LISTEK. Zšodbe napoleonskc^a vojaka. ' Pnnooski apisal Brokmann-Chatrian; preložil AL B. 11. nadaljevanje. I>i\e 8. aprila je bataljon stopil v erfurtsko trdnjavo. "Mesto je jako utrjeno fai bogato. Nikdar ne pozabintv, kako |e takrat, 'ko smo se na trgu pred vojašnico razšli, vozni ¦«vojster naredniku naše stotnije izročrl sveženj pisem. Med njimi je bilo eno zame. Takoj sem spoznal Katarinino .pisavo. To me je tako pretreslo, da so se mi šibila kolena. Cebedej je vzel mojo puško in rekel: »Pojdival« Tudi on je bil vesel, da bo kaj zvedei iz Pfalzburga. Jae sem bil pismo vtaknil v žep in vsi moji rojaki so fii za mano, ker bi ge bili radi slišali čitati. Jaz pa sem hotel mirno sedeti na svoji postelji, predno bi ga odprl, fn pričel sem šele, ko smo bili nastanjeni v kotu trdnjave tn je moja puška visela na stojalu. Neikateri so se mi ob&iali preko ram. Meni so solze tekle po licih, ker mi je Katarina pisala, da moli zame. Ko so tovariši to čuli, so reldi: »Vemo, da tudi za nas molijo doma.« In eden je govoril o svoji materi, drugi o svojih sesIrah, tretji o svoji nevesti. Nazadnje je še gospod Gulden pristavil nekaj vrstic, v katerih je pisal, da je v nvestu vse v redu, naj ne izgubimo poguma, in da bo ta nesreča trajala samo kratek čas. Posebno mi je naročal, naj povem tovarišem, da se priložujejo njih starši, ker niso dobili od njiih še niti najmanjlega poročila. Pismo je bilo za nas vse veMka tolažba. In ako pomisltm, da je bilo 8. aprila, in da so se bojj kmalu imeli začeti, sem ga smatral za zadnji pozdrav iz donvovine polovki od nas: marsikdo izmed nas ne bo nxkdar več slišal o svojih stargih, o prijateljih, o vseh, ki jih {• rad imel na tem svetu. XII. Vse to je bil, kakor je rekel narednik Pinto, šde uvod, kajti ples se je imel šele pričeti. Za zdaj smo z bataljonom sedemindvajsetih opravljali službo v trdnjavi in videli z nasipov vso okolico pokrito s četami, ki so bile deloma nastanjene v taboru, deloma po vaseh. Dne 18. aprila, ko sem se bH vrnil od straze pri warthauskih vratih, mi je rekel narednik, s katerim sva bila postala prijatelja: »Strelec Bertha, cesar je prišeL« Nihče še ni ničesar slišal o tem, zato sem odgovoril: »Dovolite, gospod narednik pravkar sem s saperjem Mertinom, lci je iirvel sirvoči ordonančino službo pri generalu, izpil čašioo — pa mi ni povedal nič takega.« Pinto pa je pomežiknil in rekel: »Povsod se vse giblje . . . vse hiti . . . Samo ti tega še ne razumeš, re"krut A on je tu, čutim ga po vsem telesu. Le poglej, tam doli po cestali, kako diriafo kurir^... Povscd se je začelo novo življenje. Le počakaj, ko pride prvi dan, boi ie videl: cesarskim in kozakom niti ni treba natikati očal, da vidijo, je li pri nas — to opazijo takoj.« It\ narednik se je smejal v dolgo brudo. Imel sem občutek, kakor da me čaka velika nesreča, a bil sem primoran, delati vesel obraz. Da povem na kratko: narednik se ni motil, kajti tisti dan okrog treh popoldne so se pričele pomikaS vse čete, ki so bile nastanjene okrog mesta. Ob petih smo stopili tudi mi pod orožje. Maršal krvez Moskovski je prišel v mesto z veliko mnoiico častnikov m generalov, ki so bili njegov štab, takoj nato pa je prišel v trdnjcvo general Souham, star, belolas častnik, ter nas je pregledoval na trgu. Z močnhn glasom, tako da ga je vsakdo lahko razumel, na:n je rekel: »Vojakil Vi boste tvorili del avantgarde tretjega armadnega zboral Pomislite, da ste Francozi. Zivio cesarl« In V9e je rekričalo: »Zivio cesarl« in po trgu je odmevalo z gromo silo. Nato je odšel general s polkovnikom Zopflom. Še tisto noč so nas nadomestili Hesi in zapustili sraot Erfurt v spremstvu desetega huzarskega polka in eneg* polka badenskih lovcev. Ob šestih ali sedmih zjutraj sma bUi pred Weimarjem ter v svitu vzhajajočega solnca ugle* dali vrtove, cerkve in hiše z gradom na desni. Taun smo napravili tabor, huzarji pa so odjahali y mesto poizvedovat. Ofcrog devete ure, ko smo ravno kiw haKr smo nenadoma v daljavi slišali streljanje. Naši