t »trt «k h vred alt
a©
¿«ven Jugoslavije _, i J roiaina se pošlje M ■ .v.nlšlTO .Sloven-0N0i »podarja* v Marl-
1 • »roško cesta iL 5. ■j&i *-x dopo&lja do od-ja^' 'IsročnSna se p!d-i- ia * laprej.
frfefc" fcrierurbwi št. 115.
LOVENSKI GOSPODA
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
zmjo. upmsano ma naročnino, fasarahrl
reklenrjcfje. Cene ?om po dogororu. " kraine oglas« i popa?! Kezsprto l ciNi J» potMM CA oeri ureda!
Telsft» ta! erstrban it, :

£8. fttai
Maplbop, dne ISO. appila 1929
BO» letnik.
Odpadniki.
Naš narod je vajen borbe. Močan in jak ne po šte-riiu, marveč po duhu in volji se je celo vrsto stoletij bojeval za obstanek. Njegovi protivniki so bili v orjaški premoči ter so razpolagali z vsakovrstnim in najboljšim orožjem in z vsemi prosvetnimi, gmotnimi in političnimi sredstvi. Kljub temu niso dosegli toliko zaželjene zmage: po-nemčevanja slovenskega naroda in priklopitve slovenskega ozemlja Veliki Nemčiji, segajoči do Jadranskega morja. Slovenski narod je obranil in ohranil svoj jezik in svojo zemljo sebi in jugoslovanski državi, nemška sila in premoč pa se je zlomila, strla in zrušila.
Kakor ima vsaka vojska odpadnike, ki ocibežijo k sovražniku, da bi mu pomogli v borbi zoper lastne brate, tako so tudi od slovenskih čet, borečih se zoper nasilno nemštvo, odpadli številni ljudje, ki so podpirali ponemče-vanje in širjenje nemške sile. Bili so to po večini sebični, deloma slabotni značaji, kojim je naš narod dal nečastno ime nemškutarjev. Bili so večinoma hujši in strastnejši, nego Nemci sami, kakor to lepo izraža znan jugoslovanski pregovor: Poturica hujši ko Turek.
Borba našega naroda je sedaj dobila drug značaj in drugo smer. Naš boj gre za pravilno ureditev naše jugoslovanske države. Borimo se zoper centralizem in pre-vlast enega plemena v državi nad dvema drugima plemenoma. Bojujemo se za uresničenje načela o vsestranski enakopravnosti, brez katere ni dobro urejene države, ki bi zadovoljevala vse svoje državljane. Potegujemo in vojskujemo se za nedeljeno Slovenijo v okvirju Jugoslavije, za istinito samoupravo in zakonodajno avtonomijo.
Tudi v tej borbi mora naš narod beležiti številne odpadnike. Komandanti te odpadniške čete so demokrati. Njim ni nič mar za slovensko narodnost in njene lepe svo jine, ki bi se naj ohranile s slovenskim jezikom vred. Slovenstvo bi naj utonilo v nekem meglenem jugoslovanstvu ali pa, kakor zahtevajo drugi, v srbstvu. V smislu poslednjih je sladki in dobrikajoči se dr. Ilešič zapisal v »Srbski čitanki« za četrti razred ljudskih šol: »Slovenski jezik je v istini samo narečje lepega srbskega jezika«. Ako je samo narečje srbskega jezika, ne pa samostojen jezik, je po sebi razumljiva posledica, da se mora umakniti srbskemu jeziku. Zato demokrati na vsa usta govorijo O edinstvenosti države in naroda ter so po celi državi raztrobili centralizem kot najboljšo, da edino dobro obliko državne ureditve. Avtonomizem pa, ki edini more ohraniti slovenski jezik in vse lepe svojine slovenskega plemena in njegove kulture in prosvete, psujejo kot nevaren za državo, ker baje hoče državo razdeliti in njeno edinost razbiti. Slično so v nekdanji državi nemškutarji pobijali avtonomistična slovenska stremljenja.
Demokrati so duševni komandanti one odpadniške čete, ki se oblači v kmetsko oblačilo ter se diči z naslovom samostojnih kmetov. To so liberalne in centralistične srake, ki se dičijo s pavovim perjem slovenske samostojnosti. Tako grdo še ni nobena stranka varala slovenskega ljudstva, kakor so to storile samostojne srake. V svoj žep so pobasale cele kupčeke bankovcev, ki so jih prejele kot plačilo za svoje centralistično regetanje v Beogradu. To ceno mora kajpada plačati naš narod ne samo s svojim davčnim denarjem, marveč z izgubo slovenske samostojnosti in avtonomije. V 4. stoletju pred Kristusom je v mestu Efezu v Mali Aziji živel nek čudaški človek z imenom Herostrat, ki je zapalil kras svojega rojstnega mesta, tempelj boginje Artemide, da bi se proslavil pred svetom. V 20. stoletju po Kristusu pa živijo med malim slovenskim narodom ljudje z imenom samostojni slovenski kmetje, ki so zapalili iepi dom slovenske samostojnosti in samouprave, ne za to, da bi se proslavili, marveč, da bi se obogatili.
O Veliki noči se je demokratsko-samostojnim odpad-
nikom pridružil nekdanji Voditelj Slovenske ljudske stranke, dr. šusteršič. Mož je ob prevratu zbežal iz Slovenije, ker se ni čutil varnega, in sedaj živi na Tirolskem. Tri leta je kuhal jezo in o letošnji Veliki noči je izdal izdelek svoje jeze in užaljenosti v obliki knjižice, ki ji je dal naslov: »Moj odgovor«.
Šusteršičeva knjižica je v odpadniškem taboru vzbudila celo burjo veselja. Ljudje, ki so prej imeli za Šuster-šiča samo psovko kakor Kajn, izdajica, rovar, plačani agitator za cesarja Karla itd., so pozabili na svoje čisto jugoslovansko navdušenje ter kakor žejen človek v globokih požirkih pijejo besede, ki jim kipijo nasproti iz Šuster-šičeve knjižice. In zakaj? Zato ker Šusteršič grdi in sramoti tisto stranko, kateri je bil dolgo časa načelnik. Katoliška stranka, ali kakor jo poliberaljeni dr. šusteršič imenuje, klerikalna stranka je po Šusteršičevem mnenju nepotrebna, ker je večina prebivalstva v naši državi pravoslavne vere, ker je vladarska hiša pravoslavna in uje-, dinjeni narod po svojem bistvu protiklerikalen.
Ako bi Susteršičevi razlogi bili pravilni in resnični, bi katoliške ljudske stranke ne smelo biti v nobeni državi, kjer so člani katoliške cerkve manjšina prebivalstva. In vendar imajo katoličani v Nemčiji, kjer je večina prebivalstva protestantovske vere, svojo mogočno katoliško stranko z imenom Centrum. Ta stranka je bila ustanovljena v sedemdesetih letih preteklega stoletja, preživela je vojno in sedaj po vojni je ena izmed najjačjih in najvplivnejših strank v Nemčiji, saj je nemški državni kancler dr. Wirth član katoliškega Centruma. Ako bi imel od liberalcev najeti Šusteršič prav, katoličani v Nemčiji slpoh ne bi smeli imeti svoje stranke, marveč bi morali vse vodstvo politike in vse politično delovanje prepustiti protestantom. Na Nizozemskem so katoličani v manjšini, pa imajo svojo lepo organizirano stranko, ki je dosegla veliko političnih uspehov. O katoliški stranki v Belgiji ni treba govoriti, ker je po vsem svetu znano njeno vzorno ustrojstvo in plodonosno delo. Pripomniti je še treba, da katoliška ljudska stranka v Italiji prav lepo napreduje in da se je že tudi v Španiji začela njena organizacija prav lepo razvijati.
Ako bi Šusteršiču strast in užaljenost ne bila zaslepila oči, bi moral videti to, kar se okoli njega godi na svetu, in ako bi še znal stvarno misliti, bi moral priti do zaključka: Ako je kje potrebna stranka katoliškega ljudstva, je potrebna tam, ky: jnso katoličani v manjšini, in to je tudi v naši državi. Pri nas"pa je tem bolj potrebna, ker se morejo katoličani še le boriti, da dosežejo enakopravnost s pravoslavnimi.
Slovenska ljudska stranka tudi šusteršiču za to ni po godu, ker s svojo borbo za avtonomijo nedeljene Slovenije neti in podžiga plemenski boj. Njemu ni več za slovenski narod, kojega v prejšnjem pomenu besede ni več. »Če danes govorimo o našem narodu«, piše Šusteršič, »nismo več upravičeni omejiti ta pojm na slovensko ljudstvo, ker se je razširil na tri razno verska plemena in različna ljudstva, ujedinjena v političen držai<otvoren narod«. Da bi se prihlinil beogradskim mogotcem, je Šusteršič srečno prijadral v pristan beogradskega centralizma, kamor so že davno zapluli s svojimi strankinimi barčicami Žerjav, Kukovec in Pucelj.
šusteršič se zelo moti, ako misli, da bo s psovanjem naše stranke in njenih nekdanjih in sedanjih voditeljev, rajnega dr. Kreka in sedanjega načelnika dr. Korošca razdrl trdno strnjene vrste naše stranke. Štajerci smo bili vedno na strani dr. Kreka, ker šusteršiču nismo zaupali, in zato ga tudi nikdar nismo marali. Usodnega leta 1917 smo se odločili za Kreka in Korošca in tako smo s svojim vplivom mogočno soodločevali, da je bil dr. Šusteršič vržen s strankinega vodstva in potem iz stranke. Da smo šusteršiča prav poznali, in pravilno z njim ravnali, dokazuje njegovo sedanje zmerjanje in psovanje stranke, ka-
tero bo imelo to dobro posledico, da mu bo odvzelo zad« njega pristaša in prijatelja na Kranjskem.
Vrste naše ljudske in kmetske stranke so danes bol] strjene in edine, kakor kedaj poprej. Naše vrste se po-množujejo od dne do dne. K nam prihajajo tisti, ki so zapeljani po lažeh in obljubah v novembru 1920 pri volitvah odpadli od nas. BiH so odpadniki vsled lahkovernosti in nepremišljenosti. Ko so izpregledali, so uvideti svojo zmoto in zato se vračajo k naši stranki, ki je naj-krepkejša in edina braniteljica naše vere in narodnosti, obstoja in napredka našega naroda. Komandantom odpadniške čete Žerjavu in Kukovcu, ki se ravno sedaj na vso moč trudita za demokratsko stranko pridobiti tudi kmetsko ljudstvo ter delata za združitev vseh takozvanih naprednih sil, ne bo nič pomagalo, ako jim je prišel na pomoč dr. šusteršič s svojimi ostudnimi napadi na ljudsko stranko in njene voditelje. Naše ljudstvo in naša ljudske stranka bo preko teh odpadnikov šla naprej v svojem boju za ohranitev in dobrobit slovenskega naroda in za pravično ureditev naše jugoslovanske države.
Rii bo kidal boljšal
Mnogi, rekel bi večina našega ljudstva je mnenja, 4» v naši državi ne bo nikoli boljšega gospodarstva. Osobito dvomijo ljudje, da bi se kedaj zboljšala naša valirta (t. j. vrednost denarja) in da bi padla draginja. To so dvorni koje slišimo ob vsaki priliki. Ali je res tako?
Odgovor: Naša država, naša zemlja je bogata na ne* ravnih zakladih, a pametno in smotreno izrabiti jo je treba. Dvigniti zaklade, jih uporabiti doma in jih izvažati. Vi tem leži en ključ do zboljšanja naših gospodarskih razmer. Drugi ključ je pametna vlada, ki bi gojila med državljani zadovoljstvo in skušala odstraniti vse, kar danes zavira napredek v gospodarstvu.
Gradba železnic in pristanišč za ladje je prva naloga naših državnikov, da zboljšajo naš položaj. Država samo velikih železnic ne more graditi, ker nima denarja. Ponujajo se nam Amerikanci, Angleži in Francozi, da zgradijo dvotirno železnico iz sredine naše države do morja. Nadalje je treba na ta način zvezati Hrvatsko in Slovenijo z močnimi železniškimi progami z morjem. Na tisoče hektarjev pragozdov v Hrvatski, Bosni, Stari in Novi Srbiji je nedostopnih. Les gnije. Bogati rudniki v Bosni, Črnigori, Srbiji in Makedoniji so neizrabljeni, ker ni železnic, ni cest, ni ljudi, ki bi jih dvignili in izrabili. Železo kupujemo za drage novce v tujini, a v naši zemlji ga leži nakopičenega toliko, da bi ga lahko imeli še za izvoz. Ravno tako je naša zemlja bogata na drugih dragocenih rudah: soK, bakru, svincu itd. A kaj nam koristi zaklad v zemlji, ako ga nihče ne dvigne in če ni železnic in cesti
In koliko ima naša država žitnih polja! Zemlja rodi na našem jugu brez gnoja. Obdeluje se površno. Ako bi se z naprednim gospodarstvom in obdelovanjem produkcija (pridelek) še dvignila, bi to znašalo mnogo miljonov dobitka za narodno in državno gospodarstvo. In kar je še glavno: kruha mora biti na ta način dovolj za vse in po ceni.
Glavno, na kar pozabljamo, pa je: Dvignimo veselje do dela! Delavcem in sploh vsem, koji pridelujejo bodisi živila, bodisi industrijske izdelke, mora dati država možnost, da bodo imeli dovolj kruha, dovolj sredstev za preskrbo družine. S pošteno plačo jih nagraditi zapridno delo, delavcem dati pri velikih podjetjih pravico do soudeležbe pri dobičku, in videli bomo čudeže. Nemčija nam je — vzgled! Tepena po krvavi vojski, se je Nemčija ojačila s pridnim delom v toliko, da plačuje ogromno vojno odškodnino in se gospodarsko ojačuje. Vsak delavec v tovarni je tam deležen dobička, po mnogih obratih so delavci celo solastniki tovarn. In pri nas? Dosedaj naši centralisti de-
žaklad na otoku.
(Konec.)
»John Siiver«, mu je rekel, »hudoben človek ste in goljuf! Pa rekli so mi, naj vas ne preganjam in ne bodem vas! Ampak vaši umorjeni tovariši vam visijo na vratu kakor mlinski kameni!«
»Prisrčna hvala, gospod!« je dejal Dolgi John in iz-ftova pozdravil.
»Hvaležni mi smete biti!« je vzkliknil graščak. »Proti svoji vesti in dolžnosti delam, če vas ne kaznujem! Ne pridite mi blizu!« —
Stopili smo v votlino.
Široka je bila in zračna. Studenec je izviral v njej, obdan od praproti in drugega zelenja. Tla so bila peščena. Poleg velikega ognja je ležal na kosmati koži divje koze kapitan Smollett in iz kota votline je sijal moten blesk — Flintov zaklad, veliki kupi zlatnikov in cele kepe Suhega zlata---.
To je bil zaklad, ki smo ga prišli iskat, nesrečno zlato, ki je zahtevalo že toliko človeških žrtev. Sedemnajst mož samo od posadke »Hispaniole«! Pa koliko krvi je teklo, predno je bilo nadrano in naropano to zlato, koliko ladij napadenih in potopljenih na dno morja, koliko laži in grozote in krvoločnosti je povzročilo — noben živ človek bi ne mogel vsega tega povedati! Le trije so že živeli od tistih, ki so naropali zaklad, — Siiver, Morgan in Gunn, — vsak izmed njih je imel svoj delež na teh pregrehah in sločinih in vsak je zastonj upal, da bo imel tudi delež na *atu —.
»Pojdite sem, Jim!* mi je dejal kapitan. Priden fant ste, pa mislim, midva ne pojdeva več na morje. Preveč ves imam radi — To ste pa vi, Siiver? Po kaj ste prišli?«
»Pokorno javim, gospod kapitan, da sem se vrnil k svoji dolžnosti!« je odgovoril mož.
»Ah —!« je dejal kapitan Smollett,druga pa nič. —
XXXIV.
C-,'" ¿¿J."
Obilo dela nas je čakalo drugi dan.
Težke kupe zlata je bilo treba znositi celo miljo daleč doli k čolnu in jih nato zvoziti tri mile daleč k »Hispanio-li.« To je bil utrudljiv posel za tako majhno število delavcev.
llbegli uporniki nas niso motili. Postavili smo stražo na grič, odkoder se je videlo na vse strani, in smo šli mirno na svoje delo. Menda so pa tudi že imeli dovolj boja.
Gray in Ben Gunn sta vozila zlato na »Hispaniolo«, drugi pa so ga nosili iz votline na obrežje. Dva žaklja, eden na hrbtu, drugi na prsih, zvezana z vrvjo, to je bilo dovolj za odraslega človeka zaenkrat, pa še počasi je moral stopati.
Jaz sem bil preslaboten za tako težo, ostal sem v votlini in ves dan marljivo basal žaklje iz kozje kože, jih po-vezaval in pripravljal za nosače ter kuhal in stregel ranjenemu kapitanu.
To vam je bila čudna in zanimiva zbirka! Angleški, španski, francoski, portugalski, nemški in drugi zlatniki, s podobami vseh evropskih kraljev in cesarjev zadnjega stoletja, turški zlati z nerazumljivimi kljukami, podobnimi pajkovim nogam, eni okrogli, drugi štirioglati, nekateri preluknjani, da si jih lahko nabral na vrvico okoli vratu,
—	in toliko jih je bilo kakor listja jeseni, da me je bolel hrbet, ko sem se piipogibal za njimi, in so me prsti skeleli
—	ko sem jih pobiral.
Cele tri dni smo bili marljivo na delu. Vsak dan so romali milijoni na »Hispaniololo« in še več jih je čakalo
v votlini. Pa ves ta čas ni bilo čuti niti glasu o ubeglih u-pornikih.
