e lo a d in g t e s t o f t h e K o ro š k a b r id g e h a s b e e n m a d e b y c o l l a b o r a t o r s o f t h e L a b o r a to ry fo r s t r u c t u r e a n d m a te r ia l t e s t in g o f t h e F a c u l ty o f Civil E n g in e e r in g in M a r i b o r t o g e t h e r w i th G P G r a d i s N i z k e G r a d n j e . T h e t e s t h a s b e e n m a d e in a c c o r d a n c e to JU S U . M 1 . 0 4 6 s t a n d a r d . T h e n e c e s s a r y m e a s u r e m e n t s h a v e b e e n m a d e b y g e o d e t i c a n d e l e c t r o n i c e q u i p m e n t . In t h e f r a m e o f t h e s ta t ic a l te s t in g t h e d i s p l a c e m e n t s a n d s t r a in s h a v e b e e n m e a s u r e d . T h e m e a s u r e m e n t s o f t h e d y n a m i c a l r e s p o n s e o f t h e b r id g e h a v e b e e n t h e b a s e fo r t h e e v a l u a t i o n o f t h e d y n a m i c a l f a c to r , f r e q u e n c y a n d d u m p i n g c h a r a c t e r i s t i c s o f t h e b r id g e . A vto rji: M ag. A nd re j Š truke lj, dipl. inž. gradb., asistent, F aku lte ta za g radbeništvo, M aribo r M arjan P ipenbaher, dipl. inž. gradb., vod iln i pro jektan t, Inžen irsk i b iro P O N T ING, M aribo r Mag. G orazd Lipnik, dipl. fiz., asistent, Faku lte ta za e lektro tehn iko , M aribo r Boštjan Kovačič, dipl. inž. geod., asistent, Faku lte ta za g radben ištvo , M aribo r 1. K R A T E K O P IS P R O J E K T A Koroški most sestavljata dve samostojni, enaki ločeni vzporedni mostni konstrukciji, ki potekata 0.60 m narazen. Vsako od njiju predstavlja asimetrični prostorski okvir. Elemente posamezne konstrukcije tvorijo: vzdolžno ome­ jeno prednapeta betonska škatla spremenljive višine (2.80 m do 7.50 m), dve vmesni podpori in masivna krajna opornika. Celotna dolžina mostu znaša 235 m (55.0 m 4- 110.0 m + 70.0 m). Voziščni plošči sta široki 11.20 m. Ojačitve s prečniki nad podporami zagotavljajo zvezni prenos obtežbe na stebre in povečujejo torzijsko togost škatle. Škatlasta zgornja konstrukcija okvirja je togo vpeta v obe vmesni podpori, ki ju predstavljata betonska stebra. Togost stebra na levem bregu Drave je bistveno večja od stebra ob desnem bregu, zato predstavlja leva podpora glede na to, da so podpore na krajnih opornikih drsne, center horizontalnih pomikov. Levi steber je vpet v pilotno blazino. Temeljenje je globoko na uvrtanih pilotih, ki segajo najmanj 4.5 m v kompakten lapor, ki se nahaja pod obrežnim prodom. Desni steber ima prerez elipsaste oblike in je vpet v vodnjak, ki sega ca. 2.0 m v trden lapor. Krajna opornika sta globoko temeljena na uvrtanih pilotih. Pred izvedbo temeljenja je bil na mestu, kjer se je kasneje izvajalo pilotiranje oziroma temeljenje z vodnjakom, izve­ den začasni utrjeni nasip, ki je bil po končani gradnji odstranjen. Projektantje analiziral konstrukcijo na modelu prostorskega okvira z upoštevanjem elastične vpetosti pilotov oziroma temeljev v zemeljski polprostor. Oba škatlasta nosilca sta izvedena po principu proste konzolne gradnje. 