HRANA evangeljfkih naukov, bogoljubnim dufham dana na vfo nedelje ino sapovedane prašnike v leti. ,S p i f a 1 i dufhni paftirji na fpodnim .Shtajarfkim; na fvetlo dal nekdajni Kaplan per Evovizerkvi. PERVJ DEL . gg»8«a»r- Saloshil Franz FerftI v’ Gradzi. Janes Lavre Greiner, 1 8 3 5 . J ^P' y &UU,S 2 i 31 iliCrd J**W "f’*' f** 1 ’. Perpravljajte fi ne le hrano, hi mine, ampak lirano ali jed, katera oftnne v’ vezimo shivletije, ki vam jo bo ( Sin ahloveliovi (Je-suf Kridtuf) dal. Jan. 6, 2 ". Approbation* (*egen die Drucklegung dieser von einigen Seel- sorgern in windisher Sprache verfassten, und vom Herausgeber P. Anton t Slomfhek, Spiritual im Priesterseminar zu Klagenfurt, zum Drucke be- stimmten Predigten wird in geistlicher Beziehung kein Anstand befunden, Von dem furstbischoflichen Seckauer Ordinariate zu Gratz, am 14. May 1834, ROMAN, mp. Joseph Prasch, mp, Cons. Secretar, Imprimatur. Vom k. k. Central-Biicherrevisionsamte iri Wien. Am 28. Juny 4834, Majrrhofer , mp, Biieherrevisor, • » » > *>» ><•< « C« « i . ;n ••*«« uAuu-At +}.„■*, ‘ * '• . .. ■ ii V ‘ ’ ' :s.i, ■■ 1 ■ \ ........ ,i u , ; ' •' < . • ■ . ’ *n» 8 &. ?s : ifr i» ..... . 4 -v' ;« ., i '-v'/':,,.'--;-- v.-- - ■ 7 n . / • ',y> "' aV '' v-‘V . ■ ' , . y ; .. n-- •" >' i‘®v" . J ? nf. ■ V -v” "T^ /. U e b e c b i e i J3f#rl)fUung uufc Sin 3 m nit Doiliegenbcr fjomiletifcber 'j)re£>k}ten , uittcr bem %ttef: Hrana evangeijfkih naukov. umfonj! natmte man bit? alten firfjtrec bet cfyrifiltcf)en kird)c »orpgdTOetfe: (;eiltge SSatet; bemt, baf$ fte bem cf)rijHid)en -SSolfe tvaf)te SBatet: toaven, bemetfen tfjte gretfiretcben Sefjntortrage, polt apofiolifd)en ©iaubenš, cf>vifllid)ct .£>offmmg, ebatt* gelifd)er 2iebe, »ott I)tmm!tf$ei' ©albwtg, mie ba§ t)etlige (Soangelium, aud bent, ttub nad) bem fte t^re 2ef;reit bem $olfe ertl;eilten. Sf;« SSoittage liefern SKujler bet geiftltcf)en SJevcbfamfeit, benett nad) 5 u?ommen ftdf> jebet cf>nfiltd;e 2ef;ect nie genug beftreben fantu Unfet- atfen ^ormen cfjrijflicJjet: SeJjimorttdge tjf bte ^omitetifd)e bie alt epe, »on ben f;etligenSJd= tem fajf audfcbUejtltd; gebraud)t, unb cbctt babure^ un§ gefteiliget. ©te empftel;lt ftd) eben fo and) tyettt g« Sage fue dfitdjenborCrdge, inbem ftc fomo^t dčemttnifš bet l^etltgen ©d>nft ubct-fjaupt, unb be=> fonberd bet fut ©onn* unb gepetfage »otgefcftttebe- nen et>angefifd)en #&fdjntfče befotbett; babet) abet aud) bte $raff bed gbftlic^en Sotfed but4> -^k VI baruber gemacf)te 2fnwenbung, unb Gšrmunterung jur Sefolgung bet oorgetragenen Segreti belebt. — $iep fet) genug jur 9ted)tfertigung ber f)omiletifd)en goim obgebad)ter itanjeloortrage. Samit in bem ganjen SSortrage bie notijmen* bige (Einfjett fjerrfdje, unb bem ©ebdd)tniffe bed sprebigerd fomo^l aid ber 3ul)bter ge^olfen toerbe, ftnb bie i)omitetifd)en 3>rebigten nad) foigettbem $)iane bearbeitet: SDbenan ifi, nad) 3i'ngabe bed betreffenben @omt= unb fjepertaged bie ^»auptlebre (bad Sijema) ber nacf)fief;enben f)omiietifd)en $)rebigt angegeben, meldje ju begrunben ber ganje šSortrag abjielet. ©arauf uoirb ber Sttbatt bed borfommenben (švangeltumd angejeigf. 9kcf) eincr furjen ©tdeitung, loeidje befonberd bie SfufmerffamČeit ber Su^orer ju fejfein, unb bie abjufjanbelnbe 2Baf)rbeit befannt ju madjen, jum 3meirb bie, aud bem »orgelegfen (šoangeitum er^obene 4j)auptlef>re, wcW)e fd)on im VII ©ingange angebeutet morben, fur bie 3uborer be= fonberg in 2fntt>enbung gcbrad)t. Sie SBa^l bet Sftaterien ifl bem 33eburfni|fe bet 3eit gerndp be- fonberg fur bag Sanboolb gemacE;t morben, fo, bap burd; bot fiauf beg $ird)en)ai)reg bie oorjtfglicbflen s pfltd;fen ber oerfd)iebenen ©tanbe abgef)anbetf mer* ben- Ste Unterabtf;eilungen ftnb mit arabifd)en Btffern, unb bie ^auptibeen mit burcbfdmffenen 33ud)fiaben bcgeidjnef. Sie fie^ren ftnb mit ©teden a it g bev f;eiligen ©d)rift, au§ ben f?eitigen latern, burcf) (Stfafmungšfdbe unb oerffdnbltdje žSemunft- augfprud)e u. b. g. begruttbe', fo mie burcž) 23iibet unb ©leid;ttijf? moglid)|i angeneijm bargejledf S«t III. Strnile folgt eine fmrjtidje ©rrnunte? ritng jur SBefolgung ber uorgetragenen Sefjre tit abmedjfelnbet §orm eineg ©ebctl;eg, einer barauf paffenben furjen ©efd)id)fe, ober in gorm eineg ijeiltgcn ©rgupeg religibfer ©efufde unb SEBunfd;e, um bie bargelegte Se^re mit ©albuttg ju begrupeti ttnb jur i;et!igen grudji ju bringen. Sn biefer gorat fonnen bic gebacf)tert gornik- tifdjen ^rebigten nid)f nur alg grul)lcl;ren gebraudjt, fonbern aud) alg ©pdfprebigten »ermenbet merben. 9lacb Umftdnben banu ganj fuglid) ber I. ober II. &f)eil auggelaffen, unb bie jmet) itbrigen jum §3or* trage mit einanber »erbunben merben, Sie ©djreibart fud)t ben golbeneit Sftitfelmeg jtt bcbaupten, um moglidjfl oerftanblid), aber aud> beg ©egenftanbeg mitrbtg ju fet)n. Sie ©prae ift befonberg fur bie ©tomenen Unterfiet)erroarfg be* recbnet, aber aud) fur .Sdrnten unb Jirain ganj guf oetjldnbltcf). VIII 35ie 2Cbftc$t be8 $etati8gebcr$ ijl nidjt fo fef)t, fccn angel)enben c&rtfiUc&en ®olMef>rem einen llei* nen S3ebelf ju tetc^en, if)te ©prači)* unb SFfebnev= talente ju »ernoUEonunnen, alS t>ielmef)t bem guten, le^tbegiertgen SSolfe etn let)treid)eS 25ud) in bie 4>anb ju geben, roomit e§ ftd) an ©onn= unb gepertagen retigio§ unb f>eilfam befcljdftigen fann, tnovan bep bem erfreulicf)en 2lufblufjen bet flomeni* fd)en ©onntagšfcfjulen intmer ein grofere6 S3eburfntfj fepn rcttb. SDZoge barum btefe§ S3u$ befonberd bet) bet tyod)Wuvbigen ©ei1Hicf)fett, bep ben eigentltcben geijtli^en SSatern if)tet ©emeinben, cine ltebretcf;e tfufnabme ftnben, unb red)t viele gtudjte bet 5£u* genb unb ©ottfelififeit fjerootbtingen! N a g 6 v o r. K^akor potreben je sa telo vfakdenji kruh, ravno tako potrebna je sa dufho boshja be- feda: ^Perpravljajte fi ne le hrano ali jed, opominja Jesuf, katera mine, ampak shivesh, ki oltane v’ vezhno shivlenje.* (Jan. fi, 27 .) »Dufhni shivesh je fveti Jesufov nauk, sakaj on ima belede vezhniga shivlenja.* (Jan. 6 , 69 .) ,Shelt dni lploh sa hrano ali shivesh fvojiga trupla fkerbimo, in zelo malo nam je dufha na fkerbi; fedmi den pak mormo pofebno fvoji dufhi sa isvelizhanfko hrano Ikerbeti, svelto moliti ino boshje nauke pridno poflufhati; to fe pravi, nedelje ino sapovedane prašnike ali fvetke pofvezho- vati, kakor nam jih fam Bog pofvezhovati sapove, rekozh: ^Spomni fe, de bofh den ,Sabote (to je Gofpodov pozhitni den) po- fvezhoval. 4 Shelt dni delaj, ino vfe fvoje X dela opravi; alj fedmi den je t Sabota (to je per kriltjanih nedelja) Gofpoda tvojiga Boga. — Sakaj v’ fheftih dneh je Gofpod nebo ino semljo ino morje kvaril, ino vfe, kar je v’ njih, ino fedmi den je pozhival. Sa to je Gofpod den t Sabote (per naf ne¬ deljo) poshegnal ino ga je pofvetil.« (II. Mos. bukve 20, 8—11.) Nedelje ino sapovedane prašnike pofvezhovati, naf fveta mati ka- toljfka zerkva v’ drugi zerkveni sapovedi uzhi, ter pravi: »Bodi ob nedeljah ino sa* povedanih prašnikih fpodobno per fveti mefhi.* Dolshnoft je satorej vfakiga kriltjana, naj bo Itar ali mlad, gofpod ali hlapez, bogat ali vboshen, uzhen ali neveden, flushbo boshjo obifkati, ne le farno fvete mefhe, ampak tudi, zhe je le mogozhe, faj enkrat vfako nedeljo in sapovedan prašnik boshjo befedo poflufhati; zhe ne pridige pred poldnč, pa po poldne fvet kerfhanfki nauk. To je tolika dolshnofc, de vfi tajilti, ki fo le pri kaki fveti mefhi, pridigo pa ponidoma opultijo, le pol zerkvene sapo¬ vedi dopolnijo; sakaj v’ Itarih zhafih je fveta mefha vfelej s’ pridigo sdrushena bila, ino to fveta mati katoljfhka zerkva tudi 6daj od vfakigh kriltjana ob nedeljah ino XI sapovedanih prašnikih hozhe. Kdor bres pravizhniga vsroka ali urshoha pridigo ali kerfhanfki nauk o pulti, mozhno grefhi. — Tak sanikarn kriltjan posabi Boga ino isve- lizhanja Tvoje dufhe; njegovo ferze vlimu dobrimu odmerje, ino pofvezhujozha gnada boshja ga sapufti. Od takih Bog po pre- roku Isaiu govori: ^S’uThefami To teshko flifhali, ino Tvoje ozhi saperli, de ki s* ozhmi ne vidijo, ino s’ ufheTami ne TliThijo, ino s’ Teržani ne saltopijo, ino Te ne pre- obernejo, ino jih ne osdravim.* (Djanj. Ap. 28 , 27 .) Pogolio Te pa na kmetih sgodi, de ni v’ zerkvo boshje beTede poTluThat iti mo- gozhe. Hud in dalen pot, flabo vreme, ToTebno po simi; Itaroft ali kaka bolesu brani nekterim, Tlushbo boshjo obiTkati, Kdor tedaj v’ zerkvo ne more, ali je per? Tilen doma sa varha okati, naj vseme ob zhall Tvetiga Tarniga opravila Tv. roshenr kranz, ali kake meThne bukvize, v’ roke, Te proti Tvoji Tarni zerkvi oberne, naj po¬ klekne, zhe more, ino moli. Per pogla¬ vitnih delih Tv. meThe, katere zerkev s' svonam osnani, naj Tvoje miTli s’ miTIami meThnika Tklene, Tvoje molitve s’proThnja- mi Tv. kerThanTke zerkve, s’ Tvojimi lju- XII bimi brati ino fefirami sdrushi, tako bo ferze kriltjana Bogu pofvezhen altar, in vfaka hifha tempel boshji; tako fe flushba boshja tudi doma sa potrebo opravi. Kedar domazhi is zdrkve pridejo, jih sa nauke poprafhaj, ki fo jih v’ pridigi ali kerfhanfkim nauki flifhali. Ako pa tebi prav ino dovolj povedati ne vedo, vsemi te bukve: ,Hrana evangeljfkih naukov ,* v’ roke, beri fam, ali daj drugim brati, kar je v’ravno to nedeljo ali sapovedan prašnik sapifano. — Pa tudi druge dni, pofebno ob fvetih vezherih, naj fe berejo v’ isve- lizhanfki dufhen vshitek; sakaj, kakor telo bres shlvesha, tudi dufha oflabl, ako po- goRo boshjiga nauka ne flifhi. K’ temu pridu fo te bukve dufhni paRirji na fpod- nim 4 Shtajarfkim po domazhe fpifali, ino jih ljubim ovzhizam podajo, de bi jim nauki fhe vezh let v’ dufhen shivesh ofiali, ka¬ tere fo jim per flushbi boshji osnanovali. Vfaki bo v’ njih potrebnih naukov najdel, bodi hlapez ali gofpodar, mlad ali itar, ki ga bojo sadeli, ino mu s’ gnado boshjo v’ ferze fegli. Berite jih satorej radi, pa tudi nauke v’ fvojim ferzi ohra¬ nite, ino shivite po njih, sakaj: *Vfaki, XIII veli Jesuf, kateri flifhi moje befede ino jih dopolnuje, bo enak modrimu moshu, kateri je sidal fvojo hifho na fkalo. Ino ploha je padla, ino fo perburile derezhe vode, ino vetrovi fo pihali, ino fo fe v’ tajilto hifho vperli, ino fe ni poderla; sa- kaj ona je bila na terdo fkalo pofiavlena.* (Mat. 7, 24 — 25.) Vefelo je flifhati ino viditi, kako fe mladi c Slovenzi ino t Slovenke, fofebno po nedeljfkih fholah, brati uzhijo; shd vfaka hifha bo koga imela, ki brati sna. Sa to je pa tudi uzhenikov dolshnolt, jim koriitne bukve v’ roke dajati, dobre bukve, katere kakor svelt prijatel zhloveka hudiga varje- jo, ino vfe dobro uzhijo. ,Sesimo li v’ roke, ljube dufhe! ino eden drugimu pomagajmo po nevarni poti v’ frezhno vezhnolt. 4 Skerbno pifhimo ino pridno berimo bukve fvete, sdrave vdire, ki imajo koriftne nauke sa zhafno, ino isve- lizhanfke sa vezhno shivlenje. Neframnih, fhkodlivih ino gerdih bukev bolj kakor kuge varimo fe; sakaj sapelive bukve fo dufhni Itrup, ki pofvezhujozho gnado boshjo v’ zhlovefhkim ferzi morijo. — Molimo pa tudi vedno eden sa drugiga, ino profimo, naj vfmilen Bog nafhe dela poshegna, sa- kaj: ^ISe taji Iti, ki fadi, ne kdor poliva, je kaj, temuzh le Bog, ki raft daja,* (I, Kor. 3, 7.) Vfe naj pa bo k’ vezhi boshji zhafti, ino nafhim dufham v’ isvelizhanje, kakor tudi te bukve evangeljfkih naukov, katere is ljubesni podajo bogoljubnim dufham dufhtti pajiirji. Sapopadek perviga dela. .Stran I. Perva adventna nedelja. Od pofledne fodbes 2 II. Druga adventna nedelja. Od pofebnih laftnbfti pravizhniga 9 III. Tretja adventna nedelja. Od famofvoje fposnave • 14 IV. .Shterta adventna nedelja. Od pokore *•*•».»••«♦♦♦«♦«»•*•*«♦«♦♦*• 19 V. .Svet boshizhni prašnik. VI. Prašnik fvetiga .Shtefana. Od Ijubesni fovrashnikov 31 VII. Nedelja pred novim letam. Nauk dobre tovarfhije • 37 VIII. Noviga leta den. Od zhafa ino njegove vrednofti 42 IX. Nedelja pred fv. tremi kralji. Od boshje voditve •♦.».»«♦«♦«♦♦♦•♦«•«♦»»«»♦»« 47 X. Prašnik Iv. treh kraljov. Od tvete isvelizhanfke vere ••«♦•*«*♦♦•••*♦♦»♦• 52 XI. Perva nedelja po fv. treh kraljih. Od dolshnofti ftarifhov ino otrdk 59 _ XII. Druga nedelja po fv. treh kraljih. Od fv. sakona C4 XIII. Tretja nedelja po fv. treh kraljih. Od dolshnoft gofpodarjov •«♦«»♦♦♦••»♦» . 71 XIV. .Shterta nedelja po fv. treh kraljih. Od premage hudiga poshelenja ♦♦♦••*•♦•»•»«’•* 77 XV. Peta nedelja po fv. treh kraljih. Dolshnofti drushine ... 82 XVI. .Shefta nedelja po fv. treh kraljih. Od rafti hudiga ino dobriga »♦*«»•••♦**♦*•♦♦♦* 88 XVII. Perva predpepelnizhna nedelja. Od delavnofti .. 94 XVI ’ XVIII. Druga predpepelnizkna nedelja. Oti poflufhanja boshje befede ... 99 XIX. Tretja predpepelnizkna nedelja. Od dufhne flepote 105 XX. Perva poftna nedelja. Od pofla ..♦«♦♦•.♦«»•»«».♦«»**.»....«»«»«»♦♦♦ 109 XXI. Druga poftna nedelja. Od duhovfkiga shivlenja »..«»«».»«.. 116 XXII. Tretja poftna nedelja. Od fvete vojfke 121 XXIII. .Sliterta poftna nedelja. Od modre golpodamofti • .... XXIV. Peta poftna nedelja. Od pofhtenja .. 134 XXV. Zvetna nedelja. Od fvetiga obhajila .. 139 XXVI. Vcliltonozhna nedelja. Od vdajanja .. 146 XXVII. Velikonozken pondelelt. Od dobrih ino flabih pogovorov ... XXVIII. Perva nedelja po veliki nozlii. Od mirne ino dobre vedi ... 159 XXIX. Druga nedelja po veliki nozki. Od dufhnih paftirjov ino ovzhiz.. 164 XXX. Tretja nedelja po veliki nozki. Od frezhniga popotvanja is zhafnodi v’ vezhnoft 171 XXXI. ,Sktcrta nedelja po veliki nozki. Od isrozhenja v’ fv. voljo boshjo .♦*.»«».*.♦« 175 XXXII. Peta nedelja po veliki nozki. Od potrebne molitve ........................ 184 XXXIII. Veliko kriskovo. Od nebefhkiga vefelja ... 193 XXXIV. ,Skefta nedelja po veliki nozki. Od svelizhaulkiga terplenja .................. 200 Hrana evangeljfkih naukov* PERVI DEL. Od p er v e adventne nedelje d o sadne nedelje po veliki nozhi. f Slomfhclv, li iTina p. n. — I. i misvt . j a T v :i v .•v/. 'hR o*m . -O o h >?: i3*Sw r-'| *•• bc? L Ferva adventna nedelja* Od pofledne fodbe. Jesuf napoveduje snamenja fodniga dne. Luk . 21 , 23 — 33 . j^vet adventni zhaf fe je priblishal, naftopili To dnevi brumniga premifhlovanja. .Sveta mati ka- toljfhka zerkev obhaja dvojni fpomin dvojniga pri¬ hoda Jesufa, isvelizharja nafhiga. S’ enim perltam nam kashe naša j'v’ pervi prihod Jesufoviga rojftva; s’ drugim nam kashe naprej v’ sadni prihod fodniga dne. Velel je bil pervi prihod Jesufa — vfmileniga odrefhenika; grosoviten bo drugi prihod— ojftriga fodnika, kakor nam gapopifuje denefhenfv. evangelj. Oblo j en je bil zhlovethki rod od boshje pravize savolj ftorjene pregrehe biti na vezhno pogub en, ker je fkasil Ivojo boshjo podobo ; alj vfmdd le je nelkonzhni milofti boshji. .Sklenila je neisreziena ljubesn Ozheta nebefhkiga, sgubleno zblovelh v fpet isvelizhati, fvojiga laftniga .Sina na sem jo poflati, de bi ljudi is smote na pravo pot proti ne- befam obernil; — dala je edinorojeniga .Sina v terplenje ino fmert, de bi zhlovefhtvo od pogubienja odrefhil, njSmu vezhno shivlenje saflushil ino ne befhke vrate odperl. — Po tem tvojim isveliznarp, ki ga je Bog pervim ftarifham she obljubil, lo s hovali vli brumni ozhaki želih 4000 let; napovedvali ff.preroki, njega fo bile vfe 020 j duflie velele, ino lo ga pcrferzhno sheleie. 4 Ino glejte ! ravno v* tdm Iv. adventnim zliafu, ki ga obhajamo sdaj, fo le fvete nebela odperle, fn njega, milofti polniga, na semljo rofllc. On je Adamovim otrokam ftrafhno obfodbo prevsel, ino nje s’ vfmilenjam boshjim obilkal. Teshko je njemu hodilo rasgnati mrazimo oblake toljko pofvetnm smotnjav , bridko je njemu bilo fpazhen zhlovefhki rod fpametvati, vfe njegove pregrehe na fvoje rame sadeti, sa tajifte terpeti ino vmreti; alj is ljubesni do fvejiga Ozheta, is vfmilenja do sapeljaniga zhloveka, vle svefto dopolni, dokler isrezhe tamkaj na krishi: ^Dopolnjeno je.“— Ravno sa to pa je tudi fklenjeno, zhloveku na semlji vfmi- Ienje dati, ako hozhe po Jesufovih naukih svefto shiveti; pa tudi Iklenjeno, s’ nefpokorjenim grelh- nikam v’ ojftro fodbo iti, ako sapravi fvoje isve- lizlianlke dni, ki fo mu v’ tem shivlenji odkasani, fe pripravljati na tajifti ftrafhen fodni den, kedar fe bode Jesuf fpet ozhitno v’ fvojim velizhaftvi perkasal; ne vezh ponishen hlapez, ifkat, kar je sgubleniga, ampak pravizhen fodnik pogubit, kar je nefpokorjeniga. Bog nozhe grefhnika vezhne fmerti, ampak on vfmilen Ozbe sheli, de bi fe fpreobernil ino vezimo shivel. To nam prerok Ezebiel (33, 11.) prizlia, to nam pravi Jesuf, nafh isvelizhar, ki snamenja fodni- ga dne salo napov r eduje, de bi zhloveka v’dobro nagnil.—Preden je Jesuf sazhel sa odrefhenje fveta terpeti, fhe prerokuje pervizh Jerusalema, ino dru- gizh grefhniga fveta shaloften konez. V. 25. Lepo fveti zhloveku fvetlo fonze boshje dobrote po dnevi, prijasno njemu miglajo mefenzin svesde milofti boshje po nozhi, kasliejo njemu frezhen pot po fuhi semlji ino po mokrim morji; alj vfiga tega bo o fodnim dnevi ftrafhen konez, sakaj „sna- menja fe bodo godile, pravi Jesuf, na nebi, na fonzi, mefenzu ino svesdah." One , ki kashejo sdaj bojijo miloft, bodo kasale tiftokrat ojftro pravizhnoft. Semlja ino morje, ki dajeta sdaj zhloveku boshje dobrote, bota dajala groso ino ftrah. Kipeli bodo na morji valovi, medleli bodo po semlji rodovi. ' Kakor fo ljudje v’ dobrotah semlje ino neba shiveli, tak bodo od ftrah a pod neham na semlji konez je¬ mali, sakaj „uebefhke mozhi—boshje vfigamogozh- 5 nofU Ino pravize —fe bodo gibale, grerimikain Urah iao groso dajale/* V. 27. Dokler zhlovek v’ pofvetnih dobrotah shivl, sa Doga zelo malo ali nizh ne mara, ino njega ne vidi. Ravno tak nifo marali neverni Judje sa Jesufa; fkos greh oflepleni, ga nifo hotli viditi sa boshjiga .Sina , le sa goliga zhloveka lo njega imeli. w Tiilokrat pak, pravi Jesuf, kedar bodo ljudem vfe pofvetne dobrote na nebi ino na semlji, tudi ljubo fonzo odvseto, bodo vidili priti boshjiga ,Sina, ki fo ga le sa golo zhlovekoviga imeli, na nebefhkih oblakih s’ veliko oblatijo angelzov, s’ velikb zhatljb isvoljenih; tiftokrat bodo fposnali mene sa Boga ino fvojiga fodnika/* — Kaj pa pomaga fposnati fvojo pogublenje in lirah , ako jo poboljfhanjo she pre- posno! Ino taka le rada vfim navadnim grefhnikam godi: godila fe je, kakor Jesuf govori, o zhafu JSoeta— de fo jedli in pili, bres nehanja grefhili, dokler iih ni fploh potop šalil; taka je bila o zhafu Lota v’ .Sodomi ino Gomori, de je grefhno ludtlvo prefheftvalo, dokler fe ni gorezh shvepel fpod neba zhres nje raslil; taka bo tudi o kouzu fveta, o pri¬ hodu fodniga dne.** V. 28, „Povsdignite tiftokrat, tak Jesuf vfe fvoje lepo opominja, kedar bote vfe to zhuli, fvojo glave, vi kateri fte fvojimu isvelizharju svetlo ino pravizhno flushili; sakaj vafhiga terplenja konez fe perblishuje, de bote retheni is med hudobij/* — Kakor sa Hudo simo nahaja ljuhesniva fpomlad ali vigred, tak tudi pravizhne sa terplenjam vefelje dojde. Ljudje gle¬ dajo po selenji drevja mladimu letu naproti; in ke¬ dar sazline figovo, kakor vfako drugo drevo, she berft poganjati, fi leto bliso obetamo. Tak morjo gledati vfi flushahniki boshji, kedar bode fvet fvoje siianmja fodniga dne poganjal, ino fe tudi nadjavati ali trofhtati, do je she bliso boshje kraljeftvo vezhne pravize ino refni/.e. S’ tem fe morjo pravi kriftjani v pravi veri ino v’shivim saupanji poterditi, ker bodo tak nevarni tifli dnevi, de bi tudi pravizhni odpadli, ako bi bilo mogozhe. . k 32. Pofvetneshi tega verjeti nozhejo, sakaj v' zhafni fvet lo prevezh saljubleni, ino toshi fe jim tajiftiga sapuftiti; pa Jesuf nam ojtlro poterdi refnizo fodniga dne ino konzhanja tega fveta, rekbzh: 6 w Refnizhno ino gotovo vam povčm: Zhlovefhki rod ne bo prefhel, dokler le bode vfe to dopolnilo. Nebo nad vami, ino semlja pod vami bota prefhla, moje belede pa bodo na vezimo relnizhne oftale. 4 * II. Nebo ino semlja bota prefhla, bratje ino feftre moje! kaj bo oftalo pa nam? Nizh drugiga, kakor Jesufove befede: De pride ura, ino bodo flifhali vfi, ki po grobih fpijo, vfigamogozhen glaf boshjiga ^Sina: „Vdanite mertvi ino ftopite k’fodbi/ 4 .Strafhna je bila fodba , katera je terdovratno Jerusalemfko mello ino zelo Judovfko kraljeflvo sa- dela ; tudi pravizhni fo morli s’ krivizhnimi veliko terpeti, farno de fe je pravizhnim terplenje v’ isve- lizhanje, krivizhnim pa v’ pogublenje fpreobernilo. Alj to Jerusalemfko rasdjanje je bila le podoba fhe ftrafhnejiga fodniga dne , kateriga Bog s’ želim fve- tam imel bo. She pravizhni bodo pred prihodam trepetali, kaj fhe le bo sa krivizhne! „Tiftokrat fe bodo grefhniku ozki odperle, pravi fv. Avgufhtin, de bo sagledal, kaj je sgubil [kos fvoje pregrehe/ 4 Kriftjani! odprimo raji she sdaj fvoje ozhl, ino po¬ glejmo ftrah fodniga dne, de fe nam ga enkrat bati potreba ne bo. 1« Kako mogozhen je moral biti ftvarnika glaf, de je na eno befedo „Bodi luzh! 44 she tudi luzh bila ino vfe, kar je na fvetu. ,Strafhen je moral biti glaf po trobentah Israelfkiga ludftva, na katerih gromezh Ihtim fo fe sidovi Jerihunfkiga meda rasfuli. Ravno te vfigamogozhen glaf bode enkrat tudi k’ fodnimu dnevu vfim mertvim v’ pokopalifhah sabuzhal ino zhlovefhki prah k’ fodbi budil. On bo prederl zherno semljo, ino bode vsdignil mertvih telefa ; on bo od- perl vrate peklenfke, ino bode pervlekel duflte vfih pogublenih nasaj; on bo odperl duri nebefhke, ino bo perpeljal fhtevilo vfih isvoljenih dufh. Te bo tajifti grosoviten glaf, od kateriga fv. Hironim go¬ vori: ,jNaj she jem ali pijem, ali kaj drugiga po- zhenjarn , smiraj fe mi sdi, flifhati ftrafhen glaf: Vftajajte mertvi ino ftopite k’ fodbi/ 4 2. Is semlje trupla, duflte is nebef ino pekla fo bodo fklenile. ( Strah bo delala truplu in dufhi vlaka 7 pregreha, ki da jo v’ fvojini ahlvletiji ftorila — na iebi ozhitno jo bota tamkaj nofila. £ Svetile fe bodo trupla pravizhnih, kakor Ivetle svesde na nebi; trupla krivizhnih bodo temnejfiii od zhernih faj. Hvalila fe bo brumnih duflia ino truplo; klela dulha grefhnikov ino ozhitala febi vfe dorjene pregrehe. 3. Ne bode The perviga ftrahu konez, she bo jim sagermelo, fe trepetaje obernit v’ dolino Josafat, v’ dolino ozhitne fodbe boshje. (Joel. 3, 2— 12.) £ She ne bojo fodniga dola naftopili, she nove groše jih bodo opadale, sakaj drafhen krish, ki nam je snamenje vfmilenja sdaj, fe bode tarnkaj perkasal kakor snamenje ojflre boshje pravize. Na njemu bodo vfe martre sapifane, ki jih je Kriftuf sa naf predal, na njemu bomo vfemilodi brali, ki fmo jih od njega prijeli, na vfe naf bo opominil, 4. Ztiudno ino bridko bo tudi pravizhnim med trumami savershenih k’ fodbi boshji ftopiti; alj ravno to bo njih sadno hudo tovarfhtvo. Angelzi bodo prifhli, bodo is vfih narodov ino krajov brumne is med hudobnih odbirali, s' velikim glafam, rekozh; ? ,Na defno prapizhni, zhifti, poterpeshlivi i. t. d. Na levo krivizhniposhrefhniki, predhodniki, jesav- zi i. t, d. £C Tak bodo sdrusheni isvoljeni, kakor dobro ovzhize ; hudobni pa, kakor kosli, odversheni. .Srezhali fe bodo bogabojezhi, eden drugiga fe ve- lelili; irezhali grefhni sapelivzi, ino eden drugiga preklinjali, ^trafhen krizh bodo gnali hudobni, ino klizali: „Gore ! safujte naf ! fe profili, hribe : „Po- krijte naf! ££ Alj gore bodo tidokrat gluhe, hribi nevfmileni, ino vfi narodi omolknili, kedar bo ojfter fodnik govoriti sazhel, 5., Rada fe na tem fvetu kriviza sakriva, tamkaj bo pred zeljni Cvetam odkrita. Svedil bo vfaki pre¬ grehe fvojiga shivlenja, flifhal vfe milofti ino boshje dobrote, ki jih je fkos grefhno shivlenje sapravjl. Jlasodete bodo vfe fhe tak fkrivne hudobije, kakor, na fvetlim fonzi. Zel Cvet bo svedil pregrehe vfa- kiga, vfaki bo flifhal pregrehe zeliga Cveta. „Takrat, veli Tv. Krisollom, ne bo mogozhe fe braniti, ne be- sliati, ne Je fpokoriti. £< Vfe poletne rezhi bodo toshile greflinika, ki je draft delal is njih; toshili kridjane neverniki, de fo tak lepo priloshnoft imeli, pa dobriga tudi v’ pravi veri nifo ftorili; toshili vfi 8 krivizhno ftifkani fvoje ftitkovavze, vfi v’ greh sa- peljani fvoje sapelivze; toshil bo tudi fam fatan peklenfki te fvoje; ino na vfo to toshbo isgovora nikakiga ne bo. — Grefhnik fe bo fzer isgovarjal, deje bil flab ino k’ hudimu nagnjen; alj Jesuf mu bo vfe gnade nafhtel, ki jih je ocl njega prijel. Angelj varh bode njemu nevboglivoft ozhital, Marija ino fvetniki mu bodo prizhali, kako fo oni shiveli, kako fo sa njega profili. Kolkor vezli tukaj zhlovek ima, ino k’ isvelizhanju fvojimu ne oberne, v’ toliko vezhi pogublenje bode obfojen. — Oj gorje bo tilla- krat she „od vfake prasne befede odgovor dajati", ki fe po krivim govori, koliko gorje fhe le od toliko ogovarjanja, od toliko neframniga klafanja , s' kate¬ rim fe blishnimu pofhtenje krade, ino nedolshnoft dufhe mori; kaki bode odgovor od toliko krivizhni- ga djanja, bres fhtevila velikiga, kakor lilija in trave! — Od vfiga tega jesik oftermi, v’ ftrahu fe vllavi pamet zhlovefhka, ferze trepezhe le mifliti na tifli ftrafhen zhaf. „Hudobni ne bodo drugiga vidili, kakor na defnim kraji pregrehe, na levim fkufhnjavo, od sgorej ojftriga fodnika, od fpodej grosoviten bresdn, od snotrej shgezho veft, od svu- nej gorezhi fvet." ( * »nora grefhnik folsami h i nndobno drevo omajati, s’grenkimi besnThn.M - re - IS . ftrah n, P a tudi The lepfhi is Iju- j no : j .J® . , * V,ra i Q » pregrefhne korenine omozhili, fkL!ii!, tl r ta,lfte ikos tepdno naprej vsot je ali v fv °i« *iiivlonja poboljfhati. Kaj ponia- gajo flie tolike ino tak lepe obljube, ki jih greflmik fpovedniku dela, ako jih pa ne dershi; po takim grefhnik le ftari oftaja, ino njegovo grefhno drevo v’ hudobnim ferzi neomahlivo ftoji. Kar fe pod- ftopi, Te mora fpeljati. 2. Sadofti she ni, pregrefhno drevo le farno po¬ dreti , potreba je tudi njegove korenine vfe zhiilo satreti, ino pregrehe pokonzhati fkos z hi do fpoved ino vredno pokoro. Bolnik fe ne fra- muje sdravniku rasodeti vfe fvoje flabofli, vfe pri- loshnofti povedati, v’ katerih je bolesn dobil; le grefhnika rada taka nefpamet omoti, de fe boji na- meftniku boshjimu rane fvojga ferza pokasati, ki fe popred framoval ni, v’prizho Boga, ki bode enkrat vfe fodil ino raskril, neframno grefhiti. Bolnik ifhe bolj na tenko, kakor mogozhe , sdravniku (vrazhu) vfe rasodeti, kar njegovo bolesn sadeva; le grefh- nik fi rad persadeva, bolj ko more, hudobije fvojiga ferza sakrivati. Bavno sato tak malo grefhnikov na fvoji dufhi osdravi, ker fe jih toliko prav odkriio- ferzhno ne fpove; dokler pa le ltoreninza pre- grefhne seli v’ kakim koti oftane, fe hitro fpet ose- leni, fe sazhne nanovo grefhiti, ino takiga gretimi ftan je po tem fhe fedemkrat hujfhi. 3. Sdravilo je grenko , katero mora piti bolnik, ako hozhe sdravje fpet sadobiti; tudi sa grefhnika je potreba hudiga vrafhtva , de mu bodo rane pregreh prav sazelile; ino to je prava vred¬ na pokora. jSkos pokoro mora grefhnik vfe po¬ praviti, kar je fkos grefhno shivlenje lrndiga ftoril."" Kako flabo pa inonejovoljno fe to godi! Lakomniku ni bilo preteshko fkos fvoje krivize polne s’hrambe krivizhniga blaga, nagolfat, alj prevezh fe njemu dosdeva vfe to poverniti, ali, zhe bi mogozhe ne bilo, faj v’ bogajime dati. Poshrefhniku ni bilo prevezi', žele dni in nozhi is boshjih darov ftraft delati, ino fvoje telo nesmerno padi; preteshko pa njemu j®i fe ene dni ali ure s’ fv. podam dresiti in fpametvati* jNezhidniku ni bilo prefitno žele dni vefovati, v o gl*' riti žele nozhi, nedolshnod fvojo ino drugih gonobitij alj predolgozhafno fe njemu-sd!, uro v’ molit'' 1 oftati ino tak fvoje ferze ozhediti. Tak grefhnik l e dalej in dalej bres prave pokore oftaja, gretim 0 nagnenje le mozhnejfhi prihaja, fhe fedem mozhnej' 23 fhih tovarfhov s’ febd perpelja, ako fe s’ ojftro pokoro ni pokonzhalo. JSobeniga poboljfhanja ni, dokler fe grefhnik ojftre pokore ogiba. Poglejmo pokoro pervili kriftjanov, ino jo s’ nafho pomerimo; lozhi fe kakor noz,h in den. Sa male grehe fo delali pokoro veliko ino ojftro, in Ikasal fe je prave pokore vreden fad. Sdaj je sa velike pregrehe le mala pokora, pa fhe tajifla fe vredno ne ftori; sa to pa tudi vredniga fadu prave pokore ni viditi. Qd leta do leta fe nam Jesufovo rojftvo ponavlja, ino naf vender ne prenovi; vfako leto fe na rojltvo Jesufovo pripravljamo, vender le ftari grefhniki oftajamo , nerodovitnimu drevpfu po¬ dobni, ki ho pofekano ino v’ ogenj versheno, III. Bratje ino feftre moje I sdaj fo isvoljeni dnevi, sdaj fo dnevi isvelizhanja. Prihod Jesufov fe nam fpet perblishuje, kakor fvetliga jutra beli fvit; pa nafha pokora je flaba ino poboljfhanja ni. Jesuf bo prifhel, pa gladkiga pota najdel ne bode v’ nafhe s grefhnimi navadami opleteno ferze. Rasodeval bo fpetvfim bogoljubnim dufham fvoje velizhaftvo, alj gledale ne bodo isvelizharja fvojga od pofvetnih rezili ofleplene ozhi. Govoril bo fpet in klizal fvoje sgublene ovzhize, alj od pofvetnih rasbot (trufha) gluhe grefhne ufhefa flifhale njega ne bojo. .Spali bodo grefhniki fpanje fvojiga pogublenja. Isvelizliar bo niemo fhel, nelpokorjeoi pa bodo vmerli na vez no. Oj kriftjani! dofti je grefhniga fpanja, vfta- jajnuo mi, ki fpimo, k’novimu poboljriianimu shiv- U 11 ^ l T|i- s ’I esu fam novorojenim fpet oshivimo. r , ., 1 P a o Gofpod, nebef ino sernlje visbar, tudi na 111 lerz Gofpodar! ne pufli naf bres pokoi'e na vez no safpati. Sdrami naf s’ fvojo modro roko, c e perpravljanrio tebi lepo ravno fteso v’fvoje revno erze. JNapolni s’ fvojo tolashbo doline bojezhnofti (zagovitofh) vfim rahlim dufham, de fe s* tebo fkle- njene prevezh hudiga bale ne bodo. Ponishaj gore ofhabnofti (prevsetijp) ino napuha (oferti, gisdoili) v im prevsetnim naj tebe fpofhtujejo fvojga Gofpo- a ' v f® ponishal kakor hlapez na semljo is fv. nebel, de bi napuhneshe pokrozhal, pouisbne po- 24 vsdignd, ino vfim fvojo miloft podal. Naravnaj nafho krivo voljo, ki fe prerada fvoje terme (glave) dershi, po fvoji Iv. volji; pogladi vfe roglate fpotike nafhe hude jese ino naglolti, de bolh samoge! priti v’ nafhe ferze prebivat, ino najdel zhedne jafelze 6a fvoje prebivalifhe. Naj de bomo tvojiga fv. rojftva vfelej vefeli, vfi prerojeni tebi svelto shiveli, dokler dojdemo v’ vezhno vefelje Iv. raja. Amen. V. .Svet boshizhni prašnik. Od Jesufoviga rojftva. Marija je porodila Jcsufa, ino ga je v' p le nize povila. Luk. ‘2, 1—14. Per polnozhnizab. zhudna je nizojfhna Iveta nozh! — Svoni lepo pojb, od vlili krajov fe luzhi Netijo, ino v' fveti hifhi boshji fe o polnozhi bogabojezhe petje raslega. Kaj to pomeni? — Te fveti fpomin nam osnanuje tifto frezhno, fveto nozh, v’ kateri fe je vezhni Bog sgubleniga zhlovelhtva vfmilil, ino poflal revnimu Ivetu Ivojiga ljubiga t Sina, ki je bil rojen po zhlovefhki natori od Marije prezhirte divize, kakor nam nizojfhen Iv. evangelj vefelo pove. I. V. t —5. Odložilen zhaf Mefijoviga rojftva je bil bliso. Marija, njemu isvoljena mati, ga je od fv. Duha fpozhela, ino je s’ Joshefam, Tvojim sa- rozhenim mosham, v’Nazareti na Galilejfkim prebi- vala. S daj vkashe Rimfki zefar Avguft zelo Judovfko popifati, de bi vedil, koliko ljudi ima. Dvanajft rodov je na Judovfkim bilo * vlak rod je imel Tvoj 25 kraj, ino vfi To fe morli v' Tvojim kraji popifati, — Joshef ino Marija fta bila is nar imenitnejiga rodu Juda, is perve slilahte Davida, ki je bil v’ Betlehem¬ skim medi doma. — Via pokorna greda tedaj is Nazareta dolgo pot v’ Betlehem k’ popifvanju. — Alj vle to fe je po boshji volji sgodilo ; sakaj preroki fo napovedali, de bo Mefija v’ Betlehemu rojen. — Glejte, tak po pravizhni pokorlhini vlelej boshjo voljo dopblnimo! V. 6 — 7. .Srezhno prideta Marija ino Joshef po teshavnim poti v’ Tvoje domazhe medo Betlehem ; alj ljudi je bilo veliko, medize majhno, ino ona dva vboshna nida mogla ftrehe dobiti. Podala fta fe sunaj inefta prenozhit, najdla flab hlev, kamor fo paftirzi Tvojo shivino sganjali; ino glej, ravno to flabo prebivalifhe Ti ja boshji 3 o r j e n e krivize mu ne posabim." Tvoje befede fo lashnive, de fovrashnika ljubili), ako v’ djanji le fovrafhtvo kashefh. Kak bi bilo s’ tebo, ako bi Bog tudi tak s’ tebo ftoril? Jesuf pa pravi: „liavno tak bo tudi moj Ozke nebelhki vam ftoril, ako ne bote odpuflili vlaki fvojimu bratu is Tvojih ferz." (Mat. 18, 35.) Ne zhakaj , de bi tvoj fovrashnik tebi be- Tedo ponudil, ali pak roko podal. Zhe je ravno on tebe rasshalil, bo vender boljfhi sa te, ako fe ti s' njim fpravifh, sakaj: Lepo je sa zhloveka, kedar rasshaljen odpufti, lepfhi, ako sa odpufhanje profi, nar lepfhi pak, zhe fvojimu fovrashniku pervi roko poda. — Ne isgovarjaj fe: Ml Saj fim njemu she tolikokrat odpuftil, sdaj mu persanefti n e morem vez h.“ t Svet Peter je Kriftufa vpra¬ ša! 1 „Gofpdd, kolikokrat bo grefhil soper mene moj brat, ino bom njemu odpuftil? Ali do fedem- krat ?" Jesuf rezhe njemu: „Jes ti ne rezkem fedem- krat, ampak fedemdefetkrat fedemkrat." (Mat. 18, 21 22.) To je vfelej. Tudi Bog s’ nami tak flori.—■ ,,N e odlagaj od dne do dne, o d 1 e t a d o i?p. a ’. s * vo j’ ni blishnim fe Tp ra viti." — vafha jesa naj mine pred fonzhnim sahodam, opo¬ minja fv. Pavl. „Ne dajte prodora hudizhu." (Ef. 4, 26 27.) — Oj kako gerdo je sa kriftjane, ki po žele dni, tedne, mefze, žele leta ne pregovorilo; fe pravdajo, preklinjajo ino fovrashijo fhe v' drugim mo tretjim rodu. — Nevarno ie sa isvelizbanje le 3 * 36 eno nozh jeso ino fovrafhtvo dershati ; ino isve- lizhanje zelo nemogozhe temu, ki is ferza ne od- pulK ino fe pred fmertjo ne fpravi. „Sakaj tifti bo 1'odbo bres vimilenja imel, kateri ni vfmilenja fkasal." (Jak. 2, 13.) Ali bi ti vfe ljudi ljubil, kar jih pod fonzam shivi, bi pa le eniga famiga fovrashil, is- velizhan ne bofli. Ako meni ne verjamefh,poflufhaj shaloftno pergodbo. III. T' pervih zhafih kerfhanffva, kedar fo mali- hvavzi nevfmileno kriftjane morili, fta v’ Antiohii na Jutrovim dva prijatla shivela, Saprizi ino ISize- for. Isizefor fe je Saprizju sameril, ino te gaje hudo fovrashiti sazhel. ISizefor ga je sa samero vezhkrat profil, alj Saprizi fe ni hotel s’njim fpra- viti. 'V’ tem fovrafhtvi fo malikvavzi Saprizija v jeli) ino k’ fmerti obfodli. Pelajo ga na morifhe ob glavo djat. Kedar ISizefor to sve, mu naproti hiti, na poti pred njega poklekne, ino profi: „Marternik Kriflufov , odpulli mi, jes fim tebe rasshalil ! K Uni pa fe od njega jesno obernil, ino fhe pregovoril ni s’ njim. Kedar ga she is meda perpeljajo, ga Ni' zefor drugizh frezha, ino sa samero toljko profit de fo ga trinogi sanizhvali. Alj Saprizi fe ne da isprofiti. Poterpeshlivo ga Nizefor do kraja fpre- mi, ino fhe na lodnim mefti ga profi v’imeni Jesufat sa kateriga vero bo ravno sdaj kri prelil, le sa eno befedo, de mu odpufti. Od fovrafhtva flep Saprizi terdovraten oftane. Alj poglej, kaj fe sgodl! Bosbji duh je Saprizija sapufiil. Kedar mu rezhejo po' klekniti, de bi mu glavo odfekali, fe fmerti sbojb sataji Jesufa, ino malikvavz poftane. •— Saflojn ga sazhne JSizefor profiti, de bi nikar fveti veri n® odftopil, de bi fvetel venez marternikov ne saver- gel , toliko terplenja in dobrih del ne sgubil, fant febe v’ vezhno pogublenje ne pahnil, sdaj na krajih kjer fe mu she nebefhke vrate odpirajo ; alj vfe sa- ftojn. — Sdaj ISizefor na vef glaf rezhe: „Tudi j® 3 fim kriftjan, ino Jesufa fvojga Gofpoda lposnanit kateriga je uni satajil. Mene namefto njega vmo- rite. K Sgodilo fe je, ino tak je ISizefor lkos mezlj nebelhko krono prijel, katero je Saprizi savol) fvojiga fovrafhtva sgubil. 37 O sa tega del, odpuftite en drugimu radi, lju¬ bite fvoje fovrashnike, ftorile dobro tem, ki vat preganjajo, molite sa tifto , ki vam hudo hozhejo, ina°tak bote otrozi Ozheta nebefhkiga. Amen. ¥11. Nedelja pred novim letam. Nauk dobre tovarfliije. Od fvčte drushbe v ’ tempelni. Luk. 2 , 33 — 40 . jr „ Ji -*’dor fe tam po febi fposnati ne da, fe lebko po tvojih tovarthih fposna": to nam fploh pregovor pove ino vfakdanja fkuthnja pokashe; sakaj brumeti ifhe brumne, hudoben malopridne tovarfhije, vlaki te podobe tvoje veleli. Pa kakor nozh ino den je raslozhek med brumnimi ino hudobnimi. Hudobni fe radi po tkrivnih , nesnanih kotih potikajo, Ikle- f ajo hude rezhi, nefpodobno je njih govorjenje ino rivizhno njih vefelje. Brumni fe y' fvetih krajih nar raji sberajo, ferzhno te en drugiga rasvefelijo, kpdar te snidejo. Njih pogovor je pofhten, zhifto njihovo vefelje, kakor angelzov ino nedolshnih otrok. Le k’ Bogu imajo nagnjene mifli- in shelje. Tako isvoljeno tovarfhtvo nam deuathen tv. Jevangelj pokashe, I. PoHitena ino tveta je bila drushba,ki jo v’tem¬ pelni pred Bogam sbrano gledamo. Marija daruje , kedar to bili dnevi ozhithovanja po Mosefovi po- tlavi dopolnjeni, fvojiga ljubesniviga finka Jesuta, ino ga s tv. Joshefain Bogu isrozhi. t Simeon, ftar bruni en fivzhek, je ravno te zhaf v’ ternpelni, ino fposna v Mariinih rokah mlado dete sa isvelizharja lvojiga. Viftsfco fturoft ie t Simeou bramno in fveto do~ shivel; fhe dosniveti je fcrzhno shelel Mefijoviga zTiafa, ker je vedil po prerokih, de fe she blisha, Bog je vflifhal njegovo molitev, Ikasal mu je sa plazhilo brumnofti ravno tukaj neisrezheno miloft, de fhe pred Imertjo s’ laftnimi ozhmi isvelizharja vidi. Kakor bi fe mu nebefa odperle, fe rasvefeli — ftopi blishej, vseme Jesufa v’ fvoje narozhje, ino sashene Bogu hvalo, rekozh: „Gofpod! sdaj pufti v’ miru vmreti fvojiga flushabnika, sakaj vidile fa moje ozhi isvelizhanje fvoje/ 4 ' V. 33. Zhudila fta fe Marija ino Joshef flifhati, kako Bog smiram bolj ino bolj odrefhenika ljudem rasodeva; pa fhe vifhej fta fe savsela, kedar je .Si¬ meon, rasfvetljen od Iv. Duha, prerokovati sazhel, kaj fe bo s’ tem detetam godilo. K’ Marii fe bru- men (tarzhek oberne, rekozh : „Glej, frezlma mati! to dete, ki fi ga ti porodila, je isvelizhar zeliga fveta. \eliko ljudem is med Israelfkiga ludftvabodo on k’ padzu vezhniga pogublenja , ki v’ njega ver- vati hotli ne bodo ; ravno on pa bo tudi k’ vdajanju ino k’ isvelizhanju vfim, kateri bodo vervali v' njega. On bo uzhil, bode zhudne snamonja narejal k’ poterdenju fvojih naukov, veiuler njemu bodo sopergovorili, sa isvelizharja njega fposnati hotli ne bodo. .Srezhna li mati tolikiga .Sina, alj sa tvojim vefeljam shaloft nahaja, ker tudi tvoja dufha bo ftrafhno bridkoft obzhutila, kakor bi ojfter mezh tebi materno ferze prebodel/ 4 — Vidil je v' duhu .Simeon per teh befedah na krishu Jesufa vmirati, ino dati pod krisham shaloftno mater njegovo. V. 36. t She eno fveto perfhono nam polek (sravno) pervih treh fv. evangelj pokashe: brumno vdovo Ano, Fanvelovo hzher, ,S!ie v’ fhtiri ino ofemdefetim leti fe ji ni nadovelizhalo Bogu svefto flushiti, ampak toliko bolj je fvoje vefelje v’flushbi boshji ifkala, kolikor njo je vfe pofvetno sapufhalo, Bog je njeno brumnoft she na semlji s’ nar vekfhim vefeljam daroval, fposnati isvelizharja, in osnan- vati tiftiga vfim, ki fo fe ga vefelili. V. 39. Tak svefto je opravljala fveta drufhna fvojo flushbo Bogu, zhaft ino hvalo dajala fvojimU Gofpodu; uebefhko vefelje fe je raslilo zhres nje , ino bosbja miloft jih fpremlja is veshe boshje na dom. — To jo sapopadek deuafhniga Tv. cvan- gelja; naj bode potem tudi nam prigodba lepiga poduzhenja. II. 1. Marija in Joshef Bogu darujeta, ino nam dajeta prelep isgled, de je tudi nafha nar perva dolshnoft, fe Bogu is r oz hi ti, fe njemu v’ roke dati. Bog je Gofpod vlili ftvari, katere po Ivoji modrofii in milofti vlada (visha). Bog je sazhetik in isvirk vfiga dobriga , per njemu fe mora vet shegen profiti. Po Mariino naj Bogu isrozhujejo ftarifhi fvoje otroke, de bi radii na zhednofti ino lepim sader- shanji; gofpodarje ino predpoftavljani fvoie pod- loshne, de bi jih v’ pravi saftopnofti ino v’ kerfiian- fkim shivleuii vishati mogli, katere njim je Bog v’ ofkerbljenje isrozhil. Bogu fe naj isrozhuje'vfaki kriftjan s’ vfim Tvo¬ jim delam, de bi ga frezhno k’ isvelizhanju fvoje duflie dokonzhal, sakaj: „Vfaki popolnoma dar, veli fv. Jakob (1, 17.), pride od sgoraj dolj, od ozheta fvetlofti." 