Na večer tretjega dne sva stopila z zdravnikom po robu griča, odkoder se je videlo na nizko vzhodno obrežje. Tema je že legala na doline.
Kar nama prinese veter na uho čudne glasove — ne vem, ali je bilo petje ali kričanje.
»Bog jim bodi milostljiv!« je dejal zdravnik. — »Uporniki so!«
»Vsi pijani, gospod doktor!« se je oglasil Siiver za nama.
Siiver je užival popolno svobodo. Dnevno je sicer moral slišati bridke očitke in pekoče opazke, pa delal se je, kakor da bi jih ne čul, nič ni zameril in kjer je le mogel, se je pokazal postrežljivega in hvaležnega. Kakor s psom, tako so delali z njim, le Ben Gunn se je še vedno silno bal svojega nekdanjega stewarda in tudi jaz sem bit nekoliko prijaznejši z njim, ker sem mu zares moral biti hvaležen.
»Pijani so ali pa so znoreli!« mu je godrnjaje odgovoril zdravnik.
»Tako je! In malo nas briga, kaj počenjajo!«
»Morebiti se mi bodete čudili, vi, ki ne poznate no-* benega usmiljenja«, mu je prezirljivo dejal zdravnik, »ako vam povem, da bi najrajši šel med nje in jim pomagal. — Ako ne več, vsaj eden izmed njih ima mrzlico!«
»Oprostite, gospod, to bi bilo popolnoma neumestno! Izgubili bi življenje! — Vaš sem sedaj z dušo in telesom, in ne želel bi si, da bi se še zmanjšalo naše število, posebno ker vem, koliko sem prav vam hvale dolžen! Ampak ti-le ljudje ne znajo držati besede!«
»Ti-le ne!« je suho odgovoril zdravnik. »Vi pa ste mož, ki drži svojo besedo —!«
In to je bilo zadnje, kar smo čuli o upornikih. Samo strel smo še enkrat čuli v daljavi, menda so bili na lovu, t

& tiran,
BEUVHNSia OGSBDIJARV
20. aprila 1922,
lavca še poznati nočejo. Saj Pašič niti noče podpisati zakona o delavskem zavarovanju. Starokopitneže bo treba strmoglaviti.
Boijša vlada mora priti na krmilo naše države. Sedanja vlada povišuje ministrom in načelniku države za mnogo milijonov plače, a da bi našla le eno skromno misel za zboljšanje gospodarstva, na to se ji še sanja ne. Namesto da bi sedanja vlada v Beogradu resno mislila na zgradbo potrebnih železnic, cest in drugih prometnih sredstev, pa Pribičevič, Žerjav in enaki prostozidarski bratci začenjajo s kulturnim bojem, t. j. s preganjanjem katoličanov, Slovencev in Hrvatov. Ta naloga se jim zdi bolj nujna, nego dviganje gospodarstva in valute.
Odobravam boj, ki ga vršijo poslanci Jugoslovanskega kluba v Beogradu proti sedanji vladi. Le kontrolirajte sedanje vladinovce, le bičajte jih z ostro besedo in poročajte nam, kako grdo gospodarijo, kako vladajo. Če bodo ostali demokrati, samostojni in njih velesrbijanski zavezniki še nekaj let na vladi, bomo propadli gospodarsko vsi. To je bridka resnica.
Po mojem mnenju moramo vsi skupaj delati na to, da pri bodočih volitvah vržemo iz vlade one stranke, ki zadnja leta upropaščajo našo domovino. Slovenska ljudska stranka pa si naj pri bodočih volitvah poišče dobrih zaveznikov, da izvede pred vsem gospodarske točke našega programa. Naslonimo se tesno na brate Hrvate ter še posebej na avtonomistično misleče Bosance, Hercegovce, Dalmatince, Bunjevce, Makedonce. Tudi med Srbi se bodo našli gotovo pametni možje, kojim mrzi sedanji pogu-bonosni vladni način.
V teh dveh načrtih je zapopadena naša boljša gospodarska bodočnost: dvigniti in izrabiti naravne zaklade naše bogate jugoslovanske zemlje in na vlado postaviti poštene stranke. Delujmo vsi na tem načrtu in izginila do polagoma nezadovoljnost, draginja in sovraštvo. Samo zabavljanje pa nas ne bo otelo gospodarskega pogina.
Ali nas še ni izučilo!
Ni še dolgo od tega, odkar je večina slovenskih naših kmetov spregledala, da jih je Samostojna kmetijska stranka tako prevarala, kakor še malokatera stranka v Sloveniji Volilcem so trosili pesek v oči in jim pripovedovali, kako bodo davke znižali, vojaštvo zmanjšali na najmanjšo mero, kako je dr. Korošec Slovence Srbom prodal itd. Ponekod so celo govorili, da hočejo republiko, samo, da so voliice potegnili na svojo stran. Hujskali in divjali so ponekod na shodih tako in izpodkopavali vsako višjo oblast — seveda tudi državno — da ponekod ljudstvo ni bilo sploh več dostopno za trezno in pametno besedo. Botri te stranke pa so gledali od strani to početje in za hrbtom dajali potuho, hoteč na vsak način slovensko dobro ljudstvo prevariti, da bi z glasovi prevarjenega ljudstva ustvarili korupten in koritarski centralizem. Samostojnim je bil dovoljen vsak način hujskanja zoper Srbe, zoper državo in zoper vse, kar imenujemo oblast, samo, da so nalovili več glasov. Ko je pa Samostojna voliice preverila za tisoč in tisoč glasov, je v dejanju v Beogradu pokazala in delala vse ravno narobe, kakor je obljubila, ter nas popolnoma zapisala' beogradskim mogotcem.
Velesrbski šovinisti (narodni prenapetneži) so zadnji čas seveda uvideli, da je slovensko ljudstvo spregledalo, in da Samostojna nima več tal na slovenskih tleh. Treba je torej spraviti novo goljufijo na dan, da bi zopet slovensko ljudstvo svoje glasove za nadaljnih par let nehote prodalo za prikrite velesrbske in nadvladne teže. Demo-.'Jcratska stranka in radikalna stranka ste popolnoma zaigrali s samostojnim detetom vred. Nastopila je torej — tretja srbijanska stranka, to je zemljoradniška, ki še do-sedaj ni imela prilike slovenske voliice prevariti. Toda cilj je prozoren. Postopanje srbijanskih zemljoradnikov v beograjski skupščini za nadvladne srbijanske težnje in sovražno bojno glasovanje proti predlogom Jugoslovanskega kluba, ki so merili za tem, da se postopa s Slovenci in Hrvati kot enakopravnimi brati, nas je naučilo dovolj. Dostikrat so celo s nrupom glasovali proti nam in ponovno pokazali, da so ravno taki šovinisti, kakor radikali in demokrati.
Kljub temu pa so začeli v Sloveniji tudi zemljorad-niiko stranko, na koje krmilu stojita glavna agitatorja dr. Novačan in Anton Mahen iz Trnovelj. Kako čuden slučaji Ravno Anton Mahen in dr. Novačan sta bila še pred najkrajšim časom največja agitatorja za SKS in sta celo nameravala ali vsaj želela priti do narodnega poslanca — ali celo še višje. Tam jima sreča ni bila mila, ker je oči-vidno preveč kandidatov, pa premalo mest Ustanovila sta tukaj novo stranko, ki ima sicer novo ime, a iste ljudi, nove fraze, a iste cilje kakor SKS, trgovina ista, trgovci so isti, le firma je druga. Ker je šla prejšnja firma v kon-kurs, se je morala ustanoviti nova firma, pod katero se bo ista prevara prodajala, kakor pod prejšnjo firmo.
Priključil se jima je že tudi trnoveljski Cerar, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen kot socijaldemokratični obč. odbornik. Sedaj hočejo tudi pridobiti majorja Burnika, pri kojem pa smo prepričani, da je vse delo zastonj. Ta gospod predobro pozna srbijansko gospodo, pa naj se ta imenuje tudi zemljoradniška.
Slovensko ljudstvo pa ima tudi gotovo že prevar dovolj in se prav gotovo ne bo še enkrat pustilo prevariti od kake srbijanske stranke, kakor se je zadnjič od Samostojne kmetijske. Gospoda zemljoradnika Novačana, doktorja ga ne smemo imenovati, ker bi nas kot zemljo-radnik tožil radi razžaljenja časti, pa prosimo, naj nam reši uganko: Kdo more kot jurist trditi, da je slovenska zem ljoradniška stranka, samostojna, republikanska, slovenska stranka, a istočasno pa sestavni del srbijanske zemljorad-niške stranke. Istotako naj nam blagovoli rešiti uganko: kako je mogoče pisati proti Srbijancem, a istočasno ravno iste osovražene Srbijance ponovno posečati v Beogradu in, se z njimi posvetovati. Da pa plača vse stroške Samostojne, neodvisne, republikanske, zemljoradniške, slovenske stranke, osobito list in druge stroške, sam Novačan in Anton Majhen, pa tako vsi vemo.
Iz poglavja o novih bremenih.
Iz Dalmacije in južnih delov naše kraljevine nam prihajajo poročila o lakoti in vsestranskem pomanjkanju. — Za klice odpomoči našim gladnim se očividno naša beograjska vlada le zelo — zelo malo zmeni. Pomanjkanje žita in prehrane je pri nas že tako občutno, da moramo kupovati drago rumunsko žito, sicer se lahko tudi pri nas raz-pase lakota v nevarni meri in obsegu.
V	vsestranskem pomanjkanju in draginji živimo, a gospoda na najvišjih vladnih prestolih na misli na drugo, kot na povišanje davkov, trošarine, na notranje posojilo, in kako bi sama sebi zvišala plače. Ministri so si bili takoj edini, da se zviša zemljiški davek za 200 odstotkov in se poveča trošarina za navadna vina na 200 K pri lOu litrih. Člani finančnega odbora se sicer protivijo neznosnemu povišku ravnokar omenjenih bremen, a ko bo prišla cela zadeva na glasovanje v skupščini, bodo vsi vladni podrep-niki glasovali za predlog ministrov in v najkrajšem času bodo začele finančne oblasti razpisovati 200 procentov več zemljarine in povišano trošarino. Kadar gre pri nas za odpomoč gladnim, za podporo invalidom, vdovam in sirotam, tedaj se pri nas take zadeve ali sploh ukinejo z dnevnega reda ali pa zavlačujejo po možnosti; ko pa treba povišati bremena, ki zadenejo v živo nižje in srednje sloje naroda, potem pa se pri nas izvrši vse s polno paro in — brez sicer običajnega zavlačevanja.
Povišanje davkov in trošarine še nikakor ne bo zadostovalo našemu finančnemu ministru, ampak ta pripravlja novo notranje posojilo v znesku 4 milijarde kron. O tem posojilu razglašajo, da ga bodo uporabili za popravo državnih železnic, a kdo jim verjame, ker vedno popravljajo na papirju, a v resnici se pa nič ne zgodi.
V	času, ko gladujejo naši južni kraji, ko se uvaža v našo agrarno državo drago rumunsko žito, ko se povišujejo vsestransko že itak previsoka davčna bremena in razpisuje milijardsko notranje posojilo, je vlada na lahko in brzo roko zvišala kraljevo taviP^t listo, kakor smo že po-poročali in na Dunaju naročila za kraljevski dvor 30 prekrasnih kočij, ki bodo opremljene z zlatom in najfinejšo svilo. V Miinchenu izdelujejo iz najfinejšega usnja veliko število konjskih oprav za konje, ki bodo vlekli te kočije. Oprave bodo okrašene s težkim srebrom. V Belgradu do-vršujejo novi kraljevski dvor, v katerem se nahaja 70 razkošno opremljenih dvoran. Dragocenega pohištva za kraljevski dvor pa belgrajska vlada ni naročila pri tovarni pohištva v Zagrebu, kjer bi se plačalo v domačem denarju; pohištvo izdelujejo v Parizu, kjer mora vlada po današnjem valOtnem stanju plačati 29 kron za 1 francoski frank. Stene posameznih dvoran bodo okrašene z dragocenimi preprogami in rezbarijami, ki se dobijo za »masne pare« po vsej Evropi. Dunajčani pripovedujejo, da so izdelali tamkajšnji zlatarji srebrno in pozlačeno jedilno o-rodje, t. j. žlice, vilice, nože, krožnike in drugo. Te stvari bodo v 36 zabojih kmalu odposlali v Beograd. Dvorski sijaji bodo dvignili neštevilni dvorski dostojanstveniki, u-radniki, sluge, potem 12 dragocenih dvorsKin avtomobilov, konj, dvorska godba ter dva regimenta — telesne straže. < «
Svobodno mišljenje Sokola.
(Dopis od Sv. Marjete na Dravskem polju).
Na tiho nedeljo je bil pri nas sokolski dirindaj. Prijezdili so namreč Sokoli iz Maribora ter so svoj tabor postavili na vrtu »hauptsamostojneža« krčmarja Finžgar-ja. Nastopil je tudi en govornik, ki je pravil, da oni delajo
Posvetovali smo se in sklenili, da jih moramo pustiti , na otoku — na neizmerno veselje Gunnovo in v krepko ' zadovoljstvo Grayevo. Dali smo jim zalogo smodnika in i krogel, kos Gunnovega prekajenega kozjega mesa, nekaj zdravil, orodja, obleke, vrvi in majhno jadro — in na posebno željo zdravnikovo trdi lep kup tobaka—.
In končno smo se poslovili od otoka.
Zaklad je bil spravljen, z vodo smo bili preskrbljeni tudi ostanek Gunnovega kozjega mesa smo vzeli s seboj — in nekega lepega jutra smo dvignili sidro in odjadrali iz severnega zaliva.
Uporniki so nas najbrž kje od blizu opazovati. Kajti ko smo prijadrali na odprto morje in se ozrli nazaj na otok, so klečali vsi trije na pesku ob morju in proseče dvigali roke k nam.
V srce nas je bolelo — pa nismo jih smeli vzeti seboj, ako nismo hoteli doživeti novega upora. In povrh — peljati jih domov na vešala, to bi bil prežalosten posel —. ;
Zdravnik jim je zakričal, da smo jim pustili zaloge in j kje jih bodo našli. Pa po imenih so nas klicali in jokaje prosili, naj se jih za božjo voljo usmilimo in naj jih ne pu- j stimo poginiti na tem žalostnem otoku —.
Ko pa so videli, da je ladja plula naprej in se bolj in bolj oddaljevala od brega, je eden izmed njih planil na | noge, dvignil puško — in krogla je priivižgala Sil ver ju ; mimo ušes ter uiiarila v glavni jadrnik.
Sli smo pod krov na varno in ko sem proti poldnevu pogledal ven na morje, je na moje nepopisno veselje iz- j ginjal najvišji vrh otoka v sinji daljavi nepreglednega ob- I
mmmmmmma	................. »mM..................................................
Jadranje da veliko posla, nas pa je bilo malo, zato smo morali vsi marljivo delati. Le kapitan je ležal na zadnjem krovu na žimnici in poveljeval. Rane so se mu naglo celile, pa slab je še bil in miru je potreboval.
Obrnili smo se proti Srednji Ameriki, ker dolge poti na Angleško bi ne bili vzdržali z našimi slabimi močmi. In še preden smo dosegli pivo obljudeno pristanišče, smo bili vsi zdelani in utrujeni. —
Moja povest je pri kraju.
Prijetno vožnjo smo imeli in nekega poznega večera smo zapluli v živahno pristanišče v mehikanskem zalivu.
Kako dobro so nam dele neštete lučice razsvetljenega mesta, kako pomirjevalno so vplivali na nas prijazni, dobrovoljni obrazi prodajalcev, ki so nam v neštetih bor-čicah prišli ponujat osvežujoče sadje in druga živila -kako prijetno je bilo vse to za nas po tistih divjih, krvavin prizorih, ki smo jih doživeli na samotnem otoku zaklada.
Graščak in zdravnik sta šla v mesto in vzela mene s seboj. Našli smo poveljnika angleške bojne križarke in šli z njim na krov. Zdravnik je pripovedoval naše doživljaje in preživeli smo prav zabaven večer. Šele proti jutru smo se vrnili na »Hispaniolo.«
In tu nam je prišel naproti Ben Gunn in se zvijal v neizmerni zadregi —.
Silver je pobegnil —.
On, Ben Gunn, pa mu je pomagal pri begu, kajti »— če bi ta človek ostal na ladji, vse naše življenje bi bilo v neprestani nevarnosti —I«
Pa ni šel praznih rok —, ,
na to, da bodo svobodno mislili in da se ne dajo koman. dirati od Rima. Sokolsko korajžo je tudi pokazal, ker m rekel, da črnih cot ne marajo. Ker še tak i h prerokov rti! sem dostikrat slišal, sem si komaj raztolmačil te skrivnost ne besede. Torej svobodno misliti se bomo od teh ljudi naučili* Kaj to pomeni* Nam nihče ne brani svobod^ misliti, ali pri vas to ni dovoljeno? Seveda pameten ¡n pošten človek bi misiil samo to, kar je resnično, pošte, no in pravično! Tako misliti ne prepoveduje ne Bog na Rim.
Sokoli so se gotovo skregali s pametjo, poštenostjo in pravičnostjo, z Bogom in s svojo vestjo, zato hočejo imeti to čudno posebnost, da bi smeli misliti, (in gotovo tudi delati) neumne, nepoštene, krivične, brezbožne stva-ri. Lepi junaki to, ki oznanjajo svobodno misel!