2 . P O T E K O B R E M E N IL N E P R E IZ K U Š N J E 2.1. Statične preiskave: V okviru statičnih preiskav objekta je bila posebna pozor­ nost namenjena opazovanju vpliva preizkusne obtežbe na obnašanje prekladne konstrukcije v poljih. Za vsakega od izvedenih obremenilnih slučajev je bil poleg geodetskih meritev zabeležen tudi časovni potek razvoja specifičnih deformacij. Hkrati je potekalo tudi opazovanje posedanja podpor (obrežnih opornikov in stebrov). Vrstni red velikosti posedanja podpor je bil bistveno manjši od deformacij v poljih in se je gibal na meji možnosti odčitavanja geodet­ skega instrumenta, zato kasneje v prikazu rezultatov meritev in primerjave računskih in izmerjenih vrednosti posedanje podpor ni več posebej omenjeno. 2.1.1. Razporeditev merskih mest Vertikalni pomiki konstrukcije so bili izmerjeni geodetsko z dvema aparatoma proizvajalca Nikon DTM 720. V sre­ dini polja 3 na dolvodnem objektu pa so bili vertikalni pomiki izmerjeni s pomočjo induktivnih merilcev pomikov, saj je v času izvajanja te meritve dež onemogočil geodet­ sko merjenje. Geodetska merska mesta so razporejena simetrično glede na os posameznega objekta, njihov vzdolžni razpored pa je prikazan na sliki 1. Specifične deformacije so bile izmerjene s pomočjo meril­ nih trakov (strain gauges) proizvajalca HBM z oznako' 1-LY43-100/120 nalepljenih na 18 merskih mestih na gorvodnem objektu in na 3 karakterističnih merskih mestih na dolvodnem objektu. Za zajemanje podatkov je bil uporabljen analogno-digitalni pretvornik znamke Hewlett- Packard, za shranjevanje in kasnejšo obdelavo podatkov pa IBM kompatibilni osebni računalnik z operacijskim sistemom W indows 95. Rezultati meritev so obdelani s programskima paketoma M icrosoft E xce l 7.0 in M athem a­ tics 2.23. Merska mesta za spremljanje specifičnih defor­ macij so razporejena vzdolž osi posameznega objekta. Zaradi omejenega dosega odrov so bili merilni trakovi na stebrih nalepljeni izven osi. Vzdolžni razpored merskih mest za spremljanje specifičnih deformacij je prikazan za gorvodni objekt na sliki 2, za dolvodni objekt pa na sliki 3. Slika 1 : Razpored geodet­ skih merskih mest na obeh objektih M -g t5-g Ifc-g 17- _ _ o f c r Slika 2: Razpored merskih mest za spremljanje specifič­ nih deformacij na gorvodnem objektu Slika 3: Razpored merskih mest za spremljanje specifič­ nih deformacij na dolvodnem objektu 2.1.2. Velikost in razporeditev preizkusne obtežbe Računska prometna shema za prometno obtežbo v pro­ jektni dokumentaciji, ki jo je izdelal Inženirski biro PON- TING iz Maribora, je vzeta po DIN 1072 - klasa obtežbe 60/30 (december 1985). V skladu s tem je bilo potrebno zagotoviti za izvedbo obremenilne preizkušnje 14 tovor­ njakov. Skupna teža posameznega vozila je v povprečju znašala ca. 280 kN. Pri obremenilni preizkušnji jih je bilo prisotnih 15 (eden je bil rezerva). Za testiranje obnašanja vseh delov konstrukcije pod maksimalno obremenitvijo je bilo na vsaki od obeh vzporednih konstrukcij predvidenih deset različnih postavitev tovornjakov. Od tega devet centričnih in ena ekscentrična. Ker se