2. Marija febe ino dete Bogu perporozha, Bog pa nji po .Simeonu prihodnoft odpira, de bi jo fzha- faina pripravljal na to, kar jo file bridkiga zhaka. Kakor je bila Marija ponisima dekla fvojiga Gofpoda na to, kar je nji Bog po Angelu Gabrielu osnanil, tak je onavfa v’ boshjo voljo podana per vfim, kar nji po .Simeonu shaloftniga napoveduje. Miloft- liv je Bog temu, kateri fe njemu v’roko poda, polebuo v’ t e r p 1 e n j i ino bridkofti, ki vfakiga dojele v’ ti revni folsui dolini. — Osnanjene nain fzer nifo nadloge, ki tudi naf bodo sadele, pa to nam je snano, de imamo tudi mi dobriga Gzheta v’ nebefih, ki nam k’ isvelizhaniu terplenje pofhilja. S’ terplenjam hozhe Bognafbo brumno.lt ino po- karfhino pofkufiti; ako nat najde flanovitne, bomo tiajdli per njemu veliko plazhilo tudi mi. S’ ter- p.lenjam naf bozhe uzhiti fpasnavati revfhina tega fveta, ino fe njega bolj svelto dershati, S'j terple¬ njam naf hozhe grehov zhifliti, kakor fnashi od shlindre ogenj zhilto slato. Koliko le isvoljenih v’ nebefih 40 veTell, ki £o po bridkodi ino terplenji Tvoje isveli- zhanje dofegli! Koliko pogublenih sdaj v’ vezhnim ognji fvojo zhafno Trezho objokuje, ki fe njim je v’ vezimo nefrezho konzhala! 3. Simeon prerokuje. Od kodi pa je ou to blagomilod (guado) bosh igarasodetja prijel ? Svefto je liushil Bogu ino boshje Tkrivnofti rad fpremifh- loval, Ivojiga duha v’molitvi k’ Bogu povsdigoval, sa to mu je tudi Bog Duha fvojiga dal, po katerim je fposnal, kar drugi nilo fposnali, zhe Te je ravno v’ fredi med njimi godilo. Brumni in ferzam Te Bog rad rasode- va, de vidijo ino Tposnajo milodi boshje. Le pre¬ greha sakriva grefhniku, de nizh boshjiga ino Tve- tiga ne vidi, de hodi smoten, kakor "po temnim mraku, bres vfe pameti, bres pozhitka , ino bres vfiga praviga vefelja. Ifhi, kerfhanfka dufha! v' vTih rezheh Boga, imej ga pred ozhmi v’ vfih Tvojih opravilih, po vfih Tvojih potih, povsdigni Te vezhkrat k’ Bogu: per njemu najdeTh tolashbo ino vefelje. En deti v’ Jlushbi boshji dopernefhen vezh veTelja daja, kakor fo ga leta s’ vfim poTvetnim veTelvanjam dati vdan. N a The Terze je v’ vezhnim nepokoji, pravi fv. Avgufntiu, dokler ne pozhiva v’ tebi, o Bog!" 4. Velel je t Simeon Tvoje ozhi saperl, ker je bil sved boshji Tlushabnik. Tudi naf na sadno uro nizh ne bo boljveTelilo, kakor to, kar fmoftorili savoljo Boga, nizh boljter- p i n z h i 1 o (bolelo), kakor zhe Trno Boga sapuftili, ino Te v' pofvetno sa pletli. „Tak mi nikdo pomagati ne more? je rekel en hogatinz na fmertni podeli Tvojim otrokam. Oj neTpamet! toliko blaga Tim perpravil, ino sdaj Ti ne morem urize zhaTa perkupiti, de bi s’Bogam rajtin- go d o ril." — Oj de bi mi toliko fkerbi, toliko zhafa k’boshji flushbi obernili, kakor ga na poTvetno satratimo: kako vefelo bi bilo to enkrat sa naT! - 5. Na Ani vidimo svedo Tlushabnizo boshjo, ki je nozh ino den premolila. Molite bres pre¬ nehanja, tudi Tv. Pavl naT opominja. Pa molitev bres dobriga djanja The zhloveka brumniga ne dori. Nozh ino den moli, kdor fe v’ vefelji ino v’ tesha- vah boshji volji vda, kakor nekdaj brurnen kmet, 41 ki je djal: „Mene nizh ne shaluje, de jetozhamoje polje saterla, ker meni na želim fveti nizh bolj ne dopade, kakor de fe volja boshja sgodi," —• Nozli ino den moli, kdor dopolni dolshnolti fvojiga ftanii, ino miloft fvojimu blishnimu Ikashe. Moliti, ino Tvoje naloshene opravke samuditi, je samera per Bogu; moliti ino drugim krivizo delati, je Bogu gnufoba; moliti ino fvojiga blishniga fovrashiti, je boshje fovrafhtvo. Bogu v’ vfiii rezhek dopafti, Tvoje shivlenje po njegovih sapovedih ravnati, to je prava Tlushba boshja, ki je ^Simeona- ino Ano s’ isvelizharjam sdrushila, ino bo sdrushila s' njim tudi naf. m. Lep isgled To nam Marija, Joshef, t Simeon ino Ana; alj isgled vlili isgledov nar 1 qpfhi fvetiga shiv- lenja nam je Jesuf Tam, od kateriga denalhen fv. evangelj govori, de je radii ino mozhen prihajal po zhlovefhki natori poln modrofti, in miloft boshja je v’ njem bila. — Prafhajmo fe mi denef v’ sadno nedeljo ftariga leta, ali fmo tudi mi na modrofti ino niilofti hostiji raftli, kakor eno leto na ftarofti ? Na konez leta fpet pridemo, med shivlenjam ino fmert- jo ftujimo, ter ne vemo ure ne dne, kdaj fe nam bode grob pod nogami odperl. Kaj nam je donet ftoriti ? .Skerben kupzhovavez (tergovez) prerajta fkonzaina vlakiga leta Tvoj dobizhek ino sgubo ; ftorimo tudi rn * a ra jd n go donef, koliko fmo v' modrofti ino zhed- nofti perdobili. koliko sgubili. Odpri vfakoteri bukve f\ojiga shivlenja, ino preglej, koliko boshjih dobrot fi k fvojimu isvelizhanju prijel, poprafhaj pa tudi lvojo veft, ino premifli fvojo nehvaleshnoft proti hosh,nn dobrotam, kako fi fe dobrimu odbijal, ino le Ivoje hudobije dershal. Delaj rajtingo, kakor bi Ital pred fodnim ftolam , ino zhe najdefh , de fi ve¬ liko huchga ftoril, malo pa dobriga, ako fe sguba tvojiga isvelizhanja kaslie , flori, kakor naf jesuf opominja: „Dobro delajte, dokler je den, sa isve- lizhanje fkerbeti, sakaj pride nozh, kedar nikrlo kaj ftoriti vezh samogel ne bo.“—• Vfaki fkleni donef :yoje poboljtiianje , opnfti ftare pregrehe, inr .azfmi s novim letam novo fveto shivlenje, d .10 tudi / ’ A enkrat tak velel, ko .Simeon nasadilo tiro isrezhi 6amogel: „Sdaj pudi v’ miru, Gofpod, flushabnika fvojiga vmreti, sakaj moje ozhi To tvoje isvelizhanje vidile. K Amen. m Noviga leta den ali v’ obresovanje Jesufa Kriftufa. Od zhafa ino njegove vrednofti. otroku je bilo v' obresi ime Jesuf dano. Luk. 2 , 21 . ^ Taki z.hlovek ima dva mejnika v’ Tvojim skivlenji na semlji, tak imenitna ino velika, de Te per enim njegovo shivlenje sazhne, per drugim neha. Pervi mejnik je njegovo rojftvo, ino sadni njegova fmert. Med njima tezhe hiter in hider potok; per pervim mejniku isvira, per drugim ga vezhnoft poshira; ino te je hitro minejozhi zhaf. P 0 njem plavajo ure, dnevi ino leta, plava vfe dobro ino hudo sa njim. Zhlovek na potoki doji, dobro ino hudo is njega lovi; kar vlovi je njegovo, kar samudi je navezhno sgubleno. .Srezhen, kdor v’ kratkim zhafi veliko dobriga dori, po isgledi Jesufa, kateriga obresovanje s’ novim letam denef obhajamo. I. Kakor brodnar, ki po tekozhih valovih fvoj zholn pelja, Tkerbno tajidiga poganja: ravno tak nefkonzhno moder vishar nebefino semlje fkos mno¬ gotere Thege iuo opravila zhloveka budi, Tvoje shivlenje neprenehama v’ dobro obrazhati, de isve- li/.hanfkiga zhaTa ne samudi, ki mu je na tem fveti odlozhen. — Take fvete fhege v’ novim tedamenti w 43 imamo, take fo tudi Israelzi v’ ftarim sakoni imeli, katerih perva je bilo obresovanje moshkiga fpola. (I. Mos. 17, 10.) Y. 21. Kakor per naf novorojeno dete po fv. kerfli boshje otrok poftane,? tak je bilo per Israel- zih po obresi otrok Abrahamov, ud isvoljeniga ljud- ftva boshjiga. Bilo je obresvanje perpodoba noviga kerfta. — Tudi Jesul, fhe le ofem dni ftar, je bil po Junovfki fhegi obresan, de bi poftavo dopolnil, nam pa lep isgled dal, fvete fhege fpofhtovati, ino po- ftavain dolshno pokorfhino Ikasati. — Kako gerdo je satorej denefhnim mlazhnim krifljanam, kateri toliko hvalevrednih fheg fvete kerfhanfke zerkve fvojovoljno opufhajo , kakor bi jim tiftih treba ne bilo. Naj bo fveta fhega fhe tako mala, ne fmemo nje sanemariti, ino vfako poftavo, naj fe nafhim ozkem fhe tak malovredna sdi, mormo jo svefto do¬ polniti; sakaj le kdor je v’malim sveft, fe mu bo veliko saupalo. Kdor pa male rezili s' prevsetnimi nogami tepta, bo fkoraj tudi velike poteptal ino saterl. Kedar fmo per fv. kerfti otrozi bosbji poftali, fo nam dali ime fvetnika, sveftiga flushabnika ali flushabnize boshje, de bi vfe fvoje shive dni pom¬ nili. kako bogabojezhe je shivel , kako fkerben je bil sa boshjo zhaft ino fvoje isvelizhanje. Ravno tak fo dajali tudi Israelzi na obresovanji fvojim otrokam po navadi imena fvojih ftarifhov ali fvoje shlahte. Dano je bilo tudi boshjimu ,Sinu, po zhlovefaki na- tori od Marije rojenimu, ime, katero je angel Ma¬ rii ino Joshefu isrozhil, velizhaftno ino z h res vfe fveto ime Jesuf, katero fe po nafhim jesiku isve- lizhar rezke, ker nam je on isvelizhanje pernefel.—■ O prefveto, fladko ime Jesuf! ti fi sazhetik ino vef sapopadik isvelizhanja nafhiga, sakaj od tebe fv. Peter prizhuje, rekozh: ,,Nobeno drugo ime pod nebamm dano ljudem, v’ katerim bi isvelizhani bili. Ni v’ nobenim drugim isvelizhanja. (Djanj. ap. 4, 12.) li fi tillo fveto ime, v’ katerim fe vfako ko¬ leno perpogne teh, kateri fo v’ nebefih, na semlji ino pod semljo. (Fil. 2, 10.) Ti fi vefelje angeljov, ki tebe, fvojiga nebefhkiga kralja, hvalijo ino zhe- ftijo; ti fi ftrah peklenrkih duhov, ki in pred tebo fvojim premagavzam trefejo; nam kriftjanam pa fi 44 fladko ime vfiga saupanja ino vefelja. — V’ pre- Ivetim imeni Jesufa fe vfe nafhe molitve fklenejo, v’ tem imeni vfe dobrote ino milofti boshje prej¬ mejo. Satorej fe varujmo, tajifto 310 nevrednim ime¬ novati, ino fkerbimo njemu vfelej fpodobno zhaft fhasati. Ali fe na poti frezhamo, ali doma posdravi- mo, bodi po nozhi ali po dne, vfelej naj bo nafha perva befeda: ,,Hvalen bodi Jesuf Kriftuf!“ Na tem 3 osdravlenji naj vfak fposna, de fmo svefti Jesufovi uzhenzi ino pofhteni ljudje. Pa tudi ne posabimo, kaj isrezhemo, ino s' vredno zhalljo imenujmo Isve- lizbarja zeliga fveta. Persadevajmo fi pa tudi isveli- zbanja vredni biti, kateriga nam je on na semljo pernefel. — Le tri ino tridefet let je'na tem revnim fveti preshivel, ino vender je vef fvet isvelizhal; mi shivimo toliko let, ino veliko jih fhe farnim febi is- velizhanja ne prefkerbi, satrati isvelizhanfke dni fvo- jiga shivlenja ino slat zhaf, fvoje nar drashej blago sapravi. — Ravno sa to fmo vzheraj ftaro leto fkle- nili, ino obhajamo donef noviga leta fpomin, de bi ne posabili, fvoje leta k’ isvelizhanju dufhe sveflo oberniti, ker nam vfako novo leto kashe, kako drag je nafhiga shivlenja zhaf. II. Nobena derezha voda tak hitro ne tezhe, noben ftrel tak naglo ne pade, tudi gorezh blifk tak jader- no fkos temne oblake ne fhvigne , kakor nafhiga shivlenja zhaf memo naf hiti; on beshi, kakor po- nozhne teme pred juternim fonzam , in toliko ljudi na fveti bres fkerbi v’ grefhnim fpanji pozhiva, ino le ne boji samuditi isvelizhanja fvojiga. O tak sdra- mi fe zhlovek faj denef, ino premifii v’jutro noviga leta tri pofebne refnize, katere te bojo modro slii' veti uzhile: 1. Kako kratek je zhaf shivlenja na sem- Iji proti nefkonzhni vezhnofti. — Eno leto je fpet ob¬ leklo , fpet eno leto krajfhi je naflie shivletije; pa v’ nefkonzhni vezhnofti fe ravno toliko posna, ka¬ kor en fonzhni prah, ki na semljo pade, kak ena kaplja, kfera is veje v’ globozhino ftrafhniga morja kane. “ Kaj fo vfe leta nafhiga shivlenja, ino vfe i leta, kar fvet ftoji, pred ozhmi Vezhniga?Nizh vezh, 45 kakor vzkerajni den, kteri je pretekel. (Pralm. SO, 4.) — Kako Rraff-no Te tedaj goljfamo, bratje ino fedre moje, ako le sa kratek zhaf pofvetniga shivl nja fkerbimo, ino od velike zhafne fkerhi na vezbnod: posabimo! Kaj bodo pomagale bogatinu polne fhkri- nje blaga, k’ zhetnu bo prevsetniku velizhaftno ftan- vanje, ako sa dufho fkerbel ni, kedar njemu fmert- na ura dotezhe ? „Neumnesh! fhe donef bo tvoja du- fha tebi vseta: kar fi perpravil, zhigavo bo ? Cc (Luk. 12, 20.) „Ne fpravljajte fi sakladov ali fbazov na semlji, kalere r’ja ino mol konzha, ino ker jih tatje iskoplejo ino vkradejo ; ternozb perpravljajte fi fha/.e v’ nebefih, katerih r’ja in mol ne konzha.“ (Mat. 6, 19 —- 20.) — >ie obetajmo fi fhe mnogo let na lveti, sakaj; ,,ZLloveka dnevi fo kratki, fhtevilq njegovih mefzov je v’ boshji oblafti. llog je njemu mejo po- ftavil, katere predopili ne more.“ (Job 14, 5.) Mno¬ goteri med nami je she na meji; le eno ftopinjo fhe, ino zhalniga shivlenja bo kraj. Satorej te kratke dni pridni bodimo, ino jih k’ fvojimu isvelizhanju ober- nimo. „Dokler zhaf imamo, delajmo dobro, ino den ni najdel pokoja. Nesnana bolesn fe gaj« lotila; kakor shivi ognj ga neprenehama ogrienza vrozhinfka bolesn—od snotraj pekla; flrafhen gladi ki mu ga ni blo mogozhe vtolashiti, ga je premagali drob je njemu gniti sazhel, in zhervi fo shiviga jed¬ li- Tak je hudobnesh na trupli obnemagal, na dulkj obupal ali fzagal, in kakor hudobno shivel, tud‘ nefrezhno vmerl. Hotel je fvojeji pofvetno kraljeftvn po prel>' vanji nedolshne kervi ohraniti, ino je sgubil ravn 11 po tem kraljeflvo, zhafno in vezhno. Oj, kaj pomaga vfa zhlovefhka modroft, ni po volji boshji ravnana! „Gofpod flori k’ M' 1 ; fvete nevernikov, ino savershe fklepe poglavarjo'- 1 Gofpodov fklep pak oftane vekomaj, ino milli nj e " goviga ferza od roda do roda« (Pf. 32, 10 — 11*) 49 Ne boj fe tedaj, ti hudo fovrashen ino prega¬ njan, ako nedolshno ino voljno terplfh. »Poglej, ozhi Gofpodove gledajo na tajide, kateri fe njega boji¬ jo; ino na te, kateri na njegovo vfmilenje upajo, de njih dufhe od fmerti refhi(Pf. 32, 18 — 19.) kakor je refhil mlado dete Jesufa,. Y. 19. Shaloften konez je ftoril Herodesh v’ do- mazhi desheli; alj lepo je dober Bog fveto drushino v’ ptuji desheli ohranil, ino njo peljal v’ ljubo do- mazhijo nasaj. Sopet fe Joshefu Gofpodov angelj perkashe, kakor mu je bil per odhodni obljubil, ino murezhe; »Vdani, vsemi dete s’materjo, ino po- verni fe na Israeljfko semljo nasaj, sakaj pomerli fo detetovi salesvavzi. K — Poglejte, kak vefel nauk jo te sa naf, ki mormo fvojo ozhetovo hifho sapuditi, le podati v’ daljne kraje, iti med ptuje ljudi. Kakor fonze vef fvet obfija, ravno tak tudi boshja roka vfe obfeshe. Bog je povfod nalh dober ozhe, de fmo le mi njegovi dobri otrozi. V. 22. Joshef fe je v’domazho deshelo povernil, ino perpeljal Jesufa ino Marijo na Judovfko; alj vender ni tudi doma vfiga po volji najdek Hudobniga Herodesha fin Arhelav je sa fvojim ozhetam kralje¬ val, ino kakor jabelko dalezh od debla ne pa¬ de, fe tudi fin sa ozhetam teshko fpremeni. Vgenil fe je sa tega del tudi Joshef malopridnimu Ar- helavu, kakor mu je blo v’fpanju od Boga rasodeto, v’ Galilejfko deshelo pod drugiga kralja, ino je pri- fhel nasaj v’ fvoje poprejfhno medo Nazaret. Tukaj je Jesuf isradil, tukaj je shivel s’ fvojimi ljubimi da- rifhi do fvojiga tridefetiga leta; sa to fe mu pravi, de je Jesuf Nazarenfki, Majhino je bilo fzer njih prebivalifhe, pa veliko sadodi sa dobre ljudi; maj¬ hino je bilo medize, alj ravno po njem jeBog imenit¬ no prerokovanje dopolnil, katero fo preroki napove¬ dali: de bo Mefija Nazarejzhan imenovan. II. Glejte, tak nefkonzhno moder Vishar vfe naflie pote od rojdva do pokopalifha ravna, ino naf vodi k’ nafhimu zilu in konzu. Kako more pa vender to biti, de fe toliko ljudi pogubi? Tega je kriva nefkerblivoft darifhov, sa^ ,Slomfhek, hrana c. n. — I. 4 50 nikernoft predpoftavlenih, ino fploh rasujsdatioll kridjanov, kateri, namedo boshji previdnodi Tvojo roko po Joshefovo podati, fe le Bogu po Herode- shovo soperdavljajo. 1. Ozhe rtebeThki je Tkerbel sa fvojiga ljubiga Sina: sa to je njemu Marijo prezhido divizo sa ma¬ ter, ino fv. Joshefa sa varha dal. VTako novorojeno dete podane tudi Tkos sakrament fv. kerda boshje otrok; tudi sa njega Bog Tkerbi, sa to mu odložili darifhe, de namedo njega sa mladiga otroka Iker- bijo. .Starifhi fo tedaj otrokam nameftni- ki boshji, ino morjo le po boshji volji fvoje otroke rediti. ,,Isredite Tvoje otroke v ftrahu boshjim, opominja Tv. Pavl, sakaj kdor sa fvoje, sladi pasa otroke, ne Tkerbi, je vero satajilj ino je hujfhi od nevernika.« (I. Tim. 5, 8.) Koliko pa je med nami Tlabih darilhov, katere te ojdre be- fedo fv. Pavla sadenejo! — Joshef je besbal s’ mo¬ lim detetam v’ ptujo deshelo, de bi njegovo telo Imerti odtel; fedajni dariThi pa pogodo Tami Tvoj« nedolshne otroke v’ Habe tovarlhije vodijo, kjer jih hudobni ljudje pohujlhajo, ino njih nedolshno dn- fho vmorijo. Tak fe safeje Teme hudobije v-’ otrofhko ferze, ino po takim Te ni zhuditi, ako she otrozi vejo in« snajo, kar fe odrafhenim ne Tpodobi. Ino kakor sa- nikarni fo dariThi, Tvoje mlajfhe pred hudim obvaro- vati, fhe bolj nemarni To, tajide poboljfhati, kar 1* veliko teshej sgodi: sakaj loshej je zhloveka pred hudim ohraniti, kakor pohujfhaniga poboljThati. .Nji 11 flepa ljubesn otrokam vfe dovolji", kar njih rasvaj«' no ferze posheljuje; njih prevelika mehkoft otrokam vfe flabo sadershanje tak dolgo pregleduje ino i s ' govarja, de njih drahu odradejo. „Ino tak To malo¬ pridno srejeni otrozi framota Tvojih darifhov« (Sin 30, 13.), pa ne le farno framota, ampak tudi zhaf« 3 ino vezhna nefrezha sa zelo ToTefko ino deshelO' Saftojn je po tem uzhcnikov Tvarjenje, sadojn pred¬ poftavlenih vfa ojdrod, vezh ne pomaga deshelfl 4 ? gofpofke shuga ino ftrah, sakaj: „Rasujsdan konj oftane nevkrotliv, ino rasvajen fin oftane frovina- (,Sir. 30, 8.) Kaj fhe le more is mladofti biti, ak° nji tudi predpoftavleni nobeniga ftraha ne dajo! 51 2. Mi fe grosimo nad Herodesham, de je moglo biti tak nevfmileno njegovo ferze, preliti toliko ne- dolshne kervi; alj kaj pa bo, ako enkrat p o d- 1 o s h ni f v o j e p r e dp o ft a v le n e g o f p o d a r j e in gofpodinje, uzhenike in oblaftnike, na lodbi boshji Ihe vekfhi hudobije dol- shilibodo, ino naf pravizhen fodnik sa- v o 1 j rasujsdanih podloshnih s’ Herode¬ sham v’ vezhno pogublenje obfodi? — Herodesh je Izer veliko nedolshnih otrok vmoriti dal, alj ravno Ikos to njim je v’ nebefih fedeshe vezhniga isvelizhanja perpravil, katerih bi morebiti odrafheni nikdar poledli ne bili; nelkerbni pred- pollavleni pa fkos fvojo nefkerblivoft, Ivoje Ilabo sadershanje, grefhno persanalho ino potuho toliko dufh Ivojih podloshnih pogubijo , ino njim peklen- fke vrata odprejo, na katere bi morebiti nikoli fto- pili ne bili, ako bi jih bili oni po fvoji dolshnofli varovali. Tak perdere nefrezha zhafna in vezhna nad žele kraje ino deshele, kedar predpoftavleni, katere je Bog sa zhuvaje ali vahtarje fvojiga ljudftva poftavil, molzhijo, namefto fvariti ino Arafati ras- ujsdane podloshne. 3. Alj nikarte fe isgovarjati na fvoje nefkerblive ftarifhe, ino sanikarne predopftavlene, vi sgubleni kriftjani! kakor bi vam le oni vfe nefrezhe krivi bili; sakaj vi fte farni fvoje nefrezhe kovazhi, oni fo le vafhi pomagavzi. — Kakor je angelj Joshefa v’ fpa- nji sbudil, ino mu rekel, beshati v’ ptujo deshelo, tak je Bog tudi vfakimu zhloveku sa var- ha, pravi fv. Hironim, angelja dal, de ga ravno tak' opominja, pred hudim fvari, fkos njego¬ vo veft, dobre mifli ino druge pravizhne ljudi. Ako pa zhlovek sa vfe to nizh ne mara, fe fkos vfe dobrote boshje omehzhati, ino tudi fkos ojftre fhibe, krishe ino teshave poboljfhati ino po pravim poti peljati ne da, mu tudi dobri ftarifhi ino fkerbni naprejpoftav- ljeni pomagati ne morjo. O kako veliko jih je, ki grejo po fhiroki zefli pogublenja (Mat. 7, 14.), ako jih ravno roka boshje fkerbi na prav pot obrazka ino isvelizhati hozhe! Š * 4 52 III. Oj ljube dufhc! nikarte, de bi tudi mi po fhi- roki zefti pogublenja hodili, ino vfo boshjo fkerb febi satratili, ki jo Ozhe nebefhki sa naf ima. — Varujte, ftarifhi vi! fvoje nedolshne otroke, vi pred- poftavleni! Ivoje podloshne pohujfbanja, ino fvarite jih, pa tudi fhtrafujte po saflushenju. — Poflufliajte vi mladenzhi fvojiga ozheta ino mater, vi drushina fvoje gofpodarja ino gofpodinje; poflufliajte pa tudi fvojo veli, ki naf k’ dobrimu opominja ino pred hu¬ dim fvarl. — Ravnajte Ivoje shivlenjepo boshji volji, kakor Marija ino Joshef s’ fvojim ljubim Jesufam. — Oj tak bodo frezilni vfi vafhi poti na semlji, angeli boshji var bodo fpremljali, tudi vaf pred fovrasani- ki frezimo odteli, ino vaf perpeljali is te ptuje de- shele v’ domazbo deshelo fvetiga raja. Amen. X- Prašnik fv. treh kralj or, ali rasglafenja Gofpodoviga. Od fvete isvelizhanfke vere. Modri is Jutroviga fo prifhli Jssufa molit. Mat. 2, 1 — 12 . Kako huda fe popotnim godi, ki mor jo v’ temni nozhi pot v’ fvojo domazhijo ifkati. Vefelo posdravi njihovo shaloftno ferze fvetlo denizo ali jutern 0 svesdo, ki jim prijasno na nebi pofveti, ljubo jutro osnani, ino pravo pot rasfvetll. Ravno tak fo f« rasvefelili fveti trije modri v’ jutrovih krajih, sa- gledati zhudno, fvetlo svesdo na nebi, ki jim j« kasala pot k’ novorojenimu isvelizharju, nebefhki' mu kralju, kakor nam fv. evangelj pove. 53 I. Grosna tema nevednofti, hudobije ftrafhen mrak, je pokrival Jude ino ajde, preden fe je Kriftuf vro- dil. Obedvojim je Bog odrefhenika obljubil, ki jih bo nebeflika luzh resfvetil, ino odrefhil. Napoveda¬ ne fo bile snamenja, katere fe bojo godile, predeti fe bo isvelizhar rodil. Vfi modri ino bogabojezhi ljudje fo na to sheljno zhakali. Angelzi fo she paliirjam vefelo osnanili, de jim je rojen isvelizhar fveta; she fta 4 Simeon ino Ana po Jerusalernlkim tempeljni rasglafila bila, de je malo dete Jesuf obljublen odreihenik. Veliko bogo- Ijubnih dufh fe ga je na tihim vefelilo; pa ajdarn, katere je tudi prifhel isvelizhat, je fhe nja rojflvo nesnano; tudi Judovfke vifoke glave vliga tega ne vedd. — Glejte, tak vfmilen Bog po fvoji ne- fkonzhni modrolti prevsetnim fvoje velizhafrvo sa- Ai- V2 j-* n ” vb °S! m ’ ponishnim dufham rasodeva. Alj tudi ajdam, tudi Judovfkim poglavarjam, zelo de- shelfkimu kralju, hozheBog rojilvo fvojiga edinoro- jeniga.Sina osnaniti, pa na zhudno , pofebno visho. ’• 1* Modri moshje is jutrovih krajov, kjer lvetlo lonze vdaja, ino bel den rodi, imenitni mosh¬ je, morebiti kraljeve kervi, katerim fv. trije kralji pravimo oni fo obljubo odrefhenika vedili, de bo na Judovfkim rojen. t Shpogali fo svesde na nebi, ino lo snamenja zhakali, ki jim bo prihod isveli- zliarjov osnanilo.. Sdaj pofebno svesdo vgledajo, ino po vdajanji boshjiga duha fnosnajo, de jim ravno ona kashe rojilvo Mefija, kralja vfih kraljov, ki fo je mogel na Judovfkim roditi, kakor je bilo v’ . nukv. Moš. 24,17. prerokovano : de bosvesdaper¬ ji. is rodu Jakopa, kateri je bil dar ozhak Israel- lga ljudftva. — Nif 0 dolgo dvomili, ne pota odla¬ gali, gredozh fe podajo nebefhkiga kralja poifkat, ino pozheftit. — Poglavitno mefto na Judovfkim je inlo Jerusalem; v’ to meflo fe namenijo, ino grejo .erodeshu, tiftozlinimu kralju, prafhat po novo¬ rojenim Mefiju, rekozh: M Kde je rojen Judovfki ralj , kateriga fo preroki osnanili? Nam fe je nje¬ govo snamenje, prezhudna svesda perkasala, sa to 1 ^ ' z he fmo ravno ajdje, njemu fpodobno zhafl fkasat.* 4 54 V. 3—6. Viditi tak imenitne ptuje moshl is daljnih krajov, vef Jerusalem na noge fpravi. ,Sli- fhati, kaj od Mefija, toliko zhafa poshebleniga, perpo- vedujejo, de je rojen, bi jih naj bilo fhe bolj vele- lilo, kakor paftirze per jaflah, ( Simeona ino Ano v’ tempelni, ker lo toliko shlahni moshje tak dalezli prifhli njega molit. — Alj kralj Herodesh, hudodelz, fe -vltrafhi, sakaj bil je prevseten zhaftilakotnik, ino fe je sa fvojo zhafno krono sbal; Jerusalemzi fo bili grefhniki, ino le boje, k^r praviga saupanja v’Boga nimajo. — Tak nifo prevsetneshi, ne grefhni pofvet- neshi sa boshje kraljeftvo, le ponishnim ino pra- vizhnim ga Bog deli. — Kako malo pa tudi v’ po- fvetno samifhleni ljudje sa nebefhko kraljeftvo fker- bijo, nam prizhajo Judovtki poglavarji s’ Tvojim kraljam Herodesham. Od fonzhniga is-hoda pridejo modri Mefija darovat, ino po njem vprafhajo; kralj fhe pa le vifhi duhovne ino pifmenite moshi fkli- zuje, svedit, kde bife vtegnil obljublen Mefija roditi. Lehko fo mu to na ravnoft povedali, sakaj tudi kraj njegoviga rojftva je prerok Miheja (5, 2.) veliko ko let popred napovedal, rekozh: „Ti Betlehem, ki fi v’ rodu Judovim, naj fi ravno majhno, vender nifj nikakor nar porednifhi med drugimi poglavitnimi meftami Judovfkiga kraljeftva; sakaj v’ tebi fe ko rodil poglavar, ki bo vishal boshje ljudftvo Israel.“ — Tako lehko je fposnati boshje rezhi, ako le ho- zhemo; pa hudobnesh vfe isvelizhanfko kakor He¬ rodesh v’ pogublenje oberne. 7—8. Herodesh sve, de je Mefija rojen, tu¬ di ve, kde je rojen; alj namefto iti, njega fpodok- iio pozheftit, fklene nezhlovefhko ferze njega vm°' riti! — De bi fhe svedil, kdaj fe je vrodil, modre po farnim ispralhuje, kdaj fo uno svesdo vgle; dali? De bi ga ugonobiti faj ne samudil, jim po hi' navfko narozhi, na vavnoft v’Betlehem iti, njega fkerbno poifkati, po tem fe pa hitro poverniti nj e ' mu povedat, de tudi on gre, ino njega moli. —Tak svito hudobneshi ravnajo, f e brumne delajo, ft°. perlisujejo, kedar pravizhnim jamo koplejo; al ) Bog posna njihove nar fkrivnej fklepe ino visha ft°' pinje fvojih ljubih, de jim frezhno isidejo. V. 9 —10. Trije kralji fhe po nozhi Jerusale 111 sapuftijo, najti fkoraj saupanje ino vefelje fvoji» a 4 ferza; ino glej, svesda, ki jih je na pot perpravila, f® jim fpet perkashe, ino jirn s’ Tvojimi sliarki ftanva- nje pokashe, v' katerim [ta s’ malim Jesufam Marija in Joslief v’ Betlehemi prebivala. — Kako vefeli fo bili pofhteni moshje, fpet svesdo fvojiga saupanja vgledati, katera fe jim je fkrila bila! Tak le pogofto tudi nam vfe dobro [krije, vfe nalhe saupanje sgine, ino Bog naf en zhafek shalovati na. Ako pa le svetlo ifhemo , ino le v’ dobrim motiti ne damo, kmalo fe nam vfe boljfhi perkashe, ino fhe enkrat lepfhi naf iniloft boshja ov r efeli. V. 11. ,Slaba je bila hithiza, nad ktero jo svesda poltala, pa vfe to ne moti modrih moshov v’ tifto llopiti. V’ revfhini najdejo mlado dete, bres vfe po- fvetne zhafti, v' fromafhkih rokah njega Marija, njegova mati, dershi; alj modri vfiga tega porajtali pilo, ker vedili fo, de Bog ne gleda pofvetniga lifka. Bres pomillika pred dete popadajo, na kolenih ga sa fvojiga Gofpoda molijo, ino njemu klezhš po fhegi fvoje deshele nar drashej blaga darujejo: iniro sa shlahno mašilo, v’ katero fo merlizhe devali, de nifo (trohneli: to je pomenilo, kako bo vmerl, pa [trohnel ne bo, ampak od fmerti vftal. — Darovali fo njemu shlahuiga kadila, ki fe daja famimu Bogu, ino fo fposnali, de je pravi shiviBog. — Dali fo njemu zhiftiga sl a ta, ki fe je kraljam darovalo, ino fo njega s’ tem sa kralja vfih kraljov fpofhtovali. — Tak fi Bog fvojo zhaft zhudno per- pravlja, naj mu jo ravno pofvetneshi kratijo; pa tpdi reveshe v’ nar vezhi fili prefkerbl, kakor Ma¬ rijo ino Joshefa. Le v’ njega saupajmo! V- 12. ,Sveti moshje fo vefelo fvoj pot opravili, ino dopolnili, kar fo sheleli. Tudi hudoben Hero- desh teshko zhaka nedolshno dete vmoriti. She fe napravljajo njemu vefelo povedat, kjer fo ga najdli; al) Bog, ki nad Tvojimi zhuje, kedar oni bres fkerbi Ipijo, fe modrim v’ fpanji rasodene, ino jim vka- she, naj fe ne vernejo k’ hudobnimu kralju, ki ifhe dete vmoriti, morebiti tudi jim filo ltoriti. t Srez,hno grejo po drugim poti v’ fvojo domazho deshelo, ino boslije dete ni prifhlo grosovitnimu kervolu- gu v’ roke. 56 II. Kar fe je denefhni prašnik goditi sazhelo, to je prerok Isaia (60, 2 — 5.) dolgo popred napove¬ dal, rekozh: »Glejte, tema bo semljo pokrivala, ino nozh ljudftva (ker Boga prav nefposnajo, ino ne fpofhtujejo); med tebo pa (Israelfko ljudfivo) bo Gofpod vfial, ino njegova zhaft fe bo v’ tebi vidila Narodi fe bojo v’ tvoji luzhi fprehajali, ino kralji v’ tvoji fvetlobi juterni. "Vsdigni fvoje ozhi okolj, ino poglej: vfi ti fo fe sbrali, ino fo k’tebi prifhli; finovi tvoji bojo od dalezh prifhli, ino tvoje hzhere bodo na tvoji ftrani isrejene. Takrat bofk vidilo, ino bofh polno vefelja; tvoje ferze fe bo savselo ino rasfhirilo, kedar fe bo veliko permorzov k’ tebi preobernilo, kedar mozh narodov k’tebi pride,** — Naflii predftarifhi fo bili pred nekoliko jeser let ne- snabogi v' ravno tajifti dufhni temi, nifo fposnali pravigaBoga, ino fo po malikvavfKo shivino, lefene, shelesne, slate ino jilafte podobe molili. Bila je tudi v’ nafhih krajih nevednofli temna nozh; alj veli- zhaftvo boshjiga ,Sina je tudi k’nam perfjalo, ras- lila fe je med naf nebefhka luzh njegove fv. vere, kedar fo prifhli k’nam osnanovavzi fv. evangelja; 6agledali fmo jo tudi mi, kakor fv. trije kralji, ino jo fhesmiram vefelo gledamo, fvetlo juterno svesdo ker- fhanfke vere, katere trojni god donef pofvezhujcmo. Donef obhajamo vefel god rasglafenja Jesufa Gofpoda nafhiga med vfe narode, ki jih je Ozh« nebefhki po fvojim t Sinu fpet sa fvoje otroke vseh kateriga nam je isvelizharja poflal ino kteriga fo fv. trije kralji pervi darovali ino molili. — Bavno donef ponavljamo zheftit fpomin Jesufoviga kerft 3 na potoki Jordani, per katerim fo fe nad njim ne- befa odperle, fv. Duh v’ podobi goloba nad isveli' zharjam plaval, ino njega fam Ozhe nebefhki v fin 1 rasglafil, rekozh: ,,Te je moj ljubi t Sin, nad kate¬ rim fvoje dopadenje imam, njega poflufhajte!** Donef naf pa tudi fpominja fv. mati kat. zerkev n a pervi Jesufov zhudesh v’ Kani Galileje, kedar j e vodo v’ vino preobernil, ino tak prizhati sazhel, d e je boshji ,Sin, in de fo boshji tudi njegovi nauki- Trikat vefeli bodimo torej donef v’ tem trojninj iv. godvanji, hodimo velelo sanaprej s’ fv. tremi kralj 1 57 sa svesd6 k’ Tvojimi! isvelizharju. Ta Tvetla svesda sa naf je prefveta kerTh. kat. vera, kinaf v’ nebeftiko kraljeftvo pelja. — De naf pa nafha fveta vera isve- lizhala, ino v’ nebefhko kraljeftvo perpeljala bo, fo nam pofebno tri rezki potrebne: Pervizh, fveto kerTh. kat. vero prav natenko, zhifto fposnavati, ino fe njenih naukov pridno uzhiti. — Kaj je pomagalo Herodu, pifmarjam ino drugim .Terusalemzhanam Tv. pifmo v’ rokah imeti, imeti odrefhenika v’ Tvoji Tredi, ker jim pa vfe to mar ni bilo? — Kaj tudi nam pomaga, de Trno kriftjani, v’ pravi veri isrejeni, de Te nam vTako nedeljo in sapovedan prašnik boshja beTeda osnanuje, aLo pa malo sa njo porajtamo , The po¬ glavitnih ino nar potrebnejThih naukov morebiti ne vemo? — „Prifhli bodo enkrat, pravi Jesuf, od ju¬ tra ino vezhera, ki nifo tak lepe priloshnofti sa is- velizhanje imeli, ino pojdejo v’ vezbno shivlenje; domazhi otrozi pa bodo savolj Tvoje sanikarnofti v’ vunajne teme pogublenja versheni/ 4 (Mat. 8, 11.) — O ne opuThajte, ljubi bratje ino feftre! fvete Jesu- Tove vere luzh, sakaj; „Jes Tim luzh tega Tveta, on govori, ki Tim na Tvet prifhel, de nobeden, kdor sa meno hodi, ino v’ mene veruje, ne oftane v*'temi, ampak bo imel luzh shivlenja.“ (Jan. 8, 12. 12, 46.) Drugizh je potrebno sa naT, de bomo vredni kriftjani, Tv. kerTh. vero ne le dobro fposna- ti, ampak tudi Tvoje shivlenje ravnati po njenih naukih. Herodesh ino njegovi Tlushabniki To vedili, de je isvelizhar rojen, pa vender noben ni ftopinje ftoril, njega poiTkat. Ptujzi ga iThejo, najdejo, ino The den deneThni molijo, Judam pa je boshje kraljeftvo odvseto . ker niTo marali sa-nj. — Veliko kriftjanov Tveto kerThanTko vero Tzer ima, alj malo, malo jih po tifti shivi! Eni sanikarno no- zhejo, drugi poTvetneshi Te Tramujejo, tretji Tlabe- shi le zelo bojijo, pred Cvetam Tvojo vero v’ djanji ozhitno Iposnati. — ,Sveti trije kralji JesuTa v’revnim ftani na kolenah molijo ino darujejo; koliko malo¬ pridnih kriftjanov pa v’Cveti hifhi boshji v’preTvetim reThnini TeleTi verje prizhujozhiga kralja nebel ino semlje, in vender poklekniti nozhe, ali v’prevsetnofti, ali pasa to, ker Te pred ljudmi framuje, ino vezh Tpa- zhenimu Cvetu, kakor Bogu dopafti shell. — Oj vaf 58 nevredne kriftjane! ki Te bolj hudobniga Herodesha bojite, kakor pa 1'vojiga novorojeniga kralja, enaki nekdajnim Jerusalemzam. Kakor njim, bo tudi vam nebefhko kraljeftvo odvseto ino drugim dano , kateri ga bojo bolj fpofhtovali, ino lepfhi l'ad kerfhanfkiga shivlenja pernefli; ako fe v’ refnizi ne poboljfhate. Tretjizh je nam potrebno, ako hozhemo biti pravi kriftjani, de tudi f v o j i m b 1 i sli n i m po¬ magamo Iveto vero fposnatiinopotaji- fti s hi veti: ftarifhi fvojim otrokam, predpoftavle- ni Tvojim podloshnim, tovarfhi fvojim tovarfliam ino tovarfhizam.— Ne posabimo pa tudi, ljubi krili- jani! de The dalezh sa morjam Tvoje brate ino fe- ftre imamo, kateri v’ ravno tiftih ftrafhnih temah nevednolli shivijo, v’ katerih To nafhi predniki, ino bi tudi mi bres luzhi kerfh. vere The sdaj shiveli. t Sami Ti pemagat’ ne morejo. — Pervi kriftjani v’ jutrovih ino v’ poldenTkih deshelah To ljubesnivo ino s’vefeljam kerfh. osnanovavzam pomagali, de To v’ nafhih krajih nauk Tv. vere fhirali, ino nam nebefhko luzh evangelja pernefli; to Trno mi sdaj poverniti dolshni, kar fe sgodi, zhe brumne du¬ hovne, ki grejo v’ daljne kraje med divje ljudi Je- sufoviga nauka osnanovat, s’ molitvijo ino s’ darnii podpiramo, kakor To nekdanji kriftjani sa naf ftorili. Y’ to isvelizhanfko dobro delo fe je v’ nafhih de¬ shelah bratovfhina fv. Leopolda sazhela, pomagat mifjonarjam v’ Ameriki. Yfak dober kriftjan, sa boslijo zhaft ino nafhe isvelizhanje vnet, fe bo s' vefeljam v’ tajifto sapifal, bo s’ fvojo kratko molit¬ vijo vfaki den pomagal, de fe ime Gofpodovo tudi med divje narode rasglafij njegov majhen dar bo Jesufu ravno tak prejeten, kakor mira, kadilo ino slato, ki fo fv. trije kralji njemu darovali, sakaj^ „l\efnizhno vam povem, govori Jesuf, kar fte mo¬ jim nar majnfhim bratam ftorili, fte meni ftorili/ (Mat. 25,40.) — Ne isgovarjajte fe, bratje ino feftre moje! de ne premorete bratovfhine plazhovati. To¬ liko fi vfaki lehko perterga, de fe mu posnalo n e bo, ako le hozhe. — Yi moshje ino fantje, ne bo¬ dite kak pogofto v’ kerzhmo, ko je vaflia navada« opuftite sapravlivo, fploh nevarno ino fhkodlivo ka- jo tobaka, ve sbenc ino deklizhi drago fhiimano no Ih o; dajte tifiiga dnarja le enokoljko bratovfhini vbogajme, tak fe bo nevernikam pomagalo, vam pa ftokrat od Gofpoda she tukaj povernilo, ino vam enkrat vezhno shivlenje dano, kakor je nam .Tesuf Tam obljubil. —Ako donel to fveto obljubo ftorimo, nar vrednilhi pofvezhujemo god rasglalenja Jesufoviga. III. Kratek je bil pot fv. treh kraljov is Jerusalema v’ Betlehem, neki dve uri hoda; fhe kratkej je nafh pot is zhafnofli v’ vezhnoft, kamor fmo sa Jesufam namenjeni. Ne mudimo fe s’ pregrelhnim vePeljam, hitimo en drugimu v’ isvelizhanje pomagati; dershi- mo fe svelto fv. kerlh. vere, kakor fv. trije kralji fvetle svesde: tak bomo prifhli s" njimi is mrazhniga pota te setnlje k’ ivojimii isvelizharju v’ Ozhetovo hifho. Tam bo vfaka tema minila, ino kar mi tukaj terdno verjetno, ino svefto dersliimo, bomo tamkaj velelo gledali. Amen. XI. Perva nedelja po fr. treh kraljih. Od dolshnofti ftarifhov ino otrok. Jcsuf dvanajjl let JI ar gre s’ JI arijki v' Jeru- salern. Luk. 2, 42 — 52. t^rezhna Kifha, v’ kateri prava saftopnoft ino ljubi mir prebivata; fhe frezhnej tajifta liillia, kjer mo¬ der ozhe in mati s’fvojimi pohlevnimi dobrimi otro¬ ki vefelo shivita. Nebefhki vert fe meni taka hilha sdi, v’ kateri preshlahne drevefza raflejo, sa pri- hodne boljfhi zhafe. ( Sarn Bog zhres nje fvoj she- j §® u rott. —• Nefrezhna pa tudi hifha, kjer fta pre¬ pir ino kletev doma; fhe bolj nefrezhna je hifha, 60 kjčr fe otrozi nad ftarifhe porsdigttjejo ino po Tvoji volji ravnajo. YTe hudo, kakor is divjiga hleva, is take hifbe divja. — Blishej! blishej donel' ftarifhi ino otrozi! Vam denefhen Iv. evangelj kashe na Jesula, Marijo ino fv. Joshefa, kako fe naj sadershite. I. . V. 42. Vfako leto Jla hodila brumen Joshef in Marija o navadnih prašnikih v’ edin Jerusalenifki tempel Boga zheftit ino hvalit. Tudi gre Jesul, ra¬ vno dvanajlt let ftar, s’ njima k’ velikonozhnimu prašniku. Dopofvezhovali To fedmi den fvetiga zha- fa. Vli poboshni ali andohtlivi molzi fe vernejo fpet domii, le Tam Jesul Te ni navelizhal v’Tlushbi fvojiga nebefhkiga Ozheta oftati. Marija in Joshef fe dalje v’ tempelni ne pomu¬ dita. Ker miflita, de je Jesuf s’ snanzi odfhel, gre- fta mirno k’ domu. Den hoda prideta, po Jesufu pralhata, pa med slilahto ga najti ni. — Via shaloft- na ino pobitiga ferza ga grefta ifkat nasaj po poti v’ Jerusalern. V. 46. V’ tempelni maliga Jesufa najdeta fede- jozhiga v’ Tredi med uzheniki: poflufha jih, ino od¬ govarja tak modro, de Te vli zhudijo nad njim , ki je The mlad fant, pa she toliko saftdpn. Shaloftna mati, ker ga sagleda, od vefelja poftoji; alj shalolli, ki jo je v’ fkerbeh sa Tina fprehajala, ni mogla samol- zhati: „ t Sin ! kaj fi nama to ftoril?" rezhe Tkerbna mati, defeshalofti ohladi. —Jesul pohlevno vftanet Te ne isgovarja Joshefu ino Marii, tudi ne vftavlja Te njima; farno Tpomniti hozhe, de je on t Sin Boga Ozheta, ino njima ponishno odgovori: „Kaj, de fta mene ifkala ? Taj veda, de moram biti v’ tem, kat je mojiga Ozheta." Jesul pa tudi fkashe, de je ka¬ kor fin zhlovekov tudi telefnim ftarifham pokorni satorej Te lozhi uzhenikov, Te Tpet s’njima domu poda, ino je njima pokorn. Na kratko fv. evangelj pokashe Mariino ino- Jo- sliefovo Ikerb sa Tvojiga boshjiga otroka, le s’ krat¬ kim nam fv. Lukesh popilhe Jesufovo pokorno!! do Tvojih ftarifhov, pa sadofli je v’ tem lepih naukov sa ftarifhe, pofebno pa fa vaf, vi otrozi! zhe le ne¬ koliko fv. evangelj ra*befedimo ino premillimo. 61 II. 1. .Starifhi! kakor Joshefa ino Marije, ki fta žela dva dni hoda mladiga Jesufa v' tempel vodila, je tudi valha perva dolshnoft, fvoje otroke shd v’ mladofti po Bogu ravnati, de njega fpo- Snavajo ino zheftijo. Vafha nar vezhi fkerb mora biti, njih mlado ferze v’fveto zhednoft ino brumno shivlenje nagibati. — Le vam fe nar bolj fpodobi laftne otroke v’ tempel boshji voditi, de le boshjih. rezhi rasvefelijo, ino nauzhijo, kar jih farni suzhiti ne vtegnete ali ne snate. Alj vafha nemarnoft vaf pogofto toshuje, kedar otrozi bres flushbe boshje pohajajo, ino fe pofvetniga vefelvanja pervajajo. Ka¬ mor ftarifhe pofvetno ferze vlezhe, tudi otroke s’ febo potegne. 2. Sgodaj je potreba, de ftarifhi fvoje otro¬ ke v’boshjih rezheh poduzhijo. Mati shenaj fvojo dete s’ ljubesnijo do Jesufa doji, ozhepokashe naj s’ pervim kofzam kruha otroku Ozheta ncbefh- kiga, od kateriga vfe dobro pride, sakaj v’ rosh- nim zveti shivlenja otrofhkiga fe mlade glave in mehkiga ferza vfe dobro in lepo lehko prijema; ako pa fe samudi, fe bode s’ hudim obraftlo, ka¬ kor sapufhena njiva s’ ternjam ino s’ ofetam, ka¬ tera obdelana ni. — „Ifhite pred vfim nebefhko kraljeftvo ino njega pravizhnoft, (tudi otrokam) pra¬ vi Jesuf, ino vfe drugo vam bode perversheno.** Bogatija bres uzhenofli otroku vezh fhkodje, kakor pomaga. Boljfhi je saftopnoft v’ glavi, kakor v’ fhkrinji slatd, sakaj premoshenjo fe pomete, kakor zeftni prah, kar pa zhlovek v’ ferzi nofi ino v’ glavi ima, njemu nobena vjima ne vseme. 