Leto VII., štev. 110.
Poitnlna plačana v gotovln^.
V Celju, v soboto 19. maja 1923«
Posamezna štev. I Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise : Celje pošt. pred. 43. Telef. int. št. 53. Ček. rač. št. 11.959.
mesečno
"na
. 20 Din, . 30 Din.
Dopis se ne p
Ljubljani °-
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije,,
Zaradi konsuma.
Pod tem naslovom smo v »Napreju« 28. marca priobčili članek, ki ga vzdržujemo tudi še danes in ki bi ga tudi še enkrat ponatisnili, če bi imeli več prostora. Da imamo tako malo prostora, so v mnogem krivi konsumarji, ki podpirajo vse naše nasprotnike, nas pa hočejo utopiti v žlici vode. Pa kakor se jim je posrečilo zmanjšati socialistični dnevnik, vendar se jim ne bo nikdar več posrečilo zavezati mu usta s »podporami«. »Naprej« bo pisal resnico, pa ne samo o Pašiču In njegovem sinu, o Žerjavu in njegovem Kristanu, o klerikalcih in njihovem dr. Periču, o bolniški blagajni in njenem Kocmurju, kratko: ne samo o kapitalistih, temveč tudi o socialistih bo pisal resnico in bo strgal krinko z obraza vsem, ki zlorabljajo socializem za svoje osebne koristi. Kajti če je kdo pri SSJ organiziran, s tem še nima pravice lagati in krasti.
Lažnjivec pa ni samo tisti, ki trdi, da je bela stena črna, ampak tudi tisti, ki pravi, da ni bela: konsumar, ki je bil socialist, dokler je imel korist od tega, ki je pa proti socialistični stranki, odkar mu je začela gledati v žepe, laže, če trdi, da ta socialistična stranka ni več socialistična, »ker njen dnevnik napada stare sodruge«. Res je, da bi morala med socialisti biti sloga, toda med tatom in okradencem ne bo nikdar sloge, razen če okradenec ne bo vedel, kdo mu krade. Socializem pa je zato tukaj, da najde tatove. Če jih najde, jih mora pokazati, pa čeprav jih najde med svojimi »zvestimi«. Ijlaj bo ljubica še tako zaljubljena, kadar bo vedela, da ji njen ljubček krade, takrat bo ljubezni konec, takrat ne bo prav nič pomagala »sloga«, ki mora vladati tudi med zaljubljenci. Kakor se tak tat izgovarja na ljubezen, ki baje mora vse odpustiti, tako se naši tatovi izgovarjajo na socialistično slogo, ki da mora o vseh tatvinah molčati. Ker stranka ne mara molčali, pravijo, da ni socialistična. Pri takih lažnjivcih nič ne pomaga, če razlagamo že dve leti, [da ne delamo iz sovraštva proti osebam, ampak proti grehom. Naj prenehajo grešiti, pa lahko ostanejo »stari sodrugi« še nadalje sodrugi. Nič ne pomaga — oni hočejo ostati socialisti po starem, po sili hočejo kot črne muhe ostati na beli steni, da bodo še nadalje lahko govorili, da stena ni bela. Seveda ni popolnoma bela, če so nam razne take muhe zapustile precej črnih pikic na nji! Toda odkar smo muhe prepodili, postaja vedno bolj bela. Velike muhe so vse že daleč proč, še kaka mala muhica se včasih spozabi in prifrči na belo steno spuščat svoje male pikice in razlagat, da so tiste velike muhe tudi naše, da bi brez njih nas ne bilo itd. — pa vse to je čimdalje bolj redko. Stena je bela. Tisti pa, ki pravijo, da ni bela, lažejo,, če-
prav ne trdijo, da bi bila črna. Vsaka demagogija je laž!