je med izvajanjem obremenilnih preizkusov v poljih na obeh objektih pokaza­ lo, da je posedanje podpor minimalno, so bile na obeh objektih dejansko izvedene le centrične obremenitve vseh treh polj in ekscentrična obremenitev polja 2. Koeficient intenzivnosti (U), kot ga definira JUSU.M1.046., za ob- težne primere 2, 5, 8 in 10 znaša od 0.72 do 1.00. To pomeni, da se predvideno breme nahaja v mejah nor­ malne preizkusne obremenitve, za katero je v standardu zahtevano, da je 0 .5< U < 1 .0 . 2.2. Dinamične preiskave V okviru dinamičnih preiskav so bile izvedene meritve odziva prekladne konstrukcije pri prevozu s tovornjakom po sredini posameznega objekta. Kot referenca oziroma rezultat ustrezne statične obremenitve je bila upoštevana deformacija na vsakem od merskih mest povzročena s 5 -10 minutnim postankom vozila. Različna intenzivnost dinamične obremenitve pa je bila dosežena s prehodom vozila prek mostu z različnimi hitrostmi. Izmerjen je bil odziv obeh objektov pri hitrostih 10, 20, 40 in 60 km/h ter pri največji hitrosti, ki jo je testno vozilo ob danih pogojih dovoza na most lahko razvilo. Izveden je bil tudi preizkus s periodičnim vzbujanjem. To je bilo doseženo z vožnjo testnega vozila prek ovir ( mostnic), ki so bile postavljene na enakih razdaljah (22 m). Razmak med ovirami je bil preračunan tako, da vozilo pri vožnji s hitrostjo ca. 60 km/h (16.67 m/s) udarja po konstrukciji v časovnih intervalih enakih približno dva­ kratniku nihajnega časa, ki pripada prvi lastni vertikalni frekvenci, ki znaša po rezultatih meritve z akcelerometrom na podlagi ambientalnega vzbujanja okrog 1.5 Hz. 2.2.1. Razporeditev merskih mest Za dinamične preiskave je bilo uporabljeno pet induktivnih merilcev pomikov. Razporejeni so bili tako, da se je nahajal po eden v vsakem od krajnih polj in trije v vmesnem polju. Položaj merilnih mest je prikazan na sliki 4. Ker sta oba objekta (gorvodni in dolvodni) povsem samostojni konstrukciji, je bilo v tem primeru mogoče induktivne merilce pritrditi na posebej za to izdelana stojala sestavljena iz cevi za cevne odre, ki so bila postavljena na sosednjem objektu, s konzolo pa so segala nad objekt, na katerem so se odvijale meritve. Zajemanje in obdelava podatkov se je vršilo z enako opremo kot pri meritvah specifičnih deformacij. 3 . R E Z U L T A T I S T A T IČ N IH P R E IS K A V 3.1. Vertikalni pomiki Rezultati geodetskih meritev in primerjava z računskimi vrednostmi so v uradnem poročilu za vsako postavitev vozil podani v posebni preglednici. V prvih dveh stolpcih so oznake posameznih merskih mest in izračunani pomiki za ustrezna merska mesta. Sledijo izmerjeni vertikalni pomiki in trajne deformacije po razbremenitvi na notra­ njem in zunanjem robu objekta ter izračunane povprečne vrednosti vertikalnih pomikov in trajnih deformacij. V zadnjem stolpcu je podano razmerje med srednjo vred­ nostjo izmerjenega pomika za posamezno mersko točko in ustrezno vrednostjo računskega pomika. Vsaki pregled­ nici sledi kratek komentar. Ker namen prispevka ni suho­ parno nizati podatke, ampak