3. Vathe laflno sadershanje, ftarifhi vi! naj bo otrokam b ogabo j ezh ofti shiv is gl e d ali fhpegel, de fe nad vami v’ vfim, kar je pofhteniga, sgledujejo; vafhe zhednofti naj fe vtifnejo v’ njih mlado ferze, kakor fonzhni sharki v vinfke jagode. Varite fe v’ prizho otrok hudiga kaj dopernafhati, sakaj: rotiti fe, ino kleti fe fin od ozheta uzhi, fhtimanje in prevsetvanje pofnema nzher po fvoji gisdafti materi, ino kakor ftara ptiza ,»oje, nauzhi tudi mlade fvoje. 62 4. Na vafhih ramah, ftarifhi! flonl vezliidel pra- vizhnoft ali hudobija vafhih otrok, satorej: kar p oduzhenje in o lepi isgledi ne s m a g a- jo, vam Iv a rje n je ino Hriba naj premo¬ reta. — Marija je lama Tvojo boshjo dete ljubes* nivo polvarila, rekozh: „ t Sin! sakaj Tinama to fto* ril ?“ kaj bi ne kvarili Tvojih otrok ftarifhi tudi vi! — Ljubesn , pa tudi pravizhna ojftroft, naj vishatt vafhe befede, kedar Ivarite, naj vodite vaTlio rokO| kedar sa fhibo primete. „Neumnoft je terdo vfajetii v’ Tantovo ferze, pa Ihiba jo bo fpodila. Pa vender Tvojih otrok s’ negodno ojftroftjo ne narejaj hujfhii, ampak Tvari jih ino isredi po kerfhanTko.“ (Prip. 29i 22. Ef. 6, 4.) Vertnar dreveTzam divje veje odre¬ šuje, ojftre gladi, Iloke ravna, ino jih ternja otre- bi; otrozi pa kolnejo, lashejo, kradejo, ino kakt flabo To poTvarjeni! — Otrozi fe potepajo, ino I« neTramno sadershijo, ftarifhi njim pa fvojvoljo p® ftijo, ino To tak malopridni redniki Tvojih laflnil otrok. Bodite ftariThi pridni vertnarji Tvojim otro- kam, dokler The niTo vafhimu ftrahu odraftli, tel bodo tudi otrozi vam velele drevefza dobriga Tadi Zhujte, ifhite , ino hodite tak Tkerbno sa Tvoji®' otroki, kakor Marija ino JosheT sa JesuTam; zhe j^ o pravim zhafi med vami ni, Thtejte jim vTako ft°' pinjo , ki jo hres vaf florijo ; prefodite vTako tovat' fhijo, v’ kateri To; varujte jim zhaTno frezho ijj° isvelizhanje vezhno. —■ Tak je brumen ftari Tobij 1 mladiga fina redil ino uzhil, angel RaTael je lep" poduzheniga Tpremljal, ino koliko veTelja je bog a ' bojezh Tin zeli hilhi prineTel! Bodite vi ftarifhi Tv°' jim otrokam vidni angeli-varhi, in tudi otrozi bodo na semlji vafhe vefelje, vafha nar lepfhi krona ta®' kaj v’ nebelih. 5. P erftopite pa tudi vi, kerfhanfj! otrozi! ino vsemite Ti nauk po isgl e< !J JesuTa, kaj fte Tvojim ftarifham dolski' — Jesuf, boshji ,Sin, ne dopolni farno volje Ozb e, | nebefhkiga, on je tudi Tvoji materi ino redniku p" koru, ker fe is fpofhtovanja s’ njima v’ Nazab verne. Ravno tak inorte tudi vi fvoje ftarifhe lj®* 3 ’ ino fpofhtovati, ki sa vaf toliko fkerbijo. Nobe" sapovedi ni Bog s’ pofebno obljubo obdal, r aS ? fhterto. Tamo sa to, ker hozhe, de bi ozheta 1 63 mater rpoHitovali. „V’ djanji, v’ befedi, v’ poter- peshlivofti Ip o ih tuj ozheta, de te poshegna, ino de she^en do konza per tebi oftane.« ^Nefrezlino pa bod'i otrok, ki fvojo mater shali« ( t Sir. 3, 9 — 10.) Ljubesn ilhe ljubesni: ino kdo jo ima pravizo ifkati, ako nje ftarifhi per fvojih otrobih ne najdejo! žele nozhi lo mati per tvoji sibeli prebedeli, Tvo¬ jim uftam lo ozhe kruha pertergali. ino tebi po¬ dali; alj ne saflushijo, de jih sa Bogam nar sa ljublej imafh, ki To sa Bogam tvoji nar pervi prija- teli ino dobrotniki? Pervi namellnihi boshji fo otro- ham ftarifhi; kdor voljo ftarifhov, ako soper sapo- vedi boshje ni, svefto dopolni, te voljo bosbjo do¬ polni ; kdor pa ftarilham pokora ni, fe tudi Boga ne boji, ino fkoraj fe bode njemu godilo, kakor sgublenimu finu, kateri fvojimu ozhetu pokora biti ni hotel. „Kdor fvojiga ozheta ino fvojo mater kol¬ ne, temu bo luzh v’ fredi teme vgafnila.« (Prip. 20,23.) y' pokorfhini morjo otrozi raftiti, tak s’ njimi tudi frezha porafte. Kdo bi verjel, ako bi ne flifhal in vidil, kaj ino kako fe po fveti godi. Ozhe in mati otrok po pet, ino tudi defet lepo fpodredita, in kedar she onemagata, vfih defetero otrok ne more famiga ozhe¬ ta ali mater fpodobno rediti, ker fvoje ljubesni fta- rifham v’ djanji fkasati nozhejo. .Starifhi fo vam bili vafha roka in noga, dokler nifte, otrozi vi! mogli hoditi, ne shivesha flushiti; ravno to ftarifham oclrafheni tudi vi bodite. Poma¬ gajte, ftreshite jim, ino sa tajifte fkerbite, ino zhe jim she drugiga ftoriti ne morete, faj molite sa nje. „Almoshne ino persanafhenja fvojimu ozhetu Bog ne bo posabil« (Prip. 3), ino jes rezhem, fe- demkrat otrokam vfe povernil bo, ,,Ozhetov shegen otrokam hifhe podpira; materna kletev jih pa do tal podira« ( t Sir. 3, 11.) III. Ljubi ftarifhi! de bi vi kakor Marija in Joshef dolshnofti do fvojih otrok svefto dopolnili, bi fe Judi vi, kakor onadva Jesufa, fvojih otrok vefe- bli; — alj dokler ftarifhe vfe drugo bolj, kakor otrofhka reja Tkerbi, f e njim pogofto na ftaroft go¬ di , kakor vam bodem v’ prigodbi povedal: 64 v Nehvaleshen fin ino hudobna fneha odlozhita fvojiga ftariga ozheta ravno od tajifte mise, per ka¬ teri je on fvoje otroke isredil. Tam na ftrani v’ koti ledi, ftrada vbogi dedez, ino trepezhe od ftarofti. ,Slabi oltanki fe njemu v’ lefeno torilze mezhejo, rekozh: ,,Sa ftariga je vfe dobro.** Teshko jih po- shira sharke befede, s’katerimi ga pikata. — Enkrat, kedar je ravno misa polna, ino le vfi dobro godijo, rasen ftariga ozheta, ki v’ koti febi fmerti shelijo, sazhne mali fantek, mladiga nehvaleshnika fin, v’ hifho defkize vlazhiti ino jih sbijati: „Kaj pa de- lafh fante ?** vprafha nehvaleshni fin fvojiga otroka. ^Korito bom naredil, je djal, de, kedar velik sraftem, Jaom ozhetu ino materi is korita jedi dajal.* 4 — Ta¬ ka fe bo godila vfim mladim ljudem, ki fvoje ftara gerdo imajo. Le te befede fvojiga laftniga otroka oftrafhijo ne- hvaleshniga fina. Shivo obzhuti, kaj je dolshen fvo- jimu ozhetu. Vrtane, fvojiga ozheta objeme, na fvo- jo defno jih sa miso pofadi, ino jim sverto ftreshe, dokler mertvim ozhl satifne. — Toraj, otrozi! ne po- sabite nikdar fhterte sapovedi boshje, ki pravi; ».Spofhtuj ozheta ino mater fvojo, de tebi dobro pojde, ino bofh dolgo skiv na semlji.** Amen. XII. Druga nedelja po fv. treh kraljih. Od fv* sakona. Jesuf na fvatovjhini v' Kani Galileje. Jan, 2, I —10. I^obrotlivi Bog ino prelubesnivi Ozhe je vfakimij ftanu vefelja obilno odlozhil; l e zhlovek fam febi vezhkrat vefelje v’ shaloft fpemeni. Taka fe sako»' fkim r^tda godi, ki fvojiga ftanu, s' Bogam ne peljajo > 65 namefto vefelja v’ sakoni le shaloft imajo. .Srezhen sakon le shenitvanje tajido perpeljž, katero ima sa perviga darafhineta Boga, sa nar imenitnej fvate Jesufa, Marijo ino Jesufove uzhenze, kakor v’ de- nefhnim Iv. evangelji beremo, I. Korenina ino sazhetek vfiga vefelja na Iveti je fvet sakon; ravno sa to fe tudi prav po ftarim s’ve- feljam sazhne , katero pofbteno vefelje Jesul poter- di, ino s’ fvojim pervim zhudesham pozhedi. Y. 1. She je trideleto leto Ivojiga shivlenja na Iveti po zhlovefhki natori Jesul nadopil. Od Janesa kerlhen, sa boshjiga t Sina ino isvelizharja zeliga Jfveta vlim ljudem ozhitno osnanjen, pride na Gali- lejlko v’fvoje domazhe kraje nasaj. Marija, njegova mati, vfa ljuba ino prijasna na godijo v’ malo me- ftize Kano na Galilejlkim je povablena Ihla. ampak tudi od dalezh s’ eno farno befedo osdravljak Kedar she s’ veliko trumo ljudi meflo Kafarnavo dohaja, mu pride nekoliko domazhih poglavarjov naproti, katere je ftotnik, Rimfkih sholdnirjov po¬ glavar, ki fo v’Kafarnavi dali, poflal, de bi ga na- profili, njegoviga hlapza osdraviti. „ Stori mu 1° dobroto, fo djali; sakaj, de fi je ravno ajd, je ven- der tak pofhten, ino nam tak dober, de je nafto f-hodnizo (fholo) ob fvojim poftavil." — Oj kaka dobra dufha je moral biti le te poglavar! — Hlap- zu, ki je bil le njegov fushen, kader she drugazbi ne more, mu sheli po zhudeshi pomagati; ino Ju¬ dam, ki fo bili ptuje vere, zelo veslio fosida, de f® f-hajajo, ino v’ tajifti pravimu Bogu, kateriga j e tudi on fposnavati sazhel, bolj svefto flushijo. Sa to pa je tudi Jesuf sravnizh s'njimi fhel boleniga hlap¬ za fmerti odtet. Y. 6. Luk. 7, 1 — 7. Dober mosli je fant pe£ febi minil: „Kdo_ve, ali me bo vflifhal Jesuf? Kar vidi, de she bliso njegove hifhe gre. Hitro pofhl® is velike ponishnolli Jesufu nekaj fvojih prijatlo* naproti, sadnizh fhe on gre, ino Jesufa fam popi' 0 ' fi, rekozh: „Gofpod, hlapzhizha imam bolniga, i>>° lilo hudo ga po vfih udih terga. On fhe ni isgovorik mu she Jesuf obljubi, rekozh: „Tak pa grem, i n ° ga bom osdravil." Ponishen ftotnik pa hitro odg 0 ' •yori ino rezbe: „Kaj fe bofh trudil, Gofpod! j® 5 l 73 nitim toliko vreden, de bi ti pod mojo ftrelio fhel; laj ni potreba drugiga, kakor, de le befedo rezhefh, ino moj hlapez bo sdrav. Kakor jes fvoje predpo- ftavlene vbogam , ino moji podversheni mene, tak je tudi tebi vfe v’ oblafti. Kakor jes temu rezhein: Idi ino gre; unimu: Pojdi ino pride; ino fvojimu hlapzu: .Stori mi to ino mi hitro (lori; tak bo tudi na tvojo befedo bolesn hlapza puftila ino osdravel bo.“ V. 10. Terdno je bilo saupanje, katero je bo- gabojezh mosh v’ Jesufa ftavil; fhe lepfha je bila pohvala, s’kateroj gajeJesuf v’prizho vfihpovsdig- nil, rekozh: „Per refnizi vam povem, tak shivevere fhe per Israelziiinajdel nifim, de le ravno hvalijo, de fo isvoljeno ludftvo. Alj kaj pomaga fhtimanje, kjer ni vrednofti? Sa to vam povem, de bodo enkrat prifhli ajdje od fonzhniga is-hodaino salioda, bodo pofedli ne- belhko kraljeftvo ino fe s’ brumnimi flarimi czhaki, Abrahamam, Isakam ino Jakopam vefelili, dokler bodo njih terdovratni mlajtlii odversheni, ino pah¬ njeni v’ kraj pogublenja, kjer bo shaloft ino vezhna bridkoft. K Tak Bog ne gleda na rodovino, ne na desbelo, ampak le na dobro, pofhteno ferze. V. 13. Po tem, de je Jesuf pofhtene ptujze fvo- jim poflufhavzam tak lepo pohvalil, fe vef prijasn k’ ponishnimu flotniku oberne, ino rezke: ,,Pojdi potolashen v’ fvojo liifho , ino kakor fi fe terdno na mene sanefil, de ti pomagam, tak fe tebi naj tudi sgodi. K In glejte zhudo! ravno tajifto uro je hlapez osdravel. Oj frezhna hifha, ki tak bogabojezhiga ofkerb- nika ima; ona bo tudi vfmileniga Jesufa sa fvojiga pomozhnfka imela! Sato pofebno vam denef, vi gofpOdarje ino gofpodinje ! na flotniga poglavarja l evangelji pokashem, ino sa Jesufam rezhein: 1 ojdite, ino tudi vi sa fvoje ravno tak lepo fkerbite! II. gospodarje ino gofpodinje! fpomnite fe, de n'" 1 -i 6 n.-- Va ^ 1 i hifhi sa fvoje namehnike po- 1 avil. INifte tedaj laftniki, de bi s’ pohifhtvam po ^ lvoji volji ravnali, ampak le hifhniki boshji, de bi d • v °j e hif lovanje pravizhno peljali, dokler vaf.IIog 7 4 enkrat na fodbo pokli/.he, rekozh: „Dajte razhun od fvojiga hifhovanja. (< (Luk. 16, 2.) Dve rami imate, vi hilhni ozhetje in ma¬ tere! dvojna tudi dolshnoft na vafhih ramah floni, sa dufho ino truplo Tvojih podloshnih fker- beti. t Skerbite tedaj Tvoji drushini pervizh s a potrebno delo; ker je to zhloveku ravno tak sa zhafno Trezho ino vezhno isvelizhanje potrebno, kakor jefti ino piti sa fedajno shivlenje Lenoba ino poftopanje je shiva fliola hudobe, Pa ravno tak ne Tmete Tvojih s’ preteshkim delani preobloshiti, sakaj vi nifte goTpodarji njih sdravja ino shivlenja, ampak le sdrave mozhi. „Naloshi njemu delo, ker to njemu TliThi; vender nobenima prevezh ne nakladaj.“ ( ( Sir. 33, 30.) Gorje nevTmilen- zu, ki Tvoje hlapze ino dekle s’ delam prelili, de obnemorejo, on je Tvoje laftne drushine vbijavez, ino dolshen, ako ne more vezh Tlushiti, njej sa shivlenje Tkerbeti. Vlaki delavez je Tvojiga plazhila vreden, tak tudi drushina Tvoje saflushene mesde (Iona). Sa to je golpodarjov druga dolshnoft, hlap z a m ino deklam sa shivesh, poThteno obleko ino pogodeno plazho Tkerbeti. Kakor ni prav, drushino na preobilno plazhilo, predober shivesh ali preThtimano opravo rasvajati: ravno tak gerdo je, tajifli na dolg oftajat’, ne dajati sdravig 3 vshitka, ino jo Tlabo imeti: po tolovajlko pa je, tajifli sallushek tergati, ali zelo vtajiti. To je grehi ki v’ nebo krizhi. — „Glejte! plazha, ki fle jim jo vdershali, krizhi, ino njih krik je do ulhef GofpO' da v Tih ftvari prilhel. K (Jak. 5, 4.) Ako per hifhi eno ali drugo shivinzhe, (konj ali vol) sboli, kateri golpodar ne bo tak dolgo p0' mozhi ifkal, de, zhe mu je The pomagati mogozh e > sopet osdravi. Toliko vezha dolshnoft je tedaj tret j iz 11 gofpodarjov ino gofpodlnj Tvojim Tlushabnim,ako s bolijo, lepo poftrezhi, ino njim, kako r nar bolj mogozhe, sa osdravo Tkerbeti, kak nam ftotni poplavar v’ denefhnim Tv. evangelji lep ( j pokashe. Kjer je hlapez sbolel, tamkaj Te naj tudi sdravi; kjer Te je dekla poftarala, tamkaj naj tudi vmerje. d 75 .Srezhe ne bodo imeli, Ki bolne pofle (drushino) odpravijo, ali jim na ftaroft berafhko palzo v’ roke podajo, sakaj: „S’kakoj meroj merite, s’ takoj fe vam bo povrazhovalo.“ (Mat. 7, 2.) Vi ne vede, kako fe bode Ihe vam ino vafhim otrokam godilo. „Gofpodarje! ravnajte s’ fvojimi hlapzi po pravizi ino kakor fe fpodobi. opominja fv. Pavl (Kol. 4, 1.), dokler vam je snano, de imate tudiGofpoda v’nebefih. K Kakor pa, vi gofpodarje in gofpodinje! s’enim ozhefam na truplo fvojih podloshnih gledate, tak morte na njih duflio s’ obema ozhefama gledati, ino dvakrat toliko fkerb sa njih isveli- z h a n j o imeti. Kakor potreben je shivesh sa truplo, ravno tak, potreben je boshji nauk sa dufho. .Svoje domazhe kerfhanfkiga nauka u z hi ti, prid¬ no v’zerkvo, tudi k’ k e r f h a n f k i m naukam, pofhiljati, pa tudi doma s’ njimi moliti, ino fvete pogovore i m eti, ino brumne p e frni peti, je pofpodarjov perva duhov- fka dolshnoft. „ Vlaka kerfhanfka hifha je po miflih fv. Avgufhtina mala zerkev, ino hifhni ozhe nje duhovfki pa(lir.“ — Gorje pa tajiftim nekerfhan- fkim gofpodarjam in gofpodinjam, ki fvoji drushini v’ zerkev branijo, fvete sakramente pogofto prije¬ mati sadershujejo, ali zelo njih brumnoft sanizhu- jejo, ino tak fvojo drushino farni malopridno napra¬ vijo. Bog bode enkrat dufhe podloshnih is rok pred- poftavlejiih terjal. Drugo d uh o v fk o dolshnoft hifhni ozhetje ino matere imajo, sa lepo sadershanje fvoje drushine fkerb eti, jo pred hudim fvariti ino p osvetliti v’ dobrim. Ne gledaj tedaj, ke- dar hlapze ino dekle profifh, farno, kako oni de¬ lajo, ampak baraj tudi, kako fe kaj sadershijo. Ne rezi. kaj je meni mar, kaj drushina v’ nedeljah ino v P. ra ® nl ''*^ fpozhne , de le meni moje delo ftori; sakaj Bog tepe hilho savolj malopridne, ino sheg- nuje savolj pofhtene in brumne drushine. — Ti gofpodinja vrate farna sa fvojimi deklami sapiraj, ll S°ip oc ldr ne opufti pogledat’, alj fo po no- zln tvoji hlapzi doma. „Kdor sa fvoje ne fkerbi, je vero satajil, ino je hujfhi od nevernika.“ (I. Tim. *», S.) Glej, de ftrah boshji is pod tvoje ftrehe ne sgtne. Ne terpi nefpodobnih marnov, prepovej ne- 76 framno sadershanje, ojftro pofvari ino pofhtrafaj, kar krivizhniga najdefh, ino zhe to ne pomaga, daj mu flovo, plazhaj ino odpravi ga; sakaj boljfhi je, de tamkaj kamen lesni, kjer malopridno drushinzhe ledi, ino tebi otroke pohujfha, ravnohlapze ino dekle smoti, ino vfo nefrezho k’ hifhi pervlezhe, Hlapzi ino dekle bodo fzer enkrat farni sa febe na fodbi ftali, alj vi gofpodarje in gofpodinje bote tudi sa nje odgovor dajali. Vfe befede fo pa saftonj, ako predpoflavleni farni ne ftorijo, kar fvoje porlloshne uzhijo. Befede le mizhejo, isgledi pa vlezhejo. Kar je telefi oko, to morjo biti gofpodarje ino gofpo¬ dinje fvoji hifhi: v’ vfim dobrim lep is; gl e d. „Vi fte luzh fveta, pravi Kriftuf, naj tedaj fveti vafha luzh pred ljudmi, de vidijo vafhe dobre dela, ino hvalijo Ozheta, ki je v’ nebefih. (Mat 5, 14—16.) Kako bo drushina Bogu flushila, ako gofpodar- jov moliti ne vidi? Kako bo pofhteno govorila) ako od gofpodarjov nizh prida ne flifhi? „Ako j« ok6 kalno, bo tudi zelo truplo temno/ 4 (Mat. 6 , 23.) Ako je gofpodar malopridn, ako gofpodinja ras- ujsdano shivl, tudi žela hifha nizh ne velja. Kakor fvetlo fonze vef fvet obfije, tak morte vi hifhni gofpodarje s’ fvojim sadershanjam zelo hifho lep 8 obfjali, ino nji sa piofhtenje fkerbeti. Kakor rodo¬ vitna semlja vle presliivl, tak morte ve hifhne ma¬ tere sa fvoje domazhe fkerbeti, de fe od vaf na 0 ' zhijo, pridni, tihi ino pokorni biti: tak bode vafi* a hifha prebivalifhe fv. Duha, drushna angeljfka. III. Veliko toshujete, vi gofpodarje in gofpodinje- den denafhen flabo drushino; alj fhe vezh ima p ra j vizhen Bog zhes vaf, hifhni ozhetje ino matere- toshovati, sakaj vi fte malopridnih otr6k, ino malo¬ vredne drusiiine poredniki, — O nehajte tedaj tolik 0 toshovati, ino sazhnite toliko bolj svefto dolshnolh> ki jih do fvojih domazhih imate, ftoriti: fkoraj bot« vezh dobrih lilapzov ino pridnih dekl imeli. dite njim ljubesnivi fkerbni ozhetje in matere, leI ' vam bodo tudi oni svefti in dobri otrozi. Ne fk® r ' 77 bite njim farno sa d41o, ampak tudi sa njih dufho itio tebi. Ako bo vafha drushina s’ vami Bogu svefto flushila. vam bo tudi ftorila vfe, bar je prav. „lfhite tedaj s’ fvojo drushino nar popred boshjiga kra- ljeftva ino nja pravizlinofti, vfe drugo vam bo per- verslieno. K Amen. XIV. 4 S h ter ta nedelja po fv. tre'h kraljih. Od premage hudiga poshelenja. Jcsuf vjianovt vihar na morji. Mat. 8, 23—28. ^^eliko jih je, ki bi radi sapovedvali, malo, ka¬ teri bi vbogali, fhe manj, ki bi prav sapovedvati snali. — Kdor hozhe drugim modro sapovedvati, mora nar pervizh fam febi sapovedat’ snati, mora drugizh biti Bogu pokorn ; sakaj le fam Bog je vi- shar nebef, morja, semlje, naf ino .vfih ftvari, ino boshji 4 Sin Krifluf Jesuf, vezhni t Sin nebelhkiga Ozheta, pravi Bog, kakor nam ga denefhni fv. evan- gelj pokashe. I. je hodil v’ Judovfki jdesheli nar raji po krajih Galilejfkiga morja, ki le mu je tudi Genezaret reklo, t amkaj je on uzbil, je zhudeshe delal, ino le lkasal vfim ljudem , de je pravi boshji f Sin ino lsveliz.iar zhlovefhki. Sdaj pa le hozhe unkraj mor¬ ja prepeljati de bi tudi tamkaj uzhil. V. 23. Stopil je v’ zliolnizh, ino njegovi uzhen- zi s njim. Kar fe jih ni moglo s’ njim peljati, fo v’ drugi zholn poliopli, ino fe vefelo po morji sa njim pelj a j o. Pa neftanovitneji rezili na semlji ni, kakor . >e morje in pa zhlovefhka frezha. INa enkrat fe 78 vsdigne luid vihar, ftrafhne globozliine fe odpirajo, kakor bresdni globoki, vsdiguje valove, kakor hri¬ be vifoke , ki fe na rahel zholnizh podirajo, ino ga mahoma hozhjo šaliti. Jesuf pa, od teshkiga dela truden, v’ sadnim kermi barke mirno pozhiva ino fpi. — Tako lladko lehko vlaki pozhiva v’ krili boshje previdnobi, kateri v’ gnadi boshji pravizhno shivi, ino na fvojiga Ozheta v’ nebelih terdno saupa, Gorje pa terdovratnimu grelbniku, kader njega ne- varfhina vjema! On trepezhe, fe nefrezhe brani, vefla ino vosi po nevarnim morji Ivojiga grefhniga bana, kakor Apobelni v’ burji na morji. V. 25. Jesufovi uzhenzi lo bili posabili, kakigJ Gofpoda per febi imajo, sa to fo le trefli v’ flralhni nevarnofti, ki jim je v’ globozhinah Imertne vrat« odpirala. Oni fe nifo fpomnili, de, naj fi je ravno meshalo njegovo zhlovefhko oko, je vender njego'0 boshje nad njimi fhe smiram bedelo. jShli fo tedaj njega dramit ino profit, rekbzh : „Goi'p6d, poma- gaj nam, de fe ne potopimo! Glej, sdaj bo po nat. V. 26. Preflaba je bila do Jesufa njih vera, pr®' malo njihovo saupanje, de fo fe toliko fmerti bali, ker je bil vender vfigamozhni Gofpod shivlenj* ino fmerti per njih. Sa to jih je ojflro pokregal, r®' kozh: „Sakaj fe toliko bojite , vi maloverni! kako' bi vam pomagati ne mogel, ali pa ne hotel, ker fim fhe vender smiraj fkerbel sa vaf? — Doftikr® 1 tudi naf nefkonzhno moder Bog pofkufi, kako kaj na njega sanefemo. On naf pubi v’ flifkih i" 0 nadlogah, kakor bi fpal, ino naf ne flifhal, ako Ž? ravno profimo. — Kader she vbaja sa naf nar vezi' 1 lila, tibokrat je njegova roka nar bolj mogozbn 8 ino mila, de nam ozhitno pomaga, kakor fvoji 01 uzhenzam na morji. Jesufvbane, vsdigne fvojo mngozhno roko, ft®?’ ne fvoj boshji perb, sapove vetrovam vtihniti morju — ino vihar he dehne vezh, valovi ravno \ e ' shiio , morje fe lepo svedri, ino velelo fe peljal 0 po njem naprej.— Tudi nam fe bode brali v’ vefeU? ino velika nevarfhina v’frezho fpremenila, ako 1 v’ fvojih teshavah nar popred k’ Bogu obernetf 11 s’ sauplivim ferzam „Gofpod, pomaj \ K saklizhe 111 1 po tem pa tudi fvoje dolshnofti, koliko samoren T ftorimo. L 79 V. 27. Viditi toliko hudo vreme na globokim morji, ino sdaj pa, kakor bi trenil, vle lepo mimo ino prijasno, fe ljudje savsemejo ino pravijo eden drugimu, rekozh: ? ,Kdo je neki te, de fo mu she zelo vetrovi pokorni, ino pa tudi morje? — Zhudno fe je ref to ljudem dosdevalo, ki nifo Jesufa sa shi- viga Boga fposnali; alj nam fe temu zhudovati po¬ treba ni, ki vemo, de je Jesuf boshji .Sin vfiga- mogozhen. — Pa nekaj drugiga fe mormo zhuditi, veli en fv. zerkven uzhenik, de, kedar fo vfe bres- pametne dvari ino mertve rezhi Bogu gladko po¬ korne, sakaj vender zhlovek, ki pamet ima, ino s’ njo fvojo dolshnofl lehko fposna, je boshjim pove- ljam tolikokrat nepokorn? K Zhudit fe je, pravim jes, de zhlovek, ki bi rad vfim drugim sapovedval, fam febi sapovedati ne sna, ino fam fvoj gofpodar biti ne more, kar je njemu k’ isvelizhanju vender nar bolj potreba. II. .Strah in groša, kake mi ne posnamo, ki na fuhi semlji prebivamo, na morji brodnarje pogofto navira. Refnizhen je pregovor, ki pravi: Kdor mo¬ liti ne sna, naj fe na morje poda. Tudi jes vam ga pokasati ino dopovedati ne morem. Alj vam dru- go nevarno morje kashem, po katerim fe tudi vi peljate, to je, vafhe fedajno shivlenje. 'am rassnanim ftrafhne valove, ki tudi vaf salivajo in pogubiti liozhejo, ino to fo ftradi ali hude, grefhne navade vafhiga ferza, Le majhina ftvar je ferze zhlovefliko, alj grosno veliko rezki is njega vdaja, ki zeliga zhloveka kon- zhajo , ako jih drahovati ne ve. —Kakor hudi v e- trovi mirno morje podpihajo, tak sape- livzi tega fveta nedolshno ferze rasdrashi- 1 < ? ’ 1I ?° Lak or burja na morji, je poiiuj- r li a n j e v zhlovefhkim f e r z i. — Kakor va¬ lovi na globokim morji, fe vsdiguje v’ zhlovefiikim l er /,1 pregrefhno nagnenje: od eniga kraja napuh ino prevsetnod; od drugiga kraja poshrefhnod, pi- janoft mo sapravlivod; od predej nezhidod in lo- ternija; jesa ino sovrafhtvo od sadej; tvoje vbosjo ( ' ize v Predi plava ino she komaj pojema; ti grefh-- \ ‘ " ■ J _A 80 nik pa fpifh, v’ fredi morja nad ftrafhnimi globo- zhinami fvojiga pogublenja fe vertifh, fe nozhefh sapelivzam odpovedati, nozhefh pokrozhati nevarnih valov fvojiga ferza, „ino fi fpijozhimu mornarju po¬ doben, ki je v’ fredi morja veflo sgubil." (Prip. 23, 34.) — Sdrami fe enkrat, vftani in sapovej, kakor KrilM valovam, tudi ti fvojimu ferzu, rekozh: ^Vtihnite moje hude navade, ino moje ferze ftoj, de fe na vezhno ne potoplfh !* Ako pak hozhefh biti gofpodar fvojiga ferza, ino vfimu fvojimu nagnenju sapovedvati shelifh: poflufhaj, kaj tebi fvetvam: 4. Bodi ponishen v’fvojim ferzi, ino mifli, vezh ko imafh, fhe vezli je tebi potreba; vezh ko snafh, fhe vezh fe morafh uzhiti; popolnoma ni, kakor tudi bres greha, nikdo. Glej! veter napihuje morfke valove, napuh pa tvoje hude navade, dele nad tebe poftavljajo. Le ponishnofl jih potolashi, 2. Ne daj fvojvolje ferzu fvojimu, H® dovolji mu vfiga, kar posheli: njegove sheljefotah velike, de jih s’želim fvetam ne'napolnifh. Ne ftresi jim s’ zhem , kar tebi pamet ne dovolji, kar dobra veli ne perpufti. Ako bode brodnar fyojo barko ve; trovani prepuftil, jo bodo fkoraj rasbili ino vtopil’- Tak tudi tvoje ferze hude navade. c Sam febi nepo* trebniga sliivesha, ino prenezhemerne obleke tergah fe vezhkrat tudi perpufhene dobre volje ino vefel' vanja ogniti, to fe pravi, fvoje hude pozhutke v bersde devati. 3. Zhuj ino bedi fam nad febd, de i> e samudifh fam febe pokrozhati, kader po tebi vet# hude fkufhnjave sahlidi, sakaj: Ml Sovrashnik, v e!i fv. Peter, hodi okoli, kakor derezh lev, ifkajet koga bi posherl.** (I. Pet. 5 , 8.) Tudi tvoji dufhni fovrashniki nikoli ne pozhiy a ' jo. Zhuvaj verbi barke na barknim verfheli fedi h 10 barko nevarnofli varje: fkerb fam na febe, ino m 0 ' litev pa bota tvoje hude navade v’ ftrahu imeli,. de fe zhres tebe ne povsdignejo. „Zhujte ino moli 1 ®,* opominja Kriftuf, de v’ fkufhmavo ne padete- (Mark. 14, 38.) 4. Ne bodi nikdar prenagel, tudi k’ o°' brimu ne, dokler prav ne fposnafh, od kodi tv<>' je nagnenje pride, ino kam te peljd. Doftikrat •“/ 81 pregrefhno nagnenje hude jese pod plajfh pravizhne ferzhnofti, lakomnoft pod odejo potrebne fkerbi, ne- zhiftoft pod ogrinjalo nedolshne ljubesni sakriva, ino zhloveka v’hudo sapleta, de fe pred ne save, dokler Te v’globozhini hude navade savesjeniga ne najde. Tudi mornar mora per naglim vetri mazhke v’ dno pometati, in barko saftanoviti, de mu nje vetrovi prenaglo v’ Tkalo ne trefhijo. 5. Osiraj Te v s gor proti fv. nebefam ino glej, kako je tebe Kriftufuzhil,lta- ko To fvetniki fkuThnjave, ino vfe Tvoje hude navade premagali, in tebi lep fled sa- puftili, kako de morafh tudi ti po njih ftopinjah sa Kriftufam hoditi. Glej, brodnar tudi svefto po nozhi na svesde gleda, de ne sajde ; le one mu fvetijo ino kashejo pot v’ tajifti kraj, v’ kteriga Te je namenil, j,Kdor hozhe sa mend priti, klizhe Jesuf, premagaj fam Tebe in hodi sa men6.“ Krifluf nam je isglea dal, pravi Tv. Peter, de bi sa njim hodili. Bodite moji nafledvavzi, naf vabi Tv, Pavl, kakor Tim je* nafledvavz Kriftufov. — ,Srezhen bofh, ako fi fe nauzhil, fam Tebi sapovedvati, ino biti fam Tvoj gofpodar. „Ti fi vezh vreden, ako fam febe pre- inagafh, kakor vojfhak, ki žele meda premaguje." (Prip. 16, 32.) III. Bufhe kerfhanfke! Sdaj fmo na nevarnim morji sapeliviga fveta , dokler plavamo is zhafnofti v’vezh- noft. Pred nami je obljublena deshela fvetiga raja, pod nami fe ftrafhen bresdn vezhniga pekla odpira, nafhi nar fovrashnejfhi valovi fo grefhno nagnenje ino hude navade, ki naf hozhejo potopiti, de bi do fv. raja ne perplavali. Ne dajmo fe jim premagati, ampak le mi premagajmo jih. — Kakor je Kriftut vetrove ino morje vmiril, bo tudi nam pomagal, do bode mirno ino vefelo nafhe ferze. Glejte, she nam grejo naproti isvoljeni boshji, nam Tvoje roke po- dajajo , de naf bodo vsdignili is t^ga nevamiga morja v frezhnij ino isvoljen kraj shivlenja vezhniga. Amen. Iagor tebi sveft hlapez ino dekla, ker fi bil v’ malini svell, zhes veliko te bom poftavil; pojdi v’ vefelje fvojiga go- Xpoda. w (Mat. 25,21.) III. Ljubi bratje in feftre! glejte, sdaj fhe je lete? ga nal, sdaj fhe eni gofpodujejo, in drugi flushijo; Ikoraj bo prifhla shetva, tiftokrat drugiga raslozhka ne bo, kakor lozhili Te bodo le pravizhni od ltri- vizhnih, dobri od hudih. Vi pofhteni hlapziin dekle bote gofpodvali s’Kriftufam v’ nebelhkim kraljeilvi, dokler bodo malopridni gofpodarje in gofpodinje terpeli v’ peklenlkim bresdui. Naj fi bo ravno teshaven ino bridek flushevni ftan, potolashite ino fpomnite fe: „De vfe le kratek zhaf terpi. Sa tem shivlenjam tam fe sazhne v’dolgi vezhnofli tud’ vezhen prašnik nam. Enaki bomo so- pet vfi, delavnik tam neha, gofpod in hlapez sada- bi plazhilo tam dorna, K Amen. XVI. .Shcfta n e d e l j a 'p o fv. treh kraljih- Od rafti hudiga ino dobriga, Od sheno/oviga šema. Mat. 13, 31 — 35 . Z., fvet je lepa f-hramba Ozheta nebefhkiga, pol¬ na sbivesha sa nafho dufho ino telo. Vfaka livar od prefvetliga fonza do maliga shenofoviga serna nain je v’ pofebno pomozh, ino sapopade fkriven isveli- zhanfki nauk, de bi le vfi prav umili (saftopili) i»° S 9 h’ fvojimu prida obernili. Mala, pa veliko vredna rezh nam je po denafhuim fv. evangelji shenofovo serno. I. Ni ga bilo uzhenika pod milim fonzarn , de bi bil bolj saftopno ino prav po domazhe iizhll od lju- biga desufa , uzhenika nebefhkiga. Boshje fkrivnofti, katerih zhlovefhka pamet, dokler fo gole, gledati ne more, je v’ domazhe rezhl oblekel, ino nebefhko refnize nam jev’navadnih poflah (opravilah) poka- sal. Kdo bi ga ne poflufhal, ino njegovih naukov ne ohranil! V. 31. Veliko je nebefhko kraljeftvo, majhno pa shenofovo serno; ino vender Jesuf veli: Nebefhko kraljeftvo je podobno shenofovimu sernu, katero zhlovek vseme ino v’ fvojo njivo vfeje. Kakor je serno le majhno , kedar ga fevez v’ semljo safadl , tak je tudi s' boshjim kraljeftvam. Nebefhko kra¬ ljeftvo fe saftopi po befedah Jesulovih tukej na semlji fv. kerfhanfka vera, katera naf uzhi, Boga prav Iposnati ino fpofhtovati, ino pravizhno shiveti; po fmerti pa sapopade kraljeftvo vezhniga vefelja v’ liebefih, v’ katero naf fv. vera pelja. Jesuf je po podobi fv. evangelja tajifti zhlovek, ki nam je to nebefhko kraljeftvo na semljo pernefil, de bi serno njega nauka vseli, ino fkerbno na njivo fvojiga ferza fjali. V. 32. Kakor je le mal proftor, kamer fe sern- ze shenofovo safeje, ravno tak fe je v’ malim kraji semlje , v’ nesnanim koteži svuuaj Betlehemfkiga metla t° boshje kral eftvo fv. kerlhanfke vere sazhe- , f? j« Jesuf rodil. — Le malo je bilo molzov v famotnimu hlevu, ki fo Jesula, boshjiga .Sina, lposnali; lamo nekoliko paftirzov je bilo, ki fo s’ ang el 7.i njega o rojftvi molili. Le malo fhtevilo je bilo od kraja Jesufovih prijatlov , nekoliko ribzhov je mio, s kteriini je on nebefhko kraljeftvo sazhel, e o v njega vervali, ino sa njim hodili. Kakor P a s,1 enolovo serno malo ne saoftane , ampak v’Ju- 1 ovlKt uesheli hitro srafte fhiroko ino vifoko drevo : ■a,no tak fe je tudi boshje kraljeftvo, od Kriftufa na semljo savano, hitro rasfbirilo. Po vfih krajih, 90 doahelah in kraljeftvih žele semljc fe njegova /veta vera raslaga, revni ino bogati, kralji ino zefarjii tajifto fposnajo, po njenih naukih shivijo, ino vslii- vajo v’ njej vefelje ino mir, kakor ptize, ki ispod neba perletijo, ino na shenofovih kofhatih vejzah lepo fenzhijo. — Elagor tudi nam, kriftjani! ki fmo tajifte prefrezhne ptizhize, ki na vejah IV. kerfhanfke vere, v’ lenzi boshje milofti, prebivamo, ino, zhe le v’ljubesni Jesufovi vfim hudim navadam [krijemo, fho enkrat bolj frezhni tamkaj na vezhno pozhivali bomo, ako vredni prebivavzi nebefhkiga kraljeftvi poftanemo« V, 33. Kakor lonze, kedar vfo semljo pofije, vfe fpreoberne, temno raslvetli, mertvo oshivl ino nierslo rasgreje: tak tudi fv. kerfhanfka vera, kate¬ ro je Jesuf pernefil na fvet, ljudi preoberne. St to tudi Jesuf dalej govori, ino nebefhko kraljeftvo (kar je tukaj na semlji njegova fv. zerkev) kvafu vpodobi, kteriga shena pollavi, in potem s’ tajilh"' žele tri mernike moke ali mele ometi, s’ njim lepo dobro tefto naredi, ino s’malim kvafam veliko mele fpremeni. — Mala je bla tudi drushna Jesufova: 1* dvanajft aportelnov, ino dva ino fedemdefet uzhenzot fi je isbral. Kaj bo to sa zelo semljo, sa toliko je- 8ar in jesar ljudi, de bi jih fpreobernili? Ino glejta kakor malo kvafz.iv zelo peko moke fpremeni, tak fo v’ malih letah Jesufovi tovarfhi ino nameftniki to¬ liko narodov fpreobernili, zel snani fvet s’ kerfha"* fko vero, kakor mala de je od kraja bila, napolni¬ li. —. Kerfhanfka vera je vfe narode prerodila. Po¬ rodila bi tudi nat, ako bi mi, kakor una fkerl>" J shena, vseli kvafze bo.slijiga nauka, ino bi s’ taji9' m fvoje shivlenje ornefli. Oj kako dobri, Bogu "J, vfim pravizhnim ljubi ljudje bi portali 1 To naf Je s '. po priliki od kvafa ino shenofoviga serna uzbit" tem naf on opominja. V. 34. Kolika je vender modroft Jesufovih naj 1 ' kov, ki je vedil povfod, fhe v’ tak majhnih rezl> R "' nam nebefhke nauke dajati: kdo bi fe njegovih l ,c ' led ne velelil? Kolika je pa tudi njegova dobrota^ de nam je nebefhke refnize v’ domazhih rezlieh V°' hasal, de ga vfaki lehko saftopi: kdo bi ga rad"* poflufhal ? — To je pa she v’ rtarim teftamenti 0 njega povedano bilo (Pf. 77, 2.), de ne bo, kak" 81 pofvetni uzheniki, v’ vifokih befedah uzhil, ampak kak boshji uzhenik bo v’ podobah, fvoje fvete ulta odperl, ino ljudem v’ snanili rezheh fkrivnofti raso- deval, katerih fhe nifo flifhali od sazhetka fveta. Glejte, kmeti vi! kako je vfmileni Jesuf vafh lian pozheftil, de vam je nauke od nebethkiga kra- ljeftva v’ vatne fetvo sapifal, de jih lehko berete, kolikorkrat grefte fjat ali orat. Vidite pofebno ve gofpodinje ino dekle! kako vat Jesut sa ljubo ima: na vafho kruho-peko vam je lepoto fv. raja namalal (vpodobil), de jo fpremifhlujete, kolikorkrat kruh pezhete. Oj vsemimo ti mi vti te lepe prilike Je- sufove prav shivo v’ ferze: fhe tak male naj to, ve¬ like rezhi nam bodo pernefle, nam dale zlo nebefhko kraljeftvo, pofebno pak denafhni dve slati podobi. Kakor is maliga serna israfte veliko drevd , ravno tak te vfe dobro le is maliga sazhenja, ino po ma¬ lim veliko podane. Kakor pak ena ped kvafa zelo peko fkifa, tak tudi ena mala pregreha zeliga zhlo- veka pokvari, ako fe ji zhlovek skraja ne odpove, ino is maliga ne varje. II. 1. Karkoli fe dobriga tukaj na semlji fpozhenja, vfe najde tvoje tovrashnike: ravno sa to moder vi- shar nebet ino semlje vfe dobro le is maliga raditi pudi, de fe fkrivaj prav vkorenini, ino mozhno po¬ dane , fe tvojim fovrashnikam braniti. Sa tega del fe mora zhlovek maliga prijeti, velikiga bi sazheti ne samogel. — Otrozi na kmetih rojeni fe morajo Ikuraj lehkiga dela pervajati, pod teshkim delam bi opefliali ali zelo onemogli. Le tajidi bo priden tesliak alidelavez, ki fe je pridnodi is maliga na- va ll TJzhivnimu fantu, ki fe v’uk rokodeldva po¬ da, le nar leshej delo v’ roke dajo, de bolj imenit- n '" a ne .. f^asl, in fe fvojiga rokodeldva ne fplafhi. ‘i °t if 1 ’ i' 1 pitati uzhijo, morjo le per zherkah sazhet:: ino tak tudi v’vfim, kar je dobriga, le mora le is maliga terditi vfak kridjan. — Nar lepilu pa bodo vi e lepe ladnodi, zhednodi in uzhe- nodt zhloveka obdajale , ako to s’ njim vred od mladih nog radie. — % S ta ri f hi vi, in vti red¬ niki mladih ljudi! ne gauiudite nobene per- 92 loshuofti, fvoji mladini vlak lop nauk dati. Naj fi yam flie tak malovreden sdi, od Boga poshegnan per vafhih otrokih bo lepe rezhi naredil Ne nave- lizhajte fe, ako fe jih le malo prime, naj bo, kdljkar hozhe, faj vender nekaj, in fhe lepfhi bo israflo; sakaj, kakor male kaplize, ki od ftrehe padajo, ven¬ der kamen isglohlejo, tak tudi vi po malim Tvoja otroke preobernili bote, —'Ljuba mladina! ki v' fvoji mladolb lepiga kaj fe uzhiti perloshnoft imafli, le no opefhaj, ako ravno tebi po zhafi od rok gre: bolj pozliafi ko rafte is maliga drevo, toliko terdnej bo ftalo ino dober fad rodilo. — In o vfi kriftja- ni vi! ki le uzhite biti popolnoma, kakor je Ozhe nebefhki popolnoma, ne prevshalite fe, ako na en¬ krat bres greha fe ne pofvetite; pa tudi nikakiga brumniga dela ne opuftite, fhe tak nevredno naj f« vam sdi : is malih serniz bogabojezhnofti bode pri- rafhalo lepo zvetje fvetofti. Kako je poftal fv. Anton pufhavnik tako velik fvetnik? En fam fv. evangelji ki ga je poflufhal, ga na pravi pot oberne, ino po malim k’ toliki fvetofti perpelja. Kako je fv. Fran- zhifhk Kfaver, toliki uzhenik nevernikov, in tak od Boga darovan zhudodelz poftal ? ,Skos farne le ta evangeljfke befede, ki mu jih je fv. Ignazi povedal: jjKaj pomaga zhloveku, naj fi zel fvet perdobi, na dufhi pa fhkodo terpi. <{ Ino kakor onadva, tak vfi fvelniki, ino ravno tak tudi mi sa njimi po ravno tein poti mormo per malim sazheti, ako hozhmo k’ velkimu priti. „Kakor vfi barantavzi le is maliga dobizhka fe obogatijo, ravno tak, pravi fv. Kris(>' ftom, fi mi s’ malim velike saklade naberamo sa nebefhko kraljeftvo." 2. Zhlovek pa le rad vfe malo dobro v’ nemar pufha , na vfe malo hudo pa ne porajta, tak dolg°< de vfe dobro vfehnevfe hudo pa zhlovefhko ferzo prevseme, sa to, ker fe maliga ne varje. — Ml®' d en z h le eno farno nefpodobno befedo sine, >“ dekle fanta enkrat neframno pogleda, in fe p°' tolashi, rekozh: „,Saj to nizh hudiga ni. K Alj kval nezhiftofti fe je she smefhal med mlado mehko ferz®- Sa pervimi befedami fe navadi fant klafati, in dekj* ^ nefpodobno snanje delati, in preden miflita, oliedva v’ ftraf. en greh sakopana, kakor David, k* je s’ ptujo sheno prefheftval, in njeniga vmoriti vk»' sal, sa to, ker ni perve mifli fvojiga nezliidiga po¬ gleda v’ febi sadulhil. — Domazhi ene hifhe sazhnejo le v’ zhafi eden drugiga Ipodbadati ali pikati, in fe vezhkrat kregati, pa na vfe to nizh ne porajtajo. Alj f kora j to, kar fe njim malo sdi, zelo hifho v’ gnesdo farnih kazh fpreoberne, ki eden drugiga peklijo , ino lami febe s’ laftnim drupam fvoje jese morijo, kakor je Kajn vmoril is fovrafhtva Abelna, laftniga brata. — Le kaj maliga sazhnejo o t roži Kdaj darifham ali fofedam ismikati, in darifhi, ki ■velijo: „Kaj pa toin otroka od kraja ojdro ne pofvarijo, fo krivi , de otrozi v’ rabelfkih rokah kradi, ropati ino vbijati nehajo. — Glejte! tak hitro, kakor sel na njivi, rade hudo v’ zhlovefhkim ferzi, ako ga fkerbno ne.trebimo; in nikdar bi fkuthnjava toliko ljudi ne sapeljala, ako bi per velikim fku- fbati sazhela. „Hudizh, pravi fv. Avgufhtin, le en laf posheli, de njemu ga damo, is tajidiga pa is- plete mozhno verv (fhtrik), s’ktero nafho dufho v’ vezhi napake, in sadnizh v’ pogublenje pelja. K — Ako fe malih grehov ne bojimo, faj drafhniga konza varimo fe, kteriga nam oni perpravljajo. — Oj ne rezi, dufha moja! kaj pa ta ali una befeda? Kaj je sa to, ako fe lepo oblazhim , ali zhe kako snanje imam? 4 Saj sa to nizh hujfhi nifim! „Kd6r malih rezhi ne porajta, bo po malim v' velike padel.“ Kolikokrat fe ti nezhemerno oblezhefh, klafafh, v’ hudo tovarfhijo grefh, fe vpijanifh, toliko udov she- lesja fi fkujefh, ki tebe vklenjeniga dershi, sakaj: „Kdor grehu flushi, veli Jesuf, je vklenjen hlapez greha.