Dolgo let poslušam že pridige, poznam katekizem, pj, ne v pridigah ne v katekizmu ni prepovedano misliti in delati, kar je res in prav. Kaj bi torej ti ljudje radi, ko pravijo, da hočejo ljudi svobodno misliti učiti, je pamet, nemu človeku nerazumljivo. Če so hoteli s tem vojsko napovedati pametnim, poštenim in pravičnim mislim, jim pustimo radi to svobodo, saj bolj ubogega spričevala si niso mogli dati ko s tem. To bodo res zlati časi, ko bodo Sokoli naučili vse ljudi svobodno to je tudi umno, kri. vično, nepošteno misliti in delati. Le pomislite ljudje božji in sokolski, kako »fajn« bo to, ko bote vsi: mali in veliki, bogati in revni, gorenjci in dolenci smeli svobod, no misliti, ko bote smeli, ali prav za prav morali misliti in delati tudi neumno, nepošteno itd. Ko se bodo tako »svobodno« misliti naučili mnogi ljudje, potem bodo Sokoli imeli dosti članov, ker se nahaja mnogo ljudi, ki se jim bolj dopadejo neumne in nepoštene misli in dela ko pa resnica in pravica. V tem se kaže tudi razlika med nami in Sokoli: mi smo za to in smo prepričani, da so dovoljene samo resnične, poštene in pravične misli in dejanja, Sokoli pa so za to, da naj bodo dovoljene tudi neumne, nepoštene, krivične misli in dejanja. Za Sokole bodo torej takrat dobri časi, ko bodo dosegli to, da bo smel vsak tudi neumno, nepošteno misliti in delati.
Pametno in pošteno misliti in delati je bilo dovoljeno že dosedaj, a Sokolom to ni prav, oni hočejo tudi za neumnost in nepoštenost svobodo, menda za to, ker se dobro poznajo in vedo, da je pri njih več neumnosti in nepoštenosti. Tako vsaj si je razlagala moja kmetska pamet besede sokolskega govornika, da nas bodo svobod, no misliti naučili. Se lepo zahvalimo za vaše »svobodno« mišljenje, to svobodo — neumno in nepošteno misliti — radi prepustimo vam in tistim, ki jim kaj takega diši, Dober tek!
Kako fletno bo na primer v šoli, ko bodo smeli šolarji svobodno, to je tudi neumno in napačno misliti, (— prav in pametno misliti smejo že zdaj tudi —); če bo učenec mislil in rekel: 10 in 10 je 999, mu učitelj ne bo smel nič reči, ne bo ga smel poučiti, da 10 in 10 ni 999, ampak 20, ker bi učenec, ki ga bodo Sokoli in sokolski učitelji naučili svobodno misliti, lahko rekel učitelju nazaj: »jaz imam pravico svobodno misliti, kaj se vi, gospod učitelj vtikate v moje misli, jaz lahko mislim, kakor hočenv saj ste me vi, gospod učitelj in vaši Sokoli naučili svobodno, to je tudi neumno misliti. Vi si lahko svobodno mislite, da je 10 in 10 — 20, jaz pa si lahko svobodno mislim, in rečem, da je 10 in 10 — 999.
Čim bolj svobodno, to je čim bolj neumno si jaz šo» lar mislim, tem lepši red mi morate v spričevalo dati Ako bi vam kak moj svobodni odgovor ne bil prav, bi bilo to znamenje, da ne spoštujete svobode, to je tudi neumne misli in nespametnih odgovorov, potem niste več svobodomiselni učitelj in ne Sokol, ampak črn klerikalec^ ker klerikalci pravijo, da je dovoljeno samo pametno in pošteno misliti, pravi Sokol pa mora biti za to, da sme vsak tudi neumno in nepošteno misliti in delati«. Če bo prišlo do tega, da bo lahko vsak človek in tudi šolar svobodno, t. j. tudi nespametno mislil in govoril, ne bo treba več nadzornikov in višjih oblasti, kar bo nekaterim sokolskim učiteljem, ki jim šola ne diši posebno, čisto prav. Svobodno, to je tudi neumno misliti bodo znali šolarji in svobodomiselni učitelji tudi brez nadzornikov. AB ne bode potem dobro za učitelje in šolarje?
In kako »fajn« bo, ko bodo po sokolskem receptu svobodno mislili in delali kmetje in davkoplačevalci! Kaj bo rekla davkarija, če bo kmet rekel: Jaz smem svobodno misliti, da mi ni treba plačati davka, le pojte vi proč 9 svojimi davki in eksekutorji, ne pokvarite mi moje svobodne misli. Vi si svobodno mislite, da jaz plačam davke, jaz pa si svobodno mislim, da mi jih ni treba plačat^ tako uči in zahteva sokolska svobodna misel! Zato se bo« mo vsi davkoplačevalci šli učit svobodno misliti.
Z velikim veseljem se bodo svobodno misliti učiB gotovo razni hudodelniki, zločinci. Če bo kakega tata, roparja ali zločinca zgrabil žandar ali ga klicala sodnija, bo tat ali ropar v imenu svobodne misli žandarju ali sodniku
Neopažen je prevrtal ladijsko steno in ukradel žakelj zlata, približno tri- do štiristo ginej —.
Vsi smo bili, mislim, končno veseli, da smo se g» tako po ceni znebili.
V Bristol smo prijadrali prav v trenutku, ko je mislil graščakov prijatelj pripraviti rešilni pohod
Vsi, kar nas je ostalo živih, smo dobili seveda obilen delež od zaklada. Vsak ga je porabil, kakor je vedel in znal.
Kapitan Smollett je dal slovo pomorskemu življenju. Gray si je kupil ladjo in začel prekomorsko trgovino. Ben Gunn je dobil tisoč funtov. Pa v treh tednih, celo bolj® v 19 dneh jih je pognal in dvajseti dan je že beračih Do» i bil je na to samotno kočico in je živel prav, kakor svoj-čas na otoku. Pa čudak je ostal celo življenje. Vaški paglavci so ga dražili, pa so ga tudi radi poslušali.
O Silverju nisem čul ničesar več. Najbrž je kje srft-čal svojo »staro« in živi z njo in s svojim »kapitanom Flintom« udobno življenje. Upam da, kajti v večnosti g® ne čaka mnogo udobnosti, če se prej ne spokori —.
Srebro in drugi zakladi pa še ležijo na otoku in k8* 1 se mene tiče, naj ležijo, kakor dolgo hočejo! Nobena sil® j me ne spravi več na tisti zakleti otok in svoje najhujš® sanje preživljam vedno takrat, kadar čujem v spanjh* grmenje morskih valov ob skalnatih bregovih otokov»» in kadar mi zveni v ušesih hreščeči glas »kapitana FB®*
t8*:	Jt J
»Zlati, zlati, zlati, zlati —I«	,
J"' "	J

lahko zabrusil v obraz: jaz sem se od Sokolov naučil svobodno misliti, in če smem svobodno misliti, kar hočem, 6mem tudi svobodno delati, kar hočem. Kaj stegate vi, gospod žandar svoje roke po meni, kaj rožljate z verigami, jali ne veste, da so nas Sokoli naučili svobodno misliti in delati. Ali ste vi klerikalec, da ne spoštujete svobodne misli, da me ne pustite svobodno misliti, da je tvoje mo-
ie; zakaj mi branite delati, kar mi moja, od Sokolov in so-Lolskih učiteljev naučena svobodna misel pravi? In vi, gospod sodnik, kaj mi govorite o nekih kazenskih paragrafih, pa o kazni, ječi, postu, trdem ležiščul Ali ne veste, ali se še gospod sodnik niste naučili svobodno misliti? Ali ste tak nazadnjak in klerikalec, gosopd sodnik?! Saj še so potem glavni klerikalci: papež, škcfje in duhovniki (po sokolskem »farji« ali »ti črni«) bolj svobodomiselni Ali ste tak nazadnjak in klerikalec, gospod sodnik?! Saj gospod sodnik me s silo vlečete pred sodbo in me s silo vržete v ječo, duhovniki pa me ne vlečejo pred spoved-nico, če hočem, lahko grem, če pa nočem, pa ne pride žandar po mene, kakor je to pri vas navada. Poboljšate se torej gospod sodnik, povejte tudi žandarjem, naj se poboljšajo, naj se z vami vred od Sokolov naučijo svobodno misliti in tudi nam tatom, in roparjem, goljufom in ve-nSnikom, pustijo, da svobodno mislimo in delamo. Ako se ne bote hitro poboljšali, se bote zamerili Sokolom in vas bodo proglasili za klerikalce, to so tisti ljudje, ki jih imajo Sokoli najmanj radi, ker so klerikalci tako čudne stvari, da niso za to, da bi smeli ljudje svobodno, to je tudi neumno in nepošteno misliti in delati. Ko je torej sokolski govornik pravil, da bodo učili ljudi svobodno misliti, se pač menda ni zavedal, kako neumno je govoril, gotovo je mislil, da je bogve kako pametno zinil. Po mojem mnenju je mož hotel reči: mi vas bomo učili, da se vam ni treba brigati za Boga, njegove zapovedi, za nauke sv. vere in cerkve, za vest, mislite, delajte živite, kakor hočete, kakor se vam »lušta«, svobodno, kakor zajci v gozdu, kaj bote poslušali besedo božjo itd. To bi radi tisti, ki učijo »svobodno« misliti. Tako svobodo ima-fo zverine, ne pa ljudje. Pameten in pošten človek misli, in dela samo to, kar je pametno, resnično in pošteno, tega pa uči človeka Bog po sv. veri, cerkvi in njenih naukih. Tako smo se učili že v šoli pri veronauku. Čudno, da študirani učitelji in Sokoli tega ne vejo več!
Pripomnimo še, da je s Sokoli prijezdilo nekaj oficirjev, da so jezdili Sokoli vojaške konje in da so telovadno orodje pripeljali vojaki z vojaškim vozom. Mi davkoplačevalci protestiramo, da bi se vojaštvo, ki ga plačujemo vsi, zlorabljalo za strankarsko agitacijo, za razširjenje svobodne misli in za hujskarijo zoper vero in cerkev. Žalostno pa je za Sokole, če sami brez vojaštva ne morejo ali ne upajo nič prirediti. Vi, gospodje učitelji, ki zdaj hočete ljudi učiti svobodno misliti, to je tudi neumno in nepošteno misliti in delati, ne pozabite, da bodo enkrat prišli do besede in na odgovor poklicali tiste zapeljivce ljudstva, ki našo mladino mobilizirajo proti Rimu in »črnim cotam« to je proti veri in cerkvi, in ki hočejo s Sokolom naše ljudstvo pokvariti, posrbiti; za to širite Sokola, da od vas zaslepljeni ljudje ne bi branili svojih pravic in svoje prostosti; sedanja nesrečna vlada, ki žen ljudstvo v obup, državo pa v pogubo, vas podpira z dnarjem in vojaštvom, da bi lahko beograjski »obersokoli« nas Slovence Se naprej tlačili, kakor to delajo z našimi vojaki, in nas s hudimi davki oskubili in slekli, sebe pa obogatili. Če ste vi in vaši nafarbani pristaši tako slepi, da tega ne spoznate, je vaša stvar, a mi resnico tega čutimo na lastni koži, a vi pa še bote, ko bo vaša doba minila in bo tudi vas morala pamet srečati. Toliko za enkrat, da bote videli, vi razni Jarci in Mohorji, da imamo še svoje misli O vaših »svobodnih« mislih.
siravno so se že celih 14 dni na to pripravljali. Oba shoda sta pokazala, da stoji naše ljudstvo bolj trdno kot kedaj poprej na strani naše Slovenske ljudske stranke. Narod je sprevidel, da krščanska stranka s svojim voditeljem ctr. Korošcem ne zapusti ljudstva tudi v slabih časih ne, in da z velikim naporom brani trpeče. V stranko se vračajo tudi zapeljani, ki so ob volitvah 1920 šli z drugimi strankami.
Na obeh shodih so bile sprejete važne resolucije, katere prinašamo na drugem mestu.
Ifažni gospodarski in politični
lasi \M%lm zboryfe,
Sijajna shoda naše stranke v Ljutomeru in Slovenski Bistrici.
Slovenska ljudska stranka je sklicala za velikonočni pondeljek dva večja shoda: v Ljutomeru in Slov. Bistrici. Udeležba je bila na obeh shodih zelo lepa, dasiravno se je vršila agitacija še le zadnje dni.
V Ljutomeru se je shoda udeležilo nad 500 ljudi. Predsedoval je predsednik krajevne organizacije g, Jakob Raj h. O položaju in o delovanju naših poslancev je poročal narodni poslanec dr. Hohnjec. Gospod poslanec je ožigosal skrajno slebo gospodarstvo sedanje vladne večine. Pokazal nam je v jasni luči, da so samostojni poslanci in socijaldemokratje sokrivi, da se je raz-parcelirala Slovenija in da se vodi danes ta pogubna notranja in zunanja politika. Dr. Hohnjec je navzočim opisal, da so v Beogradu poslanci Samostojne in demokratske stranke glasovali zoper obtožbo generala Žečeviča, kateri je glavni krivec, da je toliko mladeničev-vojakov ob vpoklicu letošnjcf zimo storilo nesrečno smrt oz. obolelo. Zborovalci so glasno odobravali poslančeve besede in so izrekli zaupnico celemu Jugoslovanskemu klubu.
Shod v Slovenski Bistrici je bil tako veličasten, da si lepšega misliti ne moremo. Udeleženci iz 4 okrajev so napolnili veliko dvorano Okrajne hranilnice. Predsedoval je novoveški župan g. Z a f o š n i k. Govorili so: poslanca Pušenjak in Žebot, dr. Jerovšek in občinski odbornik G r i 1. Pušenjak je razkrival zavoženo državno gospodarstvo, kako sedanja vladna večina razmetava davčni denar za teatre, »a pretepače in za razna podkupovanja, a za bolnišnice in za narodno gospodarstvo pa ga nima. Sedaj hoče ta vladna večina, v kateri so tudi samostoji eži, povišati davke za 100 odstotkov. Poslanec Žebot je govoril v dveh zadevah, katere nas Slovence in Hrvate najboj prizadenejo: o razkosanju Slovenije in o vojaštvu. Ko je povdarjal, da poslanci SI. ljudske stranke ne bodo prej mirovali, dokler se r.am ne da avtonomna združena Slovenija, je ves zbor to obljubo vzel z velikim navdušenjem na znanje. Govoreč o trpljenju naših rekrutov ob vpoklicu, o naši zahtevi, da se krivce strogo kaznuje, in ko je povedal govornik, da so poslanci Samostojne glasovali za generala Žečeviča proti našim trpečim mladeničem, je nastalo v dvorani živo, kot v mravljišču. Vse je obsojalo te žalostne razmere in izdajstvo samostojnežev. Posestnik Gril je dokazal, kako je liberalni advokat trdil, da še kmet plača premalo davka. Domači rojak dr. Jerovšek je govoril o nakani vladnih strank, da se šola razkristjani' in o namenu dr. šusteršiča, da z razkolom oslabi našo stranko. Zborovanje je bilo zelo iskreno. Samostojneži si niso upali motiti zborovanja, da-
Na krasno uspelih shodih v Ljutomeru in Slovenski Bistrici je zbran narod napravil te le sklepe:
Proti zvišanju davkov!
1.	Odločno protestiramo proti 100 odstotnemu zvišanju zemljiškega in vseh drugih davkov, kakor jih zamišlja sedanja beograjska vlada. Kmetsko ljudstvo in delavski sloji ne morejo več prenašati davčnega vijaka, ki izmozgava voljo do dela in povzroča obubožanje prečan-skih pokrajin, predvsem pa zadene to zvišanje z davki itak preobloženo Slovenijo. Načelo: enake pravice, enake dolžnosti! zahteva, da se čimprej izvede izenačenje davkov in moderna davčna reforma.
Zahtevamo samoupravno Slovenijo.
2.	Zahtevamo revizijo ustave v avtonomističnem smislu. Naša država bo procvitala samo v tem slučaju, če bodo vsa tri plemena na svoji zemlji gospodarji, ne pa podložniki. Centralizem, ki so ga z nesrečno Vidovdansko ustavo uvedli zagovorniki današnjega načina vladanja, je med Slovenci in Hrvati trčil na neizprosni odpor. Centralizem je vzrok vsega nezadovoljstva, gospodarskega propadanja in plemenske borbe v naši državi. Naše geslo je: Slovenija Slovencem v okvirju države SHS! Mi hočemo in zahtevamo gospodarsko, kulturno in zakonodajno avtonomijo.
Za naše vojake.
3.	Obsojamo nečloveško in nekulturno postopanje posameznih vojaških oblasti z našimi rekruti in vojaki. — Vsled zanikrnosti in nerazumljive brezsrčnosti so vojni minister in drugi predpostavljeni napram lastnemu narodu zakrivili v pretekli zimi smrt stoterih in neozdravljive bolezni tisočerih slovenskih, hrvatskih in tudi srbskih mla-deničev. Obenem pa obsojamo tudi početje vladne večine, ki še danes generala Žečeviča ni izročila sodišču.
Dajte nam nov vojaški zakon.
4.	Zahtevamo nov vojaški zakon, lcoji bo znižal število vojaštva in službeno dobo ter da bodo slovenski vojaki služili v kadrih v Sloveniji.
Zaupnica dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu.
5.	Izrekamo poslancem Jugoslovanskega kluba, zlasti pa voditelju dr. Korošcu za neustrašeno borbo za avtonomijo Slovenije svojo iskreno zahvalo in popolno zaupanje. Mi odobravamo borbo Jugoslovanskega kluba proti centralistični vladni večini in slovesno izjavljamo, da bodemo poslance Slovenske ljudske stranke ob vsaki priliki, predvsem pa o priliki bodočih volitev v narodno skupščino podpirali.
Volitve nam dajte!