čim bolj nazorno prikazati način in obseg meritev ter kasnejše obdelave rezultatov, so prikazane številčne vrednosti le za centrično obreme­ nitev vmesnega polja na gorvodnem objektu, kjer so bile dosežene največje vrednosti vertikalnih pomikov. oznaka merskega mesta izračunani pom ik (ur) v m m izmerjene deformacije pri obremenitvi in po razbremenitvi ( u j v m m razmerje upoJur notran (U ji rob n) zunan (u ji rob z) povprečna v. (UDOv) obr. razbr. obr. razbr. obr. razbr. H 8.8 8.1 0.7 7.2 1.4 7.7 1.1 0.875 H 9.0 8.5 0.7 7.6 1.0 8.1 0.9 0.900 H 5.4 6.1 0.0 4.1 1.6 5.1 0.8 0.944 9-g -41.5 ■35.6 -3.8 -31.1 -1.9 -33.4 -2.9 0.805 10-R -47.4 -41.7 -3.5 -43.1 -1.4 -42.4 -2.5 0.895 Preglednica 1. Vertikalni pomiki - obremenitev polja 2 na gorvod­ nem objektu Na obremenjenem polju 2 so izmerjeni pomiki povsod manjši od izračunanih vrednosti. Prav tako tudi izmerjeni pomiki na merskih mestih v polju 1 ne dosegajo pričako­ vanih vrednosti. Največje trajne deformacije znašajo v polju 2 8 .6% vrednosti pomika realiziranega med obreme­ nitvijo, v polju 1 pa 15%, kar je v dopustnih mejah. Na osenčeni podlagi je prikazana največja vrednost pomika v polju 2. Zanimiv je še potek meritve maksimalnega poveša polja 3 na dolvodnem objektu. Ker je 17. novembra že ves dan po malem nagajalo vreme, so se meritve zavlekle v večerne ure, v času priprav na zadnji obreme- Slika 5: Časovni potek vertikalnega pomika merskega mesta 15-g na dolvodnem objektu za obtežbo v tretjem polju nilni primer pa je pričelo tudi močno deževati. Meritev z geodetskim instrumentom v takšnih razmerah ni bilo mogoče izvesti, zato so bile izvedene s pomočjo dveh induktivnih merilcev pomikov postavljenih na mersko me­ sto 15-g ca. 10 cm narazen. Časovni potek izmerjenih vertikalnih pomikov na merskem mestu 15-g je prikazan na sliki 5. Razlika med obema signaloma, ki znaša v povprečju 0.58 mm, je nastala zaradi neravnin v asfaltu pri kalibraciji induktivnih merilcev pred izvedbo meritve. vertikalni p om ik i v m m trajna deform acija v m m kanal 1 -14.0531 -0.94153 kanal 2 -14.6282 -0.90512 povprečje -14.3407 -0.92333 Preglednica 2: Povprečne vrednosti vertikalnih pomikov in trajnih deformacij po posameznem kanalu in povprečje odčitkov na obeh kanalih (15-g) Računska vrednost pomika za to postavitev vozil na omenjenem merskem mestu zn a ša -15 .6 mm. Razmerje izmerjenega in predvidenega pomika potem znaša 0.919. Trajne deformacije pa dosegajo vrednost 6.4% , kar je v dopustnih mejah. 4.2. Specifične deformacije Specifične deformacije so bile merjene za vsak obreme­ nilni primer hkrati z geodetskim merjenjem pomikov kons­ trukcije. Ker je bilo s pomočjo računalnika mogoče sprotno spremljati časovni razvoj specifičnih deformacij, je bilo s tem tako pri obremenitvi kot tudi po razbremenitvi možno ugotoviti, kdaj se je konstrukcija umirila. Hitrost vzorčenja pri teh testih je bil 1 odčitek na 20 sekund. V preglednici 4 so kot primer prikazane računske vrednosti, izmerjene vrednosti ter primerjava izmerjenih in računskih vrednosti normalnih specifičnih