“ Ti pa revna dufha , ki v’ shelesji fvoje pregrefhne navade sdihujefh, oj ! le enkrat fe vda- vi, in greha po dari navadi ne dori , tak bofh en ud rastergal, in shelesje, katero tebe vklenjeniga ima, bo rasdjano. Le maliga fe hiti odvajati, ino fe bofh velikiga lehko odvadil. III. d u ^e dnfhe ! le poglejte ino premiflite, kako u< no na fvetu vfe rade. Is malih dudenzov fo f, 1 , 1 potoki, is malih sern velike drevefa, polne t y a 1 P a - n) alopridniga fadu. Ravno tak rade c 1 v zhlovefhkim ferzi lepo seleuo drevd hraljedva 94 boshjiga, drev6 shivlenja hrumniga. Njegove veje fo fvete zhednofti, njegovo fadje fo dobre dela, njegov verh le v’ nebelhko kraljeftvo vsdiguje, iiio na njein nebefhka krona zveti. To drevo per ma¬ lim v’ fvoje ferze vfadite. — Varite fe pa , de hu¬ doba tega [veta vafhiga ferza ne fkvafi. Ne podite, de bi sapelivz leme hudiga v’ vafhe ferze vfjal, naj bi fhe tak malo bilo : israflo bi vender ftrafhno drevo, ktero fe v’ pekel obefha, in nefpokorjeniga grefhni- ka s’ vezhnim ognjam shge. Amen. XVII. Perva predpepelnizhna nedelj® ali .Septvagesima. Od delavnolii. Hifhni gojpodar delavze najema. Mat. 20» 1 — 16. hlakne fo delavne roke, ino nar vezh le priden zhlovek velja : s’ lepimi laftnoftami je oble/hei' 0 njegovo ferze, s’ shivesham in obleko je prelherb' leno njegovo pohifhtvo, po fmerti ga zhaka n?' befhko kraljeftvo, vfim pridnim perpravleno. to tudi Jesuf v’ denefhnim fv. evangelji nebefh^ kraljeftvo hifhnimu gofpodarju vpodobi, rekod 1 ' „Nebefhko kraljeftvo je enako hifhnimu gofpodari 11 ' ki je sjutraj sgodaj fhel delavzov v’ fvoj vinogr a “ najemat. I. V. i. Kdo je tajifti, ki sjutraj sgodaj delavze v fvoj vinograd najema? Nafh ljubesnivi Ozhe j 1 ®, befhki. On je najemal in klizal, kakor priden b>'h gofpodar, she sgodaj v’ ftarim tellamenti Ikos f y °J I 95 flushabnike, je khzal fkos fvojiga laflniga .Sina v’ novim teftamenti, ino fhe klizhe sdaj fkos boshje na- meftnike v’ fvoje kraljeftvo fv. katoljfhke zerkve na semlji. — Koga klizhe? bfal' fvoje otroke, katere sa dedizhe ali erbe boshjiga kraljeftva pobaviti sheli, de bi prifhli, njemu svebo flusbili, ino vezhno is- velizhani bili. — Kam naf klizhe? V’fvoj vinograd fv. kerfhanfke vere ino pravizhniga sadershanja, kteri vinograd je safadil fam boshji .Sin, Jesuf nafh is- velizhar. —Kdaj naf klizhe ? Zelo nafhe shivlenje, od perve ure nafhe rnladofti do ednajfte ure nalh« ftarofti, de bi fe k’ njemu na dobro delo podali, zel den shivlenja nafhiga na semlji obilno dobriga borili, ino fi veliko plazhilo na vezher fvoje fmerti sallushili. V. 3. Ozhe nebefhki kliz.he neprenehama ljudi na fvoje delo ; pa le malo fe jih o pervi uri fvoje mladofiij s’ vlim v’ njegovo flushho poda, sakaj, dokler je zhlovek mlad, ne (lori dobriga rad. — On klizhe sopet zhloveka, kedar fe she odrafhen fam fpametuje. Veliko fe jih oftarlivih o deveti uri v’ njegovo flushho poda, pa dofli jih fhe na tergi pre- grefhuiga fveta saoftaja , ino poboljfhanje le na ba- roil odlaga. Dohrotliv Ozhe jih ne odvershe ; fhe ob ednajfti uri njihove flarofti jih klizhe v’fvoj vefel vinograd pravizhniga shivlenja, ino kolikor fe jih tudi tiftokrat v' njegovo riushbo poda , jih Ijubesni- vo med fvoje delavze vseme. Ako fi persadevajo ftoriti, kar je mogozhe, to sadno kratko uro na vezher fvojiga shivlenja: enako plazhilo njim bo dal, ka¬ kor nar pervim , kateri fo fzer zel den fvojiga shiv- lenja v’ flushbi boshji delali, pa fi toliko persadeli nilo ; sakaj Bog ne bo gledal, kako dolgo, ampak veliko vezli , kako svefto njemu flushirno. Tudi naf salega preljubesniviga Ozheta mili glaf: „Pojdite tudi vi v’ moj vinograd, ino kar bode prav, vam hozhem na vezher shivlenja plazhati/* Ob kateri uri le pa hozhmo v’ njegov vinograd dobrih del ino pravizhmga shivlenja podati? Oj ne odlagajmo do ednajfte ure fvoje ftarobi: tiftokrat bi bilo morebiti she preposno, dokler ne vemo, ako jo doshivimo. Kavno to uro fe primimo Tvojiga pravizhniga dela; sakaj to dolshnoR naf denefhni fv. evangelj uzhf. 96 tl. fi Žhlovek je po fiorjenirtl grehi k’ teshlfiniii <3elu obfojen : „V’ puti fvojiga obrasa, tak je sgo- voril pravizhen t Stvarnik pervimu ozhctu, bofh jedel Tvoj kruh." ( S k o s greh je Tvojo svelizhav- no frezho sgubil, Tkos delo fi jo mora s’ boshjo pomozhjo sopet perpraviti, fovrashen greh satreti, ino tak v’ Tvoje isvelizhanje priti, dokler njemu Bog po vfim (Tvarjenji veleva: „Zhlovek, komaraj, ino jes bom tebi pomagal!" - Bog nozhe, de bi zhlovek zelo Tvoje shivlenje bres dela bil, ino zelo vezhnoB bres plazhila oflal; s J to govori denafhen Tv. evangelj, de klizhe ino naje- jna , kakor Tkerben goTpodar, o rasnih urah .ljudi sl delavze v’ Tvoj vinograd. — Kako velika je dobrota ino miloB naThiga gofpod Boga! VTakimu zhlovekOi v’(lednim Tlani, je dal on Tvoje talente : mozh ino prilosbnofi, de bi s’njimi, kakor sveft hlapez, ba¬ rantal, veliko pridobil, ino enkrat na rajtingi veliko plazhilo prijel. Sa to pa tudi ni zhloveka, ne BaM de bi delati dolshen ne bil. Naj bode bogat ali vbo- shen , naj bo gofpdd ali kmet, truditi fe mora Ta” 1 sa Tebe, pa tudi drugim dobro Boriti, ako hozb* vezhno plazhilo prijeti. Nefkonzhna je ozhetnaTkerb nafhi?* gofpod B o g a , ki fe ne navelizha , naT vabiti v Tvoj svelizhanTki vinograd. On naT klizhe Tkos f f0 ' je flushabnike, Tkos dobrote, katere nam daja, fko* nadloge, ki nam jih pofhila , Tkos Tvojo gnado , Tk°' katero naf v’ nalitim ferzi budi, de bi nam le saDJO' gel dati enkrat vezhno plazhilo. Kako velika f je naTha samuda, s’ katero fe ne navelizhamo nj e ' govimu fv. glafu Te vfiavljati ino fe sogibati pravih' nih del, dokler Bojimo na fhirokim ino velikim terg 1 fvoje lenobe! 2. Bres dela Bojijo, kakor lenuhi, vfi tajtf 1 ' kteri Tebi nobeniga praviga Bana n . sberejo, fe nobeniga dela prav ne primejo. delajo febi krivizo, revfkino ino fromafhtvo, sak^ ,,Lenuha glad vrnori, ker nozhe delati njegova rok*-' (Prip. 21, 25.) Lenoba vrnori njihovo dufho nj 0 Tkufhnjave, katerim fe s’delam ne branijo; sa . j oni. fo flojezhi vodi podobni, katera fe vfmradi >“ 97 sgnije. Lenuhi delajo krivizo Tvojim blishnim, ker po nevredno to savshivajo s’ mehkimi rokami, kar drugi s’ kervavimi shuli teshko perpravljajo. Oni To podobni fovrashnim molam, kateri le f-hranjeno shito fnedajo. Lenuhi kradejo Bogu drag in 0 slat zhaf fvojiga shivlenja, kateriga, namefto v’ dobro oberniti, le v’ nezhemarnofl sakopajo, kakor mald- priden hlapez Tvoj talent. Kolikokrat Te vezherno fonze po njih osira, tolikokrat njim hozhe povedati: „Glejte! fpet je den pretekel, sgublen na vfelej sa vaf. Kako plazhilo vam bo sa tajifiiga dal Gofpo- dar nebel ino semlje ? Ravno to plazhilo malovred- niga hlapza po fv. evangelji, katerimu je rekel, vseti talent ino drugimu pridnimu dati, njega pa svesati ino vrezhi v’ vunajne teme, kjer je jok inp Thkripanje s’ sobmi. w (Mat. 25,28.)— Bres dela Bo¬ jijo, kakor lenuhi, pofvetneshi, kateri fe go¬ nijo po igrazhah, dobrih voljah, po ofhterijah, ta- bernah ino Tlabih tovarfhijah. Vfe njih kratkozhafje je gola lenoba, ino The hujfhi, ker zhlovek nikoli zhifto ne prasnuje: ako dobriga ne pozhne, pahudo dopernafha; zhe fi zhednofti ne nabera, grefhi. Sa lenuham fe potikajo vfe hudobe, katere lenoba sa Tvoje hzheri ima, sakaj lenoba je kofhata mati \tr- liko pregreh. Bres dela Bojijo vfi tajifli neumneshi, ki Te v’ opravke drugiga Bana vtikajo, fvojelaBne pa samudijo. Komur delo fvojiga Bana mersi, ino le le ptujih opravkov podflopa, fi ne bo s’nobenim kruha flushiti samogel, sakaj devet rokodelzov je defet flradavzov. Vfaki taki je pred Bogam lemih, ki ne bo vprafhal: v’ katerim Bani fi bil, ali pa ko¬ liko rododelBev fi vedil, ampak kako fi Tvoje delo opravil. Vfakiga bo le po njegovim Bani enkrat poplazhal. r ° 3. Kaj p a pomaga, naj Ti zhlovek zel fvet; sa n'i°^ e j trU l ) 0 P er dobi, ako pa na Tvoji dufhi sanikarn Ihkodo terpi. .She veliko hujfhi lenuhi fo tedaj po duhovfko vfi krilljani, kateri bres b osli j e 11 u s h b e ofla j a j o , fe raji po flranfkih potah po- majajo, Kader brumni delavzi v’vinogradi Jesufovim loshjo befedo poflufhajo, tajido v’ fvojim ferzi fkos premifhlovanje obdelujejo, de lepi fadfvetihzheiinoB pernefe. — Ino koliko je med nami takih lenihkrift- , hrana e. n. — T. 7 98 janov, kateri v’ /Voji nevednofti sanikarno na po- gublenje zhakajo ! Oj de bi vender enkrat saflifhali Jesufov glaf. „Kaj ftojite tukaj bres dela?« in d» bi fhli sa Tvojo vbogo dufho delat v’ vinograd fr, kerfbanfke zerkve, kjer fe jim boshji nauk raslagii ino vezhno plazhilo ponuja, III. Kdo med nami, kriftjani moji! bo samogelpre- rajtati, koliko ur, dni, ino morebit’ let, je she bres pravizliniga dela sapravil ? Le petdefet let ko¬ maj Iploh doshivimo: pol tajiftih prefpimo, zheterii del v’ mladofti vezhkrat satratimo, ino The zelik petnajft let nam ikoraj ne oftane, de bi jih praf na dobro obernili. Kako malo pa je to proti dolgi vezhnofti, sa katero tukaj flushimo! Ne odlagajmo "tedaj, temuzh o pervi uri Tvoje mladofti fe v’ vino¬ grad gofpodov podajmo , sakaj fkos zelo shivlenja fi je The lehfeo obilno saflushiti, kar le fkos enenra 'tja ftaroft teshko, ali zelo vezli ne more. ^Ifhite gofpoda, naf opominja prerok Jesaia, dokler naf 'fhe on vabi, ino fe fhe najti da; enkrat L»igaifkalk pa bi njega ne najdli.« (Jes.55, 5.) Ako fmo pa sh« veliko ur, dni ino let v’fvojim shivlenji dobrig* ftoriti samudili: od sdaj sa naprej nobene minut® ne odlagajmo vezh, iti na delo poboljfhanja v’ vin 0 ' grad gofpodov, ino kar bode prav, nam bo on dal- Teshko nam fzer pogofto bodi, butaro fvojiga ft arl3 nofiti, ino vrozhino shivlenja terpeti; alj faj je P* tudi plazhilo lepo ino obilno, ki naf na vezher nafti' ga shivlenja zhaka, ino to naf naj vefelo nadelo perganja. „Nobeno delo, veli fv, Hironim, fe 1,6 fme terdo dosdevati, noben zhaTpredolg, s’katen>jl fe vezhno velizhaftvo perpravlja.« Vbogajmo rad| Gofpodarja nebef ino semlje, ki naf vabi na delo v fvoj vinograd, ino naf na pridnoft opominja, rekozjV ^Delajte, (vfaki po fvojim ftanu, fkerbite sa isve»' zhanje,) dokler je den, sakaj pride nozh, kjer»°' beden ne bo delati mogel« (Jan. 9, 4.) Amen- 99 XVm. Druga predpepclziizhna nedelja ali ,Sekfagesima. Od pollufhanja boshje befede. Od fejdvxa in Jemena. Luk. 8, 4 — 15. ^hlovek, popoten vboshzhek na semlji, kruha potrebuje sa truplo ; pa tudi sa dnfho mu je popot- nize potreba, dokler hodi is zhafnofli v’ dolgo vezh- noft. Pervi shivesh nam is semlje perrafte; sa duhovfko hrano nam je pa Jesuf sernje is nebel prinefel —sernje, ki rafte is semlje fpet v’ fvete nebela nasaj, ino znloveka po poti is zhafnofti v’ vezhnoft redi, To je Iv. leme befede boshje, od kteriga nam v’ denefhnim Iv. evangelj’ Jesul, nalh ljubi uzhenik, tak lepo pripodobo rasloshi. Ljubi kmetje! zhe nobeden, tak faj denafhni Iv. nauk fe vaf mora prijeti; sakaj, prav po domazhe vam ga Jesuf raslaga, valite vfakdanje delo vam sa uzhe- nika da. 1 . . Grosa ljudi je Jesufa obfulo: veliko je bilo njegovih poflufhavzov, pa malo sveftih pofnemavzov jegoviga fv. nauka. — Kakorfhna je semlja, tako eineno (shito) ; kakovo ferze, tako po nauku shiv- podobi o°d 1 f^J® a h0tel prav shivo P okasali le P‘ ,‘ Se i avez je poddl, fvojiga dobriga fe- fadu obrodnT^Sii 0 ! 1 ^ 1 ’ ° bil "° dohr l^ « 'Z&SBrtSi : . sei ? 1 i e ) e sa teptane, vla njena rodovitno!! ] J, .Seme, ktero prejme, le sverhoma ob- soblp’tn P ote ptajo, ino pifane ptize po- •kt , | ’ dokler fe semlja ne preorje ino prevlezhe, aj semlje na prefuhim leski, in kamnita pcfhanza 7 * 100 bres mokrote ne porodi: kar Temena na njo pade, vfehne in sagori, ako ni pohlevniga desha, de bi jo obilno pomozhil. t Sh.e ve/h je semlje opuThene,s’ ternjam sarafhene ino s’ frebotjam sapletene : semlja je Tzer rodovita, alj prevezb v’ globoko savita ne more dobriga fadii pognati, dokler fe prevezh hudo obrafha, ino vfe dobro sadufhi, ako pridniga go- fpodarja ni, de bi jo zhedil. Vender Te dobro shlahne semlje tudi najde, ki lepo obdelana ino ozhejena sheljno Temena zhaka; Tonze njej Tije, desh njo pomaka, lepo oseleni, ino sa eno serno Temena po dvajfet, tridefet, fhtirdefet, tudi po Ho sern obrodi, in fvoiim obdelavzam obilno shivesha daja. V. 8. Lepa in gladka je Jesufova prilika bila; ona je fzer ljudem, ki To okolj Hali, k’ ferzu Thla, pa ni Te vfakiga svefto prijela. Ravno sa to tudi Jesuf k’ njim na vef glaT savpije: „Kdor uThefa rt pofluThanje ima, naj pollufha, kaj prilika od zhlo- veThkiga ferza pove; kaki de fo ljudje perpofluflianja bosbje beTede. V. 9. Nar sveftejfhi poTluThavzi JesuTa fo bili njegovi uzhenzi. Tudi na to lepo priliko To bili vfi eno uh6. Ravno sa to To njega The dalej od tega nauka, ki jim ga v’ podobi da, saTlifhati sheljnb kaj vfe to t fjnvez, feme ino rasna semlja pome 111, JesuT, boshji uzheniR, vfelej pripravlen uka sheljui® Terzam bosbje Tkrivnofti rasodevati, fe prijasno k njim oberne ino Tvoje uzhenze poThtima, rekozh : M Vam , vi isvoljeni moji poTluThavzi, ki beTede moji- ga nauka vfelej tako na tenko poTlufhate, fe odkri¬ vajo vfe refnize boskjiga kraljeftva, de fposnate, kat je sa isvelizhanje vediti ino ftoriti potreba; drug 1 pak, ki ferza ukosheljniga ino sa pofluThanje p 11 ' pravleniga nimajo, zhe ravno gledajo v’ podobah' kaj fe godi in kako je shiveti potreba, vender, 113 dufhi flepi, ne vidijo: zhe ravno prilike, ki jih daja 1 «' poflufhajo, fe jih le malo, ali zelo ne prime. Sa 10 pa tudi ne saftopijo, kar flifhijo, dokler jim »> s * vfe to mar. Glejte tedaj, kaj beTede moje prilik povejo. V. 11. .Sejavez {im jes, od Boga poflanuzben 1 '*' feme je boshja befeda, ino semlja je ferze tajil* 1 ®.! ki mene ali nameftnike moje poflufhajo. Bo sll] 101 nauki ferze sadevajo, pa fe ga vezhi del ne primejo 5 sakaj, kakor je seinlje nekoliko satrene ino vglajene, de bo vfe leme, ki na njo pade, poteptano, ino od ptiz posobano : ravno toliko je od pofvetne, grelhne navado vglajenih ferz. Belede boshjiga nauka jih sadevajo, oni tajifte tudi verjejo, vender po njih ne ravnajo , ampak fe le pofvetne fhege der- shijo. Pride navada greflinih priloshnoft, ino vfe saflifhano dobro v’n,ih satere; perletijo fkufhnjavzi, hudizhovi flushabniki, kakor pifani ptizhi, ino po fvojim sapelivim napelvanji vfe dobro is zhlovefhki- ga ferza poberejo, ^erze takih ljudi je vglajeni zefti podobno, po kateri jih veliko gre fvojimu pogublenju naproti; naj ravno verjejo, svelizbani vender ne bodo. V, 13 .. Kakor je nekoliko semlje na fkali pre- luhe, ki nima sa femenfko raft sadofti mokrote, tak je tudi veliko zhlovefhkih ferz, ki fo sa dobro nefta- novite. Oni prejmejo s’ ferzhnim vefeljam befede boshjiga nauka, pa le tako dolgo, dokler jih je do- Polniti lehko; ako jih pa kaka fkufhnjava pomoti, ali kaka lila sa sgubo ali majhen dobizhek sadene, bersh saftojijo savershejo rcfnize boshjiga nauka, mo s pregrefhnim fvetam potegnejo. Taki ne ved6, de nebefhko kraljeftvo filo terpl, ino le, kiftanovitno poterpijo, ga bodo pofedli. —Ravno kakor je ne¬ koliko semlje s’ ternjam saraHiene, je tudi veliko z novefhkih ferz sapletenih v’ hude grefhne navade, v trže takih je fzer dobro, pa sa vfe pravizhno ino umzhno odperto: befeda boshja fe jih rada prime, mo ji 1 gme; alj bersh ko fe v’fvoje poprejne sadeve S iih e ™ e #° ’ V ^ c n i ih členjeno poboljfhanje mine, nein-m G n^e navade, pofvetne prasne fkerbi sa mi dnhrntn^ 3 °u^ vo k.efedo boshjo sadufhijo, ino fladno, zhloverhkim 1 r Vle " ie j, 0 . samori - Dokler pregrehe v’ nftnti . Zl . ra ftejo, mora boshja beleda mertva rediti' T j sv ebzhanje dobriga fadii ne more ob- m v’ 1 ‘noje /e na pofvetno sanafhajo, vezhno ki ie rvmrftvn! 1 ^! 0 * Oni fo neumneshu podobni, leno & h u , 10 na P i[ek fosidal: le kratek zhaf je novhdnia V ltro prifhla je burja, ploha potegne, jo veliki in s a h n a e iiftno ° P ° d6rC ’ in ° rasdert l' e n i eu0 veliki* ^ elu l ei ’ najde, kakor dobre semlje, tudi pravih poflnfhavzov s’dobrim ferzam, 102 ki befedo nebefhkiga nauka sredo poflufhajo, tudi v’ fvojim ferzi ohranejo, ino fha lepilu v’ fvojim shivlenji pokashejo. Dobre dela, fvete zhednofti fo slilahni fad , ki is njihovih bogabojezhih ferz, kakor is dobre rodovite semlje, rafte. Oni fo podobni modrimu moshu, ki Tvojo hifho na terdo fkalo fo- sida: naj ravno burja buzhi, ino ploha potegne, hifha le nepremakliva na fkali ftoji, ker je na Tkalo sidana. — O de bi tudi mi, moji poflafhavzi, vf» taki bili! II. Vi, ljubi kmetje! obdelujete fvojo semljo na polju ino v’ gorizah od leta do leta, ker vam lep« shetvo ino obilno branje (tergatvo) obeta; sazhuil® tudi enkrat duhovfko semljo fvojiga ferza prav ob' delovati, s’nebeThkim femenam boshje beTede Tkerb- no obfevati, de vam shlahen-fad vezhniga vefelj 1 rodila bo. Alj vefte kako? Ravno tako, kakor seinlj 0 na vafhim polji. 1. t Seme boshje befede fe mora našemijo zhlo- vefhkiga ferza prav pridno fjati fk os p o T1 u f j 13 ' nje boshjih naukov. Zhlovek noben sadofti"® sna, nar manj pa boshjiga nauka; sakaj nefkonzb 3 ' vezhni je Bog, nefkonzhne tudi boshje refnize: n 1 *' dar jih sadofti Tposnali no bomo, nikdar sadonj Tvoje dolshnofti do njega Tpolnili. Jesufovi uzhe n j‘ lo žele tri leta Jesufa poflufnali, in vender ji nl r sadnizh fhe rekel: ,,Vam The veliko imam povedo 11 ’ pa mene saftopiti ne morete:« koliko bi imel o 11 povedati fhe le nam, ki nauka njegoviga zelo m® 13 ’ pogofto tudi nizh ne poflurhamo. Boshjo bele® poflufhati je od dne do dne, od leta do leta »a 11 ’ dolshnoft, sakaj: „ t Srezhen je, ki boshje p od®' premifhluje dni in nozhi.« (Pf. 2. t Seme boshje befede Te mora ferza P r ‘' jeti ino v’ tajiftim ohraniti. Kaj p 011 ! 3 ?; v’ zerkvi proftor podpirati, p a nizhefar fe nauz»> j Kdor hozhe fkos poflufhanie boshie befede p r3 svelizhanfki dobizhek imeti, mora fvoje lerze, kor semljo na njivi, perpraviti. Kader fo k' b° 5 .j| jimu nauku gre, fe mora ferze vfih grefhnih lVl ^ ozhiftiti, »akaj: „Boshja befeda je fveta, veh 103 3 Krlsoftom, ino ne bode v* nemarni pofodvi prebi¬ vala.^ Terdoba ferzd fe mora rasvlashiti 6* pravo lerzhno molitvijo, mora fe Iv. Duh sa gnado profiti; eakaj, njegova gnada je zhlovefhkimu ferzu, kar semlji juterna rofa, ki jo lepo vselenf. Uzhenika svetlo poflufhati na vlako befedo , ne pa gledati na pridgarjovo perfhono, sakaj fkos njih fam Bog go¬ vori, ino Jesuf pravi: M Kdor jih poflufha, mene poflufha." (Luk. 12.) 3. Bog pa nima rad farno poflufhavzov fvoje fv. befede, ampak delavzov. (Rim. 2 , 13.) .Seme boshje befede fe mora s’ zhlovefhkim shivlenjam tako sdru- shiti, de f e vfe shivlenje po tajifti fpre- meni. Kaj bi pomagalo, fe v’ogledalo gledati, fvoje madeshe viditi, pa bersh, ko fe obernemo, sopet posabiti, kaki fmo, ino fe zhiflo ne vrniti. Tak bi grefhnik bil, ki bi po nauku boshje befede lam febe boljfiiati samudil. — Kaj pomaga piti ino { efti, ako shelodez shivesha ne terpi. Ravno taka bi )ila s’ zhlovekam, ki bi vfe boshje nauke flifhal, a jih fpet posabil. „.Srezhen je , pravi Jesuf, ki oshjo befedo poflufha, pa tudi v' Tvojim ferzu ohrani." Kar mi po bosliji befedi verjemo, mormo v djanji fkasati; kar mi terdno saupamo , vfe to mormo sveflo ifkati; ino kar ljubimo, Boga, riar vezho dobroto, fi mormo persadevati, de njemu dopademo. 4> .Seme boshje befede fe mora v' zhlovefhkim lerzi sveflo pleti, vfe hude navade od- v V?. l » sakaj v' enim ferzi hudo in dobro fkupaj ra iti ne more. Potreba je tudi brane sa zhlovefhko ,u 7 n e ’ f, 1 ? 1 ** krishi ino nadloge : s’ njimi Bog nravno V °-^c 6 P Qv ^ ez,le i ino sa fvoje nauke per- F: r . on * Sa tega del le v’poterpeshlivim, krot¬ kim ferzi nar lepfhi zhednofli riflejo^ ,„-l' 1 , e ! ne boshje befede fe mora s’ fonzhno i e o- r o 1 no . m .° krotbblagomilofli bosh- fiani teml-^r 1 * no r o fi t i; sakaj, kar je ob- Vefhkimu ierJu 112 sl n ° ? esh J ™ iloft b ? sh j a zhl °" sr-iT :o f< -o r r‘sasiH?isr memi fn J h" 1 dal ’, ki §» sa-nj profijo. .Sveti sakra- zhlnv rt t Sbl f l ^ uc ^ enz i» po katerih gnada boshja v’ mo\ elfiko ferze rofi; kriftjan, ki tajifle pogofto J 04 E rijema, fvojimu ferzu nebefhko mokroto milofti oshje sajema, s’ katero polita befeda boshja lepo zveti; ino tako je zhlovek po befedah Iv. pifma dre- veiu podoben, ki sravno tekozhiga ftudenza rafte, katerimu fe berftje ne pofufhi, ki noli fad o fvojim zhafi, ino kar koli bo pozhel, mu po frezhi pojde, (Pf, 1.) UL Ljube dufhe! le ne posabite, de fte popotniki, farno le kratek zhal tukej na semlji. Hozhete vi frezhen pot imeti, prav dobro tovarlhijo ino vsliitno popotnizo fi morte prefkerbeti. M Sveftejfhi tovar- fhije ni, pravi brumni David (Pf. 19.), kakor befeda boshjiga nauka. Ona podpira flabiga popotnika, kateriga grefhno nagnenje premaguje, de v’ dobrim ne omaga.* Befeda boshja kashe pot pravizhniga shivlenja, de fe zhlovek ne smoti, in ne sgrefhi; ona zhloveku v’ nar hujfhih temah pregrefhniga fveta lepo fveti, mn vefelje poflajfha, ino shaloftni' ga rasvefeli. Sa to fi jo je David sa fvojo tovarfhizo isvoljil, ino jo zel zhaf shivlenja rad premifhloval.— Zherna semlja, dobra mati, nam shivesha daja sa truplo, ki je le zhervizh te semlje ; dobrotlivi Ozhe nebefhki nam daja duhovfko hrano ino jed sadufho, katera je boshje rodovine, ino befeda boshjiga nauka. „Jes fim, pravi Kriftuf, pot, refniza ino shivlenje: nobeden ne pride k’ Ozhetu, kakor fkos mene.* (Jan. 14,6.) Hozhete, kerfhanfke dufhe! k’Ozhetu priti: nauka Jesufoviga fe morte svefto dershati. Nebo ino semlja bota prejfhla, njega boshji nauki pa nam vezhno oftanejo. Amen. XIX. Tretja predpepelnizhna nedelja ali Kvinkvagesima. Od dufhne flepote. Jesuf osdravi flepiga pcr Jerihi. Luk. 18, 31 — 43. 0 JLr ve pofebni rezhi nam kashe denafhen fv. evan- gelj: flepoto na duflii, ino flepoto na trupli. Kakor shalortna je telefna flepota, ne gledati rumeniga forza po dnevi, ne viditi bele lune po nozlii: flie veliko drafhnej je dufhna flepota, sa to, ker duflien flepez nozhe fvoje dufhne flepote fposnati, fe fvoje fhkode ne varvati, dokler v’ njo ne pade. — Podo¬ ba dufhne flepote fo nam nesaftopni Jesufovi uzhen- zi, podoba telefne flepote nam je flepi vboshzhek per Jerihi v’ denafhni evangeljfki pergodbi. I. V. 3f. Sadnokrat fe je Jesuf v’ Jerusalern fpravljal, velikonozhen prašnik obhajat. Namenil fe je dati tamkaj fvoje shivlenje sa odrefhenje zeliga lveta. De bi fe njegovi uzhenzi fkos vfe prihodno ne oplafhili, kar fe bo s’ njim godilo, jih je sazhel na t° p er p r av ij a ti, j no jj m f vo j e terplenje napo¬ vedovati. „Glejte, je djal, gor v’Jerusalern gremo, ,1 hote vidili, kako fe bo s’ meno godilo. ^ • ru i vr ^ s l 1 . n iki bodo mene nevernikam , Rimfkim voj akam, isdali. Le ti mene bodo sapluvali, ras- epli ino sadnizh vmorili; pa na vfe to bom tretji en sopet od mertvih vrtal. Tako fo preroki od mene napovedali.'- — Uzhenzi Jesufa shaloftno gledajo ino »no zhijo : njim ne gre v’ glavo, kar on govori. — 1 , ?. r Y, . Mebefa od sernlje, tako navfkrish fo mshji fklepi od shelj ino mifl zhloveka, ki, flep na vo ji pameti, rasfvetlenja boshjiga nima. Doftikrat 106 fmo prigodkov vefeli, ki fo nafha gotova nefrezha: pogofto pa shalujemo , ker iiaf Bog v’ nafho fre/.ho pelja. Ako fe hozhemo vfelej prav nofiti, hodimo voljno sa Jesufam , kakor njegovi uzhenzi. V. 35. Dofhli fo bliso rnefta Jeriho. Mčmo flepiga firomaka grejo, ki je sa zeftd vbogajme profil. Do terdiga llep sazhne vboshzhek na uhavlezhi, kdo tako memo njega hrumi. On poprafha, kdo do metno gre, ino sve, de je Jesuf is Nazareta ravno memo njega na poti. Bersh , ko saflifhi, deje tako bliso vfigamogozhni Pomozhnik, sazhne na vefglaf vpiti ino profiti: „Jesuf, fin Davidov ! ti oldjublen Mefija, rojen kraljeviga rodu, fkashi mi vfmilenje!" t Srezhen, kdor fvojo nefrezho, kakor le te flepez, o pravim zhafi fposna, ino fvojiga pomozhnika ravno tako bliso im&! Bliso je tudi nam Jesuf, per- pravlen vfelej pomagati; imejmo le tako shivo vero ino terdno sanpanje v’njega, kakor te fromazhek sa zefto. V. 39. Kakor nevfmileni fo bili eni Jesufovih fpremljavzov, kateri fo vboshzheku molzhati sapo- vedvali: tako vfmilen je njemu bil Jesuf, ki ga rezhe k’ febi perpeljati, ino ga poprafha, kaj od njega *helf ? „Nizh drugiga, Gofpdd, kakor de bom vidik" Jesuf njemu rezhe: w Sa to, ker ti v’ mene tako vero , ino toliko saupanje imafh , fpregledaj!“ Ino kakor bi trenil, fe sazhne ogledovati, hvali Boga s’ vfim ljudftvam, ki je to vidilo, ino vefelo sa fvojim dobrotnikam gre. II. Kolikokrat sadobivljamo tudi mi po vfi obilnofti veliko boshjih dobrot; pa ravno po tajiftih fe radi od Boga obernemo ino fvojo dufho oflepimo. Is te nevarne dufhne Ilepote naf fv. mati katoljfhka zerkeV sdramiti sheli, nam rezhe denef, sadno nedel] 0 rasujsdaniga pufla, evangelj od flepiga brati, do bi mi s’ fvojim duham fpregledali, ino v’ prihodnif 1 poftnih dneh fveto terplenje Jesufovo fpremifhlovalh kakor njegovi svefti uzhenzi. 1. Sakaj pa nifo uzhenzi Jesufovi saftopilG jim je Jesuf od fvojiga terplenja napovedoval? S® to, ker fo bili fhe polni polvetnih mifl ino shelj. ko I 107 pofvetno kraljevo Je njim po glavi hodilo, ker bi bili radi v’ tajiftim poglavarji fedeli. Oni fo bili vidni sa zafno,paflepisa vezhno. Ravno to je pervo snamenje dufhne flepote. Poglejmo o z h e t a , ki fe trudi nozh ino den otrokam sa po- fvetnc blago, jih lepo uzhiti pa v' neraar pulti: poglejmo mater, ki fvoje line ino hzheri vfe pofvetne fhege uzhi, kako bi le lepfhi nofili ino rasujsdanimu fvetu dopadli; vfe malopridnosti jim pa fpregleda, vfe nefpodobno sadershanje jim po volji pulti. Kaj pomaga otrokam vfe to pofvetno, naj fi bodo fhe tako premoshni in premeteni, ako njih dufha fhkodo terpi. (Mat. 16, 26.) Poglejmo pofvetnesha, kako fi persadeva, vfe snati, kar koli ljudje fhtimajo , kako fe napenja sa posemeljfko zhaft ino imenitnoft; kako fi per- pravlja s’ vfo mozhjo le vezh ino vezh premoshenja, savshiva vfe dobrote Cveta, ne mara sa vezhnoft, ne eaBoga, duhovfko vfe sanizhuje. Kaj pa bo imel sadnizh odvfiga tega, kader fe njemu porezhe : „ £ She nezojfhno nozh bo tebi tvoja dufha odvseta.^ (Luk. 12,20.) On, flep na dufhi, je to bolifho sanemaril, ino to flabfhi obdershal, kakor flepez, ki menja sa kupraft fheltak slat zekin ; kateri po otipanji mifli, de debelThi fheltak od tenkiga slata vez.h vrednolti ima. — Y’ dufhni flepoti je vfaki fhtimano glavz, ki fam febe vifoko nofi, de bi bil od drugih fhtiman, ino ne verjame , de bo savoljo ravno tega povek- fhovanja od drugih le sanizhovan. V' enaki dufhni flepoti je vfaki lakomnesh ali vohernik, ki ne vidi, de po fvoji fkopolti fam febi fhkodo dela, drugim pa priloshnoft napravlja, de bodo s’njegovim nakopizhanim blagam po sapravlivolti grefhili. —• Ravno v taki flepoti je vfaki nezhifti loternik, kateri ne vidi, kako po gnufobi nefpodobnefladnofti fvojo dufho ino truplo mori, ino kakfhino shalolt ino fiamoto fi on sa konez perpravlja. — Taka oflepijo , v ^ e pregrehe zhloveka, de pravo fteso is- velizhanja fvojiga sgrefhl, ino mora v’ fvoji greflmi tlepoti vekotnaj konez jemati. „Njegova pot v’ po- gubleuje pelja, pa njemu fe vender prava pot sdl. katero le fam Bog osdraviti samore. K Sa (lepoto telefnih ozhi fhe rallejo vendersdra- vila na semlji; sa dufhno flepoto pomozhini, ako 109 ne pride is neb6T od Ozheta Tvetlobe. Veliko je sdravnibov, ki osdravljajo flepe ozhi: le en lam pa je, ki Tlepo dufho raslveti, JesuT KriftuT, ki govori: ,,Jes fini luzh na Ivet prifhel, de vlaki, kateri v’ me¬ ne verje, ne oftane v’temi, ampak bo imel luzh shivleuja vezhniga.* (Jan. 12,46.) III. Zhlovek! ti ilhefh pomozhi, ako fe sazhne tebi kaliti tvoj telefni pogled ; ino prav ftorifh , sakaj je tvoja dolshnoft. Le na ljubo nebefhko luzh Tvoje dulhe nikar ne posabi, Ilepote Tvoje pameti pregnati ne samudi, temoto fvojiga Terza rasdeniti naj tebe zhres vfe drugo Ikerbi, Ako Ti v’ nevarnih pri- loshnoftih, fveto luzh milofii boshje sgubiti, ino zhe Ti jo she morebiti tudi sgubil Tkos poTvetne smotnjave> klizhi kakor flepi vboshzhek v’ Isve- lizharja fvojiga; „JesuT, Tin Davidov! vfmili Te mene, daj, de bom vtelej vidil, kar je dobro ino prav. K Pufti fe peljati k' Tvojimu Isvelizharju po zhifti Tpo- vedi, de bolh sopet lp* pufhavi po/ii } ino je fJcufhan. Mat. 4, 1—11, V., edno fe sapelivi fvet ino fveta mati katoljfhka zerkev vojlkujeta: kar je on fkos rasujsdanje pre- 110 tezheniga puda med knftjani popazhil, ona fko* brumno sdershanje fvetiga poda popraviti shell. Kavno sa to prepovč vfirn Tvojim vernim otrokam pofveten truTh ino vefelje; ravno sa to le bčre v' denefhno pervo podno nedeljo fv. evangelj od Je- sufoviga poda ino premaganja sapelivih fkufknjav. L 1. t Shel je JesuT od potoka Jordana, kjer je bil kerfnen ino vTim sa odrefiienika oklizan, v’ famotno pufhavo. Boshji duh ga je peljal, fe sa na! podit, molit ino perpravljat na veliko opravilo, de bo fvet uzhiti ino svelizhati sazhel. — Glejte! fam boshji ,Sin fe je perpravljal, preden fvojiga dela poddopil: koliko bolj Te je nam flabim ljudem perpravljati potreba, kedar koli fe zhefar pofebnig* lotimo. Y. 2. Ni zhloveka bres fkufhry aVe , ino ga ne bo; tudi Jesuf je bil kakor zhlovck fkufhan. Kedar Te je po boshji mozhi, ki j« njegovo truplo sili- vela , she želih flitiridefp* dni ino nozhi prepodil« ino ga sazhne glad premagati, fe njemu peklenfki Jovrashnik perdrashi. Vedil je sapelivez pervik darilhov, de bode ravno te Jesuf vfe to popravil« kar je Aupm po perv:m grehi bil sapravil; sa to pofkufi, tudi Isvelizharja, ako bi mogozhe bilo. sapeljati, ino sopet isvelizhanje zhlovefhko podreti. w iVko fi ti boshji Sin, je vef prijasen fatan Jesufu rekel, kaj bolh toliko lakotoval: lamo temu Kamnje rezi, naj fe v kruh fpremeni, ino bolh jedel. K 4. Jesuf fe je sa to fkufhati pudil, de nam vfim pokasal fkufhnjave premagati. Njem 11 ,, bosbjimu c Sinu, je bilo sa ref mogozhe farno s' eno befedo karanje v’ kruh fpremeniti; pa kaj pomaga, ako truplo kruha mo vfiga pofvetniga dovolj ima. dulha pa boshje reTnize ino pravize dradati mora. Sa to je rekel Jesuf fatanu: „ Sveto pifmo govork Zhlovek, ki ima dufho ino telo, ne shivi farno od kruha, ampak tudi od vfake boshje befede, ki zhlo¬ veka ne le s’ kruham, ampak tudi na drugo zhudno visho lehko preshivi." (V.Mos. bukv. 8,3.) — Ravno tako tudi pofvetna fkerb sa jed ino pijazho pogod° Ikufha, ino v’ mnogotere krivize, v’ golfijo, tatvin 0 IH ino lakomnoft naf sapeljuje. f Spomn1mo fe tudi mi na befede fv. pifma, ki pravi: „Kaj pomaga zhlo- veku, naj fi vel fvet perdobi, ako pa dufha fhkodo terpf. K (Mat. 16, 26.) Y, b. Perva je fkufhnjavzu fpodletela; pa nje¬ mu Ihe ni sadofti. V’ Jerusalemlko fveto mefto Je- sMa pelj4, na verh gladke ftrehe vifokiga tempelna, ki je ravna bila, de fo lehko po njej bodili, njega fpravi, ino prav po hinavfko is fv. pifma njega po- fkufi. „Glej, je djal, globoko pod nama je vfe shivo mefto: slžti nad mefto, de bodo tebe ljudje vgledali, kakor bi od nebef prifhel; faj fe tebi, ako fi boshji t Sin, ne bode nizhefar sgodilo, ker fv. pifmo ozhitno obljubi, de bojo angeljzi tebe na ro¬ kah nofili, de s’ nogo ob kamen ne vdarifh. V. 7. Kriftuf ni hotel zhudeshov sa fvoje fhti- manje ljudem na sjale dopernafhati, tudi ne fvoje boshje mozhi ponidama tratiti. Sa to je fatana so- pet s’ befedo fv. pifma povdaril, rekozh: ,,Pifano je : Ne pofkufbaj Gofpoda fvojiga Boga, ne sanafhaj fe bres file na njegovo pom6zh.“ — e Shtimanje ino sanikarnoft tudi doftikrat naf sapeljujeta, de prevezh na fvojo mozh saupamo , vifoko letimo ino nifko obfedemo; ali fe pak malopridno na Boga sanafha- mo, roke pak krisham dershimo. ^Storimo le mi to fvoje, ftoril bo tudi Bog to fvoje, ino nam v’ potrebi pomagal; vfelej pa fpomnimo fe: „Bog jo fhtimanim sopern, ponishnim pa gnado daja. (I. Pet. 5, 5.) V. 8. ( Sh& tretjo fkufhnjavo Jesufu fatan navi¬ je : v’ pofvetno oblaft in bogaftvo ga hozhe saplefti. Na vifoko goro njega pelja, kashe njemu okolilepe deshele in mefta, hribe ino doline. „Poglcj, mu P, iavi »,.^°bka lepota ino dragota je to! Vfe to je v mo ,l l oblafti, komur hozhem, lehko dam. Tebi vfe v oblaft dam, farno eno mi flori: padi pred mene na fvoje kolena, ino me moli." — Oj ftrafhna hudoba, sa pofvetne rezhi Boga satajiti, ino hu- dizha moliti! To je she mifliti ftrah, kaj fhe le fto- ritl * ino ' en( fer grefhniki ravno to ftorijo: fkos napuh, lakomnoft, nezhiftoft ino druge pregrehe. oga sapuftijo , ino zheftijo s’ tajiftim fatana. Kaj pa je Kriftuf s’ fkufhnjavo naredil? 112 V. JO. Kader Te je she Jesufu sadofti sdelo, o n k’ njemu sagromi: „Poberi fe od mene fkufh- njavez, saka; fv. pifnio nam le eniga Boga moliti sapove, ino Gofpodu famimu flushiti.* £ Satan leje preftrafhil in sbeshal; angeljzi fo pa perdopili, ino Jesufu poftregli. — .S rezilni, ako tudi mi tako fvoje fkufhnjavze premagamo. — Adam je bil farno en¬ krat fkufhan, in je grefhil; Jesuf je bil trikrat fku- fhan, ino je vfe trikrat premagal. Tudi mi bomo ne farno enkrat, fiie velikokrat hudo fkufhani: ali fc bomo dali, kakor Adam premagati, ali bomo s’ Kridufam premagali? Premagali bomo, pa le fkos lamo fvoje satajenje, fv. premifhlovanje, pofebno pa s’ Ivelim kerfhanfkim podam, II. .Sovrashen fvet pofhila med naf fvojo vbijavko, katera ljudem na shivoti bolesn nareja, in./ njili dufho mori. Le ta je pregrefhna p o shr e f h n o IG sakaj: „Veliko jefti napravlja bolezhine, poshrefh- nod jih je she veliko pomorila.* (.Sir. 37, 32.) .Skerbna mati katoljfka zerkev nam pa dobrig* sdravnika ponuja, ki naf sopet osdravlja, ino pred fovrashno famogoltnoftjo varje: to je fv. poft. On naf prave tresnodi vadi, hude pozhutke krotb truplo sdravo, ino dufho modro ohrani. Njega fi mormo sa fvojiga pomozhnika svoljiti. 1. Saka j fmo fe pa dolshni poditi. ,,Poditi fo fe dolshni pravizhni sa to, de jih ne bode hudo nagnenje premagalo; poditi fo fedolshu* grerhniki, de fe fkos pod fpokorijo, ino pregrefhno poshelenje v’ febi konzhajo,« pravi fv. Avgufhtin. Nerodniga konja borh teshko drahoval, ako mu ne- prenehama dobro kermo polagafh, malokedaj p 3 ga v’ bersde dafh; fhe teshej bofh krozhal fvoje pregrefhno tel6, ako tajifto fkos pod pokoril »e bofh. Ravno sa to fo fe vfi brumni ljudje v’daru* 1 ino v’ novim tedamenti podili; pokorili fo fe fk°. s pod tudi grefhniki, sadobili fo odpufhanje ino n* 1 ' lod. „Pod je vfmertenje pregrehe, pokonzhanj« hudiga poshelenja, pomozh isvelizhanja, koreni** 3 milodi ino podloga zhidodi,« fv. Ambrosh govori. Koliko poda bi bilo tudi nam den denefhen potreba* 113 ki nimamo pogofto fi fkoraj sa kaj foli kupiti, de hi fe pervadili, s’ malim sa dobro vseti; nam, ki fkos preveliko obilnoft pogofto bolehamo , de hi fe nauzhili, s’ flabim shivesham bolj sdravo ino ve¬ lelo shiveti. Poglejmo pulhavnike, kake terde pofte de fo dershali, in vender vifoko ftaroft dozhakali. Le Hab sliivesh fo imeli, ino vender fo veliko let sdravi bili, dokler denafhni ollaftni ino poshrefhni ljudje per vfi fvoji dobroti teshko petdelet let dofopihajo. 2. Kako pa fe mormo poftiti? „Ni sa- dofti, fe farno o prepovedanih zhafih mefojeje sder- shati; ni sadofti. o sapovedanih poftnih dneh fi tudi poftnih jedi pertergati, ino le enkrat v’ den nafititi fe: popolnoma poft je: fe krivizhnoftiino pofvetnih fladnoft sdershati." ( t Sv. Avgufhtin.) Nizh ne po¬ maga poftiti fe, in pa grefhiti, ker rana ne bo zelila, ako jo po eni plati obesujefh, po drugi pa derefh. Glejte, pravi Gtdpod, na den fvojiga pofta delate po fvoji volji, fe pravdate ino prepi¬ rate , fte nevfmileni, sa to nifte vfliihani/ 4 (Jer. 58, 34.) Ako je fam goltanz grefhil, naj fe fam pofti; ako fo pa tudi drugi udje grefhili, sakaj bi fe ne poftili ? Naj fe pofti oko neframnih pogledov, jesik ino uho fhkodlivih befedi; pa tudi ferze vfake pre¬ grehe/ 4 (Sv. Bernard.) Ako fe hozhemo Bogu vfhezh poftiti, mormo fvojimu poftu sa tovarfha p o b o 1 j f h a n j e , mo¬ litev ino milodarfhno (almoshno) s a to- varfhizi isvoljiti. Pofvetnesli naj sapufti fvoje navadne dobre volje, ino naj moli, namefto de bi v’ jajifte bodil. Poshrefhnik ino pijanz naj fe ofh- terij in drugih pojedin svefto vgiba, ino kar fi per- hrani, naj vbogajme da. Lakomnik naj neha od Ivojih dobizhkarij, naj od fvojiga blaga vboshzam daruje. t Shtimanz naj saklene fvojo gisclaflo nofho, )’ a i S r ® i mo sapufhenim bolnikam poftreslie. Pre- lheltmk naj sapufti vfe sapelive tovarfhije, namefto njih naj boshj i flushbo obifkuje. Tvdi sakonfki naj opuftijo le te fv. poftni zhaf fvojo sakonfko poftel (Joel2, 1 — 6.): naj shivi mosh, kakor bi shene ne imel, ino shena, kakor bi omoshenane bila. 1 akot fe bomo Bogu vfhezh poftili- fe ponishali, ino bomo prijeli, kar koli bomo profili. (PL 34 , 13 .) .SlomfUck, lirana e. n. — I. 8 114 3. Kdo fe je dolshen poftiti? Vfahi zlilo- vek, kateri jo v’ nevarnofti grefhiti; iuo v' taki Imo vfi. Veliko -vekfha dolshnoft |e natri kriftjanain poftiti Te, ker fe je Jesuf nafh Gofpod fam poftil, ino ker fv. mati katoljfhka zerkcv v’tretji zerkveni sapovedi poft sapove; kdor pa zerkve ne poflufha, je neverz ino ozhitni grefhnik. (Mat. 18, 17.) Nifo Je dolshni mefojeje sdersliati vfi nevarno boleni, katerim bi poftne jedi fhkodvale ; sakaj Jv. mati katoljfhka zerkev nozlte fkos pod: zhloveku flikod- vati, ampak pomagati. Ni dolshnoft flabim ljudem fi shivesha ravno tak ojftro tergati , kakor ljudem per terdni mozhi. Tudi kdor preteshko delo ima, naj Ji le toliko perterga , kolikor mu delo perpuftl. Alj vfi tajifti, ki fe poftiti ne morejo, ne Imejobiti tega vefeli, temu/.h naj po befedah fv. Avgufhiini jokaje jedo, ino teshave fvojiga ftanu v’melto pofta llogu darujejo. 4. Veliko je kriftjanov med nami, ki vfi mefe- aheljni vprafhajo , sakaj bi ravno mefene jedi o poftnih dnevih prepovedane bile, faj mefo ni farno na febi flikodlivo? — Ravno sa to, ker je mefo fedesh pregrefhnolli; ino kolikor vezli zhlovek meta posheli, toliko vezh fi mora v’ tajifti 111 f ertergati. — Naj fi ravno mefo farno na febi fhkod' ivo ni, fhkodliva je pa nepokorfhina do fv. matere katoljfhke zerkve. Tudi jerebize, katere fo Israelzi v’ pufhavi jedli, nifo bile Jame na febi fhkodlive, pa savolj njih nepokorfhine ino poslirefhnolfi, veh fv. pifmo, jim je fhe mefo med šobim tezhalo. i nl> oni fo she od njega vmirali. (IV. Mos. 11, 33.) 'fak v mira vfakisnu nepokornimu kriftjanu , ki ob pre¬ povedanih dnevih me'o je. njegova nepokorna du~ liia. — Veliko je den denafhni mehkushnih kriftj a ' nov, ki vfi oflaftni toshujejo , de fo jim pofto 0 jedi filo fhkodlive. Le redko fo take toshb« refnizhne, pogofto pa lashnive. Šali fhtlrje nd a : de n/, hi v’ llahilonfki fusbnofti, Daniel s’ tvojim 1 to v ari hi, fo n a m e Id o mefa fozhivja jedli, na med 0 vina vodo pili, ino veliko lepfiii na trupli, do» l modrejfhi na dufhi bili od vfih drugih , ki fo kraljeve rnise sniveli. (Dan. 1.) Vadi tedai, o krilijo* fvoje rasvajeno truplo a’ poljani po malini bolj 11 a 115 o|liro shivlenje; nc boj fe , de bi oflabei, Ihe le bolj mozlieri bofh prihajal. 5. D odi kridjanain le pod vfe preteshaven do- sdeva; de jim je pa z h prehudo tefhim biti, Ihvarajo fe. Alj ravno sa to je poft, de ga zlilo v ek obzhuti, ino le fkos njafpokori. Tudi sdra- vilo je grenko, ino vender ga bolnik mora piti. v Kdor hozhe sa meno priti, naj lam febe satajuje, in hodi sa men6.“ (Mat. 16, 24.) „Nebefhko kra- ljeftvo filo terpi, jno le tajifti, ki fi sa-nj persa- devajo, ga bodo dolegli." (Mat. 11, 12.) Ako fe pa popolnoma poditi ne morefh, pertergaj fi faj, koliko samorefh. 6. Snajde fe tudi med nami kridjanov, in pa ne malo, katerim je poft prašna rezh:fe mefojeje sdershati, je jim le fmeh. Alj ljube dufhe! s’ takimi nikar ne potegnite, sakaj oni fo puntarji soper fv. mater katoljfhko zerkev. Kakor je semlja v’ darim tedamenti Rorela , Datana ino Abi- rona s’ vfimi njihovimi tovarfhi »hive posherla, sa to , ker fo fe zhres zerkveno oblžft Mosefa ino Arona povsdigvali: ravno tako nefrezhen konez bodo vfi safmehovavzi fv. matere katoljfhke zerkve vseli, sakaj: „Kdor zerkev sanizhuje, famiga Boga sa- framuje.