6.	Zahtevamo, da vlada razpiše nemudoma volitve v narodno skupščino. Volitve so edini izhod iz današnjega, skrajno slabega gospodarskega položaja. Namesto poslancev Samostojne — kojim izrekamo popolno nezaupnico — naj pridejo novi možje; novi in pošteni možje naj po ljudski volji rešijo vsa pereča vprašanja, ki jih je sedanja vladna večina zanemarila.
Ugovarjamo proti razkristjanjenju šole.
7.	Protestiramo proti novemu šolskemu zakonu, ki ga je izdelal Glavni prosvetni odbor v Beogradu, po katerem hočejo razkristjaniti šolo in vso mladinsko vzgojo. Mi, katoliški Slovenci nikakor ne pripustimo, da bi se pometalo iz naših šol duhovnike — katehete, in da bi se veronauk poveril posvetnim učiteljem. Država, katero tvorimo tudi mi, mora skrbeti za katoliško vzgojo mladine, kajti edino-le katoliška vzgoja je najboljše jamstvo za dobre in trdne temelje naroda in države.
Obsodba dr. Šusteršiča.
8.	Obsojamo kot odločni katoličani in Slovenci vsak poizkus, da se po naročenih ljudeh, to je po dr. šusterši-ču krši enotnost naše Slovenske ljudske stranke. Take ljudi in take poizkuse obsojamo z vsem ogorčenjem in izjavljamo, da ostanemo v teh resnih časih trdno in zvesto ob strani Slovenske ljudske stranke, katere taktiko in politiko odobravamo v celoti.
Proti Radiču.
9.	Obsojamo politiko Hrvatskega bloka z Radičem na čelu, kateri je s svojo neudeležbo v Beogradu glavni krivec sedanjega načina vladanja. Če bi Radič šel s svojimi poslanci v Beograd, ne bi mogli Srbijanci tako postopati z nami. Od naših poslancev zahtevamo, da kot odločna opozicija kontrolira v Beogradu delovanje vlade in nas ščitijo.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Politčno delo v narodni skupščini in v posameznih odborih je počivalo čez velikonočne praznike. Ministri, kolikor jih ni zaposlenih na genovski konferenci, se med seboj razgovarjajo o poteku konference v Genovi.
Muslimanski klub je zadnje dni zboroval v Sarajevu. Na tem zborovanju je prišlo med Turki do razkola. Glavno avtonomistično strujo vodi znani muslimanski poslanec Spaho, drugo manjšo pa Magljajič. Vsled tega razkola sta podala ostavko oba muslimanska ministra. Glede vladne krize ne namerava podvzeti vlada do 24. t. m. nobenih korakov. Vladno krizo bo rešil Pašič na ta način, da bo ponudil enega ministra samostojnežem, drugega pa skupini onih poslancev zemljoradnikov, ki so izstopili iz zemljoradniške stranke in tvorijo sedaj takozvani »Seljački savez.«
GENOVSKA KONFERENCA.
Bilo je že precej svetovnih konferenc in posvetovanj, pa nobeni se ni pripisovalo toliko važnosti, kot sedanji v Genovi. Doslej so reševale svetovna vprašanja takoime-novane velesile ali zmagovite države in vse druge države in dragi narodi so se njenim sklepom morali pokoriti. Vse dosedanje seje so vršile v znamenju meča in sile, položaj v Evropi pa je postajal vedno težji in gospodarske kakor tudi politične razmere vedno bolj zamotane in brezplodne. V teh stiskah pa se je spomnil svet, da je potrebno govoriti z vsemi narodi in vsemi državami in t^<o je bila sklicana genovska konferenca. Po tej konferenci lahko pričakujemo, da bo za vselej konec nadvlade par držav nad celim svetom. — Francija seveda še vedno teži za nekdanjim stanjem, vidi se pa, da je v svoji politiki osamljena in da ves svet hrepeni po miru in spravi. Glavni predpogoj miru je razorožanje in če bo genovska konferenca to pošteno zaključila, je njen uspeh zagotovljen. Ob otvoritvi konference so zlasti Francozi poskušali, spraviti razoroženje Jz dnevnega reda, pa le ni šlo, kmalu so uvideli, da se brez tega ne da o drugih stvareh razpravljati.
Rusiji so sponašali njeno vojsko, ruski delegat je pa prav dobro orisal evropski militarizem, veliko držav je še, ki silijo in grabijo preko svojih meja, Rusija je najbolj ogrožena, od vseh strani so jo napadali in še danes ni miru, ker si največji grabežljivci lastijo pravico, deliti in »reševati« ves svet. Najprej morajo odložiti orožje oni, ki napadajo in potem še le oni, ki se branijo in ki so ogroženi. Tudi Anglija in vse države, ki so bile vedno nevtralne (nepristranske, miroljubne) zastopajo ta načele ter menijo, da je takoj in pred vsem potrebno najmanj 10 letno premirje z obveznostjo vseh držav, da ne bo nobena stopa la preko svojih mej. Dokler ni mir zagotovljen, se ne more dvigniti in urediti gospodarstva. Že to je mnogo vredno da so merodajne države vse to uvidele in spoznale, iz tega spoznanja izhaja pot do dobrih gospodarskih odnoša-jev in do prave svetovne obnove. Najlepši začetek te sprave in sporazuma sta storili Nemčija in sovjetska Rusija. Zastopniki obeh držav so sklenili pogodbo, po kateri se upostavljajo popolnoma sporazumni in ravnopravni od-nošaji, obe državi se odrekata medsebojnim terjatvam vseh dolgov in vojnih odškodnin ter si med seboj d^volju-jata trgovinske pravice. Nemčija priznava sovjetsko Rusijo kot pravno državo v polnem obsegu. Ta pogodba je v Genovi vzbudila veliko zanimanja, eni jo odobravajo, drugi se radi nje jezijo. Za druge države rusko vprašanje še ni rešeno. Denarno vprašanje igra veliko vlogo, ruski delegati pravijo, da če že morajo priznati dolgove, ki jih je delal nekdanji car, zahtevajo tudi, da jim eritanta da, kar je nekdaj cerju obljubila. Tega pa je mnogo in antan» ta je v hudih škripcih. —
Madžarski zastopniki so vse sosedne države obtožili, da slabo postopajo z ogrskim življem, ki v njih živi. Kako so Madžari proti narodnim manjšinam je menda celemu svetu kolikor toliko znano in za to ta obtožba ne bo posebno verodostojra. — Delegati male državice Luksen-burške so konferenco zapustili, ker jim Aiso de li mtsta v nobeni komisiji.
P?
i I
„Ha taks cfans žvižgam .. "
Ne verjeli bi, da je to mogoče, toda res se je zgodilo dne 5. aprila 1922, da je izjavil predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo, samostojnež Gustav Pire, da žvižga na take člane in še hujše se je izrazil s tem, da je rekel,da ge veseli, da so nasedli kmetje, ki se niso zglasili pravočasno za galico in zato tudi ničesar ne dobijo. Razpravljalo se je namreč v odborovi seji, da bo morala skrbeti družba za to, da kolikor mogoče veliko ugodnosti pribori za naše kmete. Toda predsednik Pire se ne ozira na kmet» ski stan kot tak in na kmetijstvo sploh, temveč le na tiste člane, ki trobijo v samostojni rog. Zato »žvižga na take u-de«, ki pričakujejo kakih koristi od Kmetijske družbe in se celo veseli, da so nekateri štajerski vinogradniki nasedli radi modre galice. Ta izjava predsednikova je poparila vse odbornike. Samostojneži so skušali omiliti besede, ki so padle iz ust nekmetskega predsednika. Kmet Vrečko pa je zavrnil z odločnostjo te skrajno žaljive besede in z veliko neustrašenostjo branil svoje stanovske tovariše -kmete ter je v živih besedah poklical družbi v spomin, kako nalogo in kake dolžnosti ima izvrševati med kmets-kim ljudstvom.
Razmere v Kmetijski družbi za Slovenijo postajajo od dne do dne žalostnejše. Družba ne nudi kmetskemu stanu skoraj ničesar več, pač pa mora skrbeti, da preživi veliko število drago plačanih uradnikov. Tudi ni čudno, da število članov družbe vedno bolj pada. Pred lanskim letom je imela še 33.000 članov, dočim je sedaj padlo število približno na 16.500 članov. To dejstvo priča, da družba ne vzbuja zanimanja med kmetskim ljudstvom in ne izvršuje več svoje naloge v tej meri, da bi privabila člane v svoj krog. Pač pa odbija postopanje posameznikov vedno bolj kmete in zlasti je opažati, da obračajo hrbet posestniki takemu predsedniku, ki »žvižga na take člane.« Misliti bodemo morali v kratkem na kako novo gospodarsko organizacijo, ki bo v polnem obsegu nadomestila delo bivše požrtvovalno delavne »Kmetijske družbe.«
Samostojni lepo skrbijo za Kmetijsko družbo! Kmetijska družba za Slovenijo, ki je bila poprej izdatno podpirana še pod avstrijskim nemškutarskim režimom, je prosila vlado, v kateri sedita samostojni in demokratski slovenski minister, za izdatno podporo 200.000 K, da bi zamogla vsaj kriti velike stroške za strokovni list. Minili so mesci in mesci, toda od vlade, ki razsipava milijone in milijone za strankarske namene, ni nobenega odgovora.
Lepi sadovi samostojno-demokratske vlade. V zadnji odborovi seji Kmetijske družbe je izjavil vladni zastopnik samostojnež Sancin kot vodja kmetijskega oddelka, češ, da ni mnogo manjkalo, da bi bili morali zapreti še celo kmetijske šole radi pomanjkanja kreditov. Nadalje je zatrjeval, da je tudi državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani v nevarnosti, ker vlada še dosedaj ni potrdila denarnih prispevkov. Samostojneži bodo zares — č e še bodo dolgo n8 vladi, — dosegli to, da bodo vse naprave, ki obstojijo za povzdigo kmetijstva, ukinili in nalagali kmetskemu stanj le samo davke.
Niti za po uimah prizadete posestnike nimajo src«! Samostojnpži vedno forbajo po listih, keko dobivajo pod-
g« strani
ftlâiVUisajt't
20, aprila 1922,
pore posestniki, ki so prizadeti po toči ali po suši. Pover-jeništvo za kmetijstvo v Ljubljani in Kmetijska družba sta se opetovano obrnili na ministrstva, da podprejo po suši prizadete posestnike. Toda družba ni bila uslišana, sploh ni dobila odgovora razen enkrat. Tako se izpolnjujejo obljube samostojnih poslancev.
Kaj je z jarim žitom? Kmetje so se zares že veselili na velike darove, katere so jim obljubljali samostojneži, toda ljudje so se motili in trpijo veliko škodo tisti, ki so se zanašali na to, da dobijo kai jarega žita. Vsled tega je župan Steblovnik vprašal vladnega zastopnika: Kako je to, d* v nekaterih krajih dobijo ljudje nekaj kilogramov jarega žita, v drugih pa zopet nič? Odbornik Vrečko je vprašal predsednika Kmetijske družbe, zakaj da ista ni prevzela razdelitve? Ko je predsednik Pire izjavil, da je odklonil razdelitev in prevzel ta posel »Ekonom«, je nastalo med odborniki razburjenje, češ, da je predsednik družbe nalašč delal tako, da je dobilo razdelitev jarega žita to strankarsko podjetje.
Povišanje železniških tarijov. Župan Steblovnik je stavil predlog, da bi predsedstvo Kmetijske družbe z ozirom na vest v časnikih, da izdeluje železniško ministrstvo načrt za 50 odstotno povišanje tarifov, se obrnilo s tozadevnim dopisom na ministrstvo, da naj isto napravi izjemo za tarif raznih kmetijskih potrebščin, kakor: orodja, krmil, umetnih gnojil itd. Toda malo upanja je, da bi kaj doseglo, kajti za Sokole imajo olajšave za četrtinsko vožnjo, za kmeta pa nič!
Kako bo z živinozdravniki v Sloveniji? Kmetje že se* daj jako hudo občutijo, da nimajo za svojo bolno živino cene livinozdravniške pomoči. V več slučajih niti ne morejo poklicati živinozdravnike, zlasti če je oddaljen, in so stroški preveliki. Zdaj pa nameravajo še celo zmanjšati število živinozdravnikov, tako da bo preostalo le nekaj ži-vinozdravnikov pri raznih uradih, da opravljajo pisarniške posle, kmetje jih pa v najhujši sili ne bodo mogli poklicati na pomoč.
Predsednik Kmetijske družbe Pire in tajnik Lah sta si vredna drug drugega. Odbornik Košar je razkril v zadnji seji Kmetijske družbe tako nečuveno postopanje družbenega tajnika v gospodarskih zadevah, da bi v vsakem drugem slučaju moral odbor odpustiti takega iradni-ka, ker je očitno deloval prati gospodarskim interesom vseh vinogradnikov. Predsednik Pire se je le izgovarjal, da njega to nič ne briga, da tajnik Lah tudi hi postopal v imenu družbe. Toda g. Košar je dokazal, da je nasprotoval v vinogradskem odseku tajnik Lah v imenu družbe. Tako izpodkopavajo tla družbi — lastni uradniki!
Tedenske novice«
Veliko zborovanje SLS za okraj Ptuj se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., ob pol 11. uri predpoldne v prostorih društvene hiše. O političnem položaju poroča poslanec g. dr. Anton Korošec in drugi govorniki. Istega dne ob 9. «ri dopoldne se vrši istotam sestanek Županske zveze za ptujski okraj. Somišljeniki iz vseh župnij ptujskega sodnega okraja, udeležite se našega shoda v velikem številu!
Shod SLS pri Sv. Lovrecu na Pohorju. Slov. ljudska stranka priredi v nedeljo, dne 23. t m. ob 8. uri zjutraj v dvorani gostilne g. Kodra zborovanje. Poročal bo poslanec Žebot.
Samostojneži m naš shod v Slov. Bistrici. Ko so samostojneži doznali, da se bo vršil na velikonočni pondel-jek v Slov. Bistrici velik shod naše stranke in da bodo na tem shodu govorili naši poslanci, so se samostojneži pripravljali, da naš shod onemogočijo. A na dan shoda jih je minila vsa korajža. Niti ust si niso upali odpreti. Celo glasovali so za naše resolucije. Shod v Slov. Bistrici se je vršil v najlepšem miru in je bil znak velike moči naše stranke V slovenjebistriškem okraju. Ljudje, ki jih je goljufiva Samostojna zapeljala, se vračajo v naš tabor. Ne bo dolgo, ko bomo lahko v slovenjebistriškem okraju zapeli Samostojni turobni »Miserere.« Ljudstvo je spoznalo zelene zapeljivce in jih obsodilo ter jim obrnilo hrbet. Le tista Vrhloga tam pri Črešnjevcu se še ni spametovala. A menda bo tudi Vrjfdožane kmalu srečala pamet.
Še nekaj o trpljenju naših vojakov. Ko je na s hlodu v Slov. Bistrici dne 17. aprila poslanec Žebot na podlagi dokazov opisoval zborovalcem, kako se je godilo ubogim rekrutom pri vpoklicu ob Božiču 1921, je celi zbor kot en mož obsojal tako postopanje z našimi sinovi. Po shodu je prišel k našim poslancem oče, kateri je izgubil dva sina. Oba sta bila vpoklicana ob Božiču. Eden je umrl vsled — mrazu nekje v Črnigori. A vojaška oblast niti ni bila tako dobra, da bi bila obvestila starše o sinovi smrti. Še do danes ni dobil oče — kljub opetovanim prošnjam — poročila, kje leži pokopan njegov sin-ljubljenec. Drugi njegov sin pa je bil vsled trpljenja in muk ob vpoklicu in transportu tako prizadet na zdravju, da si je nalezel jetike. Oče starček je pripovedoval vse to tako, da so bili ganjeni vsi v njegovi bližini. Starček je jokal . . . »Zgubil sem svoje najdražje«, je rekel. In v Beogradu glasujejo samostojni za to, da se krivca teh nesreč ne stavi pred sodisce . . . Silna eksplozija v Bitolju Iz Bitolja v Srbiji javljajo, da se je tamkaj zgodila strašna eksplozija v municijskih vagonih reparacijske komisije. Na posebnem železniškem tiru je stalo 80 vagonov municije. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je zletel v zrak s silnim pokom en vagon in užgal nato še ostale. Koliko nesreče in škode je eksplozija povzročila, še ni ugotovljeno. Vse hiše v okolici vagonov so vsled zračnega pritiska porušene do tal in v mestu Bitolj vlada velik strah.
Gospode duhovnike, katerim smo poslali brez posebnega naročila po več izvodov »Našega doma«, prosimo, da skušajo dobiti v svojih župnijh vsaj toliko naročnikov, kolikor izvodov smo jim poslali in nam sporočijo število naročnikov. Ako pa jim to nikakor ne bi bilo mogoče, pa prosimo, da nam nerazpečane kmalu vrnejo, da laže postrežemo novim naročnikom, ki se vsak dan oglašajo. — Upravništvo »Našega doma«, Celje, hotel »Beli vol.«
Verska oskrba katoliških vojakov. Katoliški vojaki, ki služijo v južnih garnizijah, ne morejo spolnjevati svojih katoliških verskih dolžnosti. Brez službe božje so, brez sv. zakramentov, še celo za Veliko noč, ker manjka vojaških duhovnikov, civilnih pa ni blizu. Meseca novembra preteklega leta je bilo razpisanih šest mest vojnih svečenikov, a še dozdaj niso imenovani in vpoklicani, akoravno so bili 7.a Božič vpoklicani rekruti, ki v prejšnjih časih niso smeli biti brez duhovne pomoči. In bo šest novih duhovnikov zadostovalo za tako veliko armado in toliko vojaških gamizij? Ni veliko, pe vsaj začetek je.