deformacij za centrično postavitev vozil v sredino gorvodnega objekta. Pri obremenitvi polja 2 so bile izmerjene vrednosti v splošnem manjše od pričakovanih. Nad stebri v računskih vrednostih prihaja do skoka specifičnih deformacij, realno pa je pričakovati, da pride na teh mestih do izravnave napetosti in specifičnih deformacij, kar potrjujejo tudi rezultati meritev. Izmerjene vrednosti na merskem mestu 15-s se namreč nahajajo med zgornjo in spodnjo izraču­ nano vrednostjo. Izmerjene vrednosti so bile večje od pričakovanih le nad podporo 2 (mersko mesto 17-s), in sicer za ca. 30% . Prekoračitev je lokalna in ne vpliva niti na funkcionalnost in estetski videz niti na varnost kons­ trukcije. Ob detajlnem pregledu površine betona namreč v okolici merskega mesta 17-s v času obremenitve ni bilo mogoče zaslediti nobenih s prostim očesom vidnih razpok, pa tudi po absolutni vrednosti so specifične deformacije na tem mestu 5-6-krat manjše od največjih vrednosti izmerjenih na obeh straneh stebra (merski mesti 18-s in 19-s). Dejstvo, da se specifične deformacije na vseh merskih mestih po razbremenitvi ustalijo praktično na vrednosti nič (slika 6), pa kaže na elastično obnašanje konstrukcije. Meritve specifičnih deformacij so na dolvodnem objektu potekale enako kot na gorvodnem, Ker sta objekta kons­ trukcijsko praktično identična, so bili merilni trakovi v tem primeru nameščeni le na treh karakterističnih merskih mestih (na sredini vsakega polja). Rezultati meritev za obremenitev polja 2 pa so prikazani v preglednici 5 in na sliki 7. oznaka m erskega m esta izračunane količine izm erjene spec. d eform a­ cije ( e™) V /JS razm erjeupogibni m o m en ti (M z) v M N m osn e sile (Nx) v M N odpor, m om en ti (W z) v m 3 p o vrš i­ n e (A) v m 2 norm alne napetosti (< ?x) v M P a spec. d efo rm a ­ cije ( e / ) v /JS 1-S -3.256 0.026 -5.6361 7.795 -0.5744 -16.89320 -17.0237 1.0077 2-S -8.099 0.023 -6.4043 7.725 -1.2616 -37.10710 -36.3669 0.9801 3-s -12.954 0.009 -13.885 9.610 -0.9320 -27.41214 -21.6502 0.7898 4-s 40.359 -2.116 -15.914 13.08 2.3743 69.83221 34.20862 0.4899 6-s -32.732 -1.282 -23.673 11.52 -1.4940 -43.93991 -27.3343 0.6221 7-s -6.738 -1.282 -10.458 8.790 -0.7901 -23.23938 -5.93469 0.2554 8-s 15.736 -1.078 -6.016 7.585 2.4736 72.75203 56.91024 0.7822 9-s 23.030 -1.067 -5.305 4.590 4.1087 120.8449 89.8115 0.7432 10-s 14.350 -1.067 -5.305 4.590 2.4725 72.72157 65.23472 0.8970 11-s -7.466 -1.096 -5.305 4.590 -1.6461 -48.41563 -7.74133 0.1599 12-s -9.781 -0.006 -5.305 4.590 -1.8450 -54.26587 -26.6465 0.4910 13-s -6.986 -0.006 -5.305 4.590 -1.3182 -38.76994 -31.8356 0.8211 14-s -2.795 -0.015 -5.305 4.590 -0.5301 -15.5920 -13.4648 0.8636 15-s -15.370 -30.629 - 0 .0 1 0 -1.130 14.633 15.15 1.0497 2.0186 30.87369 59.36936 29.44667 0.9538 0.4960 16-s 23.030 -1.067 20.104 4.590 -1.3780 -40.52956 -39.3868 0.9718 17-s -65.175 -22.368 -1.067 0.027 40.397 17.47 0.6971 0.5553 20.50364 16.33088 26.04198 1.2701 1.5946 18-s 13.584 -1.846 - 2 .0 0 0 7.060 -7.0535 -192.0743 -93.9483 0.4891 19-s 13.584 -1.846 2 .0 0 0 