“ (Luk. 10, 16.) III. Dufhe kerflianfke! ne samudite fv. poda, ako skelite priti enkrat v’nebefhko fvatovfhino. ,Skos pofvetne pojedine in dobre volje de fi persadevali temu fvetu ino hudimu poshelenju dopadi, lkos pod ' n tamofvoje satajenje fvojimu nebefhkimu sheninu dopadi perpravljajte fe. Glejte, kako fe je vfmilen Jesul savoljo naf želih fhtiridefet dni ino nozhipre- po “, kaj je vfe sa nar predal, tudi dal sadno \aplo tvoje kervi: vi bi fe pa ne mogli kofhzheka me a tvegati, ne shlize kuhe fi pertergati! — 4 So- viashmk nafhiga isvelizhanja, hudo poslielenje, nikoli ne pozhiva; satorej krishajte ga s’ svedini podam, t e bote grehu odmerli, ino Jesufu fveto shiveli. Amen. * 8 m XXI. Druga poftna nedelja. Od duhovfkiga shivlenja. Jesuf fe na gori /premeni. Mat. 17, i — 9. Kdo bi verjel, de je med nami, bi fkupaj shivi- mo, fe gledamo, delamo, ino govorimo, de je med shivimi na semlji toliko mertvezov. Oni fzer na trupli shivijo, pa na fvoji dufhi fo mertvi; sakaj vfaki zhlovek ima dvojno shivlenje: telcfno, po ka¬ terim njegovo truplo — duhovfko, po katerim nje¬ gova dufha shivi. Ako ravno duhovfkiga shivlenja s’ telefnimi ozhmi ne vidimo, nam ga vtiider Jesuf, nafh nebefhki uzhenik, v’ tvojih naukih raslaga, ino denefhni fv. evangeljfki pergodbi tajijtiga podobo pokashe , kako velizhaflno de je. I. V. 1 — 3. She bliso terplenja, ktero bo tudi nje¬ gove ljubesnive apoflelne plafrilo, jim hozhe. preden ga bodo vmirati gledali, enokoliko fvojiga velizhaftva pokasati ino obzhutiti dati. Vseme tvoje nar perve tri apoflelne, ino v' flran na vifoko goro jiii s' lebo pelja. Na goro pridejo, moliti sazhnejo. Vef samaknjen moli Jesuf pred njimi, ino fe sazhne fvetiti. Obras njegov kakor fonze lija , kakor beli fneg fe njegovo oblazhilo fvetll. Le ena fveiloba ino gola zhaft ga je: njega gledali je nebefhko vefelje. — Oj glejte, dufhe moje! kaj vfe molitev flori; semljizhana k’ nebefam povsdiguje ino vfig® prav po nebefhko fprenuni. Kdobi‘ne shelel tako moliti, v’ tako nebefhko drushno priti, kakor Jesuf med Mosefa ino flija. ki fla fe njemu v’ nebefhki , zhafti vfa fpremenjena perdrushila. — Mosef, ftari pravizhen boshji mosh, vajvoda ino poflavodajz is- voljeniga Israelfkiga ljndflva, kateri je toliko lepig* od Jesufa odrefheuika per petnajft fto let naprej 117 govoril in pital. — Elija, on nar pervih ino imenit- nejih prerokov eden, ki lo vezh fto let naprej Mefi- ja napovedvali, njegovo shivlenje, terplenje ino fmert popifovali: ta fta bila isvoljena mosha, ki fta fe s’ Jesufam vfim fpremenjenim na gori sa odre- fhenje zeliga fveta pogovarjala. — Tudi bogaboje- zhim dufham fe vezkkrat enaka frezha ino miloft boshja sgodi, ako fvoje ferze v’ revah ino nadlogah fkos molitev v’ Boga obernejo, ino, kedar jim po¬ magati ino Ivetvati ne more zeli fvet, prijatelam boshjim fvoje potrebe v’priprodinjo isrozhijo. Naj fi ravno telefne ozhi ne vidijo Mosefa, ne Elija, ne drugih fvetnil;ov, ki bi fe s’njimi pogovarjali: vidi in flifhi pa njihova dufha, katero boshja miloft to- lashi, rasfveti ino podpira, de pametno sazhnejo, ftanovitno peljajo ino frezhno konzhajo, zhefar fo fe podftopili. Molitev je leftviza ali lojtra nebefhka, po njej grejo nafhe potrebe pred Vfigamogozhniga, po njej pride od njega boshja pombzh: tudi mi vefelje v’ molitvi vshivljamo, kakor na gori s’ Je¬ sufam fv. Peter, Jakob ino Janes. V. 4 — 6. Pozhivali fo oni trije po ftorjeni mo¬ litvi, kar sazhnejo vr,bivati nebefhkiga vefelja flad- koft. Vefelje fhe nikdar okufeno jih je obhajalo; pa fhe le okufli fo ga, vfi ftermeli, ino she fe onadva fveta mosha odpravljata. Petru, ki je bil dobra dufha, fe filo toalii is tega prefrezhniga kraja. Vef poln vefelja Jesufu rezlie: „Oj Gofpod! kako dobro je tukaj prebivati; naj poftavimo tri fhotorje (ute): eniga sa tebe, eniga sa Mosefa, eniga sa Elija, de le tukaj oftanemo,** Pa Peter fe ni fpotnni!, de na semlji nebefa biti ne morejo. t She govoril je !,r. ter ’ ,^ ar pride fvetel oblak, vseme Mosefa ino h lija, ino mozhen glaf is nebef od Ozheta doleti: ». e l e ,no i ljubesnivi ,Sin, ki mi zhres vfe dopade, n]ega poflufhajte!« Vfi ftrahoma kuzhijo , od fvete groše prepadeni molijo, dokler jih Jesuf fpet po- tolasln, rekozh: „Le oftanite ino ne bojte fe.** — l^akor mi fkos molitev s’ Bogam govorimo, tako , govori Jesuf s’ nami fkos vdajanje dobrih mifl, go- vori tudi ozhitno Ikoš fvoje uzhenike. Bodi nam s.itorej befeda Ozheta nebefhkiga vtelej na millib. ,->jega svefto pofhvfhajte!« 118 V. 7 —{). Naj fi kerfhanfka dufha flie tako svetlo moli, fhe toliko fladkoft v' Tvojim duhovfkitn sliiv- lenji' obzhuti, tudi to ne more smirain oftati. Ona nebefhka ura mine, ino fpet je zhlovek v’ fre li famotniga fveta, kakor popred. Ravno tako fe je apoftelnam godilo. Kakor liitro Te jim J esut oglati, ni bilo njegoviga velizhaftva viditi vezli. c Sam pred njimi Hoji, ino le is gore fpravlja. Gredozh jim prepove nikomur tega, kar fe je na gori pred njimi godilo, povedati, dokler ne vmerje ino od fmerti ne vdane. Malokteri namrezh bi bil samogel le to ne- befhko fpremenitvo sapopafti; veliko bi fe jih bilo nad tem mefhalo, ki fhe nifo perpravleni bili, toljki- ga kaj obzhutiti. — Lepo pofvarjenje je to vfim brumnim' dulham , de naj ne rasiiafliajo vfiga, kar v’ Tvojim I»rzi obzhutijo, vfim ljudem; sakaj vfe fveto bozhe ; biti pred malovrednim fvetam fkrito. Ke^ trem isvoljenim Tvojim uzhenzam je Jesuf Tvoje velizhaftvo pokasal: le redkim naj tudi vfaka duflia fkrivnofti fvojiga ferza rasodeva, ino farno takim, ki To dufhe po. volji boshji, ino ki molzhati snajo, kakor trije apoftelni, ki nifo tega nikomur povedali, dokler ni Jesul’ od fmerti vflai. Pofvetni ljudje ne vejo, ino obzhutiti ne morejo, kar brumna dufh® vfe zhuti ino sve; hudobni fe ji pofmelmjejo , 1’Iabi pa fe le motijo, sa to, ker shivlenja duhovfkigaprav ne posnajo. .Srezhen pa je, kdor shlahnijo Tvoje dulhe, kdor bogatijo dufhniga shivlenja, vredno Iposna, ino sa tajifto potrebno fkerbi. II. Ljubesnivo je gledati juterno sarjo, ki fe r6sh- nata vfa zhres hribov vifhave poliva: fhe ljubesnivfh 1 je viditi fonze rumeno, katero ponozhne teme pre- sliene, in s’fvojo slato luzhjo vfe rasfvetli. Rad fe tvega zhlovek safpane nozhi, kader fonzhno sarjo sagleda: fhe rajfhi vgafne prishgano luzh, ako njem® ljubo fonze pofveti. Glejte! ravno taka je s’naliti 1 ® duhovfkim ino telefnim shivlenjam. 1. Zhlovek, v’pofvetno vef sakopa*’ fzer na trupli shivi, alj f p i p Q duhovi ko; 111 ako fe uozhe sbuditi, bode na vfelej »bleshal, i® 0 na vezimo duhovlko shivlenje safpal. Ne bo rasvefelil nad juterno sarjo dnhovfkiga shivlenja da semlji, ne bo fe rasgledal fonzhne fvetlobe vezhniga shivlenja po Imerti. — Ino koliko med nami jih ni she na tako visho pomerlo! Enim fe ne fpoljubi pollufhati boshjih rezili, drugim moliti mersi, tretje groši k’ boshji flushbi hoditi. Poftiti fe nozhejo, pofvetnih fladnoft fe lozhiti ne dajo; ne puftijo fe sdramiti, nozhejo vrtati, ne pogledati proti ljubim jutri, debi vidili, kako lepo fe shari nova fvetlo- ba beliga dne, de bi oshiveli v’ novo duhovfko shivlenje, ino vftali is fvojiga grefhniga fpanja. ,,Imajo ozhi, pa ne vidijo, imajo ufhefa ino ne flifhijo." (Mark. 8, 18.) „Ura je she, is fpanja vrtati, klizhe takim fv. Pavl, de vershejo od febe dela teme, ino oblezhejo oroshje fvetlobe/ 4 (Rim, 13, 11.) 2. Kakor fe lozhi mlado jutro od mrazhniga vezhera: tako le lozhi od shivlenja na dufhi mert- viga zhloveka shivlenje b o g u 1 j u h n i g a k r i ft- jana, ki po duhovfko shivi. Poflufhati boshjo befedo, le te odsgorni nebefhki glaf, je bo- goljubniga nar flajfhi vefelje; preminil jo vati boshje refnize je njemu nar ljubfhi poflovanje ; 1'vo e ferza nad boshji mi nefkonzhnimi dobrotami ino lepotam; rasvefelvati, je njemu nar vekfhi fladkbft. K’Bogu povsdiguje fkos molitev fvoje ferze, hvali Ozheta zhres vfe dobriga, njemu potoshi fvoje teshave, njemu isrozhuje fvoje potrebe; med angelzi ino fvetniki v’Tvojih miflih biti, je njegova nar Ijubea- nivfhi tovarfhija. On fzer hodi s’ tvojimi nogami po semlji sa Jesufam, alj v’ duhi je s’ Jesulam v’ Ivetih nebefih , she gleda, kakor trije apoftelni na gori, nebelhkiga vefelja juterno sarjo. Ml SrezIien, (1^14* l ° fVBt ° § oro P ride ' ino na la P di prebiva." pa je ona fv. gora, ki nal’ ? °K S 1 F - U * , e v ’ n e b e f h k o, ino nam f v e t- ° o shivlenja vezh n igakashe? Isvoljeui gora, le maloKdaj obifkovana, le vezhi del flabo lposnana, j e brumna pohoshnort, je andohtliva mo- 1 ev. Una naf od posemeljfkih rezhi krnfhi, naf povsdigne blishej fvetih neber, naf odložili pofvet- nimu trufliu, ino perdrushi angelfkimu vefelju. • okos Pravo gobcshnoft ali andoht fhe le zhlovek 120 po duhovfko oshivi, s’ Bogam govori, ino Bog fe njegovinm ferzu rasodeva. Tukaj fe zhlovefhka dufha v’ fvoji pravi lepoti ino zhafti vfakimu brum- nimu ferzu pokashe, kako imenitna de je. — Oj! kaj fte ve vfe pofvetne lepote s’ vfo fvojo drago kupleno nofho? Nizh, kakor prah ino pepel proti lepoti Jesufovi, v’ kateri fe je apoftelnam na gori perkasal. Ino njemu prelepimu je zhlovek v’ zhafti fvojiga duhovfkiga shivlenja podoben; sakaj fatn Jesuf njemu daja fvojo fvetloft. Oj ferze zhlovefhko! ako lepo biti shelifh, le gledaj, de fe Jesufa, fvojiga gofpoda, ne lozhifh, ino njega nikoli ne sgublfh. 4. Po kateri poti pa pridemo v’ to isvoljeno duhovfko shivlenje? Ta je ojftra pot pofta, ino famofvojiga satajeuja. t Skos po- shrefhnoft ino pijanotl duhovfko shivlenje vmira: fkos poft ino tresnoft fe podpira. Ljudje, ki shivijo, de bi jedli ino pili, fi kratek zhaf delali ino igrali (I. Kor. 10, 17.), le po shivinfko shivijo; le fkos satajenje fvojiga oflaftniga poshelenja fi pot v’du¬ hovfko shivlenje nakapamo. 5. Kako tovarfhijo fi moramo is vo¬ lj iti sa duhovfko shivlenje? Kakor fo bili trije apoftelni na gori v’ prefveti tovarfhii Jesufa, Mosefa ino Elija, ki fo od boshjiga kraljeltva go¬ vorili: tako mora tudi naflie vefelje biti, fveto pifmo premifhlovati, katero od njega govori, brumue bukve brati, ino fe od fvetih rezhi pogovarjati. Truplo vfaki den je ino pije, de farno febe shivi, alj dufha per vfim tem mora medleti. Boshja ref- niza ino praviza je duflini shivesh, s’ katerim bo tudi po fmerti shivela. Vfe pofvetno blago, i> 10 vfo telefno perpravo zhlovek na fmertni polteli sa- pufli; kar pa ve ino sna, vfe lepe vednolli in° 'Jaftnofti, s’ febb v’ nefkonzhno vezhnoft ponefe. Oj sabftojn pafete vi pofvetneshi fvoje truplo, le- potite pregisdaflo fvoje telo, ako fvoje duhovfko shivlenje v’ nemar puftite. Le eno shivlenje j e ’ katero na vezhno oftane, ino to je duhovfko. / J , e ena hrana ali fhpisha je, katera dufho vezhno sbivk ino to je vefel glaf milofti boshje, kateriga nam j® Jesuf pernefel, ino fam Ozhe nabefhki na g° rl poflufhati sapovedal. 121 III. Povsdignite vezhkrat, bratje ino feflre moje! proti nebefam fvoje ozbi, de v’ pofvetnofti ne ob- tezhite; podajajte fe radi na goro ferzhne pobosh- nofti fkos pod ino molitev , de dojdete v’ duhovfko shivlenje: nebefhko vefelje she tukaj vezhkrat vshi- vali ino okufhali bote. Szer ne obetam vam ne- prenehama nebelhkiga vefelja obilnofti; faj tudi sa Jesufa ino apoftelne je le ena vefela gora, veliko pa bridkih gor bilo, dokler fo bili v’ tem revnim shivlenji med nami. Prifhle bodo tudi sa val bridke ure ino grenke teshave; alj ravno to vam mora ozhitno kasati, de ne v’ minejozhi dobrovolji, ne v’ posemeljfkim blagi, ne med nesveftimi prijatli, ne na tem goljufnim fveti, ampak tamkaj v’ veli- zhaftvi Ozheta nebelhkiga, pred oblizhjam ljubiga Jesufa, v’ drushbi boshjih angelzov ino fvetnikov, tamkaj v’ morji neisrezheniga vefelja, kteriga ve¬ felja she ena lama kaplja je Petra na gori toliko prevsela — tamkaj v’fvetlobi vezhne luzhi, v’katero pridemo po duhovfkim shivlenji, tamkaj je dobro biti vekomaj. Amen. XXII. Tretja poftna nedelja. Od fvete vojfke. Jesuf hudi zli a isganja, ino fariseji njega ob¬ rekujejo. Luk. 11, 14_ 28 . II - vala Bogu, j 110 J esu |- ll l, os hjimu Sinu, ki je ouvsei md.zhu oblafl, de nam vezli fhkodvali ne “ or f p ’ , Ah ?. »jemu farni ne vdamo. Alj kakor je Jesul hudizlia premagal, mormo mi fvoje hude navade ino grefhue perloshnofti premagovati, fe s ovrashnikam nalile dufhe neprenehama vojfkovati: 122 sa to nam Jesuf v‘ denefhnim fv. evangeljl shiv isgled fvete isvelizhanfke vojfke pokashe. I. V. 14. Nefkonzhno pravizhen Rog je v' flarih zhafih dopuftil, de je peklenfki duh ljudi savolj greha obfedil; dal je hudizhu njih truplo v’ oblaft, de bi njih dufha refhena bila. Po tem fo lehko vfi ljudje 1'posnali, v’ kakofhni ftrafhni oblalfi de fo, dokler le odreflienika ne primejo. Jesuf, nafh is- velizhar, je prifhel, naf hudizhove oblafti odtel, ino kraljeftvo hudobije rasderl. To je on uzhil ino nam v’ djanju pokasal. kakor nam prizha denefheii Iv. evangelj. — Perpeljali fo mu revniga zhloveka, naj ga osdravi. lludizh ga je bil obfedil, ino nni niarn alisgovor odvsel; sa to fe mu je mutafl reklo. Jesuf mu vkashe s’ vfo fvojo boshjo oblatijo, fpra- viti fe is zhloveka. Ino glej! hudi duh sbeshi, mu- tez jesazhel govoriti, ino vfi ljudje fe zbudijo nad tem. — Isvelizhanfko je, kraljeftvo hudobije rasdi- rali, pa tudi teshavno, ker vfi hudobneshi fe sa-nj pofkufhajo, ino isvelizhanfke dela na hudo isvra- zhajo, kakor fo Krillufu hudobni fariseji Ho rili. V. 15. Terdovratnim, nevofhlivim uzhenikatn Judovfkiga ljudftva je filo merselo, de fo ljudje Jesufa savolj njegovih zhudnih del tako viToko Ihti' mali. Ozhitno ftorjenih zhudeshov nifo mogli tajiti; hozhejo jih tedaj ob fveto pofhtenje fpraviti, dobi ljudje Jesufa sa njih voljo ne Povili, temuzh njega le fovrashiti ino sanizhovati sazheli. „Kaj fe bote temu zhudili, tako sazhnejo eni is med farisejo^ ljudftvo od ftranej podpihvati: to je takimu lehko, ki lla fi s Belzebubam, s’ poglavarjam vfili hudi' zhov, na roke. Zhe on rezhe , hitro vifhnik hu- dizhov fvojiga podloshnika ifpodi. — Kaj pa taki zhudeshi, ino pa nizh, sazhnejo drugi fhtimanO' glavzi v’ prizho njega gnati; ako fi sa ref poflan Mefija ino boshji .Sin, kakor pravifh, na nebi nam pr zho daj.« — Gerdo je bilo sa ref leto ozb« fn ° sanizhovanje Jesufovih tako ljubesnivih dobrotnih zhudeshov, pa fhe ni bilo tako hudobno ino fhkodh' vo, kakor hinavfko, fkrivno obrekovanje, ki to ga Jesulu sa herbtam imeli. Sa to tudi J esllt 123 glafue o7.hitarje odloshi, iuo te befedlivih fkrive- shov loti. V. 17. ^Sovrashni Tariseji fo iniflili, de Jesuf v figa nizh ne bo vedil ; alj on, vfigavedozh, je njih hudobne inifli vidil, on njili lashnive belede JIi[hal, ino jiii je s’ lepo podoboj savihal, rekozh: J} Kaj le vam sdi, vi sviti modrijani, kaj bo s’ kralje- ftv r arn, v’ katerim sazhno poglavarje fvoje podlosh- nike preganjati? Kaj bode s’ hifhoj , zhe sazhenjajo prebivavzi eden drugimu fhkodo delati? Kraljeftvo bo konez jemalo, ino hifha fe bo poderla, ako fe taka sazhenja. Kaj pa bo shudizhovim kraljeftvam, zhe bi hudizh meni pomagal, Tvojim pa Ihkodval, dokler jes, kakor farni vidite, hudizhovo kraljeftvo rasdiram. Tudi med vami fo moshje, ki hudizha isganjajo; alj oni prizhajo, de fe to ne sgodi po liudizhovi, ampak po boshji mozhi. Glejte, rav¬ no oni, valhi domazhi, vaf bodo sa lashnivze imeli/ 4 V. 20. Rudezhiza jih obleti, ino vfi potuhnjeni omolknejo. Jesuf jih pa fhe na dalej prime, rekozh ; „\ko po tem takim hudizh hudizha isganjal ne bo, vi pa vender ozhitno vidite, de je na moje povelje isbeshal, tako fe je to sgodilo po boshji vfigaoblafti. Boshji perft vam tedaj po zhudeshih kashe, de fim vam jes boshje kraljeftvo milofti ino fvetofti na semljo pernefil, sa to, de ga rasfhiram, kraljeftvo hudobe pa pokonzham/ 4 V. 21. „A.ko fovrashnika dva fe bojujeta, bo le mozhnej premagal, bo [labejimu oroshje pobral, na katero fe je sanafhal. ino nja premoshenje rasdelil. Ravno to fim tudi jes fatanu ftoril, ki je d o s daj ljudi gofpodoval. On ne more biti moj pri- jatel ino pomagavz, ker fim jes njegov premagvavz : Kurir pa sa meno ne potegne, fe meni le vftavlja, kdor s’ meno ne dela, tajifti moje delo ras- , ,Y^ e te Jesufove befede fo hudobne ogovarjavze v shrvo sadete. Sadevajo pa tudi rraf, dokler Tvo¬ jih hudih navad ne premagujemo, ino s’ Jesufam, kakor njegovi svefti vojfhaki, kralieftva hudizhoviga ne 1 as d*ramo; sakaj shivlenje kriftjana na senilji mora biti neprenehama vojfka. 124 II. Vajvoda vfe hudobije je fatan, on ozhe pre¬ grehe, ki zhloveka v’ hudo sapeljati ino pogubiti sheli. — Vajvoda vfe fvetofii je KriHuf, on nafh is- veliznar, ki je hudizha premagal, ino tudi nat dufhne fovrashnike premagati uzhi. Vfi pravizhni fo Jesufovi vojfhaki, vfi krivizhniki fo pomagavzi hudizhovi. V’ zhigavi vojfki fino pa mi, bratje ino' feftre moje? Per fv. kerfli fmo fe pod bander Jesufov podali, fe hudizhu, njegovimu napuhu ino vfimu hudimu djanju, odpovedali; alj laflna veli naf toshuje, de fvoje obljube le flabo dershinto, de fe s’ hudim ne vojfkujemo sadofti ferzlino, ino fe damo preradi od sapelivofli premagati. Potreba nam je sato: nar poprej fovrashnike fvoje dobro f p o s n at i. 1. Premagal je Kriftuf fatana : on v’ peklenfkim bresdni perkleojen leshi (II, Pet. 2, 4.) , ino nam, boshjim otrokarn, fam od febe bres perpufhenja boshjiga vezh fhkodvati ne more. Kar pa on fant ne samore, to on fkos fvoje pomagavze poTkuC* 13 ! ino ima kakor Hrupna kazha 1'edem sapelivih glav, fkos katere v’ nalitim ferzi hude mifli, i n o pregrefhne s h el j e ( s h i n j e ) budi., ino nam nafhe laHne pozhutke fovrashne nareja, de fe mor mo s’ njimi vojfkovati. Le te Hrupne glave fovrashnika naflie dufhe je [edem glavnih ali poglavitnih grehov. Ene premagujejo prevsetne, gisdafle ali fhtimane mifli, de ifiiejo le hudobnimu fvetu dopafli, ino ne porajtajo, ali dopadejo Bogu ah pa ne; fe vifoko povsdigujejo, tako dolgo, de fe fpoteknejo, v’ Hrafhno globozhino krivizhnofli P 3 ' dejo, ino vfi premagam obleshijo, sakaj: „Napu» zhloveku padez perpravlja.“ — Drugi fe dajo p °' sem el j f ki mu blagu oflepiti, njihlakomno fe«? fe le bogativa vefeli. Sdravje, dobro veH, tudi dufho fo perpravleni dati sa fvetel, okrogel dnar, ali sa pefhizo malovredniga blaga. — Tretje » z hi Ha JladnoH sa vfi m prerseme, jim pamet fkali, jim sdravje popazhi; prefnellvanja neopuftij 0 ’ dokler dulha in truplo kouez ne vsemeta.— t Shtei' te p e kleni' k a n e v o f h 1 i v o H ali s a v i d tako l°' 125 vrashno veshe, de ne samorejo frezhniga polek febe Ines shalofti viditi, ne bres snotrajniga vefelja ne- frezhniga gledati. Oni tako dolgo drugim vfe hudo shelijo , de fami febe vgnobijo od lame selene ne- vofiilivofti.— Pete goni poshrefhnoft od mise sa miso, od pijazhe do pijazhe; nesmerno piti in jem je njih fon ert, sakaj: »Njih Bog je trebuh “ — Sliefte fovrashna je s a kuha, jih pika s’vlako, fhe tako malovredno rezhjo, tako dolgo, de jim huda navada dufho vmori, laften sholz pa truplo salije. — Kar jih fhe tem fovrafhnikam oftane, tilfe saduizh lenoba v’ nemarfhno fhkodlive samude potlazhi, de fi ne persadenejo ne sa zhafno lrezho, ne sa vezhno isvelizhanje, ino obedvoje sgubijo.— dejte , ti fo tajifli dufhni fovrashniki, kateri zhlo- vefhko ferze premagajo, ako fe njim prav sveflo ne brani. Ni fe nam toliko bati liudizha, kakor laftniga liudobniga poslielenia, sakaj: M Vfaki bo fkufhan, kedar je od fvojiga poshelenja vablen ino vlezhen ; kedar pa poshelenje fpozhne , rodi greh; greh pa, kedar je ftorjen, porodi fmert.“ (Jak. 1, 14, 15.) Z Kujmo tedaj sveflo fami nad febo, de naf sno- trajni fovraslinik salesil ne bo. 2. 'Vender bi fhe sa nat ne bilo tako teshko snolrajnih fovrashnikov fvojih flrahovati, ako bi polek njih peklenfki fovraslinik na semlji svu- najnih pomagavzov ne imel, katere v’ mello febe po fveti pofhilja, sapeljavati nedolshnih ljudi: ino taki fo vfi hudobni sapelivzi. Kar hudizh ne samore, to oni borijo. — Eni naf plafhijo s’ po«- fvetno fhkodb, ino nam zhafn dobizhek ponujajo. IJrugi nam fladke befede dajajo, ino naf s’ per- lisvanjam v’ fvoje sanke saplelajo. Bolj ko fo fkri- vajni, nevarnejfhi fo. Gorje zhloveku, ki v’fvojiin ferzi eno ali drugo hudo poshelenje redi; hudobni zhlovek mu ga ho podpihal, ino premagan bo v’ poguhlenje peljan. — Oj, koliko premaganih ino fspeljanih je tudi med nami, ki vklenjeni v’ fvoje hude navade sa slialoftnim banderam pogublenja hitijo, fe ne vojfkujejo s’ Jesufam, ampak le nje¬ govo fveto kraljeftvo rasdirajo. Oj ljube dufhe, ve s’ Jesufovo kervjo drago odknplene, sakaj ne sa- puftite hudobne derhali hudizhovih fushnov, sakaj fe ne povernete k’ Jesufu , ki vaf vabi pod fvoj bander, ino vam ponuja (Vojn pom6zh ? llastergajt« fvoje pregrefhne sanke fkos leto fveto velikonozhno fpoved: svelio jo opravite, sapuftite grefhne navade; vsemite oroshje, ki vam ga Jesuf ponuja, ino terd- jio saupajte v’ nja , sakaj: „Mi samoretno vfe po tajiflim, ki naf lerdne llori.* (Tit. 4, 13.) 3. S’ katerim oroshjam pa bomo fovrashnike fvoje premagali? Pervo oroshje, ki nam ga Kriduf fam isrozhi, je zbuja nad farnim febo, de •naf fkuflinjava ne salese, ino zhe fe naf 16ti, de jo hitro premagamo. —Drugo oroshje je fveta mo¬ litev, katera nam da a ferzhnoft ino mozh , de fe fkufhnjave ne vltrafhimo, ako fe naf ravno prime. „Zhujte ino molite, pravi Jesuf, de v’ fkufhnjavo ne padete.* (Mat. 26, 41.) — Tretje oroshje j« vredna pogofta prijema fv. sakramentov, ki ftare dufhne rane poželijo, ino naf sa nov boj v’ dobrim mozhne ftorijo. „Ysemite boshje oroshje, de fe bote samogli ob hudim dnevi braniti, ino v’ vfih rezheh popolnoma oftati. .Stojte opafani s’ refnizo, ino oblezheni s’ oklepam pravize. V’ vfin rezheh vsemite v’roke fhkit vere, s’katerim sa- morete vfe ognjene pfhize nar hudolmejfhiga ogafiti; vsemite shelesno kapo isvelizhanja, ino mezh duha, kar je befeda boshja. Y’ vfih molitvah molite v’ duhu, ino v’ tem zhujte bres vfisa prenehanja,* 4 (Ef. 6, 13-18.) 4. Kako Cenam jepasadershati, da frezhno premagamo? .Skrivna, pa slata vodba alt regelza, fkufhnjave premagati, je ta: „Zhlovek! » e posabi, de fi flab , dokler fe hude perloshnofti Ih® lehko ognefh; zhe fi pa she v’ fkufhnj avi, fponii' 1 fe, de fi mozhen sadoili po milofti bosbji, ki le podpira, de hudo premagafh.* Nar potrebnej oroshje, Tvojo duhovfko vojfk° frezhno peljati , je ftanovitnoft v’ dobrin 1 ' de fe ne damo v’ hudo saverniti, ako fmo enkrat tajifto frezhno premagali, sakaj; „Le kdor bo do konza ftanoviten, bo isvelizhan* (Mat 24,13.) fi ravno hudi duh fvoje metlo sapufti, pravi Jesuf/ ino fe po drugot poda , ilkat per ljudeh fvojiga p rL " bivalifha , fe vender hitro poverne, perpelja ledei« fkufhnjav fhe hujlhih od lebe, fe loti sopet zblo* 127 »efhkiga ferza, v’ katerim je she prebivati navajen, ino zhe le jim premagati da, poprejne grehe fpet ponovi, v Pili fedem hudobij fe mu v’ ferze safede , ino veliko flrafhnej je takiga grefhnika ftan, kakor je bil pred fpreobernjenjam , ki je tako flabo ino kratko.“ Kakor po befedah Jesnfovih en nezhilt duh fhe fedem hujfltih sa febo pervlezhe, tako ena pregreha drugi vrata odpira ino zhloveku pobolj- fhatije s-hujfha. — Saftbjn fe nam je sanafnati, de bi fvoje hude navade premagali, zhe fe svello ne trudimo , vfe hude mifli in shelje kmalo v’ sazhetki satreti, fe vfake grefhne priloshnofti fkerbno ogniti, sakaj: „Samore li zhlovek sherjavzo v’ fvojim na- rozhji fkrivati, de bi fe njegovo oblazhilo ne vnelo ?“ (Prip. 6, 27.) III. Ljube dufhe! ogledujmo fe pogofto na Jesufa, fvojiga nebefhkiga vajvoda, ino poglejmo, kako ferzhno fe je on vojfkoval s’ fvojimi fovrashniki, dokler jih je premagal. Premagali bomo s' boshjo pomozhjo tudi mi. Žlie je ravno malo svetlih boj- vavzov pod Jesulovim banderant; „Ne boj fe, mala zheda, pravi Jesuf, sakaj dopadlo fe je vafhimu Ozhetu vam kraljeftvo dati." (Luk. 12, 32.) Svefto le dershite njegovih fvetih naukov, sakaj: „Shiva je befeda hostija, pravi fv. Pavl, mozhna ino ojftrejfhi, kakor na oba kraja ojfler mezh ; ona feshe do lo- zhenja dufhe ino duha, fklepov ino rnosga, ino je Iposnavka mifl ino ferzhnih shelj. w (Hebr. 4,12.) Skos rnozh befede boshje lovrashnike fvojiga isve- 1-hanja premagamo. — Zhujte, kako vifoko je evan- geljfka shena Jesufa pozheflila, ino njegovo frezhno mater povsdignila; pa fhe vifhej povsdigne Jesuf nal, ako boshjo befedo poflufhamo, ino tajifto ohra- nemo. Dro, refnizhno (sa ref) frezhni fo vfi, ki fe sa veto vero, sa zhednoft ino zhiftoft ferza sveflo voj kujejo: njim je perpravlena nesvenliva krona vezhne premage ino zhelti. Amen. 128 XXIII. c Shterta poftna nedelja. Od modre gofpodarnofti. Jesuf nahrani 5000 mosli. Jan. 6 , 1 — 15 . ”Vfe, kar na semlji lese in gre, IVojiga shiveslia ifhe. Dober Ozhe nebefhki fvojo bogato roko od¬ pre, in vfe preshivi, maliga zherva kakor imenit- niga zhloveka. c Sebi potrebniga sblvesha ifkati je dal nelkonzhno moder jStvarnik neumni shivini na- toren nagon, ki jo sa shivesham vodi: zhloveku pa je dal um ino pamet, de fi lehko fam potrebniga shivesha najde. — Kako naj kriftjan sa froje potrebe fkerbi, nam vfmileni Jesuf po denefhni Iv. evan- geljfki pergodbi pokashe. I. Sbe tretja fpomlad ali vigred fe je omladila, kar je Jesuf nebefhko kraljeftvo isvelizhanja na seinlji fliirati sazhel. Velela velikonozh fe blisha, trume ljudi vlezhejo na prašnik v’ Jerusalem, ino fe gre- d6zh Jesufu glafijo, — llavno fe tudi njegovi uzhend snidejo, ki jih je bil boshje kraljeftvo osnanovat raspoflal, ino njemu vfi veleli perpovedujejo, kat fo vfe v’ njegovim imeni ftorili. (Mark. 6,31.) V. 1. Jesuf fe s’fvojimi jogriv’kraj poda: zhres Galilejfko morje, ki je salo mefto Tiberias dofega* lo, fe rezhe v’ zbolni s’ njimi prepeljati. Unkra) morja fi Jiozhe s’ fvojimi pridnimi tovarfhi pozhi*>; ino fe s’ njimi bolj natenko pogovoriti. Pa tudi tam pokoja ne najde, sakaj ljudje sa njim hitijo, g a na fuhim sopet oblujejo, ino v’ nja tifhijo, naukov saflifhati, ino zhudeshov viditi, ki jih je delal. •— Jesuf fe vsdigne fhe na vifhi famoto , gre na goro, ino tamkaj fe s’ fvojimi uzhenzi vfede. Mnosh7- e ljudi sa njim perfopejo, ino fenafhiroko okoli nj e ž* po bregi kroshijo. 129 V. 3. Lepo je gledali boshjiga paftirja tamkaj v’ lihi pu!'havi med Tvojimi ovzhizami fedeti; viditi, kako fo vfi ljudje, le eno uho in eno oko, v'fvojiga nebefhkiga uzhenika obernjeni: nar lepfhi je pa njegove "fvete nauke poflufhati, ki tezhejo is nje¬ govih boshjih uft shelnimu ferzu, kakor zhifta voda is hladniga ftudenza shejnimu truplu. V. 5. Vezherno lonze fe she osira, opira fvoje sadne sharke po vifokih hribih, ino Jesuf uzhiti neha. Nahranil (nafhpishal) je njih dufho s’ isve- lizhanfkimi nauki, pa tudi lazhno truplo hozhefvoj shivesh imeti. — Uzhenzi Jesulu rezhejo, naj ljudi odpravi, de fe na nozh pod ftreho fprhvijo, ino shivesha prefkerbijo, dokler v' pufhavi dobiti ni kaj. —Jesuf fe po trumah Tvojih poflufhavzov ogle¬ da , ino ker vidi, koliko jih je, rezhe Filipu: ,,Kaj fe ti sdi, Filip! kje bi toliko kruha kupili, de bi fe vfi ti najedli ? K Filip, ki fi ni vmiflil, de ga Je¬ suf le pofkufha, njemu na ravnofl: odgovori: „Sa dve fto denarjov (25- tolarjov) ne bo vfakimu le en grishlei; kje bi fe tukaj toliko kruha vselo." — Tako dog zhloveka doftikrat pofkufha, njemu po¬ magati tako dolgo odlaga, dokler prav oz iituo po- kashe, de bres boslije pomozhi pomagati ni. V. 8. Andrej, ki lta fi s’ Petram brata bila , fe oglafi ino pove Jesufu, de je fzer fantizh tukaj, ki ima pet jezhtnenovih kruhov, pa dve ribi (bleso njim sa vezherjo.) Alj to in pa nizh sa toliko lazhnih ljudi. Tako fe Andreju vidi alj vfe drugazhi Jesuf obeme. „Hezite ljudem, vkashe fvojim uzhenzam, naj te po lepi seleni ledini (trati) \fedejo.“ Okoli pet tavsheut fantih mosh rasen shen ino otrok, ki jih s lebo imeli, fe jih je okoli po mehki travi vleglo, ki je tamkaj shidano raftla. Vfi Jesufu na roke gledajo, kaj de bo ftoril. , O. ^ esu f vseme kruhov pet s' dvema riba- ma v fvoje prefvete roke, povsdigne k’ nebefam Tvoje o/.hi, pokashe ljudem, od kodej vfe dobro pride, poshegna ino sahvali Ozheta, tako lepo, dle je vlim ferze gorelo: ino sdaj fvojim jogram lomi, kof sa kofant podaja, vezli ko jemlejo, fne vezli oltaja, med rokami jim raftejo boshji dari. Od pet kruhov ino dvii ribiz jih jesarov je; vfi fe najedo, ino vender ne fnejo. — Tolika je obilnoft ^Slomfliok, Urana e. it, — I. ^ 130 bogaftva ino shegna boshjiga: tolika imenitno!! ziiudesiia, ki ga O/.he Tiebeffaki, ravno kakor Jesur v' pufhavi, tudi vfako leto per naf ponavlja, 1« farno, de le mi sa-nj ne smeilimo. Is eniga serna jih prirafte po dvajfet, po petdefet; is ene peThiza (pefii) femena, kteriga v’ rodovitot seniljo vfejemo, polne vose fterneniga (shita) domu perpeljamo. Jesar ino jesar let she vshiva miljovrov ljudi od fadii te setnljo, ino fhe nikdar dofehma! ni sa vfim shivesha smankalo, Oj prefrezhnt otrozi, ki tako bogatiga ino pa toliko dobriga Ozheta v’ ne¬ belih imamo! — Zhe pa vender vzhali flradamo, fmo farni krivi, de * boshjimi darmi prav n« ravnamo. V. 12. Jesuf, kedar vidi, de fe she vfim jefTi vtema, kruha in rib pa dovolj oflaja, vkaslie uzhen* za m oflanke zhedno pobrati, de v’ ftrat ne pridejo!. V’ jerbafe jih rezhe podevati, de bi ljudftvo prav ozhitno fposnalo, kako zhudno ga je Bog nafitib Le farno pet kruhov je bilo, in pa dve ribi, zhefar J)i fhe en jerbat poln ne bil, sdaj pa apoftelni desn- fovi oflankov dvanajfet jerbafov sverhama naberejo. Kdo bi fe nad tein zlmdesham od velelja ne ras.o- kal, kdo bi ne hvalil na vef glaf vfigamogozhnig® Boga, vfmileniga Jesufa, ki je tako" dobrotno ra- sodel fvojo boshjo mogozhnoft! V. 14. Ljudje sa.hncjo eden drngiga jafno gle¬ dati, ino vfi kmalo befedo gnati, rekdzh: „Je sh« gotova refniza, de je ravno teuzheuik, ki nam j 8 toliki zhudesh floril, tajidi obljublen Mefija, kate- riga she tako dolgo zhakarno, ino na semljo sheliin (l ' Kaj velja! vsemitno ga s’ febo v' Jerusalem, ino sa .Tudovfkiga kralja ga rasosnanimo , sakaj: boljfhig* ino mogozhnejiga kralja od njega ne najdemo, k* bi naf tako zhudno sbivil, kakor on.“ — Tako lo ske¬ leli ino fhe shelljo pofvetni ljudje farno le kako pofvetno ino dubovfko gofpodfko, katera bi j lil bres viiga njih truda zhafno ofrezhila; sa vezhno . pa. kar je vender pervo in nar bolj potrebno, i l “ je mala ali zelo nobena fkerb. Ravno sa to je Jesau is med njih minil , ino fe na goro zhiito fam mol' podal. Na pofveten, ampak kralj kraljeftva n,; ' befhkiga hozhe on biti, ino naf s’ tem uzhi: nar pred nebefhko kraljčftvo ino njegovo pravi* 0 ’’ 131 vTo drago vam ho perversheno,« (Mat. 6, 33.) Kdor pa k farno pofvetno kraljelt vo bogaftva, zhalti, kra- ljeltvo ohladi ih dobrovolje ifhe, nebelhko pa v ne m ar pulti: tega tudi Bog sa pulti , kakor Jesuf irtnoshizoi ll« Vafha nar vezhi fkerb, ljubi bratje in feltre ! ki Vam v Fe siiive dni toliko fivih lat napravlja, toliko¬ krat zhelo puti, je fkerb sa potrebno premoshenje. Hozhem vam denef tri perpomoge fvetvati , ki nami jih Jesuf fam v’ denefhni fv. evangelj ki šgodbi pokashe. Le teh fe morte sa zelo fvflfe shivlenje prav svelto dershati, de vam pomagajo, - zhafno in vezhno frezhno shiveti. Perva perpomoga je brumnabogahojezha molitev.-^ Ako’ fonze ne fjalo , ino nebefhka rofa ne rofila, tudi semlja rodila ne bo. Saltojn fe bo zhlovek trudil, zhe Bog njegoviga dela ne poshegna. Vfako delo Bogu isrozhiti, preden fe sazhne; vfako delo Bogu perporozhiti, kedar fe neha: tako fe bo Shegna boshjiga rasvefelilo. „Molitva gre gor, pravi fv. Avgufhtin, ino boshje vfmilenje pride dol. l)e je ravno nifka semlja, vifoke pa nebela, vender Bog zhlovefliki jesik vflifhi, ako on zhifto vhft ima. K — Mefenz ino svesde na nebi pijejo od fonza fvojo Iuzh, nii pa imamo vfe le od Boga. Vfaki sdihlej fape,- vfaki grishlej kruha, vfaki ferktej vode: vfe je boshji dar. „Kaj imafh, kar bi rie bil prijel:' vprafha fv. Pavl; ako fi pa prijel, kaj fehvalifh, kakor de bi ne bil prijel ?« (I. Kor. 4 - 7.) In ko¬ likokrat mi nehvalesbni berazlii na pragi Ozhetat liebeflikiga toliko njegovih darov savshivamo, pa ie vender dobrotnika’ fvojiga zelo ne fpornnimo, neumni shivini podobni, ki pod drevfefam fad sa- vshiva, in na drevo ne pogleda, od kteriga fad pada. Pred jedjo Boga, de nam poshegna, pro- liti po ledi lepo sahvaliti ga r vfe to mi radi posa- ’ dokler fe vender jelti in piti vfelej o ptaviin zbali [pomnimo. — Jesuf je kruh v’ roke vsel, je posbegnal ino sahvalil, preden ga je ljudem rasdelil. ako bi morli vfi gofpodarji in gofpodinje, vfi hifmii visharjt ftoriti v’ prizho fvojih domazhih. Uzlrenzi 9 * fo vfelej pred jedj(> s' .Tesufam molili, po jedi hva- leshno pefm sapeli , preden fo od mise v (tali; ino ravno to fveto navado bi morli tudi podloslmi s’ fvojimi predpoflavlenimi imeti, sakaj: w Omisje, pravi fv. Krisoflom , katero fe s’ molitvijo sazhne, s' molitvijo neha, ftradalo nikdar ne bo.« — Boshja dobrota je vfaka nozh , ki ,o pre pirno, vfaki den, ki ga doshivimo: vfako jutro s molitvijo posdraviti, v’ molitvi iti vfaki vezher fpat, to dopade Bogu ino zelo shivlenje kiifljana v’ molitev pofvetL „Alj jelle ali pijete, naf opominja fv Pavl, ali kaj dnigiga delate, vfe k’ zhefti boshji ftorite (1. Kor. 10, 31)i sakaj v’ njemu shivimo , ino fe giblemo, ino fmo.“ (Djatv. ap. 17, 28.) Druga perpomoga vam bodi pridna, marliva delavno (i. Kdo bi (e ne z udil Jesufu boshjinto 4 Sinu, ako ga vidi v' denafhnim fv. evangelji s’fvojo vfigamogozhnofljo s’ petimi kruhi in dvema ribama vez h od pet tavshent ljudi nafititi, zhe pomifli, kako fi on v' fvoji mladofti s’ laftnimi situli kruh Bushi, ino s’ tvojim rednLarn, fv. Joshefam, tžfhe. Lehko bi njemu bilo bres vfiga dela shiveti, sakaj njegova je semlja ino nebo,' zeli fvet in v e premoshenjej alj hotel je nam pokasati, kako fi naj vlaki s’fvojimi rokami kruh flushi. „Zhlovek je sa delo rojen, in® piiza sa letanje.« (Job. 5, 7.) Ravno sa to pravi Iv- Pavl: „Kdor nozhe dedati, naj tudi ne je« (II. Tefal- 3, 10.) Lenoba perpravi zhloveka alj v’veliko fi r0 ' mafhtvo , alj v’ veliko krivizo ; ona je mati vlih hudobij. Delavnoft ohrani zhloveku sdravje i |10 dobro veft, mu perpravlja shivesh in oblazhilo, S a varje krivize , in mu poifhe dobrih prijatlov sadofh- „Kjer fe svefto dela, j e vfiga dovolj.« (PriP' 14, 23.) Perpomoga tretja naj vam bo modra g°' fpodarnoft. Ozhe nebefhki poshegna deloddo' vefhkih rok, ino perdelke toli o pomnoshi, dej« zhres potrebo perpravi, ino lehko sa flabeji zt>?! e perhrani. Al) kolikokrat zhlovek ravno s’obilno") 0 fvojo frezlio sapravi, ino boshji shegen, alj Ikos la ' k innolt alj sapraviivoft, potrati. c Škop lakomnes® fvoje perdelano blago sakiepa, ga" febi in drug" 1 ! vshivati ne da; alj ravno njegova lakomno!! jo s i,|V i mol, ki mu preleshano blago fneda. „Lako |1,n ° 1.33 je korenina vfiga hudiga.“ (I. Tim. 6, 10.) — Ne- fkerben sapravlivez vezh zhes potrebo satrati, kakor perdela, in ne pomifli denef, kedar vfiga dovolj ima, de bi sa jutri perhranil, ker bo morebiti ravno tega ftradal, kar sdaj ponidama trati. Sapravlivoft je gotova vjima, katera po malim zhloveku vfe premoshenje poshre. Prav po kerfhanfko perhranliv ali fbparaven zhlovek pof-hrani, kakor je Jesul' sa- povedal, kar mu zhres potrebo oftaja , ino vfepo- f-hranjeno na dvoje rasdeii: en del radovoljno vbogim ino potrebnim rasdaja, drugiga pa febi sa filo ob- dershi, ker bodo hudi dnevi naftopili. In kako pre- inoshen je taki kriftjan! Na semlji fe je s’ potrebnim { irefkerbel, de sa potrebo v’ roke vseti ima; v’ ne- >efih fi je napravil dolshnika farniga Boga, kterimu je pofodil, kar je revnim rasdajal, ki mu bo po ftokrat vfe povernil. Ino kaj njemu v’ toliko frezbo pomaga? 'Vfe to mu pernefo le te tri svefte poma- gavke: molitev, delavnoft ino modra gofpodarnoft; le one sa zlilo veka frezho v’ fvojim krili imajo. III. Oj ljuba dufha! imej fi malo ali veliko, bodi fi Hana kmefhkiga ali gofpofhkiga: le s’ vfirn sa dobro vsemi, ino vefeli fe, de tako dobriga Go (podarja v’ nebelih imafh, ki raji zhudesh naredi, kakor bi fvoje steke flushabnike v’ lili bres pomozhi sapuftil. Le ne posabi ga, ampak v’molitvi fe s’ njim opominjaj, kakor le pogovarja dete s’ fvojim ljubim o/betam. Moli , de bo imelo vfe tvoje delo fpeh ; profi, do bo dobilo vfe, kar savshijefh , pravi tek: sakaj , vfe je na boshjim shegni leshezhe. — Ne sanafbaj fe na pluje shule, debi "tebi na njih sadofti kruha perraflo: ^ H . to Y°, 1,10 bres fkerbi le na fvojih laftnih rokah * u ' [ - sapravljaj ponidama, ako Ozhe ne- oelhKi tvoje delo poshegna : zhefar je denef prevezh, j m orebiti jutri premalo. Kar letof perhranifh, >o tebi drugo leto ravno prav. — Imej pa tudi sa v oge vfmilene roke, dajaj vbogajme, kolikor pre- morefh, m tudi ti hofh od Boga obilno mero prijel. «odi fi v frezhi ali nefrezhi, le na te svetle tvoj« ponjage tri: na molitev, delavnoft in golpodarnoft 134 nikar ne posabi: one ti bodo tukaj na senilji zhafnq frezho pernefie, po fmerti pa vezhno isvelizhauje. Amen. XXIV. Peta poftna nedelja. Ocl pofhtenja. Jesuf /e sa fvoje pofhtenje fhufha. Jan. 8* 46 — 59 . A" ar imenitnej blagd na fyeti je pofhtenje in dobro ime: bres njega je zhlovek ravno to, kar je rpsf^ bres siilahniga duha. Le premalo, in pa doflikrat po nefpameti sa tajifto fkerbimo. ,Se sa fvoje po- 1'htenje modro potegniti, naf Jesuf v’ denefbnim {v, evangelji uzhi, I. V. 46. Ni ga na semlji zhloveka, ki bi bres v fi¬ ga greha bil: vfahi mora s’ ponishnim zeftnarjain (zolnarjam) na fvoje perfi vdariti, rekozh: „Gofpod! bodi meni grefhniku vboden!« Le Jesnf, boshji t Sin, je samogel v’ prizho fvqjih fovrashnikov rezhi: „K-do is med vaf mene more greha obdolshiti ?« Hudobni fariseji fo hotli Jesufa ob polhtenje djati, de bi ljudje na njegove nauke vezh ne porajtali; sa ta fe je, Jesuf nad njimi ozhitno potoshil, jih vprafhaje: ,jSakaj nq verjete, kar vaf uzhlm, ako vam refnizO raslagam, ino verh tega fhe druge ljudi meni motite!* Ako fim jes malopridn, ino moj nauk nizh ne veljaj fprizhajie mi! Vi meni nobene krivize fkasati ne samorete, poflufhati mojih naukov pah vender no- zhete; sa to je kriviza pe,r vaf. jVfoj pauk, P raV ' Jesuf, ie boshji nauk; sa to ga vfakj boshji 7.h\o ve ' rad oofiufha. Vi ga poflufhati nozhete, ino to prizha* 135 de po boshji volji nifte* — Tabo le fe hudobniga ferza dobriga nizh ne more prijeti. Ako hozhemo, de bi fe naf befeda boshja prijela, nam je popred fvoje ferze ozhiftiti potreba. V. 48. Zhcdno fe je Jesuf sa fvoje pofhtenjo pofkufil; alj toliko gerdej fo njega vifhi Judov ob- nefli. Ker mu nifo vedili kaj drugiga rezbi, fo ga kleti sazheli. „Kaj bofh ti naf nzhil , fo djali ; kaj tebi she nifmo povedali, de fi t Samaritanz (krivo- vern malopridn zblovek), ino od hudizha obfeden, ki te je v figa smolil Tako delajo vfi malopridni opravlivzi. Nar popred lashejo, in kedar fprizhati, kar fo rekli, ne morejo, preklinjajo. Varimo fe jese ino lovrafhtva, sakaj to bi tudi naf v’ toliko krivizo perpravilo. V. 49, Kakor hudobno je bilo obdolshenje Ju- dovfko , de je morlo Jesufa v’ shivo saboleti; tako pohlevno, kakor nedolshne dufhe , je bilo njegovo sagovarjanje. „Jes nifim od hudizha obfeden, ja djal j faj vidite, de hudizha isganjam. Nifim krivo- vern t Samaritanz, ampak jes le uzhim, fvojiga Ozheta fpodobno zheftiti, de fi ravno vi mene tako hudo obrekujete, ino meni s’fvojimi gerdimi hefe- dami zhaft jemlete. Pa naj le bo, faj jes febi no- zhern fam zhafti dajati; daja jo meni kdo drugi, in ravno tajifti bo Ibdil, ako jes prav govorim , ali pak vi. Režite, fovrashniki vi! kar hozhete, do mo- jiga nauka; de ga ravno sanizhujete, vam vender per refni/j povem, de frezhen je, kdor fe tajifiiga dershij on ne bo vezhne fmerti olvufil.