Male odpuščajo — velike nastavljajo. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je sedanja vlada odpustila v področju okrožne gradbene sekcije 12 državnih cestarjev, kateri bo-I do s 1. majem odpuščeni. Kam bodo šli ti ubogi ljudje s svojimi družinami? Kdo uo vzdrževal ceste, kdo opravljal vsa potrebna dela? V Beogradu pa so istočasno nastavili v ministrstvu za gradževine (državne zgradbe) tri nove di-rektorje.Ti direktorji dobivajo mesečno dvakrat več plače, nego vseh 12 odpuščenih cestarjev z otroci vred. Vse to je blagoslov centralizma, katerega podpirajo samostojni in socialni demokratje!
Kaj je z rešitvijo viničarskega vprašanja? Vinogradniki, Strokovna zveza in viničarji si že prizadevajo leta in leta, da bi sporazumno rešili viničarsko vprašanje. Izdelal se je načrt, ki bi vsaj nekoliko ustregel viničarjem. Toda vse je obležalo pri vladi. Odbornik gospod Košar je zopet zahteval po Kmetijski družbi, da zastavijo merodajni krogi ves vpliv ter vendar enkrat rešijo to pereče vprašanje.
Preganjanje koroških Slovencev. Naši rojaki na Koroškem so veliki trpini. Njihovi voditelji si niso v svesti življenja in zdravja. Vsaka javna prireditev v slovenskem jeziku jih spravi v največjo nevarnost, da jih razdivjane nemške in nemškutarske tolpe napadejo, pobijejo in pre-tepejo. Nemška vlada noče dovoliti Slovencem na Koroškem slovenskih ljudskih šol, za kar se je obvezala v mirovni pogodbi sentžermenski. Namen koroškega nemštva je jasen: iz Koroškega, kjer je bila zibelka slovenstva, hočejo pregnati slovenstvo, s ponemčenjem hočejo tam iztrebiti zadnjo sled slovenske narodnosti. O preganjanju, duševnem in telesnem trpljenju koroških Slovencev je | na velikonočni pondeljek govoril poslanec dr. Hohnjec na političnem shodu Ljudske stranke v Ljutomeru. Zbo-rovalci so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo zoper nastopanje nemštva proti Slovencem na Ko-| roškem ter zahtevajo od naše vlade, da o preganjanju i koroških Slovencev obvesti zvezo narodov. Ako ne bodo Nemci na Koroškem takoj začeli proti Slovencem izpolnjevati svojih dolžnosti, ki so jih sprejeli pred očmi Evrope, zlasti, ako jim ne bodo takoj dali slovenskih šol, naj naša vlada z istim merilom meri pravo Nemcem, ki so ostali v naši državi.
Smrt na delu. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. nam poročajo: Zopet je obiskala kruta smrt pošteno Sekolovo hišo na Kušerniku. Pred 11 tedni smo položili mater k I večnemu počitku, a sedaj smo pa spremili najmlajšega sina Jožefa, v cvetu 20 let in ga izročili materi zemlji. — Vsa hvala gospodu kaplanu Erhartiču in njegovim tovarišem Orlom, ki so mu posodili zadnjo pot. Vsem domačim naše sožalje.
Umrla je na Brestrnici nad Mariborom v cvetu svoje starosti mladenka Matilda Ravnjak, hčerka tamošnjega po-j sestnika Martina Ravnjak. Vrli mladenki svetila večna luč, I težko prizadeti obitelji pa naše sožalje!
Umrla je dne 8. aprila t. 1. Rozalija Stiper, posestnica pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Bodi ji žemljica lahka, pre-i ostalim pa naše sožalje!
Advokat dr. Pučnik v Slov. Bistrici pravi, da kmet plačuje še premalo davkov. Ko je občinski odbor v Slov. Bistrici nedavno razpravljal o protestu proti zvišanju dav-i kov, je vstal liberalni advokat dr. Pučnik in je izjavil, da . so taki protesti samo politično hujskanje in da še kmet j itak plačuje premalo davkov. In odklonil je protest. Ž njim ; so glasovali tudi taki odborniki, kateri vedno jadikujejo čez visoke davke. Demokratski advokat jih je zapeljal. — ; Advokat dr. Pučnik vedno vabi naše kmete v svojo advokatsko pisarno. Ta njegov nastop glede davkov mu bo gotovo privabil še več kmetskih trpinov . . .
J vtGttOGC**"	«T—"*«- —.-« ^sr-m-sr ..-««»-	—	— - -»u
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru je ; imela dne 18. t. m. svoj redni občni zbor. Posojilnica posluje 14 let in je v tem času krasno napredovala. Koncem leta 1921 je imela 914 članov. Denarni promet je znašal 141 milijonov kron. Hranilne vloge so se zvišale v preteklem letu za več nego 100 odstotkov in so znašale kron : 13,042.699. Posojil je bilo 6,436.050 K. Čisti dobiček je znašal 102.091 K 06 v in se je ves pripisal rezervnemu j zakladu, ki znaša 217.513 K 29 v. Najbolj razveseljivo pri j tem denarnem zavodu je to, da nima nobenih vojnih posojil in nobenih predvojnih avstrijskih ali drugih ničvrednih papirjev. Zavod ima v ljutomerskih goricah veliko vinogra i dno posestvo, v Mariboru pa pred frančiškansko cerkvijo na najlepšem mestu ležeče stavbišče. Spodnještajerska ; ljudska posojilnica uživa pri ljudstvu veliko zaupanje in sicer v mestu in na deželi, ker posluje skozinskoz solidno in kulantno. Zavod pomaga ljudem, kjerkoli le more. De-j narja ima vedno obilno na razpolago, tako da izplača vedno vsako vlogo brez odpovedi. To posojilnico najtopleje j priporočamo našemu ljudstvu, ki se ga naj oklene kot svo-| jega zavoda.
Bilanca Ormoške posojilnice za leto 1921 izkazuje 10 j milijonov kron prometa (proti 1919 in 1920 za 7 milijonov kron več). Vložilo se je dvainpol milijona kron, dvig-• nilo pa I milijon ter znaša stanje hranilnih vlog koncem i leta 1921 okrog 3,000.000 kron (napram letu 1920 so denarne vloge narasle za eninpol milijona kron). Stanje i posojil znaša čez 2,000.000 K, odvišen naložen denar nad 1,000.000 K. Posojilnica posluje izključno le samo s kmetskim prebivalstvom, med katerim pridobiva vedno več zaupanja. Dokaz temu stalno naraščanje hranilnih vlog — zlasti ako se upošteva, da imamo v ormoškem okraju 12 denarnih zavodov in samo v Ormožu konkurenco samostojne okrajne posojilnice in liberalne občinske posojil-| niče. V prvem četrtletju 1922 znaša promet 5 milijonov kron. Za varnost hranilnih vlog jamči dvonadstropna hiša s posestvom v Ormožu in rezervni zaklad.
Ptujski most. Čudimo se,da okrajni glavar Pirkmajer toliko sili v to, da bi trhli ptujski most čez Dravo prevzel okrajni zastop. Zakaj ga ne bi prevzela država? Če mora-j mo slovenski davkoplačevalci plačevati drage zgradbe novih mostov v Srbiji in Makedoniji, mora država prevzeti zgradbo in popravo vseh večjih mostov v Sloveniji. To bi bila pravica, a ne, da se vse tišči na ramena okrajnemu zastopu, Beograd pa samo pobira visoki državni davek. Gospod Pirkmajer se naj malo briga za koristi domačega okraja.
Poštne razmere. V naši državi se pojavljajo poštne razmere, kakor so običajne na Balkanu. Pisma in zlasti časniki Ljudske stranke, se ne dostavljajo naslovljencem ali pa jim priromajo v roke šele čez nekaj dni. Z listi demokratske stranke pa se postopa drugače, njih se z največjo pozornostjo pošilja naprej. Ljudje čakajo in čakajo na časopis, pa ga ne dobijo do nedelje, ko imajo na de-
želi največ časa, da čitajo časnike. Na Cvenu pri Ljutomeru zadnje številke »Slov. Gospodarja« še niso bili de-bili do pondeljka. Obtožuje se pošta v Ivanjkovcih, da tega kriva. Naj nam naši somišljeniki javijo pritožbe o pristranosti poštarjev in mi bomo poskrbeli, da bodo t® pritožbe prišle na pristojno mesto. Strankarstva na poštah ne trpimo.
Babicam — boj! Pred letom dni so izdala okrajna glavarstva ukaz, da smejo pri porodu pomagati le izkušene babice, ne pa takozvane »zakotne.« Vsaka zakotna ba. bica bo ostro kaznovana. In res! Besedam so sledila de-
Ca: zakotne babice so morale plačati občutno denarno ;n. In posledica tega? Nobena ženska ne gre več po-magat k porodu. Tako so matere brez pomoči v nevarnem in najodločilnem trenutku svojega življenja. Skušenih ba« bic ni mogoče vedno poklicati. Primanjkuje jih in jih J« tudi v doglednem času ne bo dovolj. Starejše ne grejo ra» de, ali ne morejo iti v hribe peš, posebno po zimi; pota ; so dolga, slaba, blatna in zasnežena. Če bi tudi takoj po, klicali babico na pomoč, preteče 6—8 ur, da pride v go» rate kraje. Kdo ve naprej skrivnosten trenutek poroda? Ubogi ne morejo plačati, izkušene babice posnemajo v računih zdravnike, zato ne izpadejo ravno prenizko. V obljudenih in industrijelnih krajih je po več porodov na dan; samo ena babica ne more biti povsod! Gorje pa, če je ni, ker okrajno glavarstvo kaznuje starše! — Odredba proti »zakotnim« babicam je sicer modra, a za sedaj še prezgodnja. Boljša je kaka zakotna babica, ki ima včasih vsled dolgoletne prakse veliko spretnost, kakor pa nobe. na, dokler nimamo dovolj izkušenih. Želimo, da naj v krst. ni knjigi rubrika »babica« ne ostane več dolgo prazna — vsled strahu pred kaznijo.
štrajk delavcev v delavnicah južne železnice v Mari, boru. V delavnicah južne železnice v Mariboru je izbruh, nil v ponedeljek štrajk delavstva radi tega, ker so uradni, kom izplačali draginjske dokiade, delavcem pa ne. Delav. ci sicer prihajajo v delavnice, skrbijo za to, da se stroji su. čejo, a sami pa ne delajo nič. Štrajka približno 2OO0 delavcev, ki izjavljajo, da bodo vztrajali v stavki, dokler se jim ne izpolnijo njihove upravičene zahteve.
Zanimivosti iz Rajhenburga ob Savi. Vlada je razpustila občinski odbor in postavila za gerenta gospodi Kosarja. Dosedanji župan in večina obč. odbora so bili pri. staši naše KZ. Nov odbor, gerent s prisedniki, so večino, ma liberalci. Še bomo govorili. — Rudnik je odpustil ¡a svoje službe dosedanjega svojega zdravnika dr. Škofa, in dobil drugega, ki se je nastanil na Senovem. Oba go. spoda bosta imela dovolj zaslužka, če bosta vestno iz. polnjevala svojo dolžnost, ljudem pa bosta prihranila dol-ga pota k zdravnikom v Sevnico, Brežice in Zaprešič ali celo k neki »zdravnici« stari ženi v kranjskih gorah in »zdravniku« nekje nad Radečami. — Kmetje in rudnišld delavci odprejo s 1. majem svoje konzumno društvo v Rajhenburgu in na Senovem. — Rudniški delavci so se v nedeljo, dne 9. aprila, organizirali v SKSZ. Govorila sta poslanca Gostinčar in Škoberne.
Konjiške nove zvonove bodo v soboto zjutraj ob 5. uri odpeljali iz Maribora po državni cesti v Konjice. Slo. vesna blagoslovitev se vrši v nedeljo. O slavnosti še poročamo. — Konjiški gospod arhidiakon Franc Hrastelj je daroval mesto venca na grob pokojnega škofa dr. M. Na« potnika za župnijske reveže 1000 K in za konjiškega Orla 1000 kron. Bog plati!
Narobe svet! Iz Prekmurja se nam poroča: Tudi pri nas je že začela agrarna reforma »blagodejno delovati«, kajti naseliti namerava v Prekmurju 40 družin iz Primorskega in jim dati potrebne zemlje. Tako bi potem postalo naše Prekmurje slovenska kolonija Primorcev. Dobro! -Nam Prekmurcem pa naj ista agrarna reforma preskrbi, da se smemo slobodno izseliti v Ameriko, kjer bomo mi Prekmurci ustvarili lastno kolonijo. Narobe sveti Ali ne vladajo v naši državi albanske razmere?
Zmoto popravimo. Iz Šoštanja se nam poroča: V št 8 »Delavca« bruha nek dopisun-rdečkar svojo gnojnico na delavce, kateri so izprevideli in spoznali, da socijaln» demokracija ni delavska stranka marveč, da je stranka kapitalistov in verižnikov. Pred in med volitvami so nam ti ljudje obečali vse dobrote, seveda tudi »republiko«. Sedaj pa prav pridno ministrirajo v Beogradu naši liberalni kapitalistični vladi, katera skrbi samo za svojo dobičkaželjno stranko, za vojne dobičkarje in kapitaliste, za nas delavce pa ima samo prazne obljube in velik blagoslov neznosne draginje. Zastopniki socijaldemokratske stranke so bili to di ministri takrat, ko je bila v Beogradu za nas Slovence sprejeta tista nesrečna ustava. Socijalni demokratje s« torej tudi tisti, ki so za centralizem in za Veliko Srbijo. Ravno zastopniki rdečkarjev so največji petolizci in pw repniki kapitalistov in verižnikov. Naj si dopisun nikdai ne domišljuje, da bomo mi delavci naše težko prislužert k: once še tudi v bodoče nosili in slepo metali v nenasitni blagajne rdečkarjev. Ob prihodnjih volitvah bomo mi de, lavci popravili svojo zmoto. Stranka, ki nima srca za d» lavstvo, ampak samo prazne obljube, taka stranka ni # ! nas, pač pa se hočemo še tesneje pridružiti naši strokov« organizaciji v Slov. ljudski stranki.
Toča med prvim grmenjem v letošnjem letu. — Dn< 18. t. m. okoli pol ene popoldne so se zbrali nad Zagff bom temni oblaki, ki so izsuli nad mestom med leto« i prvim gromom in bliskom obilico dežja in toče. Toča i® 1 napravila Zagrebčanom-mestjanom nobene škode.
Ukradene cerkvene dragocenosti. Zagrebški polici je javljeno, da je bilo od 27. februarja do 15. aprila ukr« deno z največjega kipa župne cerkve Marija Bistrica zla® verižica z dragocenimi kamenčki, druga 1 meter dolga v« rižica in 4 v verižico spojeni zlatniki, nadalje 4 zlate -j manjše verižice s križci in zlatimi srci. Škoda je zelo veS ka in o tatu ni dosedaj nobene sledi.
Stekli psi v Dalmaciji. Že dne 18. januarja letošnje! leta je ugriznil stekel pes v Dubravici pri Skradini v V* maciji 58 letnega kmeta Marka Brajkovič. Slučaj ni & prijavljen oblastem, Brajkovič je vsled ugriza stekel in med največjimi mukami umrl dne 5. t. m. Zadnje dni * je pojavilo v okolici Trogira ter Solina več steklih ps"* ki so ugrizli več kmetskih ljudi.
Težka obdolžitev. Jurij Gjurgjan, krojaški pomoči na Ciglani v Zagrebu, je javil policiji, da je dekla Staži* Mihelj, rojena 1897 v Mali Erpeni, porodila lansko živega otroka in ga na to sežgala v štedilniku. Kroja» pomočnik dojži Stazo, da je tudi letos rodila otrok8 drvarnici, ga pustila tamkaj, da so mu podgane poj" glavo, ostanke pa je na to zakopala njena prijateljica. S® zo Mihelj in njeno prijateljico je policija zaprla. Ko je P* b'cija zaslišala Staziko, je ta prvič izpovedala, da je ^

a,präa, 1922.
SLUYBNSKf GÜBEDJ2ÄB,
5. sto" am»
letošnje leto rodila v kleti svoje prijateljice otroka moškega spola, ki je pa živelo samo malo časa. Mrtvega otroka je mati zavila v papir in prosila prijateljico, da ga odnese; prijateljica pa je mrtvega otroka pustila v kleti, kjer so ga podgane požrle do črev in kosti. Pri drugem zaslišanju pa je Stazika izpovedala, da je bilo ravnokar opisano rojstvo prezgodnje. Slučaj minulega leta, da bi bila novorojenčka zažgala, pa taji. Dekla Mihelj in njena prijateljica je predana sodniji. O obsodbi obeh bomo po končani sodnijski razpravi poročali.
Gospodarstvo.
Poziv slovenskemu ljudstvu!
Mi Slovenci prebivamo večinoma v goratih krajih, radi tega tudi ne pridelamo dovolj žita za našo vsakdanjo potrebo; primorani smo žito ali moko uvažati. Te življen-ske potrebščine pa moramo drago plačevati in ta denar je drugim potom pridobiti. Ta pot je pred vsem razvita industrija. Ali v tem oziru smo danes radi pomanjkanja surovin še na zelo šibkih nogah, kajti tudi te moramo deloma dobivati iz inozemstva, ker si še nismo na jasnem, da i-mamo doma takih surovin za svojo potrebo, kakor tudi za izvoz v izobilju. Mi imamo vse polno naravnih zakladov, katere pa samo posamezniki poznajo in ker se ti zakladi ne dvignejo in ne izkoriščajo, trpimo pomanjkanje in silq, v tem in onem oziru. Potrudimo se torej, da bo to v do-glednem času bolje!