7.060 6.53053 207.4551 135.3695 0.6525 Preglednica 3: Obremenitev polja 2 na gorvodnem objektu - specifične deformacije 4 . R E Z U L T A T I D IN A M IČ N IH P R E IS K A V odgovor obeh konstrukt^ zaradi obtežbe s tovornjakom skupne teže ca. 280 kN. Statični odgovor konstrukcije je 4.1. Določitev dinamičnega faktorja bil izmerjen tako, da je testno vozilo počasi prevozilo oba objekta. Na sredini vsakega polja je imelo 5 do 10- minutni Za določitev dinamičnega faktorja gorvodnega in dolvod- postanek. Časovni razvoj deformacij zaradi omenjene nega objekta je bilo potrebno izmeriti dinamični in statični statične obremenitve je za gorvodni objekt prikazan na oznaka m erskega m esta izračunane količine izm erjene spec. d efo rm a ­ cije ( e™) V /JS razm erje £/"/£/ upogibni m o m e n ti (M z) v M N m osn e sile (N x) v M N odpor, m o m en ti (W z) v m 3 p o vrš i­ n e (A ) v m 2 n orm aln e n apetosti (°x ) v M P a spec. d efo rm a ­ cije (e/) v /JS 2-S -8.099 0.023 -6.4043 7.725 -1.2616 -37.10710 -35.836 0.9657 9-S 23.030 -1.067 -5.305 4.590 4.1087 120.8449 92.49307 0.7654 13-S -6.986 -0.006 -5.305 4.590 -1.3182 -38.76994 -29.1856 0.7528 Preglednica 4: Obremenitev polja 2 na dolvodnem objektu - specifične deformacije Slika 6: Časovni potek raz­ voja specifičnih deformacij za vseh 18 merskih mest pri po­ stavitvi vozil v sredino polja 2 (obtežni slučaj št. 5) na gor- vodnem objektu Slika 7: Časovni potek razvoja specifičnih deformacij za tri karakteristična merska mesta pri postavitvi vozil v sredino polja 2 na dolvodnem objektu objekt prikazan na sliki 8. Dinamični faktor v vsaki od merskih točk je definiran kot razmerje maksimalnega dinamičnega odziva in odziva na statično obremenitev. Za vseh 5 merskih točk na obeh objektih je to prikazano v preglednicah 5 in 6. mersko mesto 1-d 2-d 3-d 4-d 5-d statični pomik -1.23553 -2.29868 -3.48809 -3.99029 -1.65705 amplituda din. pomika -1.23723 -2.50239 -3.85192 -4.16218 -1.70189 dinamični faktor 1.001 1.089 1.043 1.027 Preglednica 5: Dinamični faktorji za gorvodni objekt mersko mesto 1-d 2-d 3-d 4-d 5-d statični pomik -1.57600 -2.33424 -3.69490 -4.11180 -1.62000 amplituda din. pomika -1.65001 -2.50251 -3.85192 -4.16200 1.70200 dinamični faktor 1.047 1.072 1.043 1.012 1.051 Preglednica 6: Dinamični faktorji za dolvodni objekt sliki 9. V naslednji fazi je testno vozilo prevozilo vsakega od objektov s hitrostjo 10 km/h, 20 km/h, 40 km/h, 60 km/h in z maksimalno hitrostjo, ki jo je lahko razvilo (ca. 70 km/h). Za vse opisane faze je bil zabeležen časovni potek deformacij ob prehodu vozila. Zaradi različnih hitro­ sti vozila in s tem tudi različnih dolžin odčitanega signala pa omenjeni časovni diagrami pomikov med seboj niso primerljivi. Pokazalo se je , da amplitude oscilacij konstruk­ cije okrog ravnovesne lege naraščajo v odvisnosti od hitrosti testnega vozila in so največje takrat, ko vozilo prevozi most z maksimalno hitrostjo. Časovni potek pomi­ kov za najneugodnejši obtežni primer je za gorvodni V statičnem računu je upoštevana vrednost dinamičnega faktorja