“ Kaj je bolj- fhiga , kakor vezhno shivlenje? Kaj tedaj bolj po- trebniga, kakor befede Jesufoviga nauka dobro fposnati, ki vezhno shivlenje v’ febi imajo? Alj terdovratnik raji vekomaj vmerje, kakor de bi od fvojiga nafprotnika kaj dobriga vseh Jesuf pravi, de. Kdor fe bo njegovih naukov dershal, bo veko¬ ma] sliivel: on od dufhniga shivlenja govori — Judje 1° pa le od telefniga hotli saftopiti. „ Poglej, jo vli ferditi nad njim befedo sagnaii, ali nifi ti at 7, hlovek? Kdo je bil pravizhnej, kakor Abraham ^ kdo bolj fvet, kakor preroki, in vender fo pomeril; ti pa pravifh, de ne bo vmerl, kdor le tvojih naukov dershi ? Morebiti hozhefh vezli biti kakor 1 'q oni ? Kdor fi pa fi ?“ Tak je perpravlena 136 fovrashno ferze, nar refnizhrieji befede na lash po¬ javljati, ino nar boljfhi dela na hudo isvrazhali. Alj pravizhen mora ftanovitno Tvojo nedolshnoli, kakor Jesuf, prizhati. V. 54. Nikdo ne more biti Tam Tebi prizha. „Ako bi fe jes fam Thtimal sa boshjiga e . rvo oblazhilo je 1 j u b a p o n i s h n o ft. Ako je kralj vef krotek ino ponishen, koliko bolj morafh biti flie le ti v’ vfim tvojim sadershanji ponishna. Tvoja nofha bo naj pofhtena, ne gisdaha ali ofertna; tvoje govorjenje naj bo pohlevno ino (podobno, ne pa prevsefno ino neframno; tvoje djanje naj bo krotko , ne pa fhtimano in rasujsdano. „TJzhite fe od mene, pohleven Jesuf pravi, kako fim krotek mo ponishniga ferza, ino vi bote najdb mir fvojirn d niham." (Mat. 11, 29.) Kakor ftotnik v’ Kafarnavi, *udi ti njega s’ temi ponishnitni befedami fprimi: 144 w O Gofpod, jes nifim vreden, de pod mojo ftreho grefh , rezi le s’ en6 befedb, de bode moja duflia osdravlena!" Le v’ enim ponishnim ino pohlevnim ferzi kralj potiishnofti rad prebiva, sakaj: „On je sopernik napunnjenim, pravi fv. Peter, ponishnim pa gnado daja." (I. Petr, 5, 5.) Drugo oblazhilo je prava gorezha ljubesn, Glej, kako je Jesuf tebe ljubil, de je dal fvoje shivlenje sa tebe; fiie smiram on tebe tako ljubi, dc k’ tebi priti ino s’ tebo prebivati sheli. Vlako fv. obhajilo je nova shiva prizha njegove nefkonzlme ljubesni. Alj tedaj ne safluslii tudi od tebe zhes vle liublen biti? t Skashi njemu fvojo ljubesn ne straš¬ nimi obljubami, temuzh s’ svefto dopolnitvijo nje¬ govih fv. sapoved. „Kdor moje sapovedi dershi, pravi Jesuf, te je, ki mene ljubi. Ako pa kdo me¬ ne ljubi, bo moje belede dershal, ino tudi moj Ozhe ga bo ljubil, ino midva bova k’ njemu prifbla, ino per njemu prebivala." (Jan. 14, 21—23.) Tretje oblazhilo je ftanovitnoll v’ dobrim- Judovfko ljudftvo je na denefhni den s’velikim gb' lam Jesufa zheftilo; alj pet dni po tem je fhe hujfld pred fodnikam vpili: ,,Krishaj ga, krishaj ga!“ Ni¬ kar, de bi tudi ti, kerfhanfka dufha! le sdaj [pove¬ dal, fvoje ferze ozhiftil ino fe s’ Jesufam fpravib kmalo po veliki nozhi fe pa sopet v’ nezhiftoft, j es0 ' fovrafhtvo , ino v’ druge poprejne pregrehe podal- „Tajifti, uzlii fv. Basili, kateri k’ teletu ino kervt Gofpodovi perftopi, ne fme le farno biti vfiga tega zliift ino proft, kar truplo ino dufho omadeshuje: o# mora tudi na snanje dati, de je grehu, temu fv etu ino fam febi odmeri, sa to, de bo Bogu fanti m« shivel po Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhimu." J esU . hozbe biti tebi sveft, le tudi ti njemu s% r efl ofta’ 11 ' „Kdor bo do konza sveft oPal, bo isvelizhan." (m at j 10, 22.) Tako svefto ino zhedno perpravleni obh® jajte, ljubi kriftjani! s’ fvojim isvelizharjam f vel _ veliko nozh, ino le ti fveti velikonozhni dnevi va , bodo slati dnevi milofti boshje. Sveto refhno l e bo vafhim dufham, kar je uebefhka rofa ino f° lizl ’!‘ luzh zvetezhim rosham na polji. S’ ljubim mlad)' letam fe bo omladiio tudi vafhe brumno shivleift^ ino fveto zvetje zhednofti bo s’ fvojim shlahnim, ham dobrih del vafhe shivlenje napolnilo. ’ 1 145 bate shiveli vezli farni, ampak ljubi Jesuf bo shivel s' vami; sakaj: „Kdor savshiva moje mefo , ino pije mojo kri, pravi Jesuf, te ima vezhuo shivlenje: on. oftane v’ meni ino ]es v’ njem, ino jes ga bom obu¬ dil pofledni dan.“ (Jan. 6, 55 — 57.) III. Ljubi kriftjani I ni fvetejfhiga zbala , kakor fo ti fveli velikonozhni dni; ni pa tudi bolj potrebno , fvetih rezhi premilhlovati, kakor v’tem fvetim veli¬ kim tedni. Premifhlujmo tedaj tudi mi v’ tem fv. zhafi pofebno tri rezhi. — Pervizh: Nebela fo bile nam vfim saperte: alj Kriftuf je prifhel, ino nam jih je miloftno fltos fvoje terplenje ino fmert sopet odperl. Na to naf pomni fveta zerkvena fhega denefhne zvetne nedelje, kedar duhovnik s’ krisham na sapehrte vrata trikrat poterkajo, ino jih potem odprejo. D r u g i z h: Isvelizhar pride ravno tak v' vlako zhlovefhko ferze Ikos [veto obhajilo, de bi hudo nagnenje v’ tajiftim saterl, grefhne navade isgnal, kakor je v’ Jerusalemfki tempel fliel, ino nefpodobne barantavze is tajiftiga ravno denefhni den istiial (ispodil). Zhlovefhko ferze hozhe on sa prebivalifbe imeli, tajifto s’ fvojo gnado napolniti, ino nebeihko shivlenje v’ njemu safaditi. Kako potrebno je tedaj, le pofebno k’ fvetimu velikonozhniinu obhajilu vredno perpraviti. Tretjizh: Prifhel bo fhe enkrat Kriftuf po vfe fvoje, kedar bo velika nozh nalbiga vftajenja in le sazhelo novo jutro fodniga dne. Oj! blagor nam, ako mu pojdemo tudi tiftokrat s’ vefeljam naproti, kedar ga bomo s’ snamenjam fv. krisha v’ velikim velizhaftvi na oblakih priti vidili. Oj, de bi bili vredni njega s’ vfimi isvoljenimi velizhaftno posdra- viti tudi tiftokrat, rekozh: „Hofana! bodi vifoko posdravlen, ki pridefh v’ imeni Gofpoda, de naf popeljaih v hifho fvojiga Ozheta, v’ nebefhki Jern- 8aletn! K Amen. \A' VI. V e 1 i k o n o z h n a n c d e 1 j a. Ocl vftajenja. 14 ;; Bi ■umne shcnc per Je s uforum pokopalijku Mark. 10, 1—?. Si f^trafhna je nevfmilena fmert, ki nam nafhe ljubo itariilie, brate ino fellre, prijatle ino snanze pobčre. Shaloftno jih na sadnim poti k’ pogrebu [preminio, ino v hladno krilo mater’ zherne semlje sagernemi). Kavno tako shaloftni To tudi Jesufovi uzheuzi na velik petek fvojiga preljubesniviga u/.henika pokopali. -j Fa sa vfako pravi/.hno shaloftjo The enkrat lepflii veielje nahaja, kakor sa desham fvetlej fonze polije* Jesul' niertev pokopan je sopet shiv od fmerti vftsl, je rasvetelil tvoje prijatle; rasvefelil je tudi naf, ker nam je obljubil, de bomo enkrat od fmerti vftab tudi mi, ako s’ njim pravizhno shivimo, ino poboslmo vmerjerno. Vfiga t ga velela prizha je fveta velika nozh, ino lep isgled denefhni fv. evangelj. I. Dober prijatel je vezli vreden, kakor shlalien kamen; on nam oftane do tmerti s veli:, pa fhe tud 1 po fmerti ne bo posabil na naf. Takih dobrih i' 50 refnizhnih prijatlov je imel Jesuf med moshkim, l' i)0 vezh pa med brumnim shenfkim [polam, med kate¬ rim [o nar imenitriej bile; Marija Magdalena — M a ' rija, Jakopa apoftelna mati, ki lle fi bile s’ lesu- fovo materjo v’ shlahti, ino ^Salome, mati dvii !iar ljubesnivfhih Jesufovih uzhenzov: Jakopa velikig 3, ino Janesa evangelilia. Mile lolse fo te [vete slie» e v' velik petek vezher na Jesufovim pogrebi tozhii«, drugiga shlahniga mašila nifo perpravleniga imele’ njemu fkasati sadno zbali. Pa kakor hitro je sap 1 /' vedan prašnik minil , posno v’ faboto vezher, g 1 '®!" dobre shene, drage dithave od mire ino aloje 147 pit, dt; hi Jcsnfovd telo, kakor je bila sa vfe imenitne merlve (podobna navada, v’ shlahno mašilo djale. Glejte; kako lfepo je, sa mertvimi fiariflii, shlahto in o p rij a tli dobre dela opravljat. To ih e je sdaj prav!) dufltezhe mašilo, ki fe k’ fv. nebeiam vsdi- gnje; to prizha pravo kerfhanfko ljubesn , ki tudi Ih C po fmerti shivi. V. 2. Sa velikim petkam je velikonozhna fabota haftopila, Judov nar inienitnei godvanje. 4 Srez,,en t,dhod is Egipta obhajali fo. Vlako delo je bilo to tlen ojdro prepovedano; fhe dalej pota kakor dva tavshent flopinj le iti Imelo ni. Tak ojltro je bilo dudam prašnike pofvezhovati sapovedano. — Jesu- l'ovo telo je te dan v’ pokopi pozhivalo ; tudi br,umne Shene fo s’ sapitfhenimi nzhenzi tiho djale, ino po Jesuiu milo shalovale. Komaj nedelje, perviga dne po faboti, dozhakajo. S’ fvitam vred fe fpravijo od doma, vsemejo shlahno mašilo, ino grejo fkps safpa- no mefto na prodorje. She fe juterna sarja v’ njih lblsnih ozheh osira. — Oj slati juterni zhaf, kateri fi ga ne safpi: nebefhko vefelje nam v’ ferze vliva, kakor brumnim shenam na fveto velikonozhna jutro. V. 3. Ravno je sazhelo ljubo juterno fonze is sagor vdajati, ino po lepim sel eni m verti deniti, v‘ katerim je bil Jesnf pokopan. Shene fe fkali blisha- jo, V’ katero je bit novo isfekan njegov pokop ali grob. „Kaj bo, fo djale, filo velik kamen je na grobi, kdo nam ga bode odvalil ?“ Ino nifo fhe is- govorile , kar vgledajo, de je kamen odvaljen, ino pokopalilhe odperto. Nagloma v’ od erto votlino ftopijo, gleda,o sa Jesufovim truplam; alj ni ga. Angela bushja fe njim v’ nebefhki fvetlobi perka- sheta. Shene ju vgledajo, ino odermiio. — Tako ve- ° nam ve7 -hni Bog vfe nafhe bridkodi pre- vsdigne, ako le per njemu s’ pravim saupanjain pomozhi lihem o. 4 Svojiga angela nam on, zhe ravno n e Vidama , pofhle, ki naf potolashi', kakor preftraf Ihene slične per Ješufovim pokopalifhi. l i i* r* , *J§ e j ov eden na delnim kraji v’ belim r> >.azhi i Ledi, ino vef prijasen prav po nebeihko 7i rme7 r 1 ® s ^ e , ne . 0 g°vori. „Ljnbe , shene , je d ja' r fe ne bojte, faj arenfkiga, ki lo luka Na/ tonorili. Vetu , noga bi Je -uia vam ga fovrashnil i krishali ino mertvimi ? Knj hote ifkale shiviga tiie 1f 148 Glejte rute (ruhe, tenzhize) fo Ihe tukaj, v’ katere je bil savit, njega pa ni vezli; on je slie od fmerti vftal. Le hitro težite, to vefelo pergodbo njegovim sha- loftnim uzhenzam povedat, pofebno pa Petru, de fe mu ferze ohladi. Vfi ga bote vidili, v’ Galileji vaf bo pofebno obifkal , tam, kjer fte tolikokrat s' njim ve eli bili. ^Saj vede, kako vam ie vfe naprej povedal."'—Kako vefel glaf fo tnorle biti shaloftnim shenam le te angelove befede! Obljubim, de ni bilo lepfhiga jutra od jutra perviga dne, v’ katerim je vfigamogozhen 4 Stvarnik Adama vfiga nedols miga v’ lep vert postmeljfkiga raia poftavil, noter do pri¬ im dniga jutra fo dniga dne, v’ katerim bodo pravizhni, kakor Jesuf dcnefhno veliko nedeljo, zhaditno i» Ivojih pokopalifli k’ novima shivlenju vdajali. 0 kaj de bi bilo tako lepo in ljubesnivo jutro vdajenjat kakor Jesufovo, bratje in feftre moje, enkrat tudi sa naf! Na to naf naj denefhno Iveto godvauje opominja , ino fre/.hno vdajcnje dofezhi uzhi. II. 1. Pogofto tukaj na fveti hudoba en zhaf p 10 ' maga. Dodikrat pravizhniga s’ nedolshnimi 1'olsa* 1 oblitiga k’ pogrebu sanefejo, dokler fe njemu kri- vizhnik nad semljd debelo fmeji. Tudi nad krisha- nim Jesufam fo fe Hi ti mani fariseji ino Ivojogla' 1 " piftnarje pofinehovali : povsdigovalo fe je nad »F govim pokopani njih hudobno ferze. S’ velikim menam savalili, sapezhatili ino fhe s’ drashuj (vabto)) savarvali fn ga. Le po fkrivaje fo fe tam pa ta "' njegovi prijatli sa njim folsili. — Oj kako shaloft» J bi vender ta sa pravizhniga bila, ako bi s’ fmerti 0 »a vfi m po njemu bilo! Alj poglejte zhudo ! t Strafhe > 1 potref terdo 1'kalo smekini, rasvali fe sapezhale 1 ' 0 pokopalifhe nedolshno vmorjeniga, od drahii njeg 0 ' 1 varhi popadajo, fe hitro sopet od semlje poberaj"' mo v’ mefto leti jo, Jesufovim fovrashnikam pra vlt ' kaj de fe je sgodilo. Jesuf fe pa vef zhaftitliv vsdig« e ’ kakor mbgozhen premagavez pekla, finerti in llU ' dobije. Sallonj fovrashniki Jesufovi varhe s’dfl a f mi podkupijo, de bi legali, rekozh : „Mi fmo fp al1 ] in uzkenzi fo nam truplo vkrauli," sakaj nikdo P?' meten ne bo fpijozhim prizharn verjel. Saftonj ) 149 fovrashnim , nevernim Judam, Jesufovo vftajenje tajiti; sakaj Jesuf leje Magdaleni ino drugim brum- nim g h ena m perkasal’, on je s’ Tvojimi apoftelni vezh- krat govoril, je s’ njimi jedil ino pil, ino jih do konza preprizhal, de na novo sopet shivi. V’prizho lovrashnikov apoftelni ozhitno osnanujejo, de jeMe- fija, ki fo ga vmorili, od fmerti vftal. Poželim fveti fe raslega njih vefeli glaf, in tudi naf fhe den denafhen rasvefelijo befede fv. Pavla, ki pravi: „Mi vemo, komu verjemo. Ako Kriftuf ni od mertvih vftal, je saftonj nafhe osnanovanje, ino vafha vera je prašna Alj Kriftuf je od mertvih vftal, on per- vina fpijozhih. w (I. Kor. 15,17 — 20.) Oj kako kratko je bilo krivizhno vefelje Jesufovih fovrashnikov: fhe želih tri dni jim ni oftalo. Kako dolgo fe pa vefe¬ li jo, she tavshent in sopet tavshent let, Jesufovi prijatli njegoviga zhaftitliviga od fmerti vftajenja. Vefelimo te ga is zeliga ferza tudi mi, ki fvojiga odrefhenika ferzhno 1 uhimo ; sakaj tudi on je nam novo neisrezheno vefelje napravil, ker nam je ob¬ ljubil, de, kakor je on od mertvih vftal, ravno tako bomo tudi mi enkrat od fmerti vflali. „Jes {im vftajenjeino shivlenje, pravi on; kdor v’mene verje, bo shivel, de bi fi bil ravno she vmerl." (Jan. 11,25;) „iSa[h isvelizhar, uzhi fv. Gregor, fe je v’ fmert podal, de bi le mi fmerti ne bali; fkasal nam je pa tudi vftajenje k’nafhimu saupanju, de bomo tudi mi vftali. K 2. Vfe pofvetno fe pred nami v' prah ino pepel lpremeni, in tudi mi gremo eden sa drugim mater zherne semlje gnojit. Naj fj bo kralj ali berazh, ftar ali mlad, pravizhen. ali krivizhen, vfakimu je Vfigamogozhen fmert perfodil, rekozh: „Prah fi bil, mo v prah fe bofh povernil. c< (I. Mos. 4.) Pa Vfiga¬ mogozhen naf ne bo v 1 trohnobi vekomaj puftil. On, ki vftvari is segnitiga serua lep mladi klat — on , ki is male pizhke (drevefniga serna) veliko drevo prerod:; on bo tudi nafhe mertvo truplo enkrat obu¬ dil ino prenovil, Bog je pokasal enkrat-preroku E ^ e,) 'p lu . ve ! iko polje, polno mertvafhkih kolli: ,,Kaj fe ti sdi, Bog preroka poprafha, ali fhe bodo kdaj te kolli oshivele? K M „Jes ne vem, mu prerok odgovori, to farno ti vefh.“« »Prerokuj, je Bog K zehjelu vkasal, prerokuj vfim tein fuhitn koftem -, 150 iiio tezi: Jes itozhem fapo v’ vaf purtili, de hote nshiveie; jes vam hozheni silile dati, iiio pudili, naj vaf mefo orade ino kos h a obda. S’mojim duham vaf hozhem oshiviti, ino peljali v’ obljubleno ile- sbelo." (Ezeh. 37,)' „Ne zbudile fe temu, pravi Jer suf, sakaj pride ura, de bodo vfi, Ki po grobih fpijo, gl : af c Sina boshjiga &aflifhali, ino tajifti, ki ga bodo saflifhali, bodo sfiiv.eIi.(Jan. 5, 25.) Naj li ravno uathc truplo sverina rasterga, naj njega morje poshre, ali semlja povsliije : Bog bo sakli/.al, ino vlako bo dalo to tvoje nasaj. O p ra v izbe n! ti, hi lepo svetlo sa Jesufam liodifh, ne boj fe vezli vmreti, sakaj Jesuf, tvoj isvelizbar, sopet shivi — s’njim bolh oshivel tudi ti, iuo pojdefh, ki fi dobro doril, k’vdajenju sbivlenja. (Jan. 5, 29.) .Smert je tebi le pot k’ tvojimu ljubima Ozhetu, hladno pokopa- lifhe le pozhivna podeljza sa tolikim terplenjani, trohnoba je le prenovlenje tvojiga rahliga trupla sa novo vezimo sJiivlenje, sakaj: .Sedajno melo in° kri ne moreta v’ nebela, ino drolilivo ne more ne- firohliviga deleshno biti. „Sa to fe ftro.hlivo truplo vfeje, de bo neftrohlivo vdalo." (I. Kor. 15,43.) Tolashi fe . vbosHiz! v’Tvojih tesliavah s ? prihodnim vdajenjam, kakor brumen Job, rekozh: „Yein , p e moj Odrefhenik shivi, ino de bom pofledni den is semlje vdal, ino bom sopet s’ fvojo kosho obdan, ino v’ fvojim mefi fvojiga Boga vidik Ravno jes g a bom vidil, ino moje ozhi ga bodo gledale: to sa- upanje v’ mojim ferzi leshi." fJob. 19. 2 — 28.) b‘ a ' (Jala, 19, 2 — 28.) gor tebi ? ako veliko, pa vencler vfe voljno poter- ]iilh: sakaj , kakor zliaditlivo je bilo Jesufovo telo, bo tudi tvoje — kakor fo fe fvetile njegove fvete ran®, fe bo tudi fvetilo tvoje terplenje. Kakor fo fe an¬ geli per Jesufovim vdajenju v’ lepi nebefliki podob' mladenzhov perkasali ravno tako vfi omlajeiii » bodo enkrat isvoljeni roke podajali. (Mat. 22, 30) 3. Alj de fi bomo ravno vfi od frnerti vdali, vender ne bomo vfi frezlino fprernenjeni. Ako l® flabo, pokasheno feme vfeje, tudi lepa fetev israfl* ne bo. V kakavi hudobii bofh pokopan, v’ t a " 1 bolh tudi is semlje fhel. Is eniga pokopalifba bojno vidili vdati dva: eniga po nebefliko fpremenjenig* k’ vezhuimu sbivlenju, drugiga po peklenfku pft ut \ luga k’ vez.mumt pogublepju, sakap: „Tajidi, katei' 151 fo dobro ftorili, pojdejo k’ vftajeuju shivlenja, ta- jifti pa , kateri io hudo ftorili, k’ vftajenju obfodbe.“ (,Fan. 5, 29.) t Slifhali bomo preklinjat nefpokorjeni- ga grefhnika v le fvoje ude, ki fo mu toliko gerdobe krivi; Clifhali pa tudi hvaliti brumno dufho tvoje po nebelhko lepo telo, s’ katerim fi je toliko velizhaftvo sallushila. Vidili bomo isvoljene snanze in prijatele le velelo f-hajuti, ki fo eden drugiga na tem fveti v’ dobrim podpirali: gledali pa tudi hudobne edniga pred drugim beshati , ki l'o' v’ shivlenji radi eden k’ drugimu sahajali, ino sapelivo tovarfhijo imeli. Vfe pregretima vefelvanje hudobnih fe bode v’ shaloft, vfe zhalno terplenje pravizhnih fe bo fpremenilo v’ vezimo vefelje sa dufho ino telo, III. Preljubi moji bratje in feftre ! ki fhe donet ve¬ lelo velikonozh, le te zhaftitlivi god Jesufoviga vftajenja, fkupaj obhajamo : tudi nat bodo fkoraj po¬ kopali — ene tukaj, druge, fam Bog ve, kam. Vender fe bomo enkrat sopet stri d 1 i, kedar pride tajifto zhudno jutro nafhiga vftajenja, Vidili fe bomo sopet, pa kako? Shaloftni ali veleli, frezlmi ali ne- frezhni ? To je donef imenitno , potrebno prafhanje sa naf. Kako bo nafhe shivienje, taka bo nafha Intert, ino kaki vtnerjeino— pravizhni ali krivizhni, bomo tudi vftali — frezlmi ali nefrezhni. —, Gle te, ljube dufhe! sdaj fo dnevi vftajenja sa vfe ftvari, dnevi duhovfkiga vftajenja tudi sa naf, Žela natora vftija od fvojiga simlkiga fpanja, vlaka ftvar sopet v novo o s 1 i i v 1 j a , ino marfkateri grefhnik, ki je mo- reoit zelo leto v' fmertnih pregrehait fpal, fe sbudi laj o fv. velikonozhnim zhafi, fe (pokori in sazhne v novo sloveti, Vltanite tedaj tudi vi, kerfhanfke dufhe ! is ftariga groba fvojiga pregrefhniga shivlenja, oshivite fvojo dufho a’ vredno prijetimi fv. veliko- 0 o zli ni mi Sakramenti. ino sazhnite v’ Jesufu v’novo shiveti ; sakaj: „Kakor jo Kriftuf, naf opominja IV. 1 av., fkos zhaft Ozheta od mertvih vftal, tako naj tudi mi v novim shivlenji hodimo. c£ (Rim. 6, 4.) JSe dajmo le vezli v’ ftare pregrehe sakopati, sakaj; „Kakor je Kriftuf od mertvih vftal, in vezli ne vmer- }o, iu imert dalejnima do njega oblafti: taku tudi nu, J5‘2 ki frno grehu odmerli, fe ne fmemo vezh v’ ftare navade poverniti, de ne bo pregreha v’ nalitim vmer- jozhim trupli gofpodvala." (Rim,6,12.) Premagajmo ferzhno vfe fkufhnjave, poterpimo s’ Kriftufam voljno vfe teshave; faj vfe le kratek zhaf terpi — en zhafek pa faj dolgo, tudi dolgo na tem fveti vezhno ne terpi. Redar pa pride veliko jutro nafhiga vftajenja, takrat bo konez vfiga zhafniga, ino sazhetik vfiga vezhniga, frezhen ali nefrezhen tudi sa naf. Kakor vezherno fonze sahaja, tako tudi vezhi del juterno vftaja: lepo jafno, ali pa v’oblake sakrito. Ravno taka bo tudi s’ nalitim fedajnim shivlenjarn ino pri- ltodnim vflajenjam. — Kedar fe nam bo enkrat fonze tega fveta ftemnilo , o de bi fe nam le prihodno jutro fodniga dne tudi tako lepo rasfvetlilo, kakor ljubimu Jesufu, ino njegovim prijatelam, debi njemu s’ angeli vezhno Alelujo prepevali. Amen. XXVJI. Veliko h ozhen pondelek. Od dobrih ino Plahih pogovorov, , Eva uzhenza na poti v' Emaus, Luk. 2‘h 13 — 33 . •^epo je gledati v 5 fpontladnim jutri shlahno du- Ihczhe roške zveteti: fhe lepfhe je viditi brum 1,e tovarfhe ino tovarfhize po pravizhnih potih pofh te ' no hoditi. Vefelo je flifhati gmetne ptize v’ seleni" 1 iogi prepevati: fhe bolj vefelo je pollufhati bruni« 6 pogovore, katere bogoljubni popotniki med f eb0 imajo, saka j v’ fredi take tovarfhije jp Jesuf fanti kakor je s' dvema uzhenzama hodil po perpove« denafhniga fv. evangelja. I. Kakor otrozi bres ozheta, kakor ovzhize bre* fvojiga paftirja, fo fe prijatli Jesufovi po njeg e ’ 153 fmerti na vfe kraje ras-fhli. Dopolnilo fe je prero¬ kovanje fv. pifma, ki govori: „ Padi rja bom vdaril, in ovze fe bodo rasfnkropile. K (Zah. 13, 7.) V. 13. V’ vezherki ravno tajilliga dne, v’kate¬ rim je Kriduf od mertvih vdal, da Kleofa ino nje¬ gov tovarlh vfa shalodna hudobno medo Jerusalein sapudila, ki jima je ljubiga Gofpoda vmorilo. V’ Emaus, v’ en terg nekaj zhes dve uri hoda od Jeru- salema, da fe podala, fi ohladit fvoje shalodno ferze. Zel pot fe od nedolshne fmerti Jesufove pogovar¬ jata, eden drugimu fvojo shalod toshujeta, in kakor sveda prijatla fe tolashita. — t Srezhen, kdor dobri- ga prijatla ima, de mu lehko vfe fvoje ferze odkrije! Shalod je le na pol shalod, vefelje pa dvakrat ve- felje, kedar fe svedimu prijatlu lehko pove. 4 Sam Bog v’ takih ferzih rad prebiva, ino jih s’ nebefh- ko tolashbb napolni, kakor vfmilen Jesuf ta dva uzhenza. V. 15. She da prezej dalezh od meda, ino bres ftraha fe bolj na glaf od Jesufa pogovarjati sazhneta, kar fe jima nesnan popotnik perdrushi. Posnala ga nida, alj on vef prijasn fe s’ njima v’ marne poda. »,K.aj vama je, ljuba prijatla! jih poprafha: vi dva morta kaj shalodniga med febo imeti, de da tako po- bitiga ferza. K Kleofa njemu s’ milim ferzam potoshi, rekozh: „„Ali nizh ne vefh, kaj shaliga fe je v’ Je- rusalemfkim medi v’ teh dneh sgodilo 'ž“ K „Kaj ta¬ kega ? K vprafha on. „„Nifi nizh flifhal, mu sazhneta obedva perpovedvali, od Jesufa Nazarenfkiga , ka¬ ko imeniten prerok je bil , kako je lepo uzhil , ko¬ liko zhudeshov doril, od Boga ino od ljudi vifoko ihtiman. t Saj fi vender mogel svediti, kako fo ga nalil 1 obladniki ino vifhi duhovniki k' fmerti obfo- “i l ’ lno na kriški vmorili. Veleli fmo ga bili, ker 11 j tn J e i obljubil, de bo fvojo Israelfko Ijudftvo odrclhil; tudi je rekel, de bo od finerti vdal. Pa she je donet tretji den, kar fo ga pokopali, ino mi¬ dva fhe nizh ne verna, kakor to, de fo ene sirene smed nafiuh davi (donef v' jutro) na vfe sgodaj k’ pokopalifhu n.ie, ino [ 0 nasaj perletele, povedat, de mfo njegoviga trupla najdle, ampak angeli fo fe jim pei kasah, ino prlzhali, de on sopet shivi. r i'udi nekoliko naliiih tovarfhov je po teni k’ pokopalifhu teklo : vfe fo ravno tako najdb, kakor fo shem? rekle. 154 njega pa ne. KK Tako fta nzhenza nesnanimu perjatlu fvojo teshavo potoshila, inoleshejje njima per ferzi. V. 25. „Oj kako fte vender nefpametni iu fln- boverni boshjim befedam, ki fo vam jih preroki boshji od nekdaj govorili tako jima nesnan pri atel v’ befedo feshe. „Kaj nifta fl Phala fvetiga pifma brati , kako fe bo s’ Odrefhenikam godilo: de ho moral veliko terpeti, ino de file le fkos njegovo terplenje in fmert fo bo njegovo velizhaftvo sazhelo? Le pollufhajta, njima na dalej preroke raslaga,kaj je she Mosef od isvelizharja napovedal, de ga ho laftno ljudftvo saverglo; kaj fo tudi drugi preroki od njegovi a terplenja ino frnerti govorili, de mu bojo roke ino noge prebodli, de ne bo zhloveku po* tloben; de bo fzer pokopan, pa ftrohnel vender no bo. Alj vam ni on fain pravil, kaj fe bo vfe s'njun godilo"? Tako ljubesnivo jima fv. pifmo raslaga, n® lama ne vefta, kdaj do terga pridejo. O kako lehki bi bili tudi nafhi poti, ako bi jih lepi pogovori krajfhali! V. 28. t Sonze je she v’ boshji gnadi sahajalo, in ljubesniv popotnik fe dalej odpravlja. „Oj. "j," kar dalej ne hodi, fta djala; pojdi s’ nama, bom verzherjal. Kam pa pojdefb nizoj, faj fe she mrazhi. Dober perjatel rad sa dobrim potegne, ino tudi 0,1 fe ne da dvakrat profiti. Na pervo befedo s’ npnj' 1 gre. Kar premoreta , mu poflresheta. Vfi trije g r ®l® sa miso ; pa onadva fhe ne vefta, koga med fe*’ 0 imata. Popotnik prime sakruh, gapofveti, ra- j' mij ino pred n ju polosbi; in kakor bi fe jima salve- lilo, na ravno tern Jesufa fposnata, ki med nji ,1,a fedl. Vefela groša ju opade, fhe befe.de nifta 15 rekla — kar minil je, in ga ni vezli med ■nj» l ) 1 ? > „Poglej fi le, sazhneta sdaj eden drugimu pravi| l > sa tega del nama je fer/.e tak od ljubesni do nj®§" gorelo, kedar je nama gredozh fv. pifmo rasla?* ^ Od velikiga vefelja jima ne da vezh fedeti. .Sp 01 * ma fe fhe tifti vezher v’ Jerusalem poverneta, fv.°l frezho ednajft apoftelnam pravit. Alj tudi om jima s’ vefelim glafarn naproti pravili, de je Go'P° refni/.hno od mertvih vftal, in fe je jSimanu 1 e ^ perkasal. Uzhenza sazhneta vfe na tenko P er Pj|j vedvati, kako fe je njima godilo ; ino fhe isgovo fe nifo j kar Jesuf v’ fredi med njimi ftoji, i‘ l ° 155 fkupaj obifhe. — Glejte, kako ljnbesnivo je pofhte- nih tovarfhov shivlenje, kako Iveto in polno ne- beftike tolaslibe je njih govorjenje, in koliko vefelja njih ferze savshiva! — Naj bi bili tudi nafhi pogo¬ vori ravno tako brumni irio (podobni, oj koliko flabiga bi nat ovarvali, koliko dobriga bi nam pernefli; sakaj: „Iyar je per lepih roshati shlaheu duh, fo v’ tovarfhijah pobitem marni; kar je per malovrednih roshah gerdi fmrad, fo per ljudeh flabi pogovori/* II. ' ; ’ Velika dobrota vfigamogozhniga Stvarnika jo sa naf govorni jesik: s’njim odkrijemo fvoje snotraj- no vetelje ino terplenje, po njem fprafhamo ino sverno vfe potrebne rezhi, kar druge ftvari ne sa- niorejo. Jesik je shlahnija zhtovefhkiga trupla, llavno tolika je pa tudi nafha nehvaleshnoft in hu¬ dobija, ako , naniefto boshje zhafti, namedo fvojiga ino drugih isvelizhanja, fvoj jesik v’ rasshalenje boshje, v’ poaujfhanje blishniga ino v’ lalhio po- guhlenje obrazhamo. Ino to fe godi fkos flabe po¬ govore. Naj bi prithel vfmileni JesuT den denafhen med vat mlade ljudi, kakor fe je dvema uzheuzama po poti perdrushil, ino vaf poprafhal: „Kake pogo¬ vore med febo imate i K Kaj bi njemu po refuizi ob- flali ? t Sramvaje )ii mu morli odgovoriti, rekozh: ,,Mi fe na fvojim deli, kakor po tvojih potah, nar >aji od nefpodobnin rezhi pogovarjamo, klafamo, Ipodbadamo, pikamo, eden drugiga v’hudo nape- jujemo, dokler fene s.peljamo. Zihe nafeden ali oriigi potvari, mi tega ne porajtamo, fhe le safra- lmiiemo ino po krivim odrekamo ga, tako, de vezh- l,rat lur nedoKhnej nar malopridne) oftane." Kaki o U pogovori? Oni fo pogovori pogublenja, savolj .eni viilul (Irafhno shuga, rekozh: „Boljdie bi lalo takrnju, de bi f e niu mlinfki kamen na vrat Je 1 ’ 1110 ' e v ’ globoziiino morja putopil, kakor P°, lu l l . l1an i e daja.“ (i\Iat. 18, 6.) -- Med njimi kriltuia ni, takim je le fatau pajdafh. Al,o In fe med val', vi she p e r 1 e t n i m o s h j e mo s h ene! Krilluf perdrushil, poprafhaje: „Kake pogovoi e med febo imate F 44 Rude/.hiza bi vaf ob- 156 letela, ker bi mu morli povedati in rezili: „Mi pi Ivojih hojah ino opravilih nar raji flaho od blištiuiga govo inio: hudo, kar je ftoril, nalafh bres vfe po¬ trebe rasnafhamo , pa flie rezhemo vezli, ko je ref, sa to, ker fmo nevfmileui opravi iv z i; fi tudi pogofto kaj hudiga viniflimo, ino zlires blishniga polashemo. Kar je dobriga ftoril, mu na hudo is- vrazhamo, sa to, ker fmo hudobni obrek vav;.i,“ Kaki fo ti pogovori? Ne kerfhanfki, ampak pefjan- Iki, ker fe po njih terga pofhtenje blishniga, ino le mu krade dobro ime. Nad takimi fe milo potoshi v’ Iv. pilmi modri pridgar, rekbzh : „Jes fini fa oserl, ino fim vidil obrekvanje , ki fe pod fonzam godi; folse nedolshnih , ki fo krivizo terpeli, panifo imeli tolashnika. Tedaj fim hvalil mertve, ki (o she vmcrli, ino ne vidijo hudiga, ki fe pod fonzam godi.** (Pridg. 4, 1.) — Med takimi Kriftufa ni, kjer fo fovrashni jesiki. Zhe bi prifhel Jesuf v’ vafho drnshbo , vi d brovoljzi! pa bi vaf prafhal: „Kake pogovore vi po kerzhmah ino po fvojih navadnih pojedin^ 1 med febo imate ? — Kaj bi njemu vi na to rekli • Omolknili bi, ino morli v’ framoti fposnati: »*'" fvojiga blishniga per dobrih voljah radi hudo fod»' mo, kakor snajo vfi n a t o 1 z o v a v z i; mi radi sdrashbe delamo , eden drugimu Ibvrafhlvo napeli 11 ' jemo, po navadi molopriduih p o d p i h v a v z o v. Mi preklinjamo duhovfko ino deshelfko Gofpofliiit oponafhamo pridgarje ino uzheuike, sanizhujei« 0 boshje rezhi, ino eden drugiga drashimo, famo sa to, de nam je kraji zhaf.“ Kaki fo pa taki marin- Ti fo fatanovo feme, fo zima vfe hudobije. » laK jesik, pravi fv. Jakop, je sapopadek vfe krivih’ ogenj, ki vef tek nafhiga shivlenja poshge; n e P°f kojna hudoba, poln fmertniga ltrupa.“ (Jak. 3, Kaj je zhaftitlivfhiga, kakor boshja refni za ’ ona nebefhka deviza, ki je ljuba Bogu ino ' v 'l |l) ! pravizhnim ljudem ; lashnivi jesiki jo poteptajo. *' a ' je lepfhiga od n e b e f h k e n e d 61 s h n o ft i, one d rU ' shize angelfke; ino neframni jesiki jo omadesh^ jejo. Kaj drashej, kakor ljubo p o f h t en j e, 1® • shlahen duh zhlovefhkiga shivlenja; alj oprav* 1 ' pogovori ga pomandrajo. Kaj je boljfhiga, kak ljub e s ni vi mir in lepa saftopnoft m dmnazhimi ui med Jofeiko, Ki nam »hivienje po- ilajlha ; fovrashni mami nam jo poderejo. Tudi fv. kerfhanfko vero, ki naf proti fv. raju pelja, fe nam podftopijo sapelivi pogovori kasiti. Ni ftanu tako fvetiga, ni zhloveka tako imenitniga, de bi fe ga hudoben jesik ne lotil. »Hudobni brufijo fvoje jesike kakor kazha, modrofov ftrup je pod njih shnabli" (Pl. 139.4.) »Kakor fe divja hijena fvetln- be ogiba, le tenih ifhe, rnertve is grobov kopa, Je s’ zhervatni pale, ino s’gnilobo malh: ravno tako raskopajo hudobni ogovarjavzi pokopaliflia zakrite posabnoiti vlezhejo sagernjene flabofti ino pregredike ivojiga blishniga na fvetlo : fe s’ tem shivijo, de njih pofhtenje tergajo; fe s’ tem redijo, de jih rasnatbajo fkos tvoje flabe pogovore, pravi fv. Bernard. Ino take divje sverine mi med feb6 terpimo, ino vezhi del radi s’ njimi potegamo ? K S’jesikam Boga Ozheta hvalimo, ino ljudi, po boshji podobi vftvarjene, kolnemo s' njim. „Is enih uft gre hvala ino kletev! To, ljubi bratje! bi ne fmelo tako biti," opominja fv. Jakop. (3, 9. 10.) Gorje pa tudi satorej vfim jesikam, ki hude po¬ govore v’ navadi imajo. »Zhloveku hudojesizhuimu ne bo dobro na semlji." (Pf. 139,12.) Na Anglefhkim je shivel hudojesizhnik, kterimu fo bili pregretimi marni nar vezhi vefelje. Na fmertni poftelji ga je veli toliko pekla, de fi je fam fvoj jesik grisel, dokler ni vmerl. Ino kaj fhe le bo po fmerti ? „Ne motite le, pravi Iv. Pavl, hudojesizhniki ne bodo boshjiga kraljeftva poledli. (1. Kor. 0, 10.) Veliko jih je fkos ojiler mezh pomorjenih, pa vender ne tohko, kakor ikos jesik pogublenih." (Pridg.‘28, 22.) III. • _ juhi moji bratje in feftre! ako naf je tega groša in nrah, varimo fe, de fe tudi nam pergodilo ne bo. Itajmo fvoj jesik v’ bersde kerfhanfke "modrofti, de nam , V hudo sa pl et al ne bo. K’ temu vam donef itni slate nauke modriga sadershanja podam. 1. Govorimo po malim, ino nizh bres po¬ trebe ; sakaj kdor veliko marnja, ali veliko ve, ali pa veliko lashe, ino j e smiram v’veliki pregrefhni nevarnofti. ^Obilno govorjenje ne bo bres greha j kdor pa fvoje uda sderslmje, je moder. 14 (Prip. 10 , 19 .) 2. Govorimo varno ino nikoli bres modrofti; sakaj hitro pade befeda, pa tudi befeda vbije zlilo- veka , ako le varno ne poftavi. Kakor pilar fvojiga perela popred ne pomozhi, dokler ne ve, kaj bo sa¬ pi tal: ravno tako ne fmerno fvojiga jesika tudi mi oberniti, dokler ne pomitlimo, kaj bomo rekli. „Vafhe govorjenje bodi prijasno, s’l'oljo (modrofti) potrolheno, de vede, kako vam gre, vlakimu od¬ govoriti. (Kol. 4,6) 3. Govorimo is f e r z a ino po refnizi. Pofhteno naj tezhejo nafhe befede, zhide is zhiltiga lerza. 3 ,Dober zhlovek is zhidiga ferza govori dobro, hudoben zhlovek is hudobniga ferza govori hudo; sakaj is obilnofti ferza uda govorijo/ 4 (Mat. 12, 35) 4. Ne n a d a v 1 j a j m o f v o j i h u 1 h e 1 p r e- grefhnim pogovora m. Ako uho pollufhalo ne bo, ne bo imel jesik komu govoriti. „Kakor pfhiza, na terd kamen vdreljena, odfkozhi, ino po- goOo ravno tajiftiga sadene, ki jo isdreli j ravno tako hudojesizhnik, ako vidi, de fe poflufhavzi od njega obernejo , fam febe sadene, omolkne, odermi, i rt njega drup mu bo na njegovih shnablih vfehnil.“ ( Sv. Hironim.) Ljube dulhe! „Kdorhozhe vefelo sbivlenje imeti in dobre dni viditi, naj fvoj jesik hudiga varje, 1 * pravi fv. Peter (I. 3, 10,), ino to mi vfi slielino. Podajmo li tedaj roke, de hozhemo eden drugig® hudih pogovorov varvati, fvariti, ino med lebo 11»' bih mariiov ne imeti. Glejte, tako bo vlmileni Jesui po vfi h rialhi h potah, v’ nafbih tovarfhijab ino p er vfih nafhib dobrovoljah v’ lredi med nami, mi P a per njemu vekomaj. Amen. 15U XXVIII. P.erva nedelja po veliki nozlti, bela nedelja imenovana. Od mirne ino dobre vefti. Jcsuf pride Jkos saperte vrata k' uzhenzam. Jan. 20, 19 — 31. v. * ojfko ima hudo s’ dobrim, vojfko pekel s’ nebe- fami petja ; vojfkuje fe v’zhlovefhkim ferzi pregreha s’ zhednoftjo, ino vfakimu zhloveku veliko nepokoja napravlja. Nar hujfhi nepokoj pa le grefhnik v’ fvojim ferzu obzhuti, sakaj: „Kedar koli zhlovek kaj napzhniga ali grefhniga milli, skeli ali flori, je prezej nepokojin v’ 1'vojirn ferzi. Sa to prevsetni ino lakomni nikoli miru nimajo, vbogi v’ duhi pa ino ponishni imajo mini dovolj (sadofti), pravi brti- inen Tomash Kempensar. — L e to vojfko me 1 hu¬ dim in dobrim frezhuo Ikonzbati je zhlovek lam po febi preflab. Krilluf, nafh isvelizhar, je prifhel hudobo premagat, nam je prinefel ljubi mir ino dodelil tudi pomozh, tajiftiga dofezhi, kakor nam jubesniva prigodba deiiaflmiga Iv. evangelja kashe. I. r sa P u fhene firote, ki fo ravno pred ‘r ; a,1 'V v<) !'S a preljubiga ozheta pokopale, fo Je¬ no niPBn'*[ Kl ’ ' fl na vezher tretjiga dne LJJS' ruertl *a rniso: ravno tam, kjer je kratko V ’ Si raki f ° 011 ! * n j ln n fedel, ino od njih flovo jemal, r Vr lovrashnimi Judi fo duri (dveri) sveflo I ... ve ^ 1 ’ nobena fovrashna dufha ne de„ nH f> f 11 * *r ,r?, Vtl ° fp pogovarjajo, kar fo zhres tih i • esu ^a 1 hlhali : ino poglej! per sapertih vra- • . Jcsuf med njimi floji. — Vri odermijo ino.1« '' ' "1° ga* Jesul pak, on tolashnik vlili shaloftnih, jih prav po domazhe prijasno posdravi, rekozh: „Mir bodi s’ vami [“ V. 20. Kjer ni Gofpoda, tudi ni miru; tamkaj prebiva Orali, kakor v’ ferzi Jesufovih uzhenzov, kedar to fvo|iga GoTpoda sgubili. Pa kakor hitro fpet njega med febo vgledajo, njegove roke pot pajo, vidijo njegovo prebodeno Oran — kedar jim vfe fvoje rane povelizhane kashe: beshal je Orali od njih, prifhel je fpet ferzlmi mir, in uzhenzi Jesufovi fo fe vefelili, ker fo Gofpoda per febi vidili.—Bres Gofpoda nebef ino semlje v’ vednim Orahi shivimo pogoOo tudi mi; le dokler fmo s’ Bogam fklenjeni, v’ nafhim ferzu ljubi mir prebiva, sakaj: „Ako j« Bog s’ nami, kdo bode soper naf(Rim. 8, 31.)" iNelrezhni greh je vef zhlovefhki rod od Boga lozhili KriOuf je naf fkos fvojo fmert s’Bogam fpet fklenih ravno sa to jim je flie drugokrat ljubi mir isrozhib rekozh: „Mir vam bodi!“ Y. 21. Mir nam je Jesuf is nebef od Ozhetaiu semljo prinefil: mirno ino frezlmo shiveti je o* uzhil; mir med Bogam ino zhlovekam narediti* j® terpel ino fvojo kri prelil; le te nebefhki mir vfi® ljudem rasosnaniti in podeliti vkashe on fvojimapO' ftelnam , rekozh : ,,Kakor je Ozhe mene poflab P°' fhlem vaf tudi jes. Uzhite vfe narode, ino kerfti te jih, ino jim 1 k os lv. kerft nebefhki mir s’ Boga" 1 ’ s’ fvojo velijo, ino mir s’ želim fvetam podeli 1 ®; Kdor bo verval ino bo kerfhen, bo isvelizhau' (Mark. 16, 16.) — S’ nebefhkim miram pofhle d e . sU fvoje apollelne po želim fveti, jesar (tavsbent) jesar she vidi on ljudi fkos sakrament fv. kerfia j njegovo fv. vero ftopiti, ino v’ njej nebefhki p 1 ' vshivati; alj jesar ino jesar fvojih kerflienikov vi fl fpet v’ greh nasaj padati, ino mir ferza sgubljati. ' On, ki je prilhel ifkat, kar je sgubleniga, ino noz" nobeniga sgubiti teh, katere je njemu Ozhe nebel' 1 e isrozhil, fhe tudi sa take, zhe ravno nehvalesl 111 grefhnike, pomozh prefkerhi, fkos katero lp et lS ' ■velizhanfki mir sadobijo, ako le farni hozhejo. B 3 ^ per t^j priliki denefbniga fv. cvangelja Jesuf Bo] 1 ^ apollelnam veliko oblaft isrozhi: krilljanam, ki po fv. kerlfi grefhili, grehe odpulhati, in tako * 3K ment fv. pokore poftavi. 161 V, 22 — 23. Grehe odpufhati samore le Bog: Kriftuf jih je odpufhal. ino je to fvojo boshjo oblal! po zhudeshih fkasal. Kavno to oblaft fvojim apo- ftelnam isrozhi; sa to v’ nje dihne ino jim da Iv. Duha, rekozh: »Prejmite Iv. Duha: katerim bole grehe odpuftili na semlji, odpufheni fo jim v’ ne¬ belih; katerim jih bote sadershali na semlji, sader- shani’jim bodo tudi v’ nebelih." — To jim sgovoril je, in is pred njih sginil. — Toliko neisrezheno ve- lelje jim je naredil, sapuftil jim; grehe odpufhati, toliko oblili! — oblaft, katera tudi naf grefhnike tolashi, tudi nam novo vefelje daja, zhe fmo fe ravno fvojiga Isvelizharja Ikos grefhno shivlenje lo- zhili, ako le k’njemu povernemo, v’ refnizi pobolj- Ihamo , ino fvojo vero shivo obudimo, kakor IV, Tomash, ki je bil pervo vefelje sahodil; ker ga med Jesufovimi uzhenzi iii bilo. V. 24—25. Uzhenzi, od prevelikiga vefelja fhe le odehnili fo fi; kar Tomashu vrata odprejo, ino mu vefelo naproti povejo: »Gofpoda fmo vidili." On jih le gleda; — zhudno fe mu to sdi, kar je sa ref zhudno bilo; »Nemogozhe , je Tomash djal, de bi verjel, dokler ne pdloshim fvojiga perila v’ fze- line njegovih ran, ino fvoje roke ne denem v’nje¬ govo defno ftran, katero fim vidil na krishi pre¬ bedeno." — Tako terdo,kaj dobriga vervati, je lerze zhlovelhko, dokler ga miloft boshja he omehzha, kakor je vfmileni Jesuf Tomasha. V. 26 — 28. Ofem dni potem, ravno denafhno nedeljo, fo apoftelni vfi s’ Toriiasham vred sbrani. Vefelo ofmino vdajanja Ješufoviga obhajajo, kar Jesuf fpet fkos saj)erte vrata med nje ftopi, jih po- sdravi, terdoverniga Tomasha ljubesnivo pofvarf ino mu rezhe: „Tomash! tak sdaj podaj perft; v’ moje rane, kakor fi hotel; poloshi fhe fvdjo roko v mojo defno Hran: preprizhaj fe, de fim reftiizhno Jpet shiv, kakor fo tebi tvoji tovarfhi, Svelli flu- shabniki moji , povedali, ino ne bodi tako maloverii, temuzh vervaj, naj fi ravno ne vidifh, kar od ref- mzhmh ino pravizhnih prizh isvefh." Tomash Je- sufa sagledal ino saflifhal, pa pred njega fkfenil fe je. \ef v shaloflri , de ni verval, ino pa vef nove ljubesni vshgan, Jesufu rezhe: „Moj Gofpod ino' dioj Bog fi ti, ki fi refnizhno od mertvih vdali" ^Slomfltok j hrana e, ti. — I. H 162 V. 29 — 31. Lepo je bilo fposnanje Tomashovo, ker je Kriflufa vgledal : fhe lepflii je shiva ■vera sveflih kriftjanov, ki v’ Krifhifa verjejo, de figa ravno s’ Tvojimi telefnimi ozlimi sdaj ne gledajo, ker fo zhudeshi Jesufovi sapifaui, nat previshati, de je on boshji t Sin. ,Srezhni, kateri verjejo tudi to, kar je Jesuf fhe vezh ftoril ino uzhil, kakor je v’ evangeljfkih bukvah sapifano, sa to, ker fo apo- Itelni ino vfi njih naftopniki tajifto priznali: frezhni, ki vfe terdno verjejo, kar fv. mati katolfhka zerkev uzhi, M de po befedah fv. Jatiesa verjejo na Jesufovo fv. imč, ino tako isvelizhani bodo/* II. Kar je sapifaniga tudi od terdoverniga ToniashJ, vfe je sa naf sapifano. Po Tomashovo fmo fe ® pogoflo Jesufoviga nauka lozhili, njega s’ Tvojim grefhnim shivlenjam tajili: po Tomashovo fe k'Je; suhi poverniti, pred njega poklekniti m orni o tudi mi, ino fposnati,« de le on je nafli Gofpod in« Bog« Njega fzer vezh s’ Tvojimi telefnimi ozhmi ne vidimo, fvoje smote njemu ozhitno fposnati ne mo¬ remo ; pa nafha fv. vera naf uziii, de je on namen; nike fvoje poltavil, jim dal oblaft, grehe odpufbatt in sadershati. Pred boshjimi oblaftniki fe ponisha* 1 ' fe jim fvojih grehov obtoshiti: to on od naf shein ,Srezhni, ki verjejo ino tako florijo: — kakor Tomas” sgublen mir, tak oni novo vefelje fkos sakrame" 1 fv. pokore fpet sadobijo. 