Treba bo celo Slovenijo industrijalizirati. Naj bi v kratkem stala, kakor na Češkem, v Nemčiji, v Belgiji, v vsaki vasi kaka tovarna, katera izdeluje in izkorišča v bližini ležeče naravne zaklade ali kmetske proizvode. Nam manjka sladkorn, papirnic, tovarn za tkanine (sukno, platno), porcelan, steklo, železo, bron, apno, cement, jeklo, itd. itd. Nam pomanjkuje soli, petroleja, premoga, ali vse te surovine imamo v obilici doma, pa nihče jih ne črpa, ne dvigne, ne pripravi za rabo. Tudi denarja je dosti, ako se vse vestno in velikopotezno organizira. Kar nam primanjkuje, dobimo tudi pod ugodnimi pogoji od drugod. Ne čakajmo torej dalje, da ne pridemo gospodarstveno popolnoma na kant. Mi moramo vsestransko delati, ne pa rok križem držati, čakati na boljše čase in — stokati!
Ker pa pri nas eden sam ne more poznati vsakega naravnega zaklada, čeravno jih na stotine poznamo, poživljamo pred vsem vse kmetske sloje in vso na deželi živečo razumništvo na naslednje:
Naj se nam prijavi, kar kdo znamenitega na svojem aemljišču ali kje drugod pozna izmed naravnih zakladov. Taki zakladi so: različne rude, gline raznih barv, posebne hribovine (kremen, kaolin, sadar, apnenec, marmor), pre-mogove žile, kakor izgrizke premoga, petrolejske vire ali sledove, zemeljske pline, slatine itd. torej vse, kar se komu dozdeva kot vrednostno.
Kdo kaj takega pozna, naj to s polnim podpisom prijavi, po možnosti tudi vzorce predloži in vse dopošlje ali osebno odda g. Davorinu Žunkoviču (Maribor, Magdalen-ska ulica 16), koji je pristal na to, te reči zbirati in zabele-ževati za ono dobo, dokler se ne ustanovi nameravano društvo za splošno industrializacijo Slovenije. Vsak dobi potrdilo o svoji prijavi in se bo potem vse strokovnjaško pregledalo, kar je kaj vredno in kaj ne. Dotičnik dobi potem, če se izčrpavanje omogoči in izplača, primerno odškodnino ali pa deleže dotičnega podjetja.
Opozarjamo pa že danes, da bo med takimi prijavami znabiti 90 odstotkov brezvrednih reči, kar pa naj nikogar ne zadržuje, tega prijaviti, ali predložiti, kar se mu nenavadno ali vrednostno zdi, ker je mnogokrat ravno v kaki vseskoz neznatni stvari skrita velika kemična ali surovinska vrednost.
Danes je namreč širšim krogom malo znano, da so postranski produkti kake rude, soli, gline, petroleja, premoga itd. navadno izvanredne vrednosti, kajti ti so deloma za današnjo znanost večjega pomena, kakor glavni del surovine. Bodi tukaj samo omenjeno, da mi kurimo z ruja-vim premogom, ki sploh ne da mnogo topline, prej ko izvlečemo iz njega postranske sestavine, kakor: olje, para-fin (za sveče),težki bencin, rudni vosek, amonijak in pa žvepleno kislino. Ko smo vse te sestavine odvzeli, brike-tiramo vše ostalo, in ti briketi še dajo potem trikrat več topline, kakor sveže nakopan premog, in vse, kar smo iz navadnega premoga izvlekli, je desetkrat večje vrednosti, kakor prvotni premog kot snov za kurjavo. Te »odpadki« nam nudijo podlago za raznovrstne industrije, kakor tovarne za kemikalije, za leke, za barve, za sveče, za umetno gnojilo in za sto in sto drugih reči.Kmet pri tem zasluži, ker se mu nudi zaslužek z vozom; svoje pridelke proda neposredno doma ter mu jih ni treba v mesto voziti; vsak dobi delo, kdor le hoče delati; v vasi s tovarno se zidajo nove in lepe hiše, ker je treba stanovanj za uradnike in delavce itd., torej cela vas se dvigne kulturno in tudi gmotno.
Skrajni čas je že k pomisleku, da pridemo popolnoma f na nič, ako si ne iščemo pravočasno drugih sredstev za i naš obstoj in za našo gospodarsko bodočnost. Davčni vijak ne bo popustil, naše državno gospodarstvo je v zelo neveščih rokah; obdejujmo našo zemljo, kako vestno in pridno tudi znamo in hočemo, ona sama nas ne bo nikdar redila; pridejo tudi slabe letine; izseliti se tudi nočemo in še manj pa z beraško palico iti v svet. Strnimo se torej, predno bo prepozno, k skupnemu delu za ustanovitev lastne plodonosne industrije!
Nai se dvigne v kratkem v vsaki naši vasi vsaj en visok in kadeč se dimniki Delajmo vsi, ki smo še ponosni na to, da smo Slovenci, da ostanemo še nadalje gospodarji na lastni grudi! Pomapajmo si sami in potem ne bo tre-x ba, da gre le eden Slovenec več v tuji svet s trebuhom za kruhom!
Davčne knjižice. Na političnem zboru v Ljutomeru na velikonočni ponedeljek so se kmetje zopet pritoževali zoper način, kako se predpisujejo in iztirjavajo davki. Mesto točnega davčnega predpisa dobivajo položnice, na katerih
E': samo zaznamovana svota, katero je treba plačati, ne da i se obenem cznačilo, za kateri davek gre. Ker se položnice lahko in navadno poizgubijo, nimajo nobenega potrdila v rokah, da so plačali davek, katerega in koliko so ga plačali. Lp-dstvo je nevoljno in ogorčeno, zakaj davčna u-prava nrfe '»peljati davčnih knjižnic, katere je že večkrat obljub Ja. Oc it no zahteva, da se te knjižice kolikor najhitreje upe, upeljejo. Poslanec dr. Hohnjec je obljubil, dia
to željo davkoplačevalcev sporoči finančni delegaciji v Ljubljani.
Petdnevni praktični vinarski tečaj s posebnim ozirom na trsničarstvo in obnovo vinogradov priredi državna vinarska in sadjarska šola v Mariboru od 1. do 5. maja t. L za kmete, kmetske sinove in viničarje. Deset najpotrebnejših udeležencev dobi priprosta nočišča brezplačno in na dan najmanj 5 dinarjev podpore za prehrano. Prijaviti se je pismeno z navedbo točnega naslova in starosti ter sedanje poklicne zaposlenosti ravnateljstvu navedene šole pozneje do 26, t. m. Kdor reflektira na podporo, si mora dati uboštvo potrditi od županstva. O sprejemu ali odklonitvi se vsakega nemudoma obvesti pismeno.
Vinske cene. Vinski trgovci skušajo poplaviti našo Slovenijo z banatskimi vin, toda uspeha imajo zelo malo. V Vršcu prodajajo 9odstotno vino liter po 12 K, lOodstot-i no po 16 K. N a Hrvatskem prodajajo 8odstotno vino po 14—16 K, v Jaški po 20 K, boljša vina tudi do 30 K. V j Dalmaciji je vinska trgovina precej oživljena. Na Čehoslo-vaškem plačujejo hektoliter vina po 900 do 1300 čeho-slovaških kron. V Rumuniji prodajajo vino po 550 do 600 lejev hI. Na Ogrskem prodajajo slabša vina po 1800, in boljša po 2400 do 3800 K za hI. V Avstriji je vinska tr-j govina zelo slaba, ker krona neprestano pada. Vina od 9 1
do 9inpol stopinj alkohola stanejo 550 do 580 K liter. V i 210 do 220 lir hI. Cene za naša št&jerska vina so različna, j | od 100 do 300 lir. V Istri stanejo bela vina 140 lir, rdeča i italiji vlada zastoj v vinski kupčiji. Hektoliter vina sta nt toda opaža se, da cene naraščajo.
Zagrebški trg. 1. žitne cene. Na žitnem tržišču je bilo j v preteklem tednu malo zanimanja za sklepanje izvoznih j pogodb. Promet je bil silno omejen. Nižina, ki so jo dosegle žitne cene, je v glavnem bila pripisovati velikim množinam pokvarjenega blaga. Slabe prometne razmere in tež ; koče v deviznem prometu sta glavni zapreki ekspertnih zaključkov. Lahko bi se bilo več izvozilo, ker je povpraše-! vanje po jugoslovanski moki na inozemskih tržiščih precejšnje, seveda pod pogoji, ki ne bi izigravali dobičkanos-nosti. Domače potrebe so stale pod vtisom splošne vzdrž- | i nosti kupovanja. Ker je v pasivnih krajih pomanjkanje, je računati tudi na večja povpraševanja tudi v tej smeri. — j Pšenico se je plačevalo po 1700 K; promet je bil prav neznaten. — Koruza, ki je prispela v velikih ladijah v Si- \ sak, se je vsled slabega vremena pokvarila. Tudi vagon- i ; sko blago je vsled deževja precej trpelo. Kupci so bili vz- j 1 držni, povpraševanje slabo. Cena koruzi se je gibala med 12.50 do 13.90 K za 1 kg. — Oves. Za slavonski oves so ponujali okoli 1300 K. — Rž je bila predmet živahnega povpraševanja. Cena se je gibala med 1380 in 1400 K. — Ječmen. Ječmena niso ponujali in tudi povpraševanja ni bilo po njem. Cena 1270 do 1300 K. — Fižol. Po fižolu so zlasti povpraševali kupci iz pasivnih krajev. Pisano, lansko blago so kupovali po 1280 do 1350 K. Promet je bil neznaten. — Moka se je v precejšnji meri učvrstila. Za moko boljše kakovosti se je plačevale 25—26 K. Kljub temu, da je promet neznaten, je s sigurnostjo pričakovati naraščujoče povpraševanje. — Za otrobe ni bilo povpraše-ge, posebno lahkih kož, se pomnožujejo, opazovati pa je pomanjkanje težjih kož. Težke kože so plačevali po 47 do 48 K, lahke pa po 43 do 45 K. Cena telečjim kožam je bila 65—70 K. Konjske kože so, po velikosti, kupovali za 250 do 350 K komad. Ovčje kože so prodajali po 30 do 40 K kemad.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo nobenega posebno živahnega popraševanja po hmelju. Za žatečki hmelj so ponujali po 3000 do 3100 čehoslovaških kron ; za 50 kg. Tudi tujega hmelja se je nekaj bal pokupilo.
Cena je bila 2600 K za 50 kg. — Hmeljska rastlina je ! dobro prezimila in ne kaže nobenih kvarljivih znakov hu- i de in dolgotrajne zime.
Bučno olie in izvoz born e. !
Letos čutimo veliko pomanjkanje bučnega olja. Kri- | va je tega lanska suša, ki je uničila tudi buče. Slovenija j i mora dovažati bučnice (jedrca) iz Medjimurja in Hrvats-| ke. Olje že danes stane 100—110 K liter. Bati pa se je, da se bo cena bučnemu olju še dvignila. Tako ubogi ! ljudje, posebno delavci ne bodo mogli si nabaviti potrebnega bučnega olja za prehrano svoje družine. Da se cena bučnemu olju tako močno dviga, je krivo to, ker je beograjska vlada dovolila hrvatskim Židom prost izvoz bučnic v Italijo. Italijani pokupijo zaloge bučnic na Hrvatskem, jih po cele vagone izvažajo v Italijo. Tam de-\ lajo iz naših bučnic olje za tovarniške stroje, a mi nimamo jedilnega olja. Tako se gospodari! A še eno dejstvo moramo pribiti: Ne samo, da manjka zdravega, domačega i jedilnega olja, naša industrija za bučno olje v Framu, Slovenski Bistrici in drugod bo morala ustaviti svoj obrat. ; Delavci bodo brez zaslužka. Nemogoče pa je, da bi naši j ljudje plačevali bučnice tako drago, kot Italijani, ker je ! njihova valuta zelo visoka.
Poslanci Jugoslovanskega kluba so se te dni obrnili do trgovinskega ministra in so mu predočili to važno zadevo. Zahtevali so, naj tako dolgo, dokler bo za domačo potrebo premalo bučnic, ukine prosti izvoz bučnic v Itali-| jo, da bo tako naše ljudstvo imelo dovolj jedilnega olja i in da cena istemu ne bo šla pretirano kvišku. Ko bo pa pridelek bučnic zopet tako velik, da naša domovina ne bo mogla vsega uporabiti za potrebe našega ljudstva, pa se seveda za ono količino, koja je za naše kraje odvišna, dovoli zopet izvoz. S tem stališčem se strinjajo tudi naši kmetje, ker vedo, da je lanska suša po večini uničila | pridelek bučnic.
Msa na vozila.
Ker še mnogi naših ljudi ne vedo, katera vozila (vozovi) so oproščeni plačevanja takse, navajamo iz obvestila i delegacije ministrstva financ te-le točke:
Vsake takse in prijave so prosti vozovi, ki niso na vzmetih (fedrih). Nadalje vozovi na vzmetih s 4 ali 2 kolesi, ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redoma ali neredoma tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov. K ■ tem vozilom spadajo koleselji in enaki vozovi na vzmete. I
Nadalje so prosti plačevanja oni vozovi na vzmete, | ki so nerabni, to je taki, katerim manjka na primer kako i kolo, oje ali kak drugi del vozila. Kolarji in kovači, koji ;
izdelujejo vozove so tudi oproščeni plačevanja taks, ako i se izkažejo, da so vozovi, katere imajo v shrambi, pripravljeni za prodajo. Podjetniki, ki prevažajo pošto in poštne potnike so ti 'i oproščeni plačevanja letne takse. ! To so v glavnem določila glede taks za vozila na kmetih.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 304, francoski frank stane 28.40 do 28.60 naših kron. Za 100 avstr. kron ie plačati 4.05 do 4.07, za 100 cehoslovaäkih kron 616 do 620, za 100 nemških mark 107 do 110 in za 100 laških lir 1670 1680 jugoslovanskih kron. V Curihu je vrednost naše krone 1.65 centima (1 centim je I vinar), za tri točke.
OopisL
Štore pri Celju. Naš pevski odsek je uprizori! na velikonočni pondeljek igro »Garcija Moreno«. — Nabavili smo si nov oder z obilo in lepo opremo, kateri naj bi služi! v pouk in razvedrilo vsem, ki se zanimajo za lepoto in napredek, zlasti pa je namenjen mladini. Vsem onim, kateri so kaj pripomogli na ta ali oni način k nabavi odra, izrekamo prisrčno zahvalo. Tudi gospodu Jožefu Vipot-nik, slikarju v Žalcu bodi iskrena zahvala, ker se je potrudil in nam oder zelo okusno poslikal. Toplo ga priporočamo. Imeli smo tudi celdanski poučni tečaj. Predavala sta gg. Krajnc in dr. Ogrizek iz Celja.
Sv. Lenart nad Laškem. Vsi naši vrli Tevčani so plačali letnino za KZ. Udnino je nabral kmet A. Pcžlep, naš vrl pristaš. Med Tevčani ni najti protiverskih samo-stojnežev.
Novaštifta. Tukaj se je vršil dne 9. aprila 1922 kras-nouspeli shod Slovenske kmetske zveze ob zelo obilni u-deležbi. Gospod poslanec Pušenjak je zbranim zbororal-cem razložil delovanje naše slavne vlade in njenega priveska: slovenskih samostojnežev in njihovo izdajalsko politiko. Sprejete so bile soglasno sledeče resolucije: I, Zborovalci, zbrani na shodu Kmetske zveze v Novištifti, protestiramo j) roti sedanjemu krivičnemu vladnemu sistemu, ki tira naš narod v gospodarsko propast 2. Zahvalj»' jemo se Jugoslovanskemu klubu, osobito dr. Korošcu in Pušenjaku, za njih požrtvovalen in neustrašen nastop v prid kmetskega in delavskega ljudstva. Izrekamo jim popolno zaupanje. 3. Zahtevamo revizijo ustave in avtonomijo nerazdeljene Slovenije. 4. Zahtevamo nove volitve v narodno skupščino. 5. Zahtevamo izenačenje davkov v ceh državi. 6. Protestiramo proti sklepu višjega šolskega sveta, da se ukinejo šolske maše in da stopi verouk med vsemi šolskimi predmeti na zadnje mesto.
Gornjigrad. Naš nadučitelj Kocbek se zadnji čas močno peha v zvezi z enim komunistom za ustanovitev pašniških zadrug, katere spravlja vse v okrilje liberalne Zadružne zveze v Celju, katero vodi velekapitalist dr. Božič. Večinoma so člani teh zadrug pristaši Kmetske zveze, a Kocbek hoče s temi zadrugami okrepiti liberalizem v okraju. Dr. Novačan iz Celja hoče v našem okraju pridobiti ljudi za srbsko liberalno zemljoradniško stranko. Zanimivo je, da ga podpirajo pri tem delu isti ljudje, ki so člani demokratske in slabostojne stranke. Za kandidata na takem mestu, da ne bo nikdar izvoljen, je postavil dr. Novačan posestnika PeveG iz ¡ločne, ki zna na shodih le to povedati, da se da le od dr. Novačana farba» ti in sicer za to, ker ga je postavil za kandidata. Peve« pravi, da so vse druge stranke za nič, ker nočejo njega postaviti za kandidata. Kandidat Pevec vzbuja povsod, kjer se pokaže, pomilovalno posmehovanje.