Kakor je treba demagogom odločno povedati, da so lažnjivci, tako je treba tudi vsem špekulantom povedati, da so tatovi. Vsako tajno gospodarstvo je protisocialistično. Socialisti se ne zadovoljujemo s »zaupanjem do čistih rok«, ampak zahtevamo, naj se zadružno gospodarstvo vodi tako, da nihče ne bo mogel krasti: vsi bomo pošteni šele takrat, ko nobeden več ne bo mogel goljufati. Zato hočemo za vsakega socialista vedeti, koliko dela in koliko si s svojim delom zasluži; za socialistično zadrugo hočemo vedeti, kje kupuje in kakšne cene plačuje, po kakšnih cenah prodaja in kakšne plače daje svojim ravnateljem, uradnikom, poduradnikom, delavcem in hlapcem. Posebno hočemo pa tudi vedeti, kakšen čisti dobiček ima, kajti dobiček je last vseh socialistov (vseh članov zadruge), ne pa samo njenega vodstva.
Kar vidimo jih I Člane tega vodstva namreč vidimo, kako skačejo ! »Mi da smo si kdaj lastili dobiček zadruge? Mi? Čiste roke imamo, ne
f ..	KI
damo si kaj takega očitati 1«
Prav je tako, samo da bi bilo tudi res tako I Ko smo vam govorili zasebno, da nikakor ne gre, da dajejo gospodarske organizacije podporo politični stranki, ne da bi člani vedeli za to, ste razlagali, da ni nikjer na svetu nobene stranke, ki bi živela brez takih podpor, češ, delavstvo je še premalo izobraženo, da bi hotelo samo vzdrževati svojo stranko in njen tisk — pri konsumu se pa nič ne pozna, če je blago za vinar dražje, potem se pa iz dobička lahko podpirajo dobri nameni: strankin tisk, volilni sklad, izobraževalne organizacije itd. Delavstvo je še preneumno, da bi hotelo žrtvovati za svoj dnevnik, za žganje pa rado daje — zakaj ne bi podražili to, dobiček pa dali dnevniku? Če ga je premalo, se pa še moka podraži in tudi druge stvari, ki jih delavec mora imeti — nič nepoštenega ni to, saj gre vse v prid delavcev.
Mi smo bili proti temu, ker se povsod tam, kjer se na skrivaj pomaga, lahko pomaga ne le delavskemu tisku, ampak tudi taki politikj, ki je delavstvo ne mara (n. pr. ministeria-izmu !) Kajti stranka, ki živi od kon-sumovih podpor, mora plesati tako, kakor hoče konsumov ravnatelj, ker drugače he dobi denarja! Pa tudi osebno se taki ravnatelji lahko okoristijo ! Če vodijo svojo trgovino tajno, se lahko polakomijo in ne dajo vsega »črnega fonda« v »dobre namene«, ampak sem ter tja kak groš tudi za svoje želodčke, za svojo rodbino, za svojo hišo. Zato zahtevamo socialisti, da nam »stari sodrugi« ne samo povedo, da imajo Čiste roke, ampak tudi odkod imajo svoje milijončke, kajti z delom se milijon ne da zaslužiti. Najmanj pa, kar zahtevamo, je to, kakor smo pisali v »Napreju« 4. februarja v
članku »Idejne priprave (0b^ajo«. Če višji uradnik Kons. društva ne mara plačevati progresivnega davka od svoje plače 4000 Din, vendar pa še hoče biti v stranki in plačevati 2 Din na mesec, kakor delavci in hlapci Kons. dr., ki imajo plače samo 1000 Din — potem je za nas jasno, da je v stranki samo zato, da bi ne vstopili vanjo ti delavci, ki se svojih ravnateljev boje. Stranka je pa tu za delavce, ne za ravnatelje ! Kako dobro je, da so ravnatelji izstopili in napravili delavcem prostora! Kako dobro je, da so »Naprej« odpovedali, češ, da je predrag, ■ za delavce pa ni predrag, ti ga plačujejo, čeprav imajo 4 krat manj zaslužka ! Kako dobro je, če se konsumar razjezi nad upravo »Napreja«, ki ga je tirjala, ker je bil že za tri mesece dolžan naročnino, in odpove »Naprej«, češ, tirjali me pa ne boste ! Delavcev ni treba tirjati. ti vedo, da je »Naprej« njihova last, zato ga plačujejo brez opominov, čeprav je zanje res drag. Pa ne zato, ker mnogo velja, ampak zato, ker oni malo zaslužijo. Kajti socialističnjj^emik je veljal pred vojno 12 kg pšenice ha mesec, danes pa velja samo 4 V2 ! Torej je skoro trikrat cenejši, nego je bil takrat in in trikrat bolj pasje je danes delavsko življenje, nego je bilo takrat. To pa zato, ker so si »stari socialisti« prilastili pravico, razdeljevati konsumske dobičke po svoji volji, češ, delavstvo je še preneumno, še ne zna računati in misliti.