1. V’ m i r i s’ B o ga m s h i v et i, mirno v* imeti: to je na semlji nar shlahnej blago — n1 ";' kateriga fvet nam dati ne more , kaleriga le nam Jesuf fam. (Jan. 14,27.) Bres njega bi m* kraljeva krona tern na glavi, bres njega fo fk r111 ! dnarjov polne f-hrambe modrofov : farno dufhni » l >, nam nafhe sbivlenje fladi. — Kolikokrat p® J", grefhniki te shlahni mir ponidama satratimo, s’ masham v’ ftrafhnim nepokoji shivimo, ino bi ie peli na vezhno, ako bi Jesuf noviga ozhifh° v ?. e nam sapuftil ne bil. Poftavil je pak. sa gre^ 111 sakrament fv. pokore, „ino , ako fe fvojih § re \ e fpovemo, je Bog vfmilen ino sveft, de nam n 3 163 grehe odpufti , ino naf vfe hudobe ozhifti« (I. jan. 1,9.) 2. Ne vlaki, ki pravi: Gofpod, Gofpbd! pojde v’ neberhko kraljeftvo, ampak tajifti, ki dopolnijo voljo Ozheta nebefhkiga. (Mat. 7, 21.) Ne vfaki, kile fvojih grehovfpove, bo odpufhanje sadobil ino pravi m i r f v o j e v e fti p ri j e 1, ampak le tajifti, ki vredni fad pokore rodi. Drevje fe fposnava po fvojim fadu, prava sve- lizhanfka pokora pa na poboljfhanji shivlenja. „Naj sapufti hudobnesh Tvojo pot, ino krivizhni Tvoje mifli, naj fe k’ Gofpodu oberne, ino on fe bo zhres njega vfmilil." (Isa. 55, 7.) Poravnati fe morjo hribi ftorjene krivize, safuti doline samujenih dobrih del, sravnana mora biti nafha volja po boshji volji, ino Gofpbd bo prifhel: — Jesuf, boshji ( Sin, bo s’ fvojim Ozhetarn v’ zhlovefhkim ferzi fvoje prebi- valilhe isvoljil, ino tako bo nebefhki mir ino vefelje zhlovefhko ferze vshivalo. III. Ljube dufhe ! shaloftno ino nepoltojno je bilo tudi vathe shivlenje, dokler nifte s’ Jesufam fkle- njeni bili, ino fte v’ grehih shiveli. jSveta veliko- nozhna fpoved vaf s’ Jesufam fklepa, vam ponuja shlahni mir pravizhne vefti. — Ako fhe nifte tajifte opravili, ne odlagajte dalej : padite na fvoje grefhne kolena pred fvojiga Isvelizharja, podajte fe v’ sa- ^{ us ^. en j e n i e g° v *b pet kervavih ran , fpravite fe s njim, ker je vafh Gofpod ino vafh Bog. Vi pak, ki fte verno ozhiftili fvojo veft fkos pravo pokoro, fe s’ apoftelni rasvefelili fvojiga Isvelizharja v sakramenti fv. refhniga Telefa — vi, ki vshivate shlahni mir dobre vefti ino pokojniga ferza. varvajte, de vam ga ne vseme fpet golufen fvet, ki vam ga fzer vseti, dati pa ne samore , sa- kaj: M Nafhe ferze, pravi fv. Avgufhtin, je nepo- kojno, dokler ne pozhiva v’ tebi, o Bog!“ Amen. 164 XXIX. Druga nedelja po veliki nozhi. Od dufhnih paltirjov ino ovzhiz. Jesuf dober pojtir [bojih ovzliiz. Jan. 10j 11 — 16 . l^epo je gledati dobriga paftiria v’ Fredi Fvoje ljublene zhrede: The lepfhi je viditi fkerbniga uzhc- nika med Tvojimi sveftimi uzhenzi, ki jihpafes' nauki milofti boshje, kakor s’ mladim selenjam fvoje ovze fkerben paftir. — Tak ljubesniv dnfhen paftir je vfim pravovernim kriftjanam JesuT nafii isvelizhar, kakor fe v’denafhnim fv. evangelji on Tam imenuje. I. Med pohlevnoj shivinzoj na semlji tudi derezi sverina shivi: med pravizhuimi ino mirnimi ljudmi pa tudi krivizhni hudobneshi prebivajo, kteri s’Tvo¬ ji mi hudobami isvelizhanfko frezho pofhtenih krili' janov tergajo, kakor derezhi volki pohlevne ovz«. TakThni io bili hinavTki fariseji ino fhti mani pifmarje Judovfkiga ljudftva, kateri fo fvetosheljne ljudi J e ' suTu odvrazhali, ino nebefhkiga uzheniba sa g°' ljufniga sapelivza imeli. V. 11. JesuT Te v’ prizho fvojih Tovrashnik^ in poflufbavzov sa Tvoje pofhtenje poTkufi. rekozh' „Jes fim dober dufheu paftir, de Ti ravno vi fovras"' niki moji mene sanizhujete. Jes Tim tajifti paTT ,r ! kteriga je she Bog po preroku Ezehjelu (34, 2jw napovedal: „Obudil bom ediniga paftirja zhes »I®? kateri jih bo pafil; te bo njih paftir." — „Le taj' 111 je dober paftir, ki ljubi Tvoje ovzhize: tudi je®’ govori JesuT, jih tako ljubim, de sa nje fvoje sni j lenje poftavim." — Kar je JesuT govoril, to je tu ftoril: na fv. krislii je vmerl, de bi njegove ovzl» vezhno shivele. — Tudi vil ozhetje ino mater * gofpodarji ino gofpodinje fo dufhni paftirji Tvoj i 165 podloshnim, otrokam ino poflam (drushiui). Oj, de bi samogli tudi vli ti s' Jesufam rezhi: Mi fino dobri pallirji fvojili podloshnih! Alj vezhi del fe le sadershijo kakor 'nesvefti najemniki, od katerih de¬ sni v’ denefhnim fv. evangelji perpoveduje. V. 12 —13. „Vi pravite, govori Jesuf dalej, de liifiin jes fvojim vernim dober paftir, in de jih le sapeljujem. Alj, ako bi bil jes kak malopriden na¬ jemnik , bi sdaj ne hodil v' fredi Tvojih ovzhiz, dokler vi meni, derezhim volkam enaki, po shiv- lenji ftreshete/ 4 Najemnik, ki ovze nifo njegove, hitro sbeshi, ko le volka vgleda ; on ovze divji sveriui populli. de fe jih loti, jih terga ino rasganja. Ravno tako bi tudi vi radi s’ mojimi vernimi ov- zhizami ftorili, de bi jes najemnik bil, ino bi sa fvoje ovzhize ne fkerbel ; alj raji vmerjem, kakor bi jih fovrashnikam prepuftil/ 4 — Glejte, tako naf Jesuf sa fvoje domazhe fkerbeti uzhi. Kako pa mi sa tajille fkerblmo ? Pogofto ravno tako flabo , ka¬ kor bi le najemniki bili. — 4 Starifhi vidijo fovrashni« ga sapelivza v’ hifho hoditi, ki bi rad njih linam ino hzheram nedolshuofti drago oblazhilo rastergal; alj oni tega ne porajtajo ino — molzhijo. — Go- fpodarji vedo, kaka sverina neframnofli, sapravli- volli ino drugih pregreh med drusliino sahaja; alj oni pravijo: „Kaj nam sa toino jim vfo fvojo- voljo dopuftijo. — Shupani, fodniki (rotmani ali rihtarji) ino druga gofpofka zhujejo, kako fe fhira po okolizah ino veleli rasujsdanje , pijanzhovanje, I tonozhno vlazhuganje (vefvanje), ino vezh drugih mdobij; alj „oni meshijo, kakor bi flepi bili — ne zhmerknejo, kakor mutafti pfi, kateri ne morejo lajati; prasne rezhi vidijo, fpijo ino fanje ljubijo/ 4 (Jes. 56, 10.) Oj gorje takim predpoftavlenim, ki tako flabo pofnemajo Jesufa, dobriga paftirja! . . ^ 15. Dobriga paftirja perva fkerb mora biti, de fvoje ovzhize fposna, de ve sdravim sa palho, bolnim pa sa sdravilo fkerbeti. „les fini dober paftir, pravi Jesuf, sa to pa fvoje ovze po- snam , pa tudi moje verne ovzhize mene posnajo, -kerbno sa men6 hodijo, ino moje nauke pollulhajo. Ravno sa to pa tudi blagor jim! Kakor Bog, moj Ozhe nebefhki, mene posiia * tako tudi jes nj e S a postlana ; fposnalc bodo tudi Boga Ikos moje nauke 16S vfe verne ovzhize, sa katere jes fvoje shivlenje po- ftavim."— Boga fposnavati, fe naukov Iv. keiThanfke vere uzhiti, na fvoje otroke ino drushino gledati, jih hudiga varvati ino vfe dobro uzhiti: to je fta- rifhov, gofpodarjov ino gofpodinj , kakor vfih dru¬ gih predpoftavlenih, fveta dolshnoft. Pa le malo jih to porajta. Veliko jih je, katerim je Bog zelo nesnan, ino bogabojezhiga shivlenja per njih doma ni. Kakovi pa fo paflirji, takove njih ovzhize; ka¬ ki predpoftavleni, taki podloshni. Vezhi del ravno taki fo Judje bili, kedar je Jesuf med njimi uzhn. Ravno sa to je pa tudi jim boshje kraljeftvo odvseto ino drugim dano bilo, kateri fo boljfhi Tad pravizk- niga shivlenja obrodili. V. 16. Terdovratni Judje nifo hotli Jesufa sa fvojiga paftirja fposnati; alj vender sa to orinibres ovzhiz: M Jes imam fhe druge ovzhize, jim je djaj, zhe ravno nifo is hleva Judovfkiga ljudftva, ampak is od nevernih ajdovfkih narodov. Tudi tajifte m°' ram med fvoje ovzhize perdobiti, de bodo moj gl" fllfhale, ino mene sa fvojiga paftirja fposnale, n») de bo sa vfe en hlev ino en paftir. “ — Kdo pa j® te edini paftir? .Sam Jesuf, nafh isvelizhar. Kd® je ta edini hlev? .Sama fv. kat. kerfh. isvelizhatiP zerkev, ino mi verni kriftjani fmo tajifte ovzhize - ' ki nifmo is perviga hleva, isvoljeniga Israellkig 3 ljudftva, ampak is drugiga hleva, nevednih nesna- bogov in malikvavzov , v’ fv. kerfhanfko zerkev p er ' peljani. Poklizal naf je Jesuf fkos fvoje nanieftn 1 " 9 med fvoje ovzhize, ino fkos nje neprenehama naf fkerbl. .Srezhni fmo, ako glaf nameftni' 50 ' boshjih, nafhih dufhnih paftirjov, svefto poflufhaW°' ino hodimo kakor dobre ovzhize sa Jesufam,fvoj in paftir jam. i H- Draga je zhreda Jesufova: on je tajifto pil ne sa malovreden dnar, temuzh je dal sa jh fvoje laftno shivlenje. Isrozhil je fvojo kerfbj 111 ^ zhredo nameftnikam fvojim, de sa njegove _dra». kuplene ovzhize fkerbljo. Velika mora biti te ^ tudi njih fkerb, tajifte svefto pafti. „Gledajte febe, ino na vfo zhredo, opominja fv. Pavl du 167 paftirje, v’ kateri vaf je Iv. Duh poftavil, vishati zerkev boshjo, katero je *’ Tvojo kervjo pordobil« (Djanj. Ap. 20 , 28.) Teshka butara doni na du- hovfkih ramah, sakaj jih dolshnofl je: 1. Uzhiti tvoje verne ovzhize, w Poj- dite, ino uzhite vt'e narode! tako jim je Jesuf na- rozhil. Uzhite jih dershati vfe, kar koli fim vam sapovedal." (Mat. 28, 19.20.) Kako fe pa uzhijo nekteri kriftjani fedajniga zhafa ? Enim fo rade pre¬ dolge pridge, ino predolgozhafni kerfhanfki nauki, ker jim boshjo befedo poflufhati mersi. Drugi sa- puthajo prepogofto fvojo domazho zerkev, ino pre- vezh po boshjih potih hodijo; ne posnajo fvojiga domazhiga paftirja, ino tudi oni jih posnati ne mo¬ rejo, Kedar fe pa sa velikonozhno Ipoved ispra- fhuje, ino duhovfki paftirji fvoje ovzhize bolj na- tenko fposnati shelijo, tiftokrat je pogofto le lovrafhtvo ino preklinjanje njih povrazhilo. — Dulhnih paftirjov dolshnofl: je : 2. .Svoje ovzhize posnati. „Jes postrani fvoje ovzhize, pravi Jesuf, ino one mene posnajo/ 4 (Jan. 10, 14 ) .Srezhen tifti boshji nameftnik, ki fe fmejo s’ tvojimi ovzhizami ravno tako pohvaliti. Pa kako teshko je to! Zhe duhovfki gofpbd po enim ali drugim poprafhajo — posvedujejo , kako fe v’ tej veti, ali uni hifhi godi, fe jim velikokrat slashe, ali pa s’ nevoljo odgovori; „Kaj jim sa to \ K Tako malopridne ovzhize delajo. — Dolshnofl du¬ hovnikov je: 3. .Svariti ovzhize, ki fe flabo sader- shijo. „Te, kateri grethijo, pofvari v’ prizho vfib, c J e ^ e . bodo tudi drugi bali, opominja fv. Pavl dufhniga paftirja. Saterdim tebi v’prizho Boga ino Knftufa Jesufa, kateri bo fodil shive ino mertve o Tvojim prihodi ino Tvojim kraljeftvi: osnanuj befedo, ne jenjaj, bodi fi perloshno ali ne perloshno ; pre- TJ sh “j’ P r °6, Tvari s’ vfim poterplenjam in naukam" (I. lim. 5, 20. II. Tim. 4, l. 2 .) Kdo fe pa huji sameri, kakor vbog duhovnik, ako kogar tvojih larmanov k’ Tebi poklizhejo, njega pofvarit ino po- noljthat. „Nimam per njih kaj opraviti" — to je malopridnih dufh prevseten odgovor. .S t rah vati Ivo j e nepokorne ovzhi- z € > 5 dobrim ino s’ hudim 9 ozhitno i* kanz.eliia. a '■o 168 ino Tkrivaj v’ fpovednizi, fo dolshni dufhni paltirji, ,,Tebe fini sa zhuvaja dal, pravi Golpod, de go- vorifh v’ mojim imeni, ino rezhefh: Hudobnih! gotovo bolh vrnerl; ako pa liudobniga ne bofh opominjal, de bi od Tvoje hudobije odflopil, bo hudoben v’ Tvoji krivizi vmerl, njegovo kri pa bom is tvojih rok terjal,* 4 (Ez. 33, 7. 8.) Gorje poteh beTedah duThnim paftirjam , ako molzhijo! Alj kaj Ttorijo malopridne ovzhize? Refnizhnim ino ojftriin pridgam Te preTherno Tmejijo, rekozh : „To je du¬ hovnikov oralo (plug) ino brana ;* 4 ino ne porajtajo rezhene reTnize.' Ako To ojfter ino zhift fpovednik, j ki po JesuTovim nauki ravnajo, Te jih radi greThniki ogiblejo, kakor bi Te bali, na dufhi osdraveli- ino Ti le iThejo malopridne najemnike, kateri jih na Tvojih lafbiih ramah v’ peklenTki bresdeu nefejo. I Glejte, ljube ovzhize KriftuTove! to je teshavna butara, ki jo duThni paftirji noTijo, kedar sa val 1'kerbijo. ^Opravilo imajo, pravi IV. Gregor, katero je sa angeljTke rame preteshko.* 4 Kdo pa jjni tajite bolj teshi, kakor hudobni kriftjani; sakaj nar hujt je sa dobre duhovnike to, zhe morjo namefti vbog- livih ovzhiz terdovratne in fvojoglavne koslepate katere bo enkrat nar vekThi Paftir na Tvojo le« odbrati dal, ino jih potem v’ vezhni ogenj obfojr O nikar, ljube dufhe! de bi tudi vi med tajifti 1111 bili, katerim JesuT porezhe : „Pobčrite Te prezh oh mene, vi prekleti! jes vaT sa Tvoje ne Tpasnani.“ "j Ako pa hozhete biti dobre JesuTove ovzhize, <•) tak: . ! 1. PoTluThajte sveflo i s v el i z h anD 1 glaT boshje befede, sakaj te je glaT Jf sllla KriftuTa nalhiga ljubiga paftirja. VaThi "dufhni F ftirji ne govorijo farni od Tebe, ampak fv. Duh B 0 nje govori. „Kdor vaf poflufha, pravi JesuT, niel1 poTluTha; kdor pa vaT sanizhuje, mene sajrizhuj e ’ ino tudi Ozbeta, ki je mene poTlal.* 4 (Luk, 10i Naj To duhovnik, kaki hozhejo : ne na njih gl ed *.j temuzh ppTluThati nauke, katere dajajo, je °' !l \ Jesufovih (veta dolshnoft. Naj je pofodva Tlaba sala, de le shlahne rezhi v’ febi ima. e 2. Vbogajte (fluThajte) fvoje aftirje, kar vaT uzhijo (po boshji poftavi) sl»v Pokorni jim bodite, opominja Iv. Pavl> in0 169 dite jim podlostmi, ker oni zhdjejo kakor taki, ki bodo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’ ve- feljam ftorijo , ne sdihvaje, sakaj to sa vat bi ne bilo dobro« (Hebr. 13, 17.) Naj vain ravno vafhe pre- grefhno vefelje kratijo; naj vam tudi brani pre- grefhni fvet, jih vbogati; zhe ravno vam sapelivi pofvetneshi neprenehama pravijo, de vfe to nbth ni i o ne dajte fe motiti, sakaj oni fo tajilti krivi preroki, pred kterimi naf Jesuf, nafh nebefhki pa- ftir, fvari. Ne potegnite s’ golufnim fvetam, sakaj: „Kdor fvet ljubi, govori fv. Janes, ljubesni Ozheta v’ njemu ni. Ino fvet preide ino vfe njegovo po- shelenje; kdor pa voljo boshjo flori, oftane veko¬ maj.« (I. Jan. 2, 15. 17.) 3. t Spofhtujte fvoje duhovfkepaftir- je, kakor nameflnike Jesufove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi fv. Avgufhtin, to jo jim isrozheno.« — „Mafhniki fo nameftniki Kriftu- fovi, ino kdor mafhnika Kriftufoviga fpofhtuje, fpo- fhtuje Kriftufa ; kdor pa mafhnika samezhuje, sa- mezhuje Kriftufa, kteriga nameftnik fo.« ( ; Sv. Kri- softom.) Brumni kralji ino zefarji fe jim perkla- njajo, sakaj vezhno isvelizhanje v’ rokah nameftni- kov Jesufovih leski. „Namefto Kriftufa fmo po- flani, govori fv. Pavl, kakor bi Bog fkos naf opominjal.« (II. Kor. 5, 20.) — Naj fi ravno du¬ hovni fvoje flabofti imajo, faj je tudi med dvanajfl: apoftelni bil en isdajavz; ino kdor is med vaf jo bres greha, naj saluzha pervi kamen v’ duhovnika, ako fe pregrefhijo. Zhe ravno ne morte njih fla- bih del hvaliti, fpofhtujte vfelej njih zheftitliv ftan, zheftite njih veliko oblaft, Bog je obfodbo mafhni- kov febi perhranil. Satorej: „Boj fe is žele dufhe Gorpoda, ino njega mafhnike v’ zhefti imej« (Sir. 7, 31.) 4 . Molite sa fvoje dufhne paftirje, sakaj poboshna molitev dobrih ovzhiz pomaga pa- ftinam , modro vishati zhredo boshjo. — Molili fo verni kriftjani v’ Jerusalemi sa fv. Petra, ki je bil v jez.ho sapert, ino angelj boshji je njega refhil. 1 udi fv. 1 avl fe perporozha kriftjanam, naj mu pomigajo po fvmjih molitvah per Bogu. (Rim. 15, 3.) Ako je she vfaki zhlovek milofti boshje po¬ treben, koliko vezh fhe lo dufhni paftirji, kateri 170 toliko dufh v’ fvoji fkerbi imajo. „Ako pridno premiflite, ljubi bratje, pravi fv. Avgufhtin. hote fposnali, v’ koliki, nevarnofti fe vfi mafhniki Go- Ipddovi snajdejo; sakaj zhe bo na fodni den she vfaki sa febe teshko odgovor dal, kaj fhe le sa mafhnike bo, od katerih fe bodo vlilv jim isrozhe- nih dufhe terjale. 44 — Ne miflite. de fte jih she s’ vfim odpravili, ako jim navadno bernjo ali defetino odrajtate, po tem pa na nje ne smlllite vezh. Sa Bogam nar pervo ljubesn fle jim dolshni, kakor Ivojim ozhetam, sakaj: „Dobri dufhni paftirii ne ifhejo, kar je vafhiga, ampak vaf. 44 (II. Kor. 12,14.) III. Preljubesnive, drago kuplene Jesufove ovzhizel ne sapuftite fvojiga nebefhkiga paftirja, dershite fe pa tudi svefto njegovih nameftnikov. Vefelite fe, ako dobre paftirje imate, sakaj oni fo pofeben boshji dar. Zhe vaf bo pa Bog prav hudo fhtra- fati hotel, vam bo dobre duhovne vsel, iuo fbk e najemnike poflal. Krivi uzheniki ino hudobni sa ' pelivzi bodo med vami vftali, vam dttfben mir p°' derli, vam zhafno frezho ino vezhno isvelizbanj® kakor derezhi volki rastergali. — Vodite pa tml vi ftarifhi fvoje otroke, vi gofpodarji ino gofp 0 ' dinie fvojo drushino sa fvojitn paftirjam po Pj 3 ' 1 poti pravizhnofti, de bote prifhli enkrat na ftralh en foden den pred fvojiga nar vifhiga paftirja ino fo (i ' nika na defno Hran med isvoljene Jesufove ovzhh e ’ ino de pojdete s’ njim v’ vezhno vefelje , kjer le en hlev ino en paftir. Amen. 171 XXX. Tretja nedelja po veliki nozhi. Od frezhniga popotvanja is zhafnolti v’ vezhnoft. Jesuf jemle od fvojili flovo. Janes 10 » 16 '— 22 . Vr. , kar na fveti shivi, le farno en zhafek terpit vefelje fe v’ shaloft, ino shaloft sopet v’ vefelje fpremenja. Tega nam je prizha denefhni fv. evan- gelj, v’ katerim Jesuf od fvojih uzhenzov flovo jemle, kakor dober ozhe od fvojih ljubesnivih otr6k. I. V, 16. S-iti fe ino fpet lozhiti, je nafhe shivlenje na tem preminbzhim fveti. — 4 Starifhi fe komaj Ivojiga deteta prav rasvefelijo, she ljubesniviga otroka k’ pogrebu nefejo, ino njih mile folse nje- goviga pokopa selen hribez pomakajo. — Otrozi ozheta ino mater fhe le prav fposnajo , ino prav fpofhtovati sazlmor, kar jih pobčre nevlmilena fmert: na njih pokopalifha seleno travzo hvaleshnofli folse takajo , vezhni pokoj pa njih dufliam shelijo. — Ko¬ maj fe prijatli fposnajo, odprb eden drugimu fvoje ferze: hitro jih lozhi Vfigamogozhniga roka, te na levo, une na defno roko — hudobne savershe, ino vseme pravizhne v’fveto nebo. — Duhovfki paftirji prevsemejo v Ivojo fkerb verne ovznize, jihuzhijo, jim delijo duhovfki kruh shivlenja vezhniga; alj v’ kratkim jih sapuftijo, vsemejo od njih flovo, kakor Jesuf, ki je fvojim apoftelnam rekel: „ t She majhen zhaf fim tukaj s’ vami, ino fkorej vaf bom sapuftil, i > 6 n<3 ' ,0te met * vidili, sakaj jes grem • Ozhetu J)om terpel, vmerl, ino bom pokopan. 44 17 19. Zhlovek to nar raji ima, zhefar f® je navadil, ino kar nerad sapufti, mu tudi teshko v glavo gre, de bi sgubil. Ravno sa to fo tudi Jesufovi uzhenzi tako teshko ino neradi saftopili, 172 de bi fe Jesufa lozhili, bres kateriga bi jim bil lepi fvet pufhava, ino fmefhnjava vfe posemeljfko shivlenje. „Alj je mogozhe, de bi naf v’ refnizi she s’ kratkim sapuftil, ino zhes majhen zhaf bi ga fpet vidili. Kaj le mifli, de nam to govori ? K Tako fo fe sazheli pogovarjati. Y. 20 — 22. Vfe po zhlovefhkih sheljah biti ne more, le po boshjim fv. fklepi fe naj sgodi. Sato Jesuf, ki je vedil, de jogri njegoviga flovefa ne 6aftopijo, fhe enkrat fvoje befede poterdi, rekozh: w Sa refnizo vam povem, ako fe vam ravno zhudno sdi, sapuftil vaf bom. Vem, de bote sa meno sha- lovali ino jokali, ino hudoben fvet, ki sa mene ne mara, fe bo pa vefelil ; alj le poterpite eno malo, fkoraj fe bo vafha shaloft v' vefelje fpremenila, ke- dar bom od mertvih vftal. — Kakor fe porodna $.hena ure boji, o kateri bo v’ nesnanih bolezhinak dete rodila — pa toliko vezhe vefelje ima, kedar je enkrat dete rojeno, s’ kolikor vezhim terplenjam je otroka rodila: ravno tako bo toliko vezhi vafhe vefelje, kolikor bridkejfhi je sdaj vafha shaloft Sdaj fe krufhimo, ino vi shalujete; bomo fe zl ,eS majhen zhafek fpet vidili, ino vefelilo fe bo valh« ferze. Vefelje vafhe toliko obilnifhi bo (fofebno v nebefih), ker ga ne bode mogel vam nikdo odvse- ti; sakaj jes bom tudi enkrat prifhel fpet, ino val k’febi vs^l, de, kjer bom jes, tudi vi moji flushabni- ki bote. Tamkaj ne bo fmerti, ne lozhitve vedh ampak le vezhno shivlenje. w II. Sadni nauki ozhetovi vfelej otrokam nar dr3- sheji oftanejo: fhe imenitneji fo nam sadni nauk) Jesufa, ki jih en den pred fvojo fmertjo daja, 113 J de jih globoko v’ fvoje ferze vtifnemo.—Na rav"< tem poti, kakor Jesuf s' fvojimi uzhenzi, f e tu j3 mi snajdemo , ino gremo po nevarni ftesi zhah»ž. shivlenja, fkos ptujo deshelo na ljubesniv Ozhe* 0 . dom. Satorej hozhem tri slate jagode is deneft 11 ’ ga fv. evangelja isbrati, ino jih vam sa popot’ 11 , dati, doklep dojdete s’ njimi frezhno sa Jesufai 11 fv. nebefa. 173 Perva jagoda je: Tv. kerfhanfka ljubesn. Vfi ljudje, kar jih pod milim fonzam shivi, lo po¬ potniki v’ Ozhetovo hifho; alj sgublena je bila vfi m prava pot, vrata isvellzhanja vezhniga fo bile saperte. Is ljubesni je nam prifhel Jesuf Ikos fvoje nauke ino shivlenje prave poti kasat; is ljubesni jo nam fkos Tvoje terplenje ino fmert nebefhke vrata odperl, ino fe ravno po denefhnim fv. evangelji nasaj k’ Ozhetu odpravlja. Is ljubesni do njega mormo tudi mi njegove Tv. nauke Iposnavati, ino pravo pot boshjih refniz nafledvati, sakaj : „Kdor mene ljubi, pravi on, bo moje sapovedi dershal.' 4 (Jan. 15, 14) — Kakor je pa nam Jesuf is ljubesni k isvelizhanju pomagal, ino nam The pomaga, po¬ magati mormo eden drugimu tudi mi, de dojdemo eden s’ drugim k’ Ozhetu nebefhkimu. ,,Jesuf nam je dal isgled , govori fv. Peter, de bi po njegovih Popinjah hodili : K njegove Popinje fo pa Popinje farne zhifte ljubesni. V’ljubesni do nafhiga blishni- ga imejmo vfmilenje s’ revnimi, poduzhimo nevedne, pofvarimo grefhnike, tolashimo shaloftne, jokajmo s jokajozhimi fe, vefelimo fe s’ vefelimi, kakor naf Jesuf uzhi ino nam v’ fvojim shivlenji pokashe. Lehko nam bo vfe to hodilo, ako le pravo ljubesn. v ivojiin ferzi imamo, sakaj: „Ljubesn, kjer je, vehke rezhi opravlja, pravi fv. Gregor; ako pa ne, prave ljubesni ni.“ & . Pruga jagoda sa isvelizhanje nafhe jet ljubes¬ ni v a P o t er p e s h 1 i v o p. Bres krishov ino teshav e c ajno shivlenje biti ne more. Njiva mora biti Z™* / u° \ lazh< : na ’ de fe sel satire, ino lepo fter- : 1 [ s ,to ) P ri rafte j fnopje fe mora mMtiti, ino terta fp' 10 Ve ^ a V’ de fe sernje ozhedi; vinfka :zi rr i v« 2 . 1/* - Jltl ’ v Pezhi ponishovanja." (.Sir. m “' hni s a *e p gSS,^ y ^ h StfjS 174 saflushil. „Ne saversi Ibibe, te fv. Avgufhtin opo¬ minja , de tudi ti od dote (erbfhine) savershen ne bofb. — Le kaj majhniga terpifh, ti nedolshen! sato, debile pred greham ovarval, ino pripravil fhe gorfhi krono v’ nebefib ; sa tebe terplenje ni fhiba, ampak sdravilo , pravi fv. Avgufhtin. ( She majhen zhafek s’ Jesulam poterpimo, ino fe tudi s'njim vefelili bodemo. Ljuba poterpeshlivoft, leonanam roshze fadi, nevoljnod: nam farno ternje rodi.* 4 Tretja jagoda je: s hi v o ino ftanovitnosa- u pan j e vezhniga i s v e 1 izb an ja; ono naf podpira, ino nam dalej pomaga, ako na poti k’ nebefam pefhamo. Kdor fe v’ pofvetno saljubi, na vfe nebefliko posabi, fe zhafniga lozhiti ne more, dokler sa vezhno ne ve. Tudi Jesufovi jogri hi bili le na tem fveti s’Jesufam radi shiveli, kar bij' na vfelej ni moglo. Jesuf pak jim kashe v’ p r '* hodno vezhnoft, kjer fe jim bo vfe flokrat pover- nilo , kar tukaj enkrat sgubijo. S’ tem vefelim sa- upanjam fv. raja fo fe potem oni, ino vfi fvetniki tolashili, vfiga pofvetniga anali, s’ fv. Ignazain rekozh : „Kako meni na semljo mersi, kedar fe ? nebefa osiram. 44 — Tako tolashimo fe naj tudi ®i< ki pofvetno enkrat sapuftiti mormo, ino fe le " a vezhno sanafhajmo, pofebno kedar nam je P°" semeljfkiga kaj sgubiti, ali fe lozhiti od fvojih lj u ' bih na semlji. Ne jokajmo fe sa pofvetnim, n e ' hajmo shalovati sa mertvimi; Jesuf je fhel naprej v’ Ozhetovo hifho, nam prebivalifha pripravljal Vfi njegovi svefti uzhenzi fo odifhli sa njim, kamor pojdemo fkoraj tudi mi; sakaj na Ozhetovim dom' je veliko prebivalifh, ino tudi nam fo perpravlen e ' ako fe tajiftih vredni ltorimo. III. Ljubi bratje ino feftre moje, Jesufove prelj u ' besnive ovzhize! glejte : fhe majhno, ino ne bom fe tukaj vezh vidili, pa fpet zhres majhno, in° . mo fe sopet vidili tam per Ozheti. Vefelo fe vidili pravizhni s'pravizhnimi, alj gorje krivizj 311 ' ^ v’ pogublenji vezlmim. — De nobeden is med sgublen ne bo, obernimo to kratko fedajno shiv* e i h’ fvojimu isvelizhanju. — Le kratek zhaf fhe lH1 175 fvoje teshko delo opravljati, ti navelizliani kmet! Dopolni svefto fvoje delo, faj fkoraj bo tudi sa tebe delavnik nehal, ino fe vezhni prašnik sazhel: $jK.ar fi tukaj fjal, bolh tamkaj shel.“ — Le majhen zhafek Ihe krivizo terpifh, ti po krivim preganjan kriftjan! ino fovrhshniki tvoji fe tebi fmejijo. Le majhno krivizo poterpi, faj fe jim bo fkoraj njih vefelje v' shaloft, ino tvoja shaloft tebi v’ vefelje fpremenila, sakaj: >}i Srezhni fo , ki savoljo pravize preganjanje terpijo / njih je nebefhko kraljeftvo. K (Mat. 5, 10.) Le majhno zhafa fhe imafh, grefhnik ti! fvoje hude pregrefhne navade — pijanoft, nezhiftoft, jeso — sapuftiti. Ne samudi slatiga zhafa, poboljfhati fe; sakaj kakorfhno shivlenje, takova fmert. — Le kra¬ tek zhaf fhe fkupaj shivimo , dokler fvoj posemeljfki tek dokonzhamo. Le pomagajmo eden drugimu pra- vizhno shiveti, de fe mi, ki fmo vfi otrozi eniga Ozheta, tudi vfi per njem snidemo, tamkaj, kjer nam nafhiga vefelja nikdo odvseti samogel ne bo. Amen. XXXI. .Shterta nede'ljapo veliki nozhi. Od isrozhenja v* fv. voljo boshjo. Jesitf gre k temu , kateri je njega poflal, ino obljubi fv. Duha. Jan. 16, 5 — 15. K akor majajo po dobravah drevje hudi vetrovi, ravno a o fhfkajo ljudi na semlji velike fkerbi: pogo a s laloft sa pretezhenim, ki je minilo, ino ftrah fprihodu,ga, ki jih fhe zhaka. - Zhverfta , mozhna korenina ovarje drevo, de ga vihar ne po- v . ' , er *?° tsrozhenje v’ fv. voljo boshjo podpira kri ' C f a ’ , e , v ^ 0 krim ftanoviten ollane. — Srezhen, f r „ .. e , v . sh .alofu ino v’ vefelji, v’ frezhi ino ne- ezhi s mirnim, pohlevnim ferzam v’ voljo boshjo 176 poda, kakor naf ljubi Jesuf v’ denAfhnim fv. evan- gelji uzlil. I. V. 5. Na fveti je nafhe kraltko, revno shivlenje, kakor teshaven delavnik. Vfi fmo delavzi nebefh- kiga Gofpodarja, ino kedar Tvoje delo dokonzhamo, naf on svezher nasaj poklizhe, vfakiga po Tvoje 1 plazhilo. Rad Te poverne vfak priden delavez h’ fvojimu gofpodu, kakor fe je odpravljal Jesuf nalil isvelizhar k’ fvojimu Ozhetu, ki je nekoliko pred fmertjo Tvojim uzhenzam rekel: „Glejte, jes grem k’ temu, kateri je mene poflal, k’ fvojimu ljubima Ozhetu/ 4 Vefele fo bile te befede sa Jesufa, fi 1° shaloftne pa sa njegove uzhenze. V. 6. Dokler fe zhloveku dobro godi, zhudno rad posabi, de tukaj ne more vfelej tako biti: she vfaka mifel na preminozhoft njemu vefelje greni. Tudi apoftelne, ki fo tako radi, de nizh raji, Jesnb imeli, je tolika shaloft obfhla, kedar je od njih fl° v0 jemati sazhel, de ga fhe vpraThati nifo mogli, ka® hozhe iti; le od shalofti fo vfi ftermeli. V. 7. Pogofto fi pa zhlovek fvojo laftno fhkodn sheli; velikokrat fe fvoje frezhe boji, ako fe s’ vfi® boshji volji ne vklone. — Taka je tudi s’ Jesufovi« 1 uzhenzi per njegovim odhodi bila, ki bi bili rad< njega vedno per febi imeli. „Sakaj fte tako shalol' ni ? sazhne ljubesnivi Jesuf fvoje pobite jogrep°š® varjati. Refnizo vam povem, sa vaf je bolje, e grem, ino vaf fkos fvoj odhod fhe bolj prefkerh^' Zhe per vaf oftanem, fv. Duha, ki vam bo toh^ dobriga pernefil, k’ vam ne bo. t Svet ne bo ® e " o prav fposnal, tudi ne vaf, mojih osnanovavzov, Jj 1 , fe ne bo fpreobernil. Ako pa grem, vam bom p°' pomozhnika. On bo vaf tolashil, vaf rasfvetlib 1 . vfiga poduzhil; vaf ferzhne ftoril, kraljeftvo n 10 ! fvete vere fhirati, moje fovrashnike premaga* j ino fvet fpreoberniti." Enako tudi naf Rog krat v’ velike britkofli sadeti na, naf shalovatip 1 * „ kakor bi naf bil sapuftil. Alj sa naf je bolji *ha j. ino teshava, kakor biti bres vfiga terplenjal. s si , i le is bridkofti fladko vefelje persori. Kakor je puftil Jesuf v’ shalofti fvoje uzhenze , pa j‘ m 177 shalovanje fkos prihod fv. Duha v’ toliko lepfhi ve¬ lel j e fpremenil: tako tudi naf le majhen zliafek v’ terplenji pufti, de nam potlej nafho shaloft v’ toliko vezhi vefelje fpremeni. Imejmo tedaj tudi mi s’ fv. Pavlam filo veliko vefelje v’ fvojih nadlogah. (IT. Kor. 7 , 4.) y. 8. Lepo je Jesuf Jude uzhil, de Ihe nikoli nobeden tako ; alj le malo fe mu jih je dalo fvojih smot in greha preprizhati. Veliko je imenitnih zhudeshov ftoril, ki lo po pravizi kasali, de je on boshji .Sin ino obljublen Mefija; alj terdovratniJudje mu nifo hotli pravize fposnati, de je refnizo govoril. Ozhitno je Jesuf Judam prizhal, de jih bo relhil is oblafti nevednohi ino pregrehe, is fushnohi hudizho- ve; pravil jim je, de bodo vfi, ki v’ njega ne ver- jejo, v’ zhafno nefrezho ino v’ vezhno pogublenje obfojeni; alj terdovratneshi mu nifo verjeli, dokler je med njimi shivel, kakor vezhidel ljudje ne vedo, kaj imajo, dokler de she vezh nimajo. Sa to pravi Jesuf: „Bolji je, de grem, fvoje odrefhenje dopol- nim, ino fv. Duh pride. Ivedar on pride, bo pre- grefhnimu fvetu ozhi odperl, de bodo terdovratni ljudje fvojo krivizo fposnali. Pervizh, kako velik greh imajo, de v’ mene ne verjejo, ino fe mojimu nauku vflavljajo. Drugizh, de jih preprizha savolj pravize, de fini jes pravi JMefija, ino pravizo imam, jih uzhiti, jih isvelizhati; pa tudi savolj terdovratnohi jih imam pogubiti oblah od fvojiga Ozheta, k’ ka- terimu grem, de me vezh vidili ne bodo, preden fposnajo, kako hudobno fo me savergli, ino po kri¬ vim vmorili. Tretjizh, de ljudi preprizha savolj obfodbc hudizha ino vfih njegovih pomagavzov, de fposnajo, kako bom jes ravno fkos fvojo fmert ino vftajenje njegovo vidno oblah saterl. Vidili bodo, i r°ri° m fat . alla ’ va jvoda tega fveta, premagal ino obfodd, ki je poglavar ajdovfkiga malikvanja ino .iudovlhdi prasnover,' sa katere fe pofkufha, ino hudobneshe soper mene ino mojo vero drashi; pa tudi fposnali, kako hrafhna obfodba fe tudi njim perpravlja , ako hudizhovih smot ne sapuftc, ino fe a meni ne obernejo« — Y{ e to le je po prihodi ,v* Duha lepo dopolnilo. Veliho Judov, fovrashni- ‘ ov Jesufovih, je fposnalo fvojo smoto in hudobijo, nio lo poltali Jesufovi fposnovavz.i, Ljudje Cp fposnali Slomflick, hranac 4 n.«-l, 12 178 Jestifa sa odrefhenika fvetd, Jo v* njega vervali ino Je dali kerftiti. Hudizhovo kraljeftvo neumnofti ino hudobijo je sginilo is med ljudi. — Kako veliko vefeljo je to sa apoftelne bilo 1 Alj bres rasJvetlenja Jv, Duha bi Je jim vJe to sgodilo ne bilo. V. 12. Tri leta je uzhll JesuJ fvoje uzhenze; olj bresfhtevilne ino previfohe Jo fkrivnofti boshjiga , nauka, de bi jih bili vJe rasumeti mogli, ,,Veliko, pravi Jesuf, vam Jbe povedati imam od boshjih rezlvi, od boshjiga kraljeftva ino fv, isvelizhaulke zerkve na semlji; pa kaj de fte Jhevfi preflaboumui. mene sdaj sapopafii, Sa to pride fv. Duh, on u?.he- nih rebrne, in vaf bo vfiga potrebniga pocluzhil. — Ne bojte Je smote , sakaj on bo ravno to govoril, |( kar fte mene flilhali; farno Jhe vezli vam bo pove¬ dal, tudi Jkrivne prihodne rezki vam rasodeval, d« bote prigodbe prerokovali, ki jih nobdn previditi ne more. — On mene ne bo pomanjfhal, Jhe le pove- lizhal me bo, ker Je bodo moji nauki Jkos njegovo rasJvetlenje po želim fveti rasJhirali, ino ljudje me« 0 Ino moje nauke fposnali, — Moj Ozho nebefhki vam bo fv. Duha po meni poflal; alj kakor je moj na« !c od Ozheta, bo tudi \Je, kar bo on vam osnanib moje.** *r* ,Sv, Duh od Ozheta ino t Si«a is-haja, v j Jo le en Bog, ena vezhna refniza. •—Taka fe w (J nam pogofto godi, ako naf fv. Duh ne rasfvetll, *j 19 nam prave saftopnoOi ne di. Profitno satorej OzW ls . nebbfhhiga ino vfmileniga Jesufa, naj nam da nj' befhkiga raslvetlenja, naj pofebno to fposnamo; nam na fveti, ako Boga ljubimo, vfe v’dobro isi» e > de fe nauzhuno v’ shalofti ino vefelji, v’frezhi i«° nefrezhi, fe s’ pohlevnim ferzam v’ fveto voljo hos«l® podati, n. Kakor fe lozhijo vifoke nebefa od niške sendl e l fhe dalej fe lozhijo boshji fklepi od shelj ino'j 11 ' pofvetnib ljudi, Ino ravno to, (zhe nafhe mini shelio nifo s’boshjo voljd Jklenjene) je isvirk n»‘|. nar veahi nefrezhe, Ne kar zhlovefhko ferze ampak le to, kar Bog hozhe ino naredi, je s* prav ino dobro ftorjeno. Kolikokrat fe °\ xa hostiji volji vftavlja, tolikokrat lam feb* J' 011 * 179 napravlja. — t Sposnaj tedaj, o kriftjan! in nikar ne posabi, de: . . •3. V f e nadloge ino bridkofti To gole dobrote milofti boshje. — Sakaj je tebe, re¬ ven vboshez! vfigamogozhni 4 Stvarnik v’ tako reven ftan poftavil, de nimafh drugiga, kakor to, kar fi s’ kervavimi shuli saflushifh ? Sa to , de bi tebe bo- gaftvo ne omotilo ino ne pogubilo, sakaj: ,,Lehkej gre kamela fkos fliivankino shrelizo, kakor bogatin v’ nebefhko kraljeftvo." (Mat. 19, 24.) — Sakaj je tebi Bog premoshenje fkos vjimo, ogenj ali drugo nefrezho vsel, ino ti berafliko palizo podal, shaloften Irotej! ki fi bil vajen od fvojih mladih dni v’ obilno- fti shiveti? Sa to, de bi ti fvojiga ferza na pofvetno prevezh ne pervesal, na Boga ne posabil, ino ne ilkal tega, kar je na semlji, temuzh to, kar je sgo- raj v’nebelih, sakaj : „Kjer tvoj saklad, tam je tudi tvoje ferze.“ (Mat. 6, 21.) — Sakaj je perpuftil dober Bog, de fo tebe, pravizhni kriftjan! hudobni jesiki ob pofhtenje fpravili, ino ti odvseli dobro ime ? Sa- volj tega, de bi fe ponishal, ino hudiga fhe bolj fkerbno varval, v’katero fi le she morde nagibal, sakaj: „Zhe to she selenimu lefu (nedolshnimu) fto- rijo , kaj bi fe fhe le s’ fuhim godilo. cc (Luk. 23, 31.) Sakaj je Bog tebi tvoje ljube ftarifhe, otroke, pri- jatle ali snanze pobral, s’ kterimi fi tako frezhno shivel ? Sa to , de bi fe prevezh na nje ne sanafhal, fposnal, de tukaj ni nafhe oftaje, ino le v’ vezhniga Boga fvoje saupanje flavil. Kakor je bilo sa Jesu- 1’ove uzhenze dobro, de fe je njih Jesuf lozhil: tako dobra je tudi sa tebe fmert tvojih ljubih, zhe ravno sdaj tega fhe saftopiti ne morefin. — Sakaj je Vfiga¬ mogozhni tebi, revni bolnik! ljubo s d ra vi e odvsel, de lam febi ino drugim pomagati ne morefh ? 4 Samo sa to, de bi tebe grefhniga poshelenja ozhiftil: zlie /i nedolshen, tebe pred greham ovarval — ako fi grefhnik, tebi perlosimoft dal, fe prav (pokoriti t sakaj: „Bog flrahuje tajiftiga, kateriga ljubi, ino tepe vfiduga, kateriga sa fina vseme« (Hebr. 12, 6.) — Sakaj te je Bog v’ tvojih nar boljfiiiii letih na fmertno policijo polosliil, ino te she k’ febi iernle : tebe, ki bi fh£ nar raji shivel? Savolj tvojiga isvelizhanja ? ker nožne, de bi grefhnik fhž v’huje smoie sagresiu!, ino pokore floriti ne mogel vezii — pravizueu iuo ° - 12 * 180 ncdolshen pa bil sapeljan, ino vezhno nefrezhen, „Merlev pravizhen bo sliive lindobneshe,— ino mla- doft, ki hitro dopolni, dolgo shivlenje krivizhnikov obfodila, <<: (Mod. 4, 16.) — Sabaj tebe, bogabojezha dufha! dooer Bog tolikokrat fkufhati ino velike snolrajne bridkofti terpeti puftf? Sa to, de fe nepre* vsemefh, ampak de fe tvoja krepbft v’flabofti po* polnama fkashe. (II. Kor. 12, 9.) — Tako fo vfe te- shave, bolesni, tudi zhafna fmert, fkerbne dekle mi- loftliviga Ozheta, ki naf, zhe jih prav obernemo, k’ njemu peljajo, de bi naf isvelizhale^ Ne bodimo satorej nevoljni, kedar fe k’nam oglafijo, ampak s’ ponishnim ferzam jim odgovorimo: „Naj fe fveta volja boshja sgodi." — „Njemu fe podaj, ino per miru bodi, ino bofh s’nar boljfhim blagam obdaro¬ van." (Job 22, 21.) Kakor po budim vremeni fhž enkrat lepfhi fonze pofije, tako bo tebi dober Uog sa terplenjam fhe vezhi vefelje perpravil, zhe fe v’ njegovo fv. voljo podafh. — t Spomni fe tedaj, o kriftjan! in nikar ne posabi, de; 2. Vfe teshave ino bridkofti, ki naf sadevajo, fo gole dobrote modre pr e ' vidnofti bo s h j e, po katerih naf v’nafho frezho, ki nam jo je namenil, ino v’vezhi vefelje pelja, zli 0 fe mu le ne vftavljamo. —■ Egiptovfkiga Joshefa fo njegovi laftni bratje prodali, od hudobne sheue sa- toshen je bil po nedolshnim v’ jezho djan; alj ravno ta njegova nefrezha gaje na kraljev fedesh pofadila* Poterpeshlivi Job je sgubil vfe Ivo je premoslieuj 0 ’ od vfih sapufhen na gnoji leshi, zlo njegova s h ena mu hudo ozhita; pa ravno po tem njega Eog ®, e dvakrat frezhnejiga flori. Bogabojezh Tobija J 0 moral oflepeti, ino v’veliko firomafhtvo pafti, }' e je vfmilen Eog njegoviga fina fhe dvakrat frezhnejio 3 ftoril, njega rasvefelil , ino zelo njegovo hifho obla' godaril. Tudi Jesuf, nafh isvelizhar, jele fkost® r ' pl en j e v’ fvoje velizhaftvo fhel, ino naf po rav»° tem poti vabi, rekozh: ,,Kdor hozhe sa meno prh 1 ) naj fam febe sataji, fvoj krish sadene, ino hodi j 3 men6." (Mat. 16, 24.) Ni fvetnika v’ nebelih, bi ga Bog po ojftrim poti terplenja v’ isvelizbanj® 1 vodil ne bil; ni zhloveka na semlji v’refuizi frezhn 1 ga, ki ni fkos teshave ino bridkofti fvoje frezhe do- iegel. Satorej pravi fv. Tomash Akvin: „Nar veza lSi ltlago je sa zhloveka, ako je njegova volja volji boshji vdž.na. <£ Kar Bog flori, vfe prav naredi. — Shellfh, o zhlovek, gotovo frezhen biti: 3. Ravnaj Ivo j o voljo po boshji volji, Vfe po nafhi volji biti ne more, tudi bi sa naf po- gofto nar vezhi nefrezha bila , ako bi fe nam vfe po volji sgodilo. Satorej naf je tudi Jesuf moliti uzhil: „Isidi le tvoja volja, kakor v’ nebefih, tako na sem- lji:« ino kar je v’ beledi uzhil, nam je fhe lepflii v’ djanji pokasal, kedar je v’ fmertnih bridkoftih na oljfki gori molil, rekozh: „Ozhe! zhe je mogozhe , odvsemi meni te kelh; alj ne, kakor jes hozhem , temuzh tvoja volja naj te sgodl. <£ (Mat. 26,39.) Ravno taka, s’boshjo voljo fklenjena, mora biti tudi vfa tvoja molitev, ako hozhefh, de biperBogu vflifhana bila. Kedar profifh sa frezlio ino sdravje per hifhi, sa raft ino blagpdar na fvojim polji, sa lepo vreme ali pohleven desh : vfelej fvojo profhnjo volji boshji kakor Jesuf isrozhi; „Ne moja, Ozhe nebefhki! am¬ pak tvoja volja naj le sgodi ! ££ — Ako pa pridejo hude nadloge, tebe velika shaloft obhaja, ino bridko terplenje obilhe: o lak ne bodi nevoljn, temuzh, (ako fi vfe she pofkufil, pa vender pomagati ni mogozhe :) 4 . ,Spufti v le na voljo boshjo, ino bo sa tebe prav, ker Bog tako hozhe. jNaj tebi vjima tvojo slielvo ino tergatvo pokonzha, naj ti bolesn tvojo ljubo shivinzo pobere, naj ti ogenj tvoje po- hiflnvo v’pepel fpremeni: faj je boshja volja tako. »Tajiftim pa, ki Boga ljubijo, vfe v’ dobro iside. ££ (Rim. 8, 28.) Ako je tvoja volja s’ boshjo fklenjena, le bo vla tvoja nelrezha v’ frezlio fpremenila, in zel rvot ti fhkodvali samogel ne bo; sakaj, M zhe je Bog .s nami, kdo bo soper naf?‘ £ 5} Le ftanovitno v’ Boga saupaj , opominja Iv. Avgufhtin, ino s’ vlim, kar premoreih, le njemu isrozhj, ino Bog ne bo perpu- ml , de bi. 1'e tebi sgodilo, rasen to, kar je sa tebe dobro , zlie^fe ti ravno ne sdi. <£ Ino kakor nedolsh^ no dete v maternim krili mirno pozhiva: ravno tako irezlmo ino mirno na fveti prebiva, kdor fe s’ vhm v lveto voljo boshjo poda. To nam sliivlenje piavih kuftjanov nar lepfhi pokashe. bil je na Nemlhkim pofhten kmet, Pavl po imeni, - nueu m fkerben delavz je bil na polji, pa tudi svclt poflufhavz boshje befede, ktero je v’ fvojin) 182 ferzi dobro ohranil, iuo po tajifti shivel, Vfakima je vedil dober nauk dati, ino vfe ga je rado pollu- fhalo. — Eno nedeljo vezhcr pride vefelo is polja domu, ino pravi: „Hvala Bogu! klafje rumeni, ino v’dvema dnema pojdemo shet.