=z Koprivnice pri Rajhenburgu. Naši »samostojni« sploh ne morejo videti katoliško mislečega človeka. Znano je, kakšno gonjo so uprizorili pred enim letom proti našemu nadučitelju, ki ni imel druge napake, kakor da je vztrajno in neumorno deloval v naših vrstah za povzdigo prave krščanske omike. Zelo jih je peklo, ko so videli, kako lepo se je začela razvijati naša idealna orlovska organizacija in izobraževalno društvo. Ker »samostojnež« ne pozna niti človeškega, niti nobenega božjega zakona, je našel kaj lahko vzrok, da je začel našega voditelja napadati z nesramno surovimi žaljivkami. Sicer so bili ti »čedni« ljudje vsi strogo kaznovani vsled grdega obrekovanja, toda eden glavnih petelinov, to je g. Vehovar, še vedno nosi svoj greben po koncu. S hinavščino je podžigal in podpiral naše nasprotnike ter jim je tako dajal moralno o-poro. Natihoma je agitiral, da morajo učitelja spraviti proč. Tako je nastala proti našemu nadučitelju nesramna gonja, ki je imela neizogibno posledico, da je moral on prositi za drugo službo. Nadučitelja smo izgubili, ali njegov duh je ostal pri nas. Ostane nam v trajnem spominu. Osramočeni stojiio sedaj »samostojni« rogovileži. Učitelja nimajo, ker noče priti med take ljudi nobeden drug. Kaj bo z mladino, ki blodi okoli brez vsake vzgoje! Ali se tega propali »samostojneži ne sramujejo? Upamo, da jih je pošteno sram. Vam pa g. Vehovar, ki črtite župnika in vsakega katoliškega učitelja v Koprivnici, pa zakličemo: Poznamo Vašo hinavščino, dovolj je in nič več naprej, ker pride dan plačila!
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče inkrep-kujoče deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči »Elsa-fluid«, mnogo močnejši in boljši, kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalna steklenica z zamotom in poštnio za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica. donja, Elsatrg 341, Hrvatsko.	de
Razne novice.
Ogromno deblo. V newyorškem muzeju v Ameriki je izvanredno velika klop, ki je napravljena samo iz ene deske, a klop je tako velika, da lahko na njej sedi 40 ljudi. Klop je zbita iz debla, ki je raslo v Kaliforniji, je bilo visoko 100 metrov in pri korenini široko 6 tnetrov. Od tega ogromnega debla so odrezali 1 m in pol in so ta komad poslali v Newyork, kjer so napravili zgoraj omenjeno klop. Nek profesor newyoržkega muzeja je dognal, da je bilo drevo staro 13oO let. Tedaj, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je bilo drevo visoko 12 metrov.
Politični atentat v Berlinu. Dne 17. t. m. je bii i/vršen v Berlinu političen atentat od strani Turk^/. Znana turška politika Džemal pašo in profesorja Bahamina so napadli doslej še neodkriti atentatorji v stanovanju in streljali na niu iz revolverjev. Zločinci so obe žrtvi zadeli s streli v glavo, da ste ostali pri priči mrtvi. Džemal paša in Baho-

IL fltren-
BEOažSNSM ODSEOHÄTi.
F:.«?«)-,1
20. aprila 1922,.
KDtrtfwn
Snin sta ob času mladoturškega preokreta pobegnila kot prijatelja Nemcev v Berlin. Atentatorji so pobegnili neznano kam. Policija je razpisala onemu, ki zločince odkrije, 10.000 mark nagrade.
Najmanjša država na svetu. Na meji med Francijo in Španijo, v visokem Pirenejskem gorovju se nahaja samostojna državica, ki je brezdvomno najmanjša na svetu. Ta državica se imenuje Saint Gousto. Obsega samo eno vas s 130 prebivalci. Predsednik te državice je zajedno tudi •najvišji sodnik. Pobira davke in razsoja o prepirih. Za varnost te države skrbi samo eden policaj. Državni zbor te državice tvori 12 oseb. V ta državni zbor smejo biti izvoljene tudi ženske. Prebivalstvo te najmanjše državice je baje zelo miroljubno in le redkokedaj pride do kakega malenkostnega spora, katerega pa predsednik te republike v kratkem poravna.
Stori najstarejšega Človeka Pred dnevi je u-
mrl v Parizu nek George Chamelune, ki je doži -vel 134 ?et. Ugotovljeno je, da je bil ta Metuzalem najstare;ši človek v sedanji dobi na celem svetu, kajti v Mali Azi'i v Angori živi mož, ki je star 130 let, v Ohridi ženska, ki je stara 129 let ter v Londonu nek bivši postrešček, ki je star 128 let. V starosti od 120 do 128 let živi trenutno na svetu 30 oseb.
Strašen zločin norca. Te dni je znorel v Berlinu neKi Človek in le malo je manjkalo, da v svoji blaznosti ni pobil celo svojo družino, Elektrofehnik Oton Erhardt se je v soboto zaklenil v svojem stanovanju ter se navjalil s kladivom na svojo ženo . Ko jo „e pobil na tla, je sprožil iz revolverja strel na svoiega 141etnega sina. Nato je pograbil zopet
kladivo in začel z istim biti po glavi svoje lOleto® hčerke, dokler se ni zlomil držai kladiva in se nj hčerka brez zavesti zrušila na zemljo. Nato je za, grabil telo nesrečnega dekleta in ga pognal skozi okno 4. nadstropja na ulico, kjer je ostala mrtva vsa strašno razmesarjena. Končno je ustrelil tu<j| samega sebe in padel iz balkona na ulico, kjer ^ ostal miiev. Ko ¡e policija šiloma prodrla v stano, vanje je našla ženo Erhardta, kakor tudi sina, > | globoki nezavesti, Za ženo ni dosti upanja, pač p% j je lažje ranjen njen sin.
Skrito orožje so izsledile francoske vojaške oblasti j na nekem samotnem kraju obmejnega ozemlja med Nem. ' čijo in Češko ter Poljsko v pokopališčni kapeli gornje, šlezijskega kraja Gleiwitz. Poslan je bil oddelek vojaštva da dvigne to orožje. Ko so vojaki dvignili tlak v kapelj'
IT'*- v Šoitsuja ¡¡a prijazsem JJLlWifi fer«jo bi; .¡j ž apse cer- j kve z nekaj *emijiš3eia e« dtsž-j benitn potem 2. maja eb 2 ~r: popoldan prod» * cerkveni h ši. — Vtč poro cerkuno predsi^jniSi«o.
1—2 802
Tonvifin famoetoies IX,UljCll ijljiy žigsr iiie »lažbe u aavadno ž s go ali M polacjumertik. N&itopim lahko takoj. Sicibo 2eliia do apiiia 1922. Naslov x opravi. 297
Vinogradnikom
aisnasj&m, da Imam že na ras-ipslugo uektj ccpljtcih trt ss prodal in tedi imaraiee, kdor ti hoče »aročiti, nsj eo takoj oglasi pil Jaaean VesbijaV, trtničar, Breg Sli Ptuja.	S 1-2 28S
ITsSo * Nori vasi, Bpodsja lli»t* KtdfEsiaka cesta 26, objrtoječ« iz 2 sob, 2 kchiaji, 1 •oba ■ štedilnikom, kuUsja za perilo, 8 svinjski kleti in ena te trtic» oral» vita, S3 sidnih dre-t», je saiadi nsgle amrti s po-bifttvom (n orodje;» taker i* Si ia »toji na prodaj tudi se lahko hitro preseli.	391
Posestvo VS^uf
trsvsikl, lep »doncaaik, hiša» in gogjedareko peslepje v dobrem j siaao, tnd: b širino ie premičnino : *e proda. Fintar, Bakora S pri Msrikoru.
Potrtim srcem naznanjamo preža lo str o vest, da je naša preljuba mati
Uršula Golob
dne '6. aprila t, 1. v 87. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Sv. Rupert v Slov. gor., dne 18. aprila I922.
Žalujoči ostali.
Sprejme se ¡fe S
Sai en vtič vsakega vir.ogredsig"» dela ea čas do irg<t»e. B t »n proeje in hra^a pros a. P!asa po dogo vora. F'. Vsraik, luni trgovce v Slov. Bfittriei, ŠMa alies. 808
kočija (¡andavet) s d e:.;» mladima kei-jema. v dobrem sísoítj 1 trenik i« (icsd do 8 oralov lew « pro«!*. Ceua »e Jzre pri Vaapotiéo na Ptaj#ki gori.	1-2 290
Kmetovalci pozor!
Vseh vrst umetna gnojila po najnižjih cena S;
5-1 o 99	ima vedno v zalogi
Obool zbor Odseka za lesno iiiliistrijorTvn,ta T0NEjC ln a». t**
hm indusirijegv v Ljubljani.
ohranjeno ;n dobro 1/ÜU1U ¡¿oče kolo se proda ! Naslov: Simon Gradišnik, D. M. i v Brezje 68.	307
Ekonom
a ¿velttao prakso, seožeajss, sb3o!»ínt kaset, šole * št. Jorja . in vinarske šole v Maribora, Seli j e^ceasesitf troje dosedanje mteto. Pocudli» s pogoji nai se fcSlje ;td „EkoEom llf," cpratl ilsta.
808
ZiČMte vložke
Odsek za lesno industrijo sklicuje redni občni zbor za poslovno leto 1921 v soboto, dne 29. aprila 1922, ob 14. uri (ob dveh popoldne), ki se vrši v sejni dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red obsega točke predvidene v Statutu Z\eze industrij cev.
Lesni industrijci, ki niso člani Odseka, zamo-rejo prijaviti svojo udeležbo v pisarni Odseka, Ale. ksandrova cesta 5, pritličje desno, kjer se jim izstavijo začasne izkaznice.	309
Dr. Ferdo
odvetnik v Mariboru, Slovenska ulica 12.
se je preselil v svojo pisarno v Marijino ulicoe št. 10 (zraven sodne palače), telefon št. 112. 2-3 269
Naš predobri oče, oziroma mož in stric gospod
posestnik
je na Veliki četrtek po kratki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere preminul. Pogreb nam nepozabnega se je vršil na Veliko soboto. Za izražena nam sočutja in tolažila ob prebridki izgubi in za spremstvo dragemu na zadnji poti vsem iskrena hvala in Bog povrni.
Makole Zreče, o Veliki noči 1922.
Kolo
ffri Hofrh.
mock*, dober gsmi, ss*S proda v Bohoti št. 22, i
299 '
2—8 Ijadusi 63 ta malo pcstst»o takoj Trave. Iva a Jatsšnlk, pri 8t. Snago ti pri Mariboru.	293
Alojz lerič
ja «tvoril vtactoč pod vejo t svoji Stiei r Počehovi pri Maribora.
1—-a	S06
¥ryi za zvonove!
Fojjnba» dolžin» i a debelost, kg 60 K. se naročijo ¡¿rž
Alojziju Gniušek, trgovec
Maribor, Glavni trg 6. 1-3 236
lastnega iidelka, jrswrbtno bíago _ prodaja trie po ceni Franc Elel-' etein, Esiesntvo, Maribor, Era-ko ra alio» 18.	2-2 »46
HOHtOfístlBja
19 do 80 let «tara, vešča alo'*n-ifce^a, hrvatskega ia sesažkega j#ii»:a Ule iesna trgov-aa IUja Piidavlč, Fiiju, Št ai. Staaovasjs !a farsa», a ^lač* po dogovora. Pisa«;;« ponadbe es Hija Prsdorié TafíSdiu, Mellüanrska casta 9 aíi Fr*9i ít. 10.	8—206
Na drobno

Na debelo
emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode* se priporoča cenj. občinstvu
HLSERT ViCEL, Maribor, Q\m\ trg 5.
FOZOH2
Gotsvs obiske, površnike, zimsko parilo, sssfeijno perje, dežnike iti!, se tíotji
»i najceneje pri 12—2í
larger, ßiä^ni trg 17.
Pozor! SEMENA Pozor!
vseh vrst zanesljivo kaljiva ter prave voščene sveče, galico in vse špecerijsko blago najceneje pri tvrdki	1—10 200
I. DEČKO, Celje, Glavni trg 10
ti i farne cerkve (preje Miian HoSever)^ podružnica Ljubljanska cesta št, 4.
Istotam se kupi vosek, laneno seme ter sploh vsi deželni pridelki po najvišji dnevni ceni.
Žalujoči ostali,
ii«a$H	za lasui° uP°rabo in darila,
yyilGl& predmete v zlatu, srebru, nakitU;
ire, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin
l'ál®
pri znani firmi SUTTNER po najaii' jih dnevnih cenah t najlepšem modem ec izdelku. Žlice, noii vilice in škarje, žep» f, | nože, doze za cigiuretc i; j in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike i. t. 4 u ■ vsebuje sijajni katalog s slikami od
T¥8m!ike tvrdke H. SdTTNtR, LjublSana št. 992.
Za vse blage dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše srčno ljubljene nepozabne matere
ieiefm Brnika
izražamo tem potom prisrčno zahvalo. Sv. Jakob v Slov. gor., dne 10. aprila 1922.
Rodbini Bračko in Tičar.
Majhno posestvo
10 minut od Ptuja obstoječe it stanovanjskega [oilopja in 1 oral i-emtJHČa na za^ecja s enim večjim potestvosi nsed Celjem ie Ma-rKcrom ob ielesnici. Cecjene p> BBdbe pod „Poiegtvo t8u poStso l&ei* Bcgn»-.a Slatina. 289
Oskrbnici) ^fr^,
Maribor, SlovensVa ulica 21, I, mfor._100
T vsiit/tl bor) Go»po?ka ulica
it 18. »	_EOO
^a»ann kolje in žajasje ge fJi&ftttllV dobi pri električni t*gi Matija Obran, Maribor, Lolka alUa 16.	2-8 228
Qf,, .... poitne inamke kapaje S5I.ÍÍI u Mak» Sikoieit, St. Liinatt v 8lor. gor. 2—2 324
Na prodaj
hrosnl kitno! vaxke velikosti, ii krarci »aiui ta kese brasit Jo*io Piaaaa; R gite;.	i 6 22Í
\I j j j, ee iiče v najem, kupi 1U.II1I e!j menjavo e kpj novo biSo s velik m vrtom ob lepi costi bliža kolodvora in saetta. Naslov v npMvniitvn.	2—2 2i?2
-I
m: Av..- •	i' 'S
1
t
Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod
Vaianao 15. let «tar mučen »JVllCU, pitonih stsriet-. «e v moji nanjaroi takoj sprsjise, —hraso BtanovRaje in nekaj obleke dobi priiseai. Kar«l SirbiS nsujar-Sf. Troji »i v Slor. gor. 2—8 218
razn
veleposestnik in trgovec
Andrei QI1T
Misri^or
Aleksd^drova cesta 57, telef 88 trgovina z deželnimi pridelki, dr vami, premogooi in vinom se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brzo-Jav r ANDREJ OSET MARIBOR 6-6 18o
Lepo posestvo
na prodaj got^adaru to pošlo? vincgfad, sidatosnik, Bjive, gvzd. Gornik Jstef, Velika Zimie^, 8d. Barbsra pri &»r.B;;rr. 2—2 282

dne 14. t. m., ob 23. uri, po dolgi in mučni bolezni v 52. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokejnika se je vršil v pondeljek, 17. t. m., ob 15. uri. Vsem, ki so ga poznali, bo ostala njegova dobra, blaga duša v večnem spominu.
KOKARJE, dne 14. aprila 1922.
Žalujoča rodbina.

20, aprila 1922,'
SLTEEENSKT GUSPODAK,
i. änau 1
aa nekaterih mestih, so res našli večje število pušk in mu-nicije, pri daljnem raziskovanju in kopanju se je pa za-ielo menda ob kako razstrelilno snov in nastala je straš-
na eksplozicija. Odprla se je štiri metre globoka in 10 metrov široka jama, trupia ubitih vojakov so pa razmetana na daljo več kot 10 metrov. Ubitih je 23 vojakov, ranjenih
pa
deset.
Svetovni popotnik. Te dni je zopet obiskal Split sve-iovni potnik Rok Dejanovič, rodom rlrvat iz otoka Visa v Dalmaciji. Ta mož je prepotoval peš vseh pet delov sveta. Sedaj je že 70 let star, potovati pa je začel, ko mu je bilo 16 in pol. Ko so se vojskovali Buri z Angleži, je bil na strani Burov in kot poveljnik nekega oddelka je bil v boju tudi ranjen. Na svojih potih je marsikaj doživel in mnogo prestal, mnogi listi po svetu so ga že opisovali in on si vse te opise danes na stara leta skrbno shranjuje. Sedaj je bil po dolgih letih zopet enkrat v domačih krajih, v Dubrovniku je predaval o svojih potovanjih in povedal je, da misli sedaj obhoditi celo Jugoslavijo, da vidi, kako se sedaj živi v teh krajih. Ko to obhodi, bo na pri-
hodnjem predavanju lahko marsikaj žalostnega povedal.
blektrizacija poljedelstva v Italiji. V Italiji se je osnovalo delniško društvo za obdelovanje zemlje z električnimi
stroji. Prvi poskusi te vrste so se vršili v pokrajini Emiliji in to z zelo dobrimi uspehi. Preizkušeni so že električni plugi, ki lahko orjejo 50 cm globoko ter so posebno pripravni za izoranje rižnih njiv, ki morajo ležati pod vodo. .Ljudje, ki so doslej orali take njive, so strašno trpeli na zdravju. Z uporabo električnih strojev se stroški zmanjšajo za 30 do 40 odstotkov.
Slikar, ki ponareja znamke. Na svetu je dosti ljudi, ki zbirajo poštne znamke in znamke dobivajo radi tega veliko vrednost, nekatere, zgodovinsko znamenite se plačujejo s težkimi tisočaki. To pa navaja zopet druge ljudi k goljufiji in tako so pred kratkem zalotili v Brnu celo
Pozor! Kmat^Vilci! Pozor!