Ko smo to razložili na zgledu in pokazali vsej socialistični javnosti, da poštenemu socializmu vodstvo našega konsuma niti par inseratov ne mara plačati, dočim je pri starem kurzu ne le inserate plačevalo, ampak še tudi stotisočake dajalo iz raznih »črnih fondov«, so se postavili ti konsumski gospodarji kar črez noč na »neodvisno« stališče in sklenili, da sploh ne bodo
Za celotno organizacijsko edinstvo proletariata.
(Po Radničkih novinah.)
(Dalje.)
S. Muzikravič nadaljuje:	Majska
proslava je samo ena epizoda v borbi delavskega razreda. Je mnogo važnejših problemov, pri katerih moramo pogledati, če je mogoče priti do zedinjenja. Znamo, kako so bili »komunisti« nesti p-ni, ko so mislili, da je prišel trenutek za osvobojenje delavskega razteda izvedba socializma je drug proces, in vedno moramo se naslanjati na historični moment in po njeni odrejati naloge delavskega gibanja. Izgleda, da se druga stran v tem pogledu še ni poboljšala. Zlaga se z »Rudnikom«, da ni treba zc-dinjevati tisto, kar ni za zedinjenje, u spornih vprašanjih treba diskutirati v tisku in na konferenci. Zakon o zaščiti države je v mnogočem delo onih, ki so prevzemali naloge, za katere niso bili
več inserirali, ker ne marajo podpirat politike, ker sploh zadruge ne morejo voditi razrednega boja, ampak samo gospodarskega. Kakor da bi bila politika in razredni boj kaj drugega nego gospodarski boj ! Obenem so pa tudi svoje prejšnje stališče glede »podpor« zasukali in izjavili, da so proti podporam in da tudi prej konsum ni dajal nikakih podpor in da bodo .vsakega tožili, kdor bo kaj govoril o tem. Nato smo v »Na-preju« povedali, da je dalo Kons. dr. za Slov. 1.1920. politični stranki četrt miljona kron (za toliko namreč vemo), čeprav ni dobiček nikdar izkazoval tako visokih zneskov in čeprav občni zbor nikdar ni sklepal o tem, da naj se kaj da.
Nato so pa zakričali, da nbijamo zadružno misel. da smo proti konsumu i. t. d. Lažnjivci! Nismo proti, nasprotno, mi smo odločni pristaši zadružne misli, zato učimo zadrugarje,rnaj se svojih zadrug oklenejo bolj trdno in naj se tudi brigajo zanje. Tudi proti nastavljencem konsuma nismo, ampak proti grehom, ki jih nekateri nastavljenci delajo. Kdor se čuti krivega, naj izstopi iz stranke, če še ni, naj »Naprej« odpove, če ga še ni — »Naprej« in stranka se pa zaradi njega ne bosta spremenila. Socialisti ne smejo lagati, socialisti ne smejo krasti, socialisti ne smejo voditi napačnih računov, socialisti ne smejo jemati provizij in dajati nagrad.