hu-* zarji so bili v mestu naleteli na pruske huczarje, pričeli sa se biti ter streljati se s samokresi. A to se je godilo v taki daljavi, da o boju nismo opazili ničesar. Čez eno uro so htrzarji prišli nazaj. Izgubili so dva nvoža. To je bil začetek vojne. Na tem kraju smo ostali pet dni, med tem časom p«l se je ves tretji armadni zbor pomikal naprej. Ker smo tvo» rili prednjo stražo, smo morali iti preflco Suke in Wart< haue. Tam smo prvilcrat uglwlali so\xažnika: kozake, ki so se vedno unukald izven str>lske daljave. In čimbolj so se umikali oni, tem srčnejši smo bili mi. Jezilo. me je, da je Cebedej reicel nekako slabe volj©: »Ali se nikoli xie bodo ustavili?« Jaz sem si mislil: »Ako se umikajo — kaj si moremo želeti boljšega? Zmagamo, ne da bi se nam bilo zgodilo kaj hudega.« Nazadnje pa so se vendar ustavili na nasprotnem bregu dokaj šircAe in globoke reke. Videli sarvo, kako so se pripravljali, de nas posekajo, ako bi hoteli iti preko reke. Bilo je 29. aprila in nočilo se je. Lepšega solnčnega zahoda si ni bilo mogoče misliti. Na oni strani reke se je širila nedogledr.a ravnina. Na rdečem ozadju, ki ga je tvorilo nebo, se je Crtal metei teh jeodecev z naprej štrlečimi čakami, zelenlmi suknjiči, majhnimi, pod pazduho visečimi torbicami za patrone in sinjimi hlačami. Bolj zadaj so stali suličarji. Narednik Pinto jih je spozmal: bill so nrski lovci — jahači in kozalci. Poznal je tudi reko in je r&kel da je Saala. Približali smo se reki, kolikor mogoče, da bi streljaB na jezdece, ki so se umaknili in nazadnje izginili v večerni zarji. Potem smo ob reki napravili tabor h\ razpostavili »traže. Na levi strani je bila vas. Tja je odšel oddelek po« Aušat, da bi dobil meso za denar, kajti odkar je bil prišeJ •esar, smo kneK povelje, da morama vse plačati Po noči, ko smo kuhali, so prišli še drugi polki naše drVizije. Tudi ti so se utaborili na bregu. Zelo lep pogled je bil na žarke> ki jih je ogenj metal preko vode. Nikomiir se ni ljubilo spatL Cebedej, Klipfel, FUrst in jaz smo sedeli okrog isiega kotla ter govorili raed sabo: »Jutri bo pa drugače, ko bomo posikusfli prekoraclti reko. Naši tovariši v Pfalzburgu, ki zdaj pri »Divjem nvožu« praznijo svoje vrčike, gotovo ne slutimo, da čepimo tu ob reki in jemo kos kravjega mesa, da spimo na golih tleh in si piidobivamo v ude trganje za stara leta; kako nas bodo sekale sablje in podirale pirške prej, nego si mislimo, o tem niti ne govorimo.« >Kaj me briga«, je rekel Klipfel. »Življenje je že toko tiejeno. Meni ni prav nič do tega, da bi ležal na pemicah in živel od dne do dne enako. A'ko hoče človek res živeti, se mu mora danes goditi dobro, jutri slabo — izprememba žloveku dela veselje. Kar pa se tiče strelov iz pušk, udarcev s sabljo in ubodljajev z bajonetom, jih bomo, ako Bog hoče, toliko zadali, kolikor jih prejmemo.« wPrav praviš«, je rekel Cebedej, ter si zapalil pipo. »Jaz sam zase upam, da moja smrt, eko padem, ne bo poriedica tega,ker udarcev in sunikov, ki sem jih dobil, nisem vrnil.« Tako smo se pomenkovali par ur. Leger se je bil zavU v plašč, pomolil noge proti ognju in zaspal; kar zakliče straža kakih dvesto korakov od nas: »Kdo je?« »Francija!« »Kater? polk?« »Šesti redovni polk.« Bili so maršal Ney in general Brenier s pipnirskimi častniki in nrtiljerijo. Maršal je bil odgovoril »šestd redovni polk«, ker je že naprej vedeL kje ležimo. To nas je veselilo in celo ponosni smo bili na to. Videli smo, kako je a generalom Souhamom in 'nekaterimi drugimi višjimi častniki jezdil mimo in smo ga dobro spoznali, dasi je bila noč, kajti nebo je bilo posejano z zvezdami, luna je izha|ala in videlo se skoro kot po dnevu. K]er se reka zavije, so se ustavili. Tom so postavfll Jest topor, in takoj nato so prišli pontonci z dolgo vrsto vozov, ki so biii obloženi z mostnicamr, tramovi in vsem gradivom za mastove. Naši huzurji so jahali ob reH ter zasegali vse čolne, topniiarji pa so stali poleg svojih topov, da s kartečami podero tiste, ki br hoteli preprečiti