I/ &R. SO-JMIR KREK . Ceski Trut pa slovenski Trot. (Ponatis iz „ Kresa", VI. leto, 2. zvezek.) JMIi ^^ečini čitateljev našega lista je gotovo znano, da se je lansko jesen vnovič vnel boj o pristnosti nekterih staročeskih spomenikov, ki še zdaj traja in ga menda tudi ne bode kmalu konec. O ugodnejši priliki utegnem izpregovoriti obširnejše o posamnostih tega znanstvenega boja, ki mi do zdaj še ni omajal preverjenja, da Rokopis Kraljedvorski in Zelenogorski nista proizvod devetnajstega stoletja, kakor sodijo nasprotniki teh spomenikov. Naslednje vrstice naj bi bile skromen donesek za pristnost Rokopisa Zelenogorskega (RZ.). RZ. pripoveduje v verzih 30 do 3G o Ljubuši to-le: Kaže knežna vypraviti posly, po Svatoslav ot Liubice biele, ide-že su dubravinj ime, po Liutobor s Dobroslavska Chlemcia., ide-žo Orliciu tabe pije, po Ratibor ot gor Krekonoši, ide-že Trut pogubi sail liutu.1 V naščini to slove: Reče knežflja razposlati posle: K Svetoslavu od Ljubice bele, Tamo, kjer so dobrovine mlade, K Ljutoborju s Dobroslavskih holmov, Tamo, Laba kjer Orlico pije, K Ratiborju od gor Kerkonosov, Kjer pogubi 1 Trut je kačo hudo.'-' Ko sta pred nekterimi leti dokazovala A. Vašek3 in A. V. Sembera4 nepristnost RZ., sklicaval se je le-ta tudi na razprto tu natisnena verza, češ, pesnik je hotel z njima utrditi misel, da bajka o pozoju Trutnov- 1 Jos. Jireček Rukopisove Zelenohorsky a Kralodvorskj, v Praze 1879 na str. 4. 2 Rokopis Kialjedvorski. Iz staro - češkega poslovenil Fr. Levstik, v Celovcu 185(5 na str. 49. s Filologicky dukaz, že Rukopis Kralodvorsky a Zelenoborsky, tež Zlomek evang. sv. Jana jsou podvržena dila Vaelava Hanky, v Brne 1879. 4 Libušin soud domnela liejstaršl pamatka reči češke jest podvržen tež Zlomek evangelium sv. Jana, ve Vidni 1879. skem sega v pogansko dobo ter tla je mesto Trutnov, ktero ima pozoja v grbu, dobilo ime po vitezu Trutu, Ljubušinem vrstniku. A mesto Trutnov nastalo je po Semberi (gl. na str. 29, 30) stopram za kralja Premysla Otokarja II. po Nemcih, v deželo poklicanih. Nemci so neki mestu nadeli ime „Trautenau" t. j. „traut" in „Au" in od tod izhaja č. Trutnov, a ne prvo iz poslednjega. In to naj bi dokazovalo nepristnost RZ.? O Trutnovu v pesni ni niti sence, in vendar se Šembera suče zgoli okoli njega ter se Truta naravnoč ogiblje, dasi bi bilo samo o njem govoriti in razpravljati, a nikakor ne o stvari, ktera se v pesni niti ne nahaja. Res je, da sta celo P. J. Šafafik in Fr. Pa-lacky ugibala, češ, Trutnov ima ime po Trutu — ali kdo pameten bode pesen zaradi tega sumničil, ker so to mesto nekteri krivo razlagali? Prvi med njimi bil je Hanka sam (Krok I. 3, 60), o kterem pravijo, da je RZ. sestavil. Čudno, jako čudno, kajti ako bi to bilo res, ne bil bi mož niti samega sebe razumel. Že pred mnogimi leti, ko sem prvič razlagal starejšo dobo slovstva slovanskega, omenjal sem pri tem spomeniku med drugim, da osebno ime T rut naravnoč spominja na Trota, ohranivšega se v spominu našega naroda. Kar sem o Trotu vedel, nudile so mi bile „Novice", ki so svoje dni imele lepo navado, da je v njih predelih kdo kako znanstveno ali drugo misel sprožil, ktere so se kmalu drugi lotili in razpravljali o njej. Omenjam samo mirnih pogovorov o raznih besedah in izrazih, ki bi bili imeli priti v nemško - slovenski slovnik. Tudi narodno - slovstvene tvarine so isto tako prihajale v javnost, in 1. 