Ta članek smo napisali, ker nam je neki sodrug, ki še ne vidi dovolj jasno, čeprav je sam eden izmed tepenih nastavljencev tega konsuma, poslal članek v obrambo nereda in pozneje še dvakrat pisal, zakaj ga ne maramo priobčiti. Če še zdaj želi, ga bomo priobčili, toda samo, če dovoli, da ga podpišemo z njegovim polnim imenom.
dorasli. Če je kaj izgleda, da dosežemo zedinjenje, treba iti preko tistih časov. Treba imeti pred očmi izkušnje z »e-notno fronto« po drugih deželah, pa nc bomo mogli delavstvo zavleči v nove avanture. Če ima druga stran proste roke, bomo mogli o tem govoriti. Položaj delavskega razreda je v njenih rokah. Če tega ni in če smatra, da se nismo iz vseh dosedanjih dogodkov ničesar naučili, moramo delavskemu razredu omogočiti, da sam uvidi vso brez-pomembnost »komunističnih« metod.
Aleksa Rebrič (N. R. P.). Treba je resno delati. Or, je proti politiki in intelektualcem.
Sodrug Ž. Topolovič. Ugotovi napredek v delu za zedinjenje. Pa do tega mora biti cel niz prehodov. Najvažnejše je to, da v tem pravcu napredujemo. Činjenice, ki nam sedaj preprečujejo zedinjenje, so te: Pri komunističnem delu, ki je znatno napredoval v smeri zedinjenja, obstoji še vedno misel enotnih front. Ta misel
ima dve strani. Zinovjev jo smatra kot fino manevriranje. Ali v njej more biti tudi cilj približevanja ljudi. Odvisno je od tega, kakšne tendence ji damo. Mi ne vidimo, kakšno tendenco ste ji vi dali, prvo ali drugo. Ko so ji vaši sodrugi iz Slovenije, oportunisti, hoteli dati drugo tendenco, ste jih vi napadli, da so slabo razumeli to taktično fineso. Mi smo teorijo enotne fronte proučili in jo videli v praksi v inostranstvu. Komunistične enotne fronte mi nočemo toda drugo, proletarsko, pa hočemo. Menimo, da je vsako delno zedinjenje v akcijah samo streljanje iz prazne puške. Take akcije nimajo nobene sile, ko nasprotnik prav dobro ve, da ni v njih ničesar. Resničen vpliv bi imel delavski razred samo tedaj, če dosežemo popolno organizacijsko zedinjenje. To mora biti glavni cilj.
(Dalje prih.)
Politične vesti«
* Akcija proti bolgarskim komi'
tavern »niakedonstvojuščim« se nadaljuje z vso silo. V zadnjih bojih so bolgarske vladne čete ubile Todora Aleksandrova, najznamenitejšega komi-taškega vodjo, ranjen je bil tudi drugi vodja Jovan Orlo, ki so ga pa komi-taši odnesli s seboj v planine. V vsej jugozapadni Bolgariji se vrše krvavi spopadi med redno vojsko in komi-taši. Pri Perovu so ubili komitskega vojvodo Avrama Predočeviča, ranili in ujeli panjegovega sorodnikaNikoloPro-sanoviča.
* Boka Kotorska, ki je sedaj pripadala Dalmaciji, se na temelju zakona o občni upravi združi s cetinjsko oblastjo. Minister notranjih poslov je že izdal za to potrebne odredbe.