“ Vefelo fe s'fvojo dru- shino sa miso vfede, ino vezherjajo; alj flie nifo shliz poloshili, she sazhne od dalezh v’ oblakih hruti, in huda ura le bliska. Vetrovi fe flepd, sazh¬ ne tozha roshljati, de okna pokajo. Vfe fe trefe in joka. „Le tiho, tiho! veli Pavl; roka boshja je nad nami, njegova fv. volja naj fe sgodi." — Kersh bo fe jutro rasdenilo, grejo vfi vefhani na polje; alj viditi vfe pobito ino satreno, jokajo, tarnajo, ino ne vedo od shalofti kaj sazheti. Pavl sravno lefeni- ga krisha ftoji, ino gleda, kako ga je vihar prelomil. t Sofedje ga oftopijo in sazhno toshvati, rekozh: „Koj bomo sazheli, vfa nafha letev pokonzhana, nafhe delo saftonj! Kaj bomo otrokam dajali, s’zhemdrii- shino plazhvali, kaj bomo jedli, s’ zhem fe ohlazhi- kako bo to ftrafhen krish 1 Kaj fe tebi sdi, Pavl, kako fi bomo pomagali ?“ ,„,Ref de velika nadloga naf je sadela, je Pavl djal; alj boshja rolo) nam krishov ne daja, mi fi kriške farni delamo/' ^Sofedje ga gledajo, ino ne vejo, kaj mifli. glejte, je rekel Pavl, tukaj leshita dva bruna ftertiga krisha. Zhe mi eniga k’ drugimu poloshimo, j 110 sravnamo, ne bomo krisha naredili; naj nju pa emga prek drugiga krishatn denemo, bo krish. —Bavn° taka fe tudi s’ nafho ino s’ boshjo voljo godi. Dokje r fe nafha volja po boshji volji ravna, fi nikoli v’k rl r ne hote, in tudi mi ne bomo zhres krishe toshvam ako fe v’ shalolli ino v’ velelji boshji volji podam?: Kedar fe pa nafhe pofvetno poshelenje boshji v0 ‘j vftavlja, ino tega nozhe, kar Bog hozhe, nam J ® . navfkrish hodi; mi fi krishe farni nalagamo, m"‘ nam jih nofiti ne pomaga , ino farni febi fvetvatt ^ vemo. Satorej, ljubi fofedje! je Pavl djal, poklek 11 , 1 ' mo sdaj v’ fvoji veliki teshavi, povsdignimo f v °! roke, s’ polerpeshlivim Jobam rekozh: „G°fp° d A dal, Gofpod je vsel; kakor je Gofpodu dopadlo. taB <. fe je sgodilo; ime Gofpodovo naj bode hvaljej 10 ' (Job 1, 21.) ? zhe mu le k’ dobrimu Tlushi: kako Trezhni f®° le mi krifljani, de v’nebefih nar boljfhiga, vfig aI ” gozhniga Ozheta imamo, ki naf ljubi ino nam da, zhefar ga po Jesulovim nauki poprofimo. 1S 5 V. 24. Mi bi pa toliko frezhc. ne imeli, ako bi boshjijSin, nafh ljubi isvelizhar Jesuf Kriftuf, ne bil prifhelnal, ki fmo bili otrozi jese, s’ Bogam fpra- vit, nam ljubesni ino vfmilenja O/.heta nebefhkiga fpet saflushit fkos fvoje bridko terplenje ino grenko fmert. On naf je Ipet vredne ftoril, de fmemo ka¬ kor otrozi rezhi: Aba , ljubi Ozhe! ino kar proTirno v’ njegovim prefvetim imeni, de fmo vflifhani. Sa to pravi JesuC fvojim uzhenzam: „Dofehmal nifte Ihe v’mojim imeni profili, nifte vedili, kako bi prav molili; jes fim vam sdaj povedal, de molite kakor otrozi k’ fvojimu ljubimu Ozhetu. Dokler fim fhe dosdaj med vami bil, vam fhe tudi profiti potreba ni bilo; sakaj jes fim Ozheta sa vaf profil, ino vfiga potrebniga fte dovolj imeli. Sdaj pa od vaf grem, sa to vam molitev perporozhim, Le profite na moje ime, kakor fim vaf nauzhil, ino fkos moje saflur shenje vam bo Ozhe nebefnki vfe dal, kar bo sa vaf prav. Veliko vefelje bote imeli, viditi, kako fe vam bo po moji obljubi vfe dopolnilo, kar bote profili. Ozliitno bote fposnali, de imate v’ nebefih dobriga Ozheta, de fte vi njegovi ljubleni otrozi, ino tako bo vafhe vefelje fpolnjeno: to bo nar vezhi vefelje sa vaf.“ — Tudi sa naf revne frote na semlji ni vdzhiga vefelja, kakor vediti, de imamo v’ ne* betih Ozheta, ki nam v’ vfaki fili pomagati samore, in tudi hozhe, zhe je le k’ nafhimu isvelizhanju. V' nadlogah preveliko tarnati ino shalvati, fe pravi: na Loga posabiti. V. 25. Mi fmo pogofto nevoljni, ako vfe po nafhih miflih ne^ grd, in shalujemo, zhe nam Bog po volji ne flori, kakor ga profitno, Alj nam fe godi, kar popotniku, ki v’ jiiternim mraki veliko rezhi prav ne vidi, dokler fe njemu ne rasdeni. Lnkrat bomo zhifto fposnali, kako neumne fp do- lhkrat nafhe mifli, shelje in profhnje,ter bomo Boga hvalil', de naf po fvoji modrofti, previdnofti ino do¬ broti vflifhal ni. .— Tudi Jesufovitn uzhenzam fe je taka godila, Sa to jim je'rekel Jesuf: „Dosdaj fhe ru en u-i Sa< ^°^J. saftopili nifte. Vafha pamet je lhe bila preflaba, fkrivnofti boshjiga kraljeftva prav l asumeti; sato fim vam fvoje nauke v’podobah dajal, Miri V n ne i P ° sabili ’ ino fe le bkej tajiftih fpomnili. lUillili ite, do bom jes le pofveten kralj; le imenitne ISO pofvetne flnshbe fte sholdli, ino ga nje profili. S daj pa pride zhaf, de hote fposnali, de mojo kraljeftvo ni tega fvela, ampak de mene je Ozhe le na fvet po- Hal, vaf poduzhit, odrelhit, ino v’nebelhko kra- ljtiftvo vezhni a isvelizhanja perpeljat. Glejte, to Jo veliko imenitneji ino potrebnifhi rezhi, kakor po- fvetna zhafi: in oblaft: ako vi te po heljujete ino ifhete, vam bo vfe drugo perversheno/ 4 — O de bi tudi mi vfe to prav fposnali, ino le to nar pred ifkali, kar je v' nebelih, ue pa tega, kar je na semlji! Y. 2G. Dokler fo bili Jesufovi uzhenzi v’ po- fvetno samifhleni, jim ni fhlo po volji, ino veliko njih prodi n j ni bilo vflifhanih. Kakor hitro jih je pa fv. Duh rasfvetil, jim pofvetne mifli ino shelje v’ nebefhke fpreobernil, jim je bilo vfe po voljit ino vfe njih profhnje fo bile vflffhane, kakor jim je Kriftuf obljubil, rekdzh: „Tiftokrat hote vi O zli e ta { irav po mojih naukih profili, ino meni potreba ne jo, namefto vaf, kakor dosdaj, profiti, dokler ft 0 vedili uide, sakaj ino kako bi prav profili. ,Saj vaf Ozlie ljubi, ker fle v’ mene vervali, men', sa boah* jiga .Sirta ino fvojiga isvelizharja fposnali, n 00110 ljubili ino sa meno fhli. Kdor pa mene ljubi, ? 0 bo tudi moj Ozke ljubil, ker fim od Ozheta prifhel, ino fpet is tega fveta k’ Ozhetu grem. Jes ino Gzh 0 fva eno. Po teh mojih naukih, v’ saupanji na mene, profite, ino bote vflifhani/ 0 V, 29. Sdaj fo fe uzhenzatn ozhi odperle, sdelo fe jim je, de ga prav safopijo, ino s’ vefeliin ferzai« fo Jesufu rekli: „Poglej, sdaj Ji nam prav saftopn® povedal; sdaj fposnamo, de tudi nafhe fkrivne sheij 0 vefh, ino nam jih popred rasloshifh , ko tebe P«' prafhamo. Sa to pa tudi terdno verjemo, de boshji t Sin prifhel od Boga, naf uzhit ino isvelizhai’ O naj bi tudi nafha vera tako shiva bila, ravno tak« terdno v’Jesufa nafhe saupanje, bife tudi nam, ka¬ kor uzhenzam, Jesufova obljuba vfelej fpolnila : »"A koli bote Ozheta v’mojim imeni profili, vam bo dah II. Med vfinii potrebami, ki jih v’ fedajnim shiv |,0l ’P imamo, nar imenitnej fo tri: shivlenje, «e 187 in o molitev, bres katerih ne sam6remo frezhno shiveti, ne vezhno isvebzham bili. * Potreba nam je v biki den jefti ino piti, de ne vmerjemo ; potreba vfakimu po lvojini (lani delati, oko hozhemo jefti; ravno tako nam je pa tudi potreba moliti, zhe ho¬ zhemo zhafno ino vezimo frezhni biti. »Molitev je neb e Ib ki kluzh, pravi fv. Avgufhtin. Molitev gre gor, ino bo sli j e vfmilenje dol. Naj je ravno niška sernlja, nebela pa vifoke, vender Bog zhloveka vflifhi, ako le dobro veft ima." Kakor fe prava molitev na fveti manjfna, tako fe nadloge mnoshijo. — Povsdignite satorej, ljubi kiiftjani! fvoje glave, ino poglejte: 1. Kako potrebna nam je molitev sa dufho ino telo. — Ti, nefrezhen grefknik! fi miloft hostijo sgubil, li fubo drevo poftal, na ka¬ tero je slie fekira naftdvlena, de bo pofekano ino v’ ogenj versheno. Ni ga pod fonzam, de bi te refhil; le (pokorjena molitev je fhe edina prijatliza tvoja. Ona fe povsdiguje is tvojiga ferza pred boshje ob- lizhje, ino pernele tebi gnado boshjo nasaj, katero Bog le tajiftim daja, ki ga sa njo profijo. {.Sv. Avg.) Kar je jiiterna rola velim (svenjenim) rosham, to je prava molitev grefhnimu ferzu. — Nedolshna dufha! ti hodifh po mnogoterih sankah, katere ti sapeljivi fvet naftavlja; pregreha na tebe preshi (zhaka), kakor pifana kazha v’ roshze povita. V’ kolikih priloshnoftih fe vfefkosi snajdefh, sgubiti nedolshnoft ino dobro veft! Molitev je tvoja vartmja ; pogofto je farno en sdihlej sadofti, de frezhno pre- magafh. Bres molitve ni shive vere, ne terdniga saupanja, nobene gorezhe ljubesni. »Molitev je perva podpornja fvetih zhednoft." (.Sv. Avg.) Molitev je mozhno oroskje, salesvanje dufhnih fovrashnikov premagati. O koliko manj bi grefhnikov bilo, naj bi bilo vezli pravih moljzov! »Duh je fzer voljn, alj meTo je flabo, pravi Jesuf. Zihujte ino molite, de v fkufhnjavo ne padete." (Mat. 26, 41.) i , , d 0 ^ i e shaloften, najde v' molitvi fvojo tolasnbo, kakor Jesuf na oljfki gori v’fmertni brid- koiu. »Je kdor med vami slialoften, naj moli." (Jak. 5 , 13.) Kdo med vami je v* veliki fili, fi ne more pomagati, ne fvetvati, ino ne bo v’ molitvi Pomožni najdel? — Prifhla je kuga ali huda ho lesu, bila je vojfka, vftala ie po desheli la- 188 kota ino dragfna: ljudje fo molili, ino vfmi- leni Ozhe nebefliki jim je ojftro fhibo odvsel. — Ne sanafhajmo le prevezh na fvoje sdravje ali pre- moshenje; Bog nam ga je dal. ino nam ga fpet lehko vseme: vfe je v’ njegovih rokah. Ne saupajmo farno le na fvoje pridne roke, na lepo polje ino vintke gore, sakaj: „Vfak po polnim dober dar je od sgo raj, ino pride od Ozheta fvetlobe/ 4 (Jak. 1,17.) Vfa nallia frezha je opotezha, zhe nje nafha molitev ftanovitne ne flori. Posnal fim prevsetniga bogatina, flifhal vboszha, profiti ga sa milofhno, rekozh: ,/Vam bom pa sa frezlio profil/ 4 — „Kaj bofh metli sa frezho profil, revesha bogatin gerdo saverne; jes imam frezlio bres tvoje molitve, le fam sa febe ti profi/ 4 Pa le kratke leta fo minule — prevsetnfo frezha sapufti, zelo pamet je sgubil, ino nefrezheu vmerl, kakor nar revnej berazh. Nizh ne samoremo farni po febi, ampak nafha premoshnofl je od Boga. (II. Kor. 3, 5) „Zhe ti molitev opufllfh, fam febi ravno to naredifh, kar ribi, de jo is vode potegneflt. Kakor je voda ribi sa shivlenje potrebna, ravno tako tebi molitev/ 4 ( t Sv. Krisoftom.) Zhudno velika je nafha potreba, ki nat moliti perganja: fhe vezhi je dobrotlivoft boshja, nafhe molitve poflufhati, iiio jih vflifbati po fvoji nefkonzlmi modrofti. M 0zhi Gofpodafo« 3 pravizhne, ino njegove ufhefa na njih molitve obet' njene/ 4 (Pf. 33,16.) Njegove vrata fo nozh ino d eB odperte, njegovi flushabhiki smiram perpravlenit molitve nafhiga ferza pred tron Yfigamog6zhnig 3 no lili. Naj bo pod milim neham ali v’boshji veshi, naj bo na poti ali doma: vfigavedozh Bog Hn)! iiafhe profhnje, tudi nar fkrivnifhi sdihleje, Zel b' e je hifha boshja, ino vfako zhlovefhko ferze Bog 11 pofvezhen altar, na katerim fe njemu naj molite daruje. — Naj bo mogozhen kralj ali reven bera*®' \faki lehko s’ njim govori, njemu fvoje teshave P°j toshi, fvojiga ferza shelje pove. „Kdo bi ne fterm e ino fe ne zhudil tolike dobrotlivofti boshje do ,l3 J ki nam vmerlivim ljudem toliko zhaft dodeli, ino 11 vredne ftorl, s’ njim govoriti ino njemu fvoje sh e J isrozhati! V’ refnizi fe s’njim pogovarjamo, molitvo opravljamo." (,8. Krisoftom.) Ino k a vefela je obljuba Jcsufova sa naf: ?,Y’ refmz 1 v 189 povem, kar bote Ozheta v’ mojim imeni profili, vam bo dal« (Jan. 16, 23.) Pogofto pa flifhim, de fe kriftiam potoshujejo, rek6žh:° »Molimo, pa vender vfiifnani nikno ; pro- fimo, pa ne dobimo« Godi fe jim po befedah fv. Jakopa (3,4.): »Profite, pa ne prejmete, sato, ker sa hudo profite, de bi po fvojim poshelenji sapra- _ Odprite tedaj Tvoje ufhefa , ino poflufhajte : 2. S a koga je potreba moliti. »Ifhite nar pred boshje kraljeftvo ino njegovo pravizhnoft, vfe drugo vam bo perversheno, govori Jesuf.« (Mat. 6, 33.) Kavno sato naf pa tudi v’ fv, ozhenafhi uzhi, pred vfim sa boshjo zhaft ino isvelizhanje naThe mo¬ liti, po tem fbe le sa vfakdanje telefne potrebe. — Molimo satorej pervizhsa fv. katoljfhko zerkvo, naj fe po želim fveti fhira ino fhira?— sa nevernike, de bi fposnali praviga Boga, ino njemu flusbili; —• krivoverzi fe sopet s’ fvojo materjo drushili, ino vfi kerfheniki le eniga vidniga paftirja flufhali; — grefhniki fe fpokorili ino pobdljfhali, de bi vezhni Bog od vlili prav fposnan ino moljen bil. — Molimo sa 1'voje duhovfke paftirje, de bi modro ino bogoljubno Jesufovo zhredo pafli; — sa desliel- fko gofpofko, de bi pravizo svefto terdili,ino nam ljubi mir varvali. — Molite ftarifhi sa fvoje otroke, naj jim Bog pravizhno pamet da; —otrozi sa fvoje llarifhe, de bi vaf lepo isredili. — Molite predpoftavleni sa fvoje podloshne, de bi jih mogli pofhteno vishati; — podloslini sa fvoje predpoftavlene, de bi modro ino pravizhno sa pod¬ loshne fkerbeli. — »Molite eden sa drugiga, de bote isvelizhani« (Jak. 5, 16.) — Pa tudi fvojih raj- n i h (pokojnih) bratov ino fefter v’fvojih molitvah posabiti ne fmejmo: Ml Sveta ino dobra je p" e . ’ sa mertve moliti, de bi bili od grehov re- Theni.« (II. Mak. 12 , 46.) Moliti mormo sa vfakdanje telefne po- re je, sa ljubo sdravje , sa shivesh in oblazhilo;—■ ])io 1 i ne sa bogaftvo, sakaj: »Kateri obogateti ho^ ziiejo, padejo v fkufhnjavo ino v’sanko hudizhovo« j ' 11 )?’ ° na vrata milofti boshje, i n fe nam bodo odpel' 1 ; ;i XXXIII. Veliko k r i s h o v o. Vnebohod Jesufa Ivriftufa. Od neb^flikiga velelja. fesu/ je bil v' nebefa vset, in fedi na defniii boshju Mark. 10, 1.4—20. N"ar vefelfhi den je sa otroke, o katerim fe k’fvojim: ljubim ftarfham povernejo; nar bolj prijeten zhaf je sa popotnike v’ ptuji desheli, kedar fe v' ljubo do- mazilo deshelo k’ fvojim snanzam ino prijatelam na pot podajo. — Velel je bil tudi denefhni fveti den zhaftitliviga vnebohoda sa vfmileniga Jesufa, d katerim je revno semljo sapuftil, ino fe v’ nebefhko velizhaftvo fvojiga Ozheta povsdignil. — Vefelo ino imenitno je pa tudi denefhno godvanje sa naf, o katerim nam je nafh ljubi Isvelizhar nebefa odperl, ino nam fhel v' Ozhetovo hifho prebivalifha pri¬ pravljat, fvoje apoftelne pa po želim fveti poflal* naf vfe sa febo vabit — kakor ravno v’ fv. evangelji beremo. T. S’ juterno sarjo fvete velike nozlii je zheftitlivb Jesuf od Imerti vrtal. Bilo je to njegovo vftajanje sa njegove uzhenze nar vezhi vefelje, — nar i»o- gozhnifhi snamenje odrefhenja zeliga fveta,— nar ozhitnifhi poterdenje Jesufovih naukov. Satorej je po fvojim vdajanji fhe Jesuf fhtlridefet dni na semlji oftal, fe je perkasval vfefkosi na mnogoterih krajih fvojim uzhenzam, fe jim dal potipati, je s’ njimi jedel, jih prav sa gotovo preprizhati, dfe je refnizfino Od fmerti vrtal. — Alj njih ferze, od ftrahu ino sha- lofti fhe vfe pobito, je bilo terdo sa vervanje. De 5 ravno sheleli ino upali, fi vender nifo dopovedati dali, de njih preljubi uzhenik sa ref fpet shivi. Bali «Slon\fliolv, hranm e. n. — I, 13 11)4 fo fe, de bi ref ne bilo, zhe je ravno glaf sa glafam prifbel, de Gofpod fpet shivi. Sa to fe enajfterim Jesuf po fvojim vdajanji pokasho, kedar fo ravno sa miso bili, ino jih ojftro pofvari, de fo tako ma¬ loverni, tako sategliga ferza, fhe dvomiti (zviblati), kar jim je tolikokrat pred pravil; de fhe sdaj ozliit- nim prizham ne verjamejo, de je refnizhno od fmerli vdal. — Tako terdovratno je zhlovelhko ferze sa boshje rezhi, dokler ga fvetla luzh milofti boshje ne rasfveti iuo rasgreje. Satorej je fv. kerfhaufka Vera le dar boshji, katero je Jesuf fvoji isvelizhanfki zerkvi sapuftil, ino fvojim apoftelnam vfim narodam osnanovati vkasal. V. 15—16. Kedar je Jesuf apoftelne ino druge nzhenze fkos fhtiridefet dni ozhitno preprizhal, de je fmert, hudizha ino hudoben fvet premagal, in fpet shivi, jim vkashe to velelo pergodbo odrefhenja ino isvelizhanja vfim ljudem po želim fveti osnano- vati, rekozh: ,,Pojdite po vfim iv?'ti v’mojim im e ' ni, uzhite vfe ljudi, kar fle mene flifiiali, rasglafij 1 -' po vfih krajih semlje vefelo prigodbo odrefhenj* fveta ino isvelizhanja, rasfhirujte nebefhko kraljeftv" moje isvelizhanfke vere. Vfe, ki bodo vervali,ker- ilite, ino jih fkos fv. beril moji zerkvi pridrushitc. Kdor bo verval, ino bo fkos fv. kerft ozhitenu 1 ' kerfhanfke zerkve podal, bo isvelizhan; kdor b" pa moje nauke savergel, ino svelizhanfki zerkvi pridopiti ne bo hotel, bo tudi on od Boga obfoje» ino savershen. 44 — Potrebna nam je vera sa isv°' lizhanje , potreben kerft, potrebno pa tudi po ven pravo kerfhanfko shivlenje, sakaj: „Kakor je te 1 " bres dufhe mertvo, je tudi vera bres del mertva. (Jak. 2, 26.) V. 17 —IS. Terdovratni .Judje ino rasujsdan* ajdje bi ne bili vervali, kar fo jim apoftelni osna- novali, zhe bi refnize fvojih naukov s’ zhudeshi ter- dili ne bili. Sa to je apoflelnam Jesuf tudi moz J zhudeshov dal, rekozh: „K’ prizhovanju, de fte ° Boga poflani, de je vafh nauk boshji nauk, fe bo« vam ino vfim pravovernim ozhitni zhudeshi g°° l _ Oblaft zhes hudizhe bote imeli, ino nove jesike s ^ dopno govorili; naj vaf Hrupna kazhajpikne, ' vam s’flrupam namefhana pija poda, vam ne fhkodvalo, Na boluike, katerim she jtikdo p onl 195 gati samogel ne bo , bote fvoje roke pokladali, ino |ih v’mojim imeni osdravili." — 'Vfe fe je uzhenzain na tenko fpolnilo , kar jim Jesuf pred fvojim vnebo- hodam obljubil je. Tudi nam le bodo njegove ob¬ ljube fpolnile, naj le mi njegovi svefti uzhenzi bodimo. V. 19. Kedar je fhtiridefet dni po vdajanji pre¬ teklo, ino Jesuf fvojim apodelnam vfe potrebno na- rozhil, jih je peljal sadnokrat is Jerusalemfkiga meda na vefelo oljfko goro, de ravno tam v’ fvoje veli- zhadvo gre, kjer je fvoje nar bridkejfhi terplenje sazhel. — ,Sh6 enkrat jih poblagoiiovi, ino fe pred njih ozhmi k’ nebefam povsdiguje. — Le vifhej in vifhej odhaja, dokler ga fprime fvetel oblak is pred njih ozhi. — Na defnizi Boga Ozheta fedi, v’nar vezhi zhadi ino obladi je zhres vfe dvari v’ nebelih ino na semlji. Tamkaj nam prebivalifha pripravlja, ino pride enkrat fpet po naf, kakor je obljubil; de, kjer je on, tudi njegovi svedi flushabniki bodo.— Milo fe osirajo Jesufovi uzhenzi sa fvojim ljubim Gofpodam v’ fv. nebo, gledajo dermo sa njim, dokler prideta angelja v’ fvetlim belim oblazhili, ino jim rezheta: „Kaj zhakate, vi dobri moshje is Galileje, in tako operto v’oblake gledate! Jesuf, ki fe vam toliko toshi po njemu, bo enkrat sopet ravno tako prifhel, kakor de ga sdaj vidili v’ nebela iti/* Po- tolasheni fe povernejo v’ Jerusalem, ino fe priprav¬ ljajo na prihod fv. Duha. — Poglejmo tudi mi donel, ljube dufhe ! sa Isvelizharjam v’ fvojim poboshnim fpretnifhlovanji v’ Ozhetovo hifho; pomiflimo eno malo, kaj naf v’ nebelih zhaka; povsdignimo fvoje ferzhne shelje sa Jesufam, persadevaje fi, frezbno enkrat k’ njemu dojtj. TL Nefkonzhno velike fo na tem fveti zhlovefhke shelje: dopolnit vfih mogozhe ni bilo, in tudi ne bo. Satorej ni pod fonzam zhloveka dovolj frezhniga. , ,y nebefhkim kraljedvi fe bodo vfe pravizhne shelje isvoljenih fpolnile, kjer bodo vefelje vshivali, 'ateriga nafha pamet Ihe fenze sapopadi ne more. 1. Popotnik na fvojim teshavnim poti ferzhno meli, le fkoraj priti na ljub ozhetovi dom; u edar she hliso domazhiga praga prihaja, rad ino 19(3 lehko posabi vfe teshave fvojiga pota. — Tako fe jt vefelil tudi Jesuf, ino je fvoje uzhenze le vefeliti s’ febii vabil, rekdzh; „Ako bi vi mene ljubili, vefelili bi fe, de vaf sapuftim, in grem k’ Ozhetu.* (Jan. 16) Oj kako vefelo ino fladko bo tudi enkrat sa naf, ki fino ravno tako le popotni otrozi na semlji, zhebomo j na fmertni potlelji s’ Jesufam isrezhi samogli: „Jes grem k’fvojimu Ozhetu.“ Kdor le she tukaj fvojiga Ozheta, ki je v’ nebelih, ne vefeli, in ne sheli, k) njemu priti, ni vreden biti otrok bosliji, ker ljubesni Ozhetove v’ njemu ni. 2. Priden kmet teshko orje ino kopi, ter fvojo semljo svello obdeluje; zelo leto na pri- hodno shetvo zhaka, ino vfe teshave voljno preftojl, vef fvoj trud rad posabi, ako fe njemu le obilna shčtev pokashe. — Glejte! tukaj je fetev. tamkaj bo nafha vezhna slietev. „Kar bo zblovek fjal, bo tudi shcl* (Gal. 6, 8.) — Kako vefelo je sa Jesufa bilo is lepe oljfke gorefhe enkrat po semlji ogledati fe, katero je ravno sapnfhal: viditi toliko boshjih naukov, katere jc ljudem dajal; toliko dobrot' kijih je fvojimu ljudftvu delil; gledati vfe folse, ki jih je shaloftnim obrifal; viditi vfe svello dopbhneUO' kar je njemu Ozhe sapovedal. — Enako velelo te bomo tudi mi osirali na toliko fkuflinjav, zhe/mo jih ferzhno premagali; na toliko teshav, zhe fm ( ’ jih frezhno konzhali. Vidili bomo vfe lepe zhednolm i katere nam bodo vezimo zvetele; vfe dobre dela ■ ki fe nam bodo vezhno tam povrazhvale. Koliko' fmo na semlji fvojih grefhnih bratov in leiler pob" rili, neumnih poduzhili, shaloftnih potolashili: tolik" noviga vefelja bomo tamkaj savshivali, ako dokonzn svefti ollanemo. „Oj frezlmi fo, ki v’ Gofpoduvme' jo, sakaj njih dela gredo sa njimi « (.Skrivil, raso«' 14, 13.) V 3. Noben delavez fe hladniga v e zb « ne boji: le sheli fi ga, in fe zel den vefeli, ,j bo svezher v* fenzi ohladil ino pozhil. —Tako ‘ e j C pravizhen kriftjan ne boji mirniga vezbera j s fmerti, kedar njega Gofpodar nebel ino selll ,J ) *’ teshkiga dela poklizhe: revno, fpehano t / u Pj u fh<> hladno materno krilo pozhivat, nevmerjozho gr pa na vefel dom saflusheniga plazhila vshivat,-j bo delavnik na vfelej nehal, ino le vezhni p ra 197 sazh<$l. Tam ho reven bolnik na vfelej osdravel, vbosliez dovolj obogatel, kjer bo vfiga terplenja konez. Ne bodo lazhni, ne shejni, vrozhina in fonze jih peklo ne bo« (Jes. 49, 10.) „Bog bo vfe folse od njih ozhi obrifal, ino fmerti ne bo vezh, tudi ne shalvanja, ne vpitja, ino bolezhine ne bo vezh, ker je pervo minulo.« (.Skrivil. rasod. 21 , 4.) — Ino vfe to naf zhaka sa kratko terplenje! „Oj koliko je vfmilonjo boshje, pravi 1'v. Avgulbtin, de nam zhafa truda ni nategnil, ampak nam je obljubil sa kratko terplenje vezhno shivlenje. On ne rezhe : Trudi fe defet ito tavshent let; ne pravi: Delaj jesar let; le kratko fi persadevaj, ino prifhlo bo pozhivanje, ki ne bo konza imelo.« 4. Teshaven je pot na ft c r m o goro, ke- dar fe na njo podamo; alj kedar na verh gore pridemo, oh! s’ kakflnhm vefeljam fe po Ihirokim osiramo, ogledujemo toliko novih krajov, toliko lepih rezhi, katerih v' dolini v idili tnogozhe ni. —■ In kedar bomo tudi mi d odlili po ftermim, ojftrirn ] oti na velel hrib nebelhkiga .Siona nafhiga isve- izhanja, lehko bomo posabili vfe terplenje fvojiga ] osemeljfkiga popotvanja, ker borno gledali nove fvete, nove fonza in svesde ; premifhlovali neisre- zheno veliko novili rezhi, katerili flie tukaj nasemlji. ne vidimo, fhe ne posnamo, sakaj; Sdaj gledamo le fkos fhpegel, kakor v’ megli; takrat pa bomo gledali od oblizhja do oblizhja. Sdaj nekoliko fpo- suamo ; takrat pa bomo fposnali, kakor fino bili fposnani.« (f. Kor. 13, 12.) Sa vfe teshave bomo fhe le Oz iela hvalili, ki fo naf v’ toliko vefelje pri¬ peljale. »Terplenje fedajniga zhafa ni veliko proti prihodih zhafti, katera ima nad nami rasodeta biti« (Rim. 8, 18.) 5. Nar hujfhi je tukaj v’ dolini fols prebivati m e d hudo h n i m i, fovrashniini ljudmi, ki zlilo- veka bres vfmileuja kazhijp , njemu vefelje grenijo, ino terplenje nmoshijo. Kako lehko je satorej enituu niozhno rasshaljenimu, kedar sopet med dobre prijatele pride: na vezhno s’ njimi shiveti sheli. —■ Na tem fveti le pa na o ruto drugi drugiga nepreneha- ma lozhiti, v shalofti ferze is ferza tergati, ino od ivo)ih ljubih flovo jemati. Tamkaj v’ jOzhetovi bifhi pa bodo vit pravizhni na vezhno sdrusheni velelo 198 fkupaj shiveli; ino kolikor isv61jenih tovarfhov, to¬ liko bo noviga vefelja. „Tamkaj fi bodo zhifti mla- denzhi roke podajali, ki lo s’Egiptovfkim Joshefam nevarno sapelvanje ferzhno premagali. V’ tajiftim frezhnim kraji fe bodo nedolshne devize vefelile, ki sapeljive kazhe neframne fladnofti nifo poflufhale, ino Narvifhiga hvalile, ki jih je s’ nebefhko fvetlobo obdal. V’ tajiftim zhres vfe vefelim kraji bodo pofhteni sakonlki moshje ino shene od fvojih tesliav pozhivali, fe vefelili, viditifvoje rajne otroke, kakor mlade jagneta v’ nebefhki lepoti, bres vfiga madeslia, angeljam v’ shlahti.* 4 (,Sv. Efrem.) — Najdb bodo pravizhni fpet fvoje, ki bodo k’ Ozhetu pribili, ino per njemu prebivali, fkupaj shiveli, ino vezhno hvalili Boga. „Oj shivlenje vezhno, shivlenje vezhno j frezhno, pravi fv. Avgufhtin; kjer je vefelje bres j shalovanja, pozhivanje bres truda, vifokoft bres j ftraha, premoshenje bres sgube, sdravje bres kolesni, obilnoft bres pomankanja; kjer fe mladoft ne pobara, shivlenje ne konzha, lepota ne bledi, ljubesu ne flabi, in fe vefelje nikdar ne pomanjfha. K Poglejte! toliko, ino pa fhe nefkonzhno vezi' 1 je velizhaftvo nebefhkiga kraljeftva, kjer sdaj nafli ljubi Jesuf kraljuje, kjer tudi nam prebivalifha pri" pravlja. Vefelje naf tamkaj zliaka, kateriga vanj fhe nifim fenze pokasal. Kolika fhe le mora biti nebefhkiga vefelja vezhna luzh, ker ni vidilo nobeno zhlovefhko oko, ne flifhalo nobeno uho, ne zhlo" ; vefhko ferze obzhutilo, kar je Bog tajiftim pripravil? ki njega ljubijo. III. Preljubi bratje in feftre moje ! Meni popila' 1 'j! dopovedati nebefhkiga vefelja mogozhe ni, p a 1,1 . ne vam sapopafti; farno eno je nam vfim mogo zll ® o to nešapopadlivo vefelje vekomaj vshivati. Ob, ta fi prisadevajmo, de bomo, kar sdaj ne sapopaden’ j nkrat na vezhno vshivali. —. Koliko fe trudi p rl ' met sa malo zhafniga dobizhka; koliko fi prisad®, pofveten vojfhak sa preminozh svenliv venz: sa bi mi sa vezhno krono toliko bolj ne fkerbeli! ^ tlimo ferzhno po ojftri poti pravizhnofti, vojfknJ' j fe terdno s’ pregrefhnim fvetam ino s’ njegov 199 fkufhnjavami: zlie bomo s' Jesufam frezhno prema¬ gali, bomo tudi s' njim vefelo kraljovali. — Naj naf llifka tesha zhafnih nadlog, naj naf v’ semljo tifhi: lo na nebela osirajmo, in potolashimo fe, de bo fkoraj terplenja nafhiga vefel konz. — Naj fe le blisha hladen vezher nafhiga shivlenja na semlji, naj vdari sadna ura sa naf, faj ne bo ftrafhen , ampak vefel njeni glaf: sa fmertjč pride tudi zbeftitliv vnebohod, ino vefelo sa Jesufam pojdemo , kakor je donef on. pred nami fhel. Spremenili bomo flabo s’ zherftvim, hudo s’ dobrim, shaloft s’ vefeljam. Vfaka sa pra~ vizo prelita foisa fe nam bo v’ morje vefelja fpre- obernila.— Oj rad sapuftlm tebe, revna semlja, ti folsna dolina, de le po fmerti pridem v’ deshelo neisrezheniga vefelja, kjer nikdar folse nebo. Rad tebe isflezhem, ti moje ftrohlivo truplo , ki meni le en zhafek oftanefh ; faj tebe enkrat tam neftrohli- vo in po nebefhko fpremenjeno fpet oblekel bom. Voljno tukaj terplenje ino tudi fmert s’ Jesufam hozhem predati, de bom sarnogel s’ njim tamkaj vezbno kraljovali. Radovoljno tudi vaf sapuftlm, vi moji ftarfhi, otrozi, bratje, feflre, snanzi ino pri- jateli ljubi! faj vaf jes, ino vi mene tam per Ozhetu sopet najdb hote, kjer naf nizh vezh lozhilo ne bo. .Spet fe bomo vidili, fe v delili, in nafhiga vefelja nam nihzher ne bo odvsel. — Le eno te profim , -~ le eno lamo od tebe, moj Jesuf! shelim: Daj fvojimu hlapzu tako shiveti, de, kjer fi ti, o Gofpod! tudi tvoj hlapez bo. Amen. 200 XXXIV. t S h e f ta n e d d 1 j a p o v e 1 i k i n o z h i. Od svelizhanfkiga terplenja. Jesuf obljubi uzhenzam Trofhtarja poflati. Janes 15 , 26 . 16 , 1 — 4 . D 0 bro deje shlalino mašilo fklezhi bolezhini, ki jo zeli ino hladi: flie boljfhi pride mila tolashba ranjenima ferzu, katero tolashi, ino fpet ovefeli. Ozhe nebefhki pofhilja terplenje s’ eno rok6, s’ drugo pa daja tolashbo, kakor Jesuf v’ denafhnim fv. evan- gelji, ki fvojim uzhenzam terplenje napoveduje, p a tudi pomozhnika obeta, ki jih tolashilino podpiral bo. I. Sveft prijatel fvojimu prijatelu ne samolzhi • er ' plenja, ki ga v’ prihodnofti zhaka: prav po relnizi mu vlako prihodno nevarnoft rasodene, njega p 3 tudi potolashi in poduzhi, de fe ve v’ bridkofti pra^ sadershati. — Tako tudi Jesuf fvojim uzhenzam, k a ' terih ne imenuje vezh hlapzov, ampak fvoje p r 'j a ' tele, sadno nozh pred fvojim terplenjam osnanuj«i kaj bodo mogli po njegovim odhodi terpeti; pa J' in tudi pove, de jih firot ne bo sapuftil, temuzb ji« 1 na mello febe fv. Duha od Ozheta poflal, k’ katerimu gr e ’ V. 26,— 27. Uzhenzi, fhe polni pofvetniga duhat fo fe sanafhali, de jih bo v’fvojim pofvetnim kra- Ijeftvi imenitne ino velizhaftne ftoril; ino sdaj jih P a gapufha, ino le nar vezhi terplenje napoveduje. Klaverno fe pogledujejo , ferze jim vpada, ino s* 13 ' lofl: jih obhaja. — Jesuf to ve ino vidi; sa to j 111 tolashi, rekozh; „Zhudno fe vam sdi, de vani ter¬ plenje osnanujem, ker ne fposnate, de fim pr i[he ,- terpet, fkos terplenje v’ fvoje velizhaftvo it, P a vfe fvoje fkos terplenje isvelizhat; alj le pozhakajj > kedar pride fv. Duh , ki is Ozheta is-haja, ino katj®' figa vam bom jes poflal, on ljubi tolashnik bo va* 201 shaloftno ferze sa vfitn potolashil. On Duh refnize bo vafho pamet rasfvetil, ino vam fprizhal, de bote zhifto fposnali, kako ino sakaj de moram terpeti. Poterdil val bo, de bote moj nauk nepreftrafheno osnanovali, ino s’velikimi zhudeshi terdili. S’mojim duham napolnjeni bote tudi vi od mene prizhali ino uzhili, kakor fte mene vidili shiveti ino terpeti; fli- fhali govoriti ino uzhiti, ker fte od sazhetka mojiga nauka pri meni. 44 — Kar je napovedal Jesuf Tvojim ljubim uzhenzam, fe je na binkilhtno nedeljo sazhelo goditi, ino fe fhe vedno godi. Rasfvetlil jih je Iv. Duh, de fo osnanovali njegovo fv. vero, ino s’ zhudeshi tajifto terdili do fvoje fmerti. t Sv. Duh pa tudi fhe sdaj v’ fveti kerfhanfki zerkvi po Ivojih nameftnikih odJesufa ino njegove fvete vere prizhuje: le svefto naj ga poflufhamo. XVI. V. 1 — 3. „Pfhize naf ne sadenejo tako hudo, katere popred vidimo, pravi fv.Gregor; ino mi nadloge fveta loshej preneKmo, zhe fmo fe na nje previdno pripravili. 44 Ravno sa tega del je tudi Jesuf is ljubesnive fkerblivofti fvojim uzhenzam vfe hudo napovedal, ki jih bo sadevalo, kar fam pravi: ,,To fim vam povedal, ker sa vat fkerbim, de fe ne hote preftrafhili, in mojo vero sapaftili, kedar vaf bodo sazheli savolj mene preganjati, is fvojih f-hod- niz (fhol) in tovarfhij fuvali. Prifhel bo zhaf, de bodo flepi fovrashniki vaf savolj moje vere morili, ino fe bodo s’ Tvojo grosovitnoftio fhe zlo fhtimali, de fo svefti (lushabniki boshji, kedar bodo s’ vami tako nevfmlleno delali. —Bog ni Gofpod fovrafhtva ino preganjanjaon je Ozhe ljubesni; alj ravno sa to, ker fovrashni ljudje Boga prav ne posnajo, ker ne posnajo mojiga Ozheta, zhe ravno pravijo, de njemu flushijo, ne mene hoshjiga, Sina, ki fim jih prifhel vezhne refnize uzhit, ne bodo tudi vaf flu- Bhabnikov boshjih fposnali, ino vaf bodo zhertili, . f. r lj. « bote ^ P rav imu fposnanju ino k’ isvelizhanju kužah. — lako ftrafhna lmdobnoft zhloveka omo- l, ”‘- po tem od kralja .Savla preganjan fe po pm* 1 ® fkrival, je ljubil fvojiga Boga, ino je njemu s^e^. flushil. Na kraljev Todesh povsdignjen ino s v ' mi dobrotami obdan, je prefhellnik ino zblovekon 203 poftdl. — 'Vfelej fe jih vezli v’ pofvetnim vcfplji, kakor fkos zharrio terplenje pogubi. V terplenji fi finski zhlovck nebefhko kroiio r ino fi tudi pogofto shc sa tukaj novo, fhc vczhi ve- felje pripravlja. Egiptovfki Josiicf jc bil v voduak vershen, v* fushnoft predan, ino nedolshno v’ jezno pahnjen; alj ravno to njegovo terplenje je njega na kraljevo meito povsdignilo. — Kakor fkerben vino¬ gradnik vinlke terte obresuje, de bres fadu ne »raftejo, tudi nofkonzhno moder Bog ljudem ter¬ plenje pofhil ja , de jih poboljfha ino svelizha. Le v’ terplenji zhlovek pokashe, kaj njegova zhednoft velja. „Kakor fe svesde le po nozhi fvetijo, ino po dnevi fkrile fo: ravno tako fe krepdll v’ nefrezhi pokashe, katere v’ frezhi viditi ni.“ (.Sv. Bernard.) „Blagor zhloveku, kateri fkufhnjo preterpi; sakaj hedar bo fkufhan, bo prijel krono shivlenja, kate¬ ro je Bog obljubil tem, kateri njega ljubijo/ 4 ( t Sv. Jakop 1 , 12.) — Kako radi fe, zhe nam je predo¬ bro, v’ pofvetno saljtibimo, nebef ino vezhnofti pa zelo posabimo! „Sato je fedajno shivlenje s’ter- plenjam ino bridkoftimi namefliano, de drugo shiv¬ lenje ifhemo, kjer bridkofti obene ne bo. K (,Sv. Avgufhtin.) „Nalha fedajna zelo kratka ino lelika nadloga nam prinefe vezimo, ino zhres vfo mero vifoko zhaft, ki vfe prefeshe.“ (11. Kor. 4, 17.) 2. Kakor je bridko terplenje pravi/, h ni m dobrota, tako je g r e f h n i k a m p o k o r i 1 o, de jih poboljfha ino k’ Bogu poverile. Brevsetija zlilo- veka omoti, de Boga posabi; terplenje grefhnika ponishr.ofti uzlii, ino ga fpet k’ nebefam obrazka. ‘ Dokler je sgilblenimu finu dobro bilo, ni sa ozheta porajlal; lazhen, rastergan ino veT frornak, je sazliel po ozhetovi bi l ili sdihovati. .Sromafhtvo ga je domu peljalo, de je pred ozheta pokleknil mo ga sa odpufhanje profil. David Ikos laftniga fina f v °i*š>a kraljeviga fedesha sguan, po pufhavi be- she, fe je v’bridkih teshavah pokoril, ino sadost- val Bogu sa to, kar je v’ dobrim shivlenji grefhil. atorej tudi fam fposna, rekozh; „Sa mene je do- /Fj?’ c ' e 1 me ponishal, de fe tvoje poftave uzhim/ 4 ( falm 118, 71.) Y terplenji fe zhlovek zhilli, ka¬ mr slato v rasbeljeni pezhi.“ Sakaj toshujefh? P ra ~ “ a fv. Avgufhlm, Kar terpifh, je sdravilo, ne filtra- 204 fa, jo pokorjenje, ne pogublenje; ne brani fe fhibc, zhe nozhefh od vezhniga isvelizhanja odvershen bi¬ ti/ 4 — „Bridkofti fo vrata nebefhke, pravi fv. Ber¬ nard, ino fv. krish je kraljeva pot k’ nebefam. 44 3. Sakaj pa Bog med pravizhnimi hudobne shiveti pufti, de jih ftifkajo ino pe¬ klijo? Savolj fvoje nefkonzhne milofti ino modrofti. Hudobnim daja Bog zhaf pokore, pravizhniin daja priloshnoft, fe pravizhnofti vaditi. „Hudobnik sa lo shivi, pravi fv. Avgufhtin, de bi fe poboljfhal, ali pa sa to shivi, de bi fe pravizhen fkos njega poter- dil.“ Bog raji hudo pravizhnim v’ dobro oberne, kakor bi grefhnikam proftovoljnoft odvsel, bres ka¬ tere ni saflushenja. Na tem fveti je fetva, v’ kateri rafte med pfhenizo tudi luljka; enkrat bo shetev, kcdar pravizhen 4 Sodnik porezhe: „Vi is voljeni, pojdite fem; — poberite fe prezh, vi prekleti!“ — Naj fe hudobnesham ravno dobro godi, ino pra¬ vizhnim pa hudo, nikar naf to ne moti, de bi s’ hudobnimi potegnili; sakaj zhes majhen zhaf fe bo grefhnikam vefelje v’shaloft, pravizhnim shaloil v’ vefelje fpremenila. Tako fe je vfirn fvetnikam in® prijatelam boshjim godilo, naj fe godi tudi nam. „Vfi, ki med jokanjam fejeio,bodo s’vefeljam skeli.' 4 (Pfalm 125 , 5.) Poterpi satorej, ljuba dufha! s’ hudobnimi, dokler jih Ozhe nebefhki tudi terpi. 4 Skos vfe hudo, ki o" 1 tebi delajo, tebi ne fhkddjejo, ampak le ve/.lui<' dobrote ti pripravljajo. Oni tehi Babo slielijo, al ! po boshjim naravnanji tebi le dobro ftorijo. „lsrodn Oofpodu fvoje pote, ino sanefi fe na njega, in® 011 bo vfe prav ftoril. 44 (Pfalm 36 , 5.) III. Smefhane fe nam dosdevajo v’ temni nozlii p°' semeljfke rezhi; lehko fe motimo, dokler nam j' 11 fvetloba beliga dne ne rasTvetli. Kavno tako » esa j ftopno nam je pogofto vefelje ino terplenje me 1 1 udrni na fveti; le fvetla luzh Jesufoviga nauka, ° aa nam pokashe, de Bog vfe prav ravna k’isvelizha«l u nafhimu. 4 Srezhni fmo, ako nam ona }epo fveti ♦ ino nam nafhe ferza rasvefeluje; kar je nafhim le lefuini ozhem fvetloba beliga dne, je nafln p al,ie 205 rasfvetlenje boshje. — Profimo satorej Ozheta ne- befhkiga, slafti pa, ko fe blisha fv. binkifhtni zhaf, naj nam pofhle fv. Duha. Od njega rasfvetljeni fe bomo nefkonzhne inilofti ino modrofti boshje, po kateri vfe prav vlada, vefelili, ino fe sadovoljno v’ njegove Iv. roke podali. Modro bomo vefelje sa- vshivali, pa tudi terplenje voljno nofili. Zhudili fe bomo s’fv. Pavlam, rekozh: „0 vifokdft bogaftva boshje modrofti ino snanja! Kako nesapopadlive fo njegove fodbe, ino neisvedlive njegove poti! Kdo je mifel Gofpoda fposnal, ali kdo je njegov fvetvavez bil ? K (Rim. 11,33 — 34.) Naj nam vfe drugo fkrito oftane, de le eno farno, nam nar potrebneji vemo: v De tem, kateri Boga ljubijo, vfe v’ dobro iside/ 4 Amen. Natifk ino papir. Andreja Lajliaraove natifkarnje ino papirnje. tm ^ ■ ,; ... .H rit 'fr. f.- ' n: ..J • 1 v . . . .V ; . - < ■■ ' K *■ / ■, ,, i; *m r. . ■ *!; ‘i ••• •* i " : .. ! ; w V : «o!o^ ■■-• r-.i.iV «*« )«y» - .. ... ‘ .»(.(J •>, • '.»*'> • *■•• ’ .V rf. . / J :• • •r . i ■ ■. ■ s ...... •, ,'n'ijp. M O/si • sil) «»j ■ 'V«^ r r - ■ - ■ HRANA evangeljfkih naukov, bogoljubnim dufliam dana na vfe nedelje ino sapovedane prašnike v’ leti. ,S p i f a 1 i dufhni paltirji na fpodnim t Shtajarfkim} na fvetio dai ASfSODtt , 81 L(DS 1 I ( 8 Siska nckdajni Kaplan per Novizerkvn DRUGI DEL , it^TTr^Ttii" ' i Saloshil Franz Ferftl v’ Gra(fzL Janes Lavre Greiner. I 1 8 3 5 . Pcrpravljajte fi ne le hrano, lii mine, ampak hrano ali jed, katera oftane v’vezhno shivlenje, ki vam jo® .Sin zhlovekovi (Jcsuf Ilriftuf) dal. Jan. 6, 17. ■V- xJ lii ,u t; y I Hrana evangeljfkih naukov. DRUGI D £ L. Od binkofhtne nedelje d o sadne nedelje po binkofhtiln •; v\' \wlmn riMlifogcnr/o sms ■■ čl ; , ■ • i •. u Offebon r; ii;n ‘•'•lxild '.oVoi^baii mbm $ P m Approbation. (jfegen dic Drucklegung dieser von einigen Seel- sorgern in avindischer Sprache verfassten, und vom Her^usgeber P. Anton ^lomlhek, Spiritual im Priesterseminar zu Klagenfurt, zum Drucke be- stimmten Predigten II. und III. Theil, wird in geistlicher Beziehung kein Anstand befunden. Von dem fiirstbischoflichen Seckauer-Ordinariate zu Gratz, am 26. November 1834. ROMAN, mp. Joseph Prašah , mp. Cons. S e ere tar. Im primat ur. Vom k. k. Central-Bucherrevisionsamte in Wien. Am 15. Janner 1835. Ho L z l, mp. .SlomfUek, hrana e. n. — II. • £ *' , < . « ,3 ■ 1 ft J* tjirsff I!X • 1 , ■ . k f' A.J . 01 Sapopadek drugiga dela. * ,Stran I. Binkofhtna nedelja. Od isvelizhanftva fv. kerfhanfke vere5 II. Binkofhtni pondclik. Od ljubesni boshje ..13 III. Nedelja prefvetc Trojizc. Od kerftnih obljub....*.♦«»«»... 20 IV. Perva nedelja po binkofhtih. Od braterniga pofvarjenja ..«.. 26 V. Prašnik Tv. refhniga Telefa. Od sakratnenta fv. refhniga Telefa »«».»«*•♦.♦* 32 VI. Druga nedelja po binkofhtih. Od fkerbi sa vezhno isvelizhanje .»...».♦«»«*• 38 VII. Tretja nedelja po binkofhtih. Od fkerbi sa isvelizhanje blishniga .*•*«♦•»«*• 47 VIII. .Shterta nedelja .po binkofhtih. Od modre fkerbi sa pravo frezho .♦ . 54 IX. 1’eta nedelja po binkolhtih. Od krivizhue jese ino pravizhniga ferda »«••»« 60 X. Shcfta nedelja po binkofhtih. Od kerfhanfkiga sadershanja per jedi ino pijazhi 68 XI. .Sedma nedelja po binkofhtih. Kako fe sapelivzov varvati 74 XII. Ofma nedelja po binkofhtih. Od pofvetniga blaga .. 78 XIII. Deveta nedelja po binkofhtih. Od nefrezhe grefhnikov. 85 .Stran • 92 XIV. Deteta nedelja po binkofhtih. Od napuha • ...... XV. Enajfta nedelja po binkoflitih. Od pozhutkov zhlovefhkiga trupla. 98 XVI. Dvanajfta nedelja po binkofhtih. Od nar vezhi sapovedi kerflianfke ljubesni*«.* 105 XVII. Trinajfta nedelja po binkoflitih. Od hvaleshnofti ♦. 112 XVIII. .Shtirinajfta nedelja po binkoflitih. Od previdnofti boshje....«♦» HO XIX. Petnajfta nedelja po binkoflitih. Od fmerti ..126 XX. .Sheftaajfta nedelja po binkoflitih. Odnefpodobniga bahanja ino potrebne ponishnofti 132 XXI. .Sedemnajfta nedelja po binkoflitih. Od