1858. ali v XVI. tečaju „Novic" bili so poleg Rojenic tudi na vrsti Krsniki ali Krčsniki po poročilih Dav. Trstenjaka, Kolomana Mulca in Fr. PohorskegaPosebno zanimivi so podatki Fr. Pohorskega na 374. strani, a kar poroča v tretjem odstavku, mi je doslovno tu ponatisniti: „Kresnik je imel brata Trota. Z njim se je enkrat peljal na zlatih kolih na gostijo k babilonski kačji kraljici. Ko se en čas peljeta, začelo je hudo grmeti. Kačja kraljica pa ni Kresnika trpela, čeravno se mu je zmirom prilizovala. Pošlje tedaj kačo, ktera je kakor orel imela, silne peroti. Naglo z megel zleti na njega in ga hoče zaklati. Ali Trot je s svojo zlato sekiro ji glavo odsekal. Kača z repom v oblake mahne in iz oblakov se izlije neizmerna ploha na zemljo, tako da sta se Kres ni k in Trot skoro potopila. Ali zelenki so z bistrimi nogami dirjali kot blisk in so rešili svojega gospodarja iz povodnji." 1 I) i o iiltesten Denkmaler der bohmischen Sprache, Prag 1840 pag. 93. 2 Vse to in marsikaj drugega o istem bajevnem predmetu je zdaj zbrano v krasni knjigi: Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev. Sestavil dr. Jos. Pajek, v Ljubljani 1884 na str. 77—82. To narodni pripovedki odseka torej Trot kačji kraljici s svojo zlato sekiro glavo, prav kakor v RZ. Trut ugonobi hudo kačo ali natančnejše ljutega pozoja. Ali je mogoče, da bi se oboje še točnejše ujemalo in ali ni ob jednem naše poročilo močen ščit za češko \ RZ.? Da bi bili mi posneli pričo o Trotu po kakšnem češkem poročilu, zdi se mi nemogoče; kajti v Čehih o Trutu narod razven imena sploh ničesa ne ve. Prav tako menda ne bode nihče vrtoglavil, da bi bil prišel Trut češkega spomenika med narod slovenski ali pa celo, da ga je utihotapil Fr. Pohorski iz Levstikovega prevoda tega spomenika v pripovest o Kresniku. V naši priči govori se o babilonski kačji kraljici. Stvar nehote spominja na znano srednjedobno povest o Babilonskem carstvu, ali govoriti o tem predmetu ne bi bilo tii na pravem mestu, kakor se tudi vprašanja niti ne dotaknem, kakšna bajevna bitja so Krsniki ali Kresniki. Pač pa mi je o Trotu dostaviti, da ga je lahko tolmačiti domače, in tedaj ni zopet precej misliti, da je od kod izposojen. Podstava mu je staroslov. *t v a. t -v glagolu *trntiti trq,štq, ferire, percutere, tr^H phalanx, custodia, poljs. tracič, tracač, česk. troutiti, tratiti ferire, zatrutiti trucidare. Slov. Trot, staroslov. *Tr^t%, č. Trut torej pomenja bijca, borca, n a s i 1 n i k a, sovraga in je imenu prav primerno, da odseka Trot kačji kraljici z zlato sekiro glavo ter da Trut umori ljutega pozoja. Nekteri so mislili na glagol staroslov. truti trnja in trov^, potrati absumere, natruti nutrire itd., ali temu nasprotuje stvar sama ob sebi in vzlasti tudi to, da bi se po tej izpeljavi moralo tudi slovensko ime glasiti Trut, a ne Trot, kakor se glasi. Da zvoni naše ime Trot in ne Trut, je ob jednem tudi najboljši dokaz, da nam ime ni prišlo iz Češke. Z jezikoslovnega stališča ni dvojiti, da spada beseda h glagolu staroslov. *trqtiti in da to tudi pomenu ugaja, ne bode menda lahko ugovarjati. Glavna stvar pak je, da ima češki Trut in z njim tudi RZ. v našem Trotu, kakor sodim, prav močno podporo. Dr. G. Krek.