grajenje. Dolgo smo opazovali to delo. Naenkrat se je od vseh strani začelo klicanje »kdo je« — prihajali so polki tretjega armadnega zbora. Nazadnje sem zaspal proti jutm. Klipfel me je moral potresti, da me je zbudiL Od vseh strani se je odzvalo klicanje k zbiranju. MoBtovi so bili zgrajeni, prehod čez Saalo se je priZel. Nastala je bila močna odmeka. V naglid smo snažili puške in zvijali plašče, da jih pritrdimo na tomistre. Pri tem smo pomagali drug drugemu ter se potem vstopili v vrsto. Bilo je okrog štirih zjutraj. Iz reke dvigajoča se nvegla je vse naokrog zavila v siv plašč. Dva bataljona, vojaki v četah, v sredi -častniki in zastava, so že šli čez most Njih korakanje je povzročalo votlo bobnenje. Za njimi so spravili čez topove in vozove s streljivom. Pravkar nam je bll stotnFk Florentin ukazal nasuti svež€ga strelnega prahu, ko so prišH general Souham, general Oiemineau, polkovnik Zapfel in naš poveljnik. Bataljon se je zganil. Jaz sem se nepres-tano oziral, kda] bodo pridirjali Rusi, a nič se ni ganilo. Kadar je kak polk prišel na dnigi breg, je postavfl »puško k nogi« in napTavil karž. Okrog pete ure je bila vsa divizija na oni stranL Solnce je razgnalo megle in tri četrti ure od nas smo ugledali stirinsko mesto s strmimi strehami, okrogel, s skriljem pokrit zvonik in zadaj grad: to je bil Weissenfels. Med mestom in nami se je vila globoka gTapa. Maršal Ney, ki je bil praVkar dnšel za nami, je predvsem hotel vedeti, kaj je v dolini. Zato sta šli naprej dve stotniji kot raztreseni strelci, štirikotnilci (karfeji) pa so šli za njima z navadnim korakom, častniki, saperji in godci v sredi, topovi v presledkih, vozovi s streljivom pa za zadnjo vrsto. Nibče ni zaupal tej grapi, posebno zato, ker smo biH prejšnji dan tu videli dokaj konjenice, fci se ni rnogla umakniti do konca ravnine, kntero smo lahko pregledali na vse strani. To ie bilo 6ist> nenoogoče. Nikdar v svojem življeaju Se nisem bil tako nezaupljiv, kot adej: vedno sem mislil na kako presenečenje. Navdajalo pa nas je s po» gumom, ko smo Tideli, kako lepo korakamo v vrstah % nabitimi puškami, v sprednji vrsti z zastavo, generali, polni zaupanja, nvalo zadaj, in ko smo slišali umerjeiu korak vse te mase. Rtfkel sem sam pri sebi: »Morda se umaknejcv ko nas ugledajo; to bi bilo še najboljše — zanje in za nas.« Jaz sem stal spredaj v dmgi vrsti za Cebedejem int seveda široko odplral oči. Včasih sem se ozrl nekoliko t stran na drugi štirikotnik, ki je prodiral v isti vrsti z nami, V njega sredi sem videl maršala s šlabom. Vsi so imeli velike trivoglaste klobuke po strani ter iztegovali glave, da bi videli iz daljave, kaj se godi. Streljavkarji so se bili med tem približali z grmiCe" vjem in živo inejo obrastli grapi. Že nekaj minut poprej sem videl na nasprotnem pobočju, kaiko se je nekaj gibalo in bliskalo, fcot bi bilo žho, čez katero pihlja veter. MislS sem si, da bi pač utegnili biti Rusi s sulicami m sabljamt, A ta hip, ko so se naši strelci bližali bodičevju in trnjevira grmom in se je na več krajih pričelo streljanje, sem videl jasno, da so sulice. Takoj nato se je prav pred nami po* svetilo in počil je strel iz topa. Rusi so imeli topove, praiN kar so bili ustrelili na nas. Ko sem se ozrl, opozorjen od nekakega šuma, sem videl, da je bila v vrstah na levi hfknja. Obenem sem slišal glas polkonuka Zapfla, ki ]e poveljeval hladnokrvno: »Razmikl« In stotnik Florentin je ponovfl: >RazmikI« To se je zgodilo tako hitro, da nisem imel časa m?B* liti. A petdeset korakov naprej se je posvetilo drugič 'ot zašumelo v vrstah — kakor bi bil močan veter potegnfl inimo — in zopet sem ridel vrzel, a to pot na desni. Ker je polokovnik po vsakem ruskem topovskem str©» lu ukazal razmik, sem razumel, da je bilo vsakckrat trebs zadelati vrzell Ta misel me je čisto zmešala, a treba je bila 3ti dalje. Nisem sl več upal mislitl na to ter misli obrnil drun gam. Kar general Chemlneau, ki je bil vstopil v naS Stiift* kotnik, eavpije z frroznim flasom: >Stoj!« _