* Razpust komunističnih oboroženih stotnij v Nemčiji. 12. t. m. je pruska vlada razpustila takozvane komunistične stotnije, ki so bile popolnoma vojaško organizirane in oborožene. Spopolnjene s kolesarskimi !n sanitetnimi oddelki, so prirejale pravcate vojaške manevre. Ker so si lastile pravico do policijske službe — patruljirale so po ulicah in cestah, preiskovale potnike in pregledovale njih dokumente, s silo preprečevale službovanje državni policiji Jitd. — je smatrala pruska vlada to njih delovanje za gaženje svojih pravic in je te oborožene komunistične organizacije razpustila. Komunistično časopisje poziva svoje člane, da se takoj zopet oborože in organizirajo, ker njih boj da je naperjen proti vsemu nekomunističnemu prebivalstvu, — Da rodi nasilje odpor in da z nasiljem sploh ni mogoče doseči trajnega pozitivnega uspeha, bi pač lahko spoznali tudi komunisti, če že tega nočejo uvideti buržujske organizacije. Ampak stvar izgleda tako, da dajejo komunistični veljaki buržujski reakciji namenoma povod ozir. »opravičilo,« da preganja nedolžni proletariat. Gg. voditelji namreč znajo ob pravem času uteči, znajo, kadar gre za poslanski mandat, tudi prav po pasje klečeplaziti pred najhujšimi reakciorarci, da, veliki »revolucionarji« postanejo tudi prav tihi in mirni mestni arhivarji... Najnovejši komandantje pa 'ustanavljajo družbe za preskrbo takih korit.
*	V Poruhrju Francozi nadaljujejo svoja kapitalistična grozodejstva. Nemci so pa razstrelili železniške mostove pri mestu Weddau, med Elbersfeldoni in Oberhausenom ter med Duisburgom in Meiderichom, da bi Francozom in Belgijcem onemogočili izvoz premoga iz zasedenega ozemlja v Poruhrju. Kakor je videti, gre nemška buržoazija francoski zelo na roko, kajti miru ne želi ne prva ne druga. Je namreč tale zasedba Poruhrja prav imenitna pri-
lika za hujskanje proletariata, buržoazija ima pa dobiček. Nemška vlada, ki je sedaj v rokah kapitalistov, briše nemškemu in francoskemu proletariatu oči z raznimi protestnimi notami.
* Nemškega narodnega socialista Heinza so Francozi v Elbersfeldu aretirali, ker je snoval napade na železniške mostove. Dognali so baje, da je dobival vsak mesec 10 milijonov mark za protifrancoske akcije. No da, narodni »socialist« mora pomagati svoji »narodni« buržuaziji.
* Lord Curzon in Krasln sta imela v četrtek dopoldne v angl. zunanjem uradu daljSo konferenco, ki ji je prisostvoval tudi Mac Neill, drž. podtajnik za zunanje zadeve in več uradnikov ruskega zunanjega urada. Krasin je izjavil angl. ministrskemu svetu, da bi ukinjenje trg. pogodbe med Anglijo in Rusijo imelo za posledico tudi to, da bi morala Rusija z Anglijo sklenjene trgovske posle v skupnem znesku 10 milijonov funtov oddati drugi državi.
* Ruski Usti pišejo, da je vprašanje vojne ali miru odvisno od Anglije. Rusi se vojne ne boje, pač pa jo hočejo preprečiti. Žele si normalnih odnošajev z Anglijo in bodo mirno počakali na angleški odgovor.
* Amerikanci hočejo malo izpre-membe. Sklicali bodo konferenco 36 narodov. Udeležiti se bodo smeli te konference samo gospodarski strokovnjaki, ki so interesirani na reparacij-skih vprašanjih. Prišli bodo torej sami »težki«.
* Katoliški duhovnik se je branil pokopati truplo Masarykove soproge. Utemeljeval je svoje postopanje s tem, da je bila pokojnica do 1. 1892. evangeljskega veroizpovedanja, od takrat pa brezkonfesionalna. Na ukaz občinske uprave pa je vendar storil to »dobro delo« za »denarni bogplačaj« I
Celje.