Došla je modra gaiica !n žveplo po ugodni ceni. Dospela so tu li sveža semena vrtna, travna in detaljs Igtotam se dobi tudi: krompir, ajda, mo<a, pristno bučno olje,
milo, petrolej, kava, riž i. t. d.
Za obilen obisk se priporoča
slikarja Karla Truppe, ki je spretno ponarejal nekatere posebno drage poštne znamke, ter jih zbirateljem prav dobro prodajal. Mož je slikanje skoro opustil, ker mu je ponarejanje znamk veliko več neslo. Za posamezne, izvrstno izdelane komade je dobival po 100.000 čehoslo-vaških kron. Bavil se je posebno s ponarejanjem nemških znamk in četudi so bili njegovi izdelki izvrstni, so jih nemški trgovci z znamkami vendarle prepoznali, stvar zasledovali ter končno slikarja ovadili.
Krvava žaloigra na vlaku. Iz Hallea v Nemčiji poročajo, da so v soboto zvečer na tamošnji postaji vstopili na vlak trije razbojniki in ko se je začel vlak premikati, udrli v eden oddelek II. razreda, kjer je sedela žena veleposestnika Nette, ter so zahtevali, da jim izroči denarf Gospa Nette je prestrašena bežala v sosedni oddelek, da pokliče na pomoč. V tem oddelku se je pa nahajala neka gospa Kohler s svojim sinom in gospa Schultz. Mladi g. Kohler se je takoj zavzel za gospo Nette in jo hotel braniti. Toda razbojniki so ga na mestu ubili. Istotako gospo Nette in gospo Schultz; edina se je rešila gospa Kohler-jeva, ki je med časom boja pobegnila iz tega oddelka. Razbojniki so pa po dovršenem zločinu zbežali, ter se jih še do danes ni moglo uloviti.
Rusko trgovsko poročilo, ki- je bilo dano na genovski konferenci izkazuje, da' je sovjetska Rusija v prvih devetih mescih leta 1921 uvozila raznovrstnega blaga v vrednosti od 270 milijonov, izvozila pa samo za kakih 20 milijonov. Če pomislimo, na prirodne zaklade obsežne Rusije, na vse, kar bi Rusija lahko poslala Evropi, kjer je toliko pomanjkanje, spoznamo vse zločinske naklepe dosedanje protiruske politike in vse njene težke posledice za Evropo. Če bi Rusija vsaj toliko izvozila, kolikor je po Evropi nakupila, bi se že nekaj poznalo, tako se pa evropski izdelki zapirajo pred Rusi, ruske sirovine pa pred tako potrebno Evropo.
i
Rusko-carski general — razbojnik. Pri nas se rusko-
carski generali kot je Wrangel slavijo in podpirajo na vse mogoče načine, v Ameriki pa ni tako: V New-Jorku so
zaprli generala Semjonova, ker je dokazano, da je ves čas svojega pohoda proti ruskim sovjetom strašno kradel in ropal ter na ta način tudi amerikanske postojanke, ki so bile že tedaj v Sibiriji, oškodoval za več stotisoč dolarjev. Amerikanski oficirji, ki ga še poznajo od te dobe, pravijo, da je ta beli rusko-carski general navaden tolovaj — pravi razbojniški harambaša. Amerikansko sodišče ga bo gotovo obsodilo radi škode, ki jo je Ameriki napravil, za zločine, ki jih je vršil nad ubogim narodom, nad ranjenimi sovjetskimi vojaki, pa ni sodnika. Če bi t» generalski ropar prišel k nam, bi ga gotovo z veliko častjo sprejeli, kakor so jih že mnogo, ki imajo najtežje zločine na vesti.
Nova emisija delnic Trgovske banke d. d. Ljubljana. Pred kratkem ustanovljena Trgovska banka je na svojem izrednem občnem zboru dne 25. marca 1922 sklenila, zvišati delniško glavnico od 10 milijonov na 30 milijonov. Natančnejše pogoje subskripcije prinaša današnji inserat.
Vsak kupi najboljše
kdor kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Glavnem trgu štev. 16. Kdor se še ni prepričal, naj si ne zabi ogledati najbogatejše zaloge vsakovrstnega su in platna in videl bo, da kupi res najceneje in najbolje.

Opozarjamo na oglas na inseratni strani današnje številke, zadevajoč splošno znano veletrgovino Miloša Oset, Maribor, Aleksandrova cesta 45, katero toplo priporočamo.
«Union M^inik
CELJE, Glavni tpg S.
3—lo ne
(slava.
Pes volčje K iv. i:
pt'|sti cesti podražil »cenika 3ed«j je pri J. V»k*j, S». Bsacd;fct v 8fc>v. gor. Ako ne tekom 14 dai rinit! te Ojiir, se pes odda. 265
f*ftaAfilt,vn «¿etrt ure od
i USOfltVU tfaribora. tO mi-
not do ki lolvora Hoče obstoječe is 7 oralov, S00 sadaih d<e<es poslopje obstoječe it 8 sob, t ko-hinja, vej», ikedeaj, 4 sviniaki,; posebej h i i», klet in drvarnic* (vrod» Pnter Jožef, Bohora 3, Hoče.	276
Podpisani Miha Seifred, posestnik v Lobnici, št. 14 obžalujem, da sem povodom občinske seje dne 16. 3. 1922 brez vsacega povoda žalil gospoda Vin-cenca Robnika.
V Lobnici, dne 6. aprila 1922.
Seifrid Mihael.
Zemljišče kfm"°gosV-
: da'8kkiis poslopjem, v i «mer i pri-' biizno poldragega orala, pri ¿ramo »3 kakega pcnzijonisia, primerno t-lil kot stavbi Sče, se dn« 28. a prila 1J22 dopoidue ob 10. mi prod» na javni dražbi in sicer na iiea mesto v Vidmu hiš. itev. 19.
270

TIaKi*a ohranjeno in dobro lJOm U idoče kolo s. proda za K 1300. Naslov: Simon tira-dižnik, Devica tfsrija v Brecji pri Mar bora Ste v. 68.	£86
0*es,
korito in semensko ~ - —7 graiiico prodaia «elo , po ceni Jai p Bosenberg, Marlbor. ; 1-3	«78
Povodom požara mlina Franz v Mariboru, je tudi naši tvrdki bilo uničenega za K 200.000 blaga. To škodo je zavarovalna zadruga «Croatia» iz Ža-
freba, glavno zastopstvo v Mariboru kar najkulantneje
kvidirala in nam je izplačala celo odškodnino. J	^ 0 e .eise in
Za izkazano kulantnost se temu domačemu za- (4 plQ^6 ¡shte proda Vinko vodu kar najtopleje zahvaljujemo in ga v vsakem oziru priporočamo.
Maribor, dne 9. aprila 1922.
i Beajak, kosač, feino 83 pri Mu-
-riborn.	1—2 37 7
393

Haffmann in drug.
Priporočamo Vam da si ogledate manufaktrno blago sukna, platna za rjuhe in perilo, blago za žen ake obleke in cefirje, kotone, nogavice in drugo — Lastna krojačnica za izdelavo duhovniških in vseh drugih moških oblek.
Ugodno nizke cene!	Hitra postrežba!
RUDOIP NIEFERGAL
Maribor. Koroška cesta I (stara gimnazija).
jDenarja kakor
1Bf t« si lahka zaslužijo . irtlij« trgovci, gost lnidarji in «•iftkdo s nabiranjem Blati as-1 h steklenic, bnteljk ia dragih seveda a; m o snažnih in nepo- i zaaajklji rib Vsako množino od- j kapi in pUia najbolje. F Z'B»ner ' y iiaribaru, A.let<audrov» cesta . St, 45, II. udjtr.	t—3 291 i
1—2 248
Velika zalega vsakovrstnih
>4	verižic, prs snov, uhanov, jedilnega oro-1$ >Vj| dja i. t. d.
'ai'	Vsa v to stroko spadajoča popravila irvrSujera -C točno in po ceni
J* -ii LOVRO STOJEČ
M
V
uran
MARIBOR, Jurčičeva ulica 8.
Vejače ali Čistilni stroji!
Spodaj rodpsanl vljudno naznanjam, da imam v ialng\ Km t sk« <ftdruge v Ptuju in za Ljutomerski okraj t» Prejmurje pa pri g. Rosenberg, trg. z želez, .v Ljutoneru, na bol še in najcenejše čistilne stroje in sicer male z 4 sj i, kakor tudi velike z 8 siti in z popolno pripravo za ščijanje. Stroji so lepo in popolnoma po tovarniškem m praktičnem sistemu opremljeni.	Se priporoča Jakob Pucko, Izd ovata.j č tllnih strojev, Budina, Ptuj.
27«
friftena &r*A°i* sprosti žeti muspa vcditl gospodinjstvo na veSjem posest«u, ža^niiin aH pri draži i! brez žeask. Dopisi pod „Gospodinjstva", poštooležeie v Limbaia pri Maribora. 2'3
Slamurezn! stroji
na prodaj v DolgoSsh St. Si pri!
Maribora.	291,
Izjava.
Pcesijsua F.aniišks Crepiniek obdolžila sem Toniko Žolntr na Lopati nepoiiternga dejaala. Eer »•m se priprljcla, da niio mc)e obiolžtte remijne, obžalajem »oje t raibarjenosti rabljene be-aede — Šmartno pri Celja, dae 58, invo» 1922.	274
FrauSlika črepinSek.
V Slovenjgradcu
se proda enonads rnpna hiša i * . iouo lučjo, gospodarskim po-'!<>.)»& ia vrtom. H.ia stoji v ste a ni ace ta ter je pripravna za rs»ko obrt Pjusve se pri F. Gnil-iek, trg. z Ttnom, Maribor, Bas-lagirji ulica 25.___2^285
Slatinske stekle-
t zaboji ali tali ssme UIM3 kupuje in plača najboljše V. Zinaner, Maribor, Alekiaudro»a sest» 46, IL ndstr. 1—8 *82 i
Kdor Noče imeti
prvovrstne poljedelske stroje inizborne oralne priprave kakor
Lokomobile, mlatil-nice na parni pogon, sejalne in kosilne stroje, !mlatilnice na vitel ali na ročni pogon.
Raznovrstne pluge, brane, okopalnike in osipalnike, vitle, sla-moreznice, pumpe, re« poreznice, čistilnice, drobilne mline i. t. d.
nai pride pogledat ali naj piše na tovarniško zalogo
MELICH AR-UMRATH-BACHER
v St. Jurju ttb jut, žel
«SBRiss
■2: VINOGRADNIKI 1
Najbolj priprosta, trpežna, torej najboljša in najcenejša izmed vseh sistemovje bakrena
Jesemig-ova Škropilnica
.•¡M

Vsi deli škropilnice so od zunaj tako, da je od znotraj popolnoma prazna. Garancija za vsako škropilnico 10 let. VINOGRADNIKI! Ako hočete to škro~-pilnico še v pravem času dobiti, naročite takoj brez odlaganja, ker se dobavlja iz inozemstva.
Naročila s primerno aro sprejema glavni zastopnik za Slovenijo
^LEKSiHTEEOV^. CESTA45
Istotam se naroča tudi najboljši nahrbtni žveplalnik „EKSAKT". Ceniki zastonj.	Dobiva se tudi na 2 do 3 obroke.
ä: morilec alkohola
ROGAŠKA SLATINA
ako se uživa sama oziroma primerno pomešana z vinom
.Rogaška Slatina' s Jempel-Styria',Donati<
vrelcem ie najboljša zdravilna vnda, posebno za želodčne, črevesne, obistne in mehurne bolezni. Zahtevaite torei po vseh gostilnah in trgovinah ,ROGAŠKO SLATINO1.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
F. ZINAUER, Maribor, Aleksandrova c. 45.
Zaloga: Špedrija ..Balkan", Maribor, Aleksandrova
cesta št. 35.	t_3
20, Aprila im.
na.
POZOR!
ShteäUe poljedelskih strojev prvovrstnih tovaren kot Umrath & dhw, Babna, Mayfarth & drug, Dunaj, Wichterle & Kowirik, Prsstejov, Titania, Wels i. t d. se nahaja pri tvrdki
IVAN HAJNY
MARIBOR, Aleksandrova cesta 45
nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča:
vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali od-fcinisuke, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, s»dne mline,
Eiosdae mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izde-»sanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, sesalke m pocin ■ käme cevi gnojnične črpalke, Sackove pluge, izborno pocinkane brxoparilnike v velikostih 50 do I201, brzoparilne lonce, mlečne pcsnemalnikt. Oskrbim tudi prvovrstne slamorezne nože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši debro in zanesljivo. Po-•treiba točna in solidna. Številna pobvalna priznanja na razpolago I Zastopniki se sprejemajo.
pr^
ljudska posojilnica v (elju
ppl „Belem volu". Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4%% oziroma 5\ M
»d 4mva «tega i» «neva dviga PoaejHa dala na vknjižbo, poroitvo in ia*tev«. — Btvarja trfovske kredite ¡»d zeiu ngednl«! pagaJL
Si
Spodnještajerska ljudska posojilnica
» Mariboru, Stolna ulica Stew. 6. r. z. z n l
teta naprej navadne vlage po
m večje vloge pa po, dogovoru.
4
1
I
I
»s
I f*
gostilničarji, Iravarnarji in vinogradnika pozor i
Trgovina z vinom
FRAN JO CA JN KO
HBBBMIMMMBBMMMMMMBiM^MMMB
v Slovenigradcu.
NazranjEir, da sva se mcjiir. kcirpanjcrcm A. Osetcm razdrušila, ter vedim vinsko trgovino v Sltv*n;:gradcu s?m, katero sem si kot lastnik večjih vircgiadcv in kot spozravalec vseh boljših vinorodnih krajev upeljal teko, da Ishko ob vsakem času svoje cenjene cdjemalce postrežem z najboljšim blagem. V zalegi iirem: Muškaleljc, graševina, (rizling) bur-gitndcc, in mirte. šipen in ditga boljša n&mižr.a vina iz vseh boljših viroictrih hrsiev. Kupujem \sa najboljša vira cd producentov po najvišji ceni.
Se pripona in želi \scm st?rim in revm cdjoralcem \esele veli-tcrcčrie prazrike.
ITrkl-ia in fagoTin» is aastit-OLUlJti j,nje »e dobi pri električni žigi M. Obran, Maribor, Loika ulic» it. 15. 3—8 218

Vine % stcktenlceh (fcvfclilic-)
272
LES
stoječi in ležeči, kakor tudi
GOZDOVE
ter gozdna posestva kupuje — po najvišjih cenah —
Matii« OBRAN
električna žaga MARIBOR, Loška ulica 15. Skladišče: Tattenbachova ul.
Kostanjev les
kupuje po dnevnih cenah irvozna trgovina
ERNEST M&RIKG, Celje, Kapucinska ul. I
Enako kupuje tudi druge vrste lesa posebno tesaai
les.	5-6 in
Dežne plašče
Klobuke
peptlo
čevlja
dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri, po solidni ceni
JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
«.'•a* •< •\WAi«Ku<3W#Kar«-fct»
I m debalol
Na drobnoI |
ß k
m
i I
I
Poskusite kupiti
dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bosniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in kockah, • sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
Miloš OSET
*
MARIBOR, Aleksandrova cesta št 45
nasproti glavnega kolodvora. Telefon 15.
2—192
4i
| Cene zmerne I
Postrežba točna!
■iiünuiiimiiiüiiüiiB
WT- mW1 wf^ mW\ mW'	wT\ fT mT1 mT\ WT WY\ WT\ wY\
Mlin ca Leti poprej Reago pri Ptnji
B&elje in is menjava vse \rste žita. Mlin je na nov' 2	pcpi&\lj(E, ter izdeluje tudi zdrob,	4
K t K li i € Mkit zinja po napišji dnevni cen'
RIHARO ORSSICH, PTUJ
ir a'	*r ww JV tf iW> »▼• ■¥> »▼> trt tri »Ti fvt fVi mmfnmmmv^mmimiifHr
■i
gj TRGOVSKA BflNKfl D.D.UUBLJflNfl iS
POZIV
-J
k subskripcUi novih delnic»
Izredni občni zbor Trgovske banke, d. d. Ljubljana, je sklenil dne 25. marca 1922 zvišati delniško glavnico
od K 10,000.000 - na K 30,000,000-
z izdajo
50 000 novih delnic a K 400 — mm. v skupnem znesku K 20,000.000
pod sledečimi pogoji:
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo po K 400.— nom K 480-—, več 5 % obresti od nom K 400 — od dne 1. februarja 1922 pa do dne plačila.
2.	Vsi oni subskribenti, ki so že pri prejšnji emisiji subskri-birali in znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.
3.	Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu po tečaju K 530-— več 5 »/o obresti od nom. K 400-— od dne 1. februarja 1922 do dne plačila.
4.	Nove delnice so deležne čistega dobička za 1. 1922 in opremljene s kuponom za 1. 1922.
5.	Nove delnice se izroče subskribentom tekom 1. 1922.
6.	Reparticijo delnic določenih na nove delničaije, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku,
7.	Subskripcija novih delnic se vrši od dne 3. aprila do dne 3. maja 1922, in sicer:
a)	pri Trgovski banki d. d. Ljubljana (začasni poslovalnici v Beethovnovi ulici št. 10) in njeni podružnici v Mariboru ;
b)	pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, Ljubljana.
8.	Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število vpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripciji.
V LJUBLJANI, dne 25. marca 1922.
Upravni svet Trgovske banke d. d. Ljubljana.
Ü
■J
139
iriiifiiiriiiifriiiiiiifl
CaftajitaF tu ob» KaL tisk. araStvo«
Odgovorni urednik: Vlado PnSemat,
Ojiek Cirilov« tiskarne E Maribor*