c lz seje občinskega sveta Okolica Cel|e z dne 13. maja 1923. So-
drug župan otvori sejo ter prečita dnevni red. Zapisnik zadnje seje se je odobril z nekaterimi pripombami, tako n. pr. glede dolga, ki ga mora g. Per-tinač poravnati naši občini v znesku K 14.000 za popravilo cest. — Prošnja g. Kiirbischa, da bi preuredil svoje sedanje prostore v prodajne prostore, se odkloni, ker namerava odpreti tam kantino. Pek in tovarnar — to sta že dve koncesiji, upamo, da bo že tudi s tem izhajal. Dovolimo pa si okrajno glavarstvo opozoriti, naj ne gre tukaj zopet preko sklepov tukajšnjega občinskega odbora in naj smatra naše sklepe tudi kot nekaj vredne, ker odbor se pred vsakim sklepanjem bolj natančno informira kakor pa okrajno glavarstvo. Dovolj je alkoholnih pro-dajalen. Potrebno bi bilo s strani okrajnega glavarstva, da take koncesije čimbolj skrči, ne pa širi. Pripominjamo še to, da je bil ravno g. Ktirbisch tisti, ki je lahko brez ovir pometal vse stranke do zadnje iz svojih stanovanj. Ni bilo tukaj faktorjev, ki bi hoteli to preprečiti. Zakaj imamo inštance? — Drugim prošnjam za zgradbo hiš in podobnemu je občinski svet ugodil. — Za popravo ceste v Košnici prispeva občina s smodnikom in cementnimi cevmi. Delo izvrše interesentje sami. — Prošnji gasilnih društev v Gaberjih in Babnem se ugodi in dobi vsako po 1000 Din za razna popravila ali stavbe. Občinska taksa za gradbo gasilnega doma na Babnem se odpiše. — Pred-stojništvo sv. Jožefa prosi za znatno pomoč radi poprave cerkve. Določila se je podporna vsota 1000 K. — Za dijaško kuhinjo se je določila tudi podpora 1000 K in še to z veliko težavo. Neki član kluba SLS je izjavil, da je
dijaška kuhinja dobila pred dvema letoma skoro pol milijona kron, torej še ni sile, da prosi za pomoč. Z ozirom na to so se socialisti glasovanju odtegnili, ker se je vsem zdelo krivično. Gospodje pa naj se sami vprašajo, kaj je bolj potrebno: cerkev pobeliti ali lačne želodce dijakov napolniti? Kdo bo prihodnji družbi več koristil? Če bi smeli, bi jako radi zvedeli, koliko je lani dobilo za vino predstojni5tvo cerkve sv. Jožefa. Pa nismo prav nič proti cerkvi, samo da mi pravimo: Kdor jo hoče imeti, naj si jo kar postavi, toda na svoje stroške. Kristus ni imel toliko prostora, kamor bi svojo glavo položil, njegovi namestniki pa morajo imeti palače in vinograde. Sklepa sta torej oba neveljavna, ker se je naš klub odtegnil glasovanju.
— Nato se vname živahna debata o regulaciji jarkov in čiščenju kanalov. Koliko dobi odbor dela, če je priden 1 Včasih je bilo vzeto drugače. Opozarjamo okrajno glavarstvo, da tudi ono nekaj stori, pa če ne drugega, vsaj to, da ne bo treba vseh naših prošenj ur-girati; kakor je slučaj z odtokom vode od Westnove tovarne, pri čemur trpe prizadeti znatno škodo. Pa tudi za zdravje ni baš najbolje, da gnije umazana voda po vseh Gaberjih. Opozarjamo okrajni zastop, da blagovoli pogledati jarek pred hišami v Gaberjih št. 17, 45 in 47 ozir. 48. Kako tam izgleda, to presega že vse meje. Pred tremi hišami ob prometni cesti, pred policijsko stražnico je jarek poln odpadkov vseh vrst, da delajo smrad po vsem tistem delu. Kakšen utis naredi to na tujca, ko pogleda v naše krasne Gaberje? — Tukajšnjo pukovsko komando opozarjamo, kakor smo jo že enkrat,, naj svoje podrejene pouči, kje se sme vojaštvo voditi na vežbališče in kje ne. Pri nas po navadi ne hodimo po travnikih, ako vidimo, da s tem delamo škodo. Tudi civilistom ni baš prijetno, da morajo bežati pred vojaštvom z ozke pešpoti na travnike ali kamorkoli, da jih ti ne pohodijo. Včasih smo bili kaj drugega vajeni in se s temi modami ne bomo zlahka sprijaznili, najbrže pa sploh ne. Naučili bomo rajši druge naše komod-nosti, pa bo za vse bolje. Če se občinstvo splošno pritožuje, potem ni to več samo stvar, ki jo treba le na znanje vzeti, temveč je treba tudi kaj izvršiti.
— Natančneje o seji bomo še poročali.
Maribor.
m Stavka pekov še ni končana Izvedeli smo, da ima v tej stavki neki celjski katoliški gospod svoje roke vmes. Iz ljubezni do bližnjega bi rad preskrbel stavkokazov onim mojstrom, ki še pogodbe niso podpisali in je ne mislijo podpisati. Več nese delo tam, kjer ni pogodbe, čeprav ga opravljajo »katoliški« ali katerikoli delavci. Saj se poznamo — pa iz te moke ne bo kruha, Jker so pek. pomočniki dne 16. tm. sklenili tudi tem nasilnim invidualističnim in združenim nakanam odpomoči. V obče se pa opaža pri tej stavki prav tako izigra-
vanje pomočnikov kakor pred letom v Celju. Delati morajo vajenci, dekle in vse, kar	pač	delati zna in hoče.	V
Celju ..je	bil	inž. Deiak inšpektor
dela, sedaj	je	v Mariboru. V Celju	ga
je bilo redkokedaj najti, v Mariboru ga tudi ni na razpolago, baje se je peljal v Beograd. Pa tudi to ne bo pomagalo	katoliškim gospodom	do
zmage.
Z ozirom na objavo pokrajinske uprave v dnevnem časopisju glede turistovskega prometa na obmejnih vrhovih v letošnji turistovski seziji opozarja Slov. planinsko društvo, da je izdalo za svoje člane izkaznice fotografije, ki se dobivajo v njegovi pisarni Kralja Petra trg 2 v Ljubljani. Otvor-jene so sledeče koče: Spodnja koča na Golici, Kadilnikova koča na Golici, Valvazorjeva koča na Stolu, koča v Kamniški Bistrici in koča na Veliki Pianini. Hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Boh. jezeru sta oskrbovana celo leto. Aljažev dom v Vratih, Cojzova koča na Kokrskem sedlu in koča na Kamniškem Sedlu se otvorijo na Bin-koštno soboto.
Pot mimo globokega brezdna je nevarna, vendar se je ne ustraši pogumen popotnik. — Proletarec, bodi ta tvoj vzor!
Delav. pevsko društvo »Naprej«
v Celju bo priredilo na binkoštno nedeljo izlet v Savinjsko dolino. Zbirališče v nedeljo ob 1/2 7 zjutraj pred gostilno Svetel v Gaberjih, ob 7. uri odhod na postajo, z vlakom do sv. Petra in od tam peš k sv. Pavlu. Vabimo vse naše somišljenike, prijatelje majske narave in petja, da se izleta udeleže.
Iz strok, gibanja.
Stavka krojaških pomočnikov
se je včeraj končala. Mojstri, ki imajo kaj socialnega* čuta do svojih delavcev, so podpisali 20 % poviček na dosedaj veljavno tarifno pogodbo. Pomočniki so zopet začeli delati v petek zjutraj. O onih mojstrih, pri katerih je zavladal absolutni invidualizem, bomo še spregovorili.
Stokovno tajništvo v Celju.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prejeli smo nekako pred pol le-iom neki daljši podlistek v objavo, ki ga pa ne bomo objavili, ker smo ugotovili, da je njegov pisatelj lopov.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v inienu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
BLUZE
najnovej&ih modelov so ravnokap doile.
A, & E. Skaberne
| Ljubljana, Mestni trg St. 10.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 3
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
A.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE Letne zaključke NAJMODERNEJŠA U R F. D B A ZA Tl S K A N J E ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
STEREO Tl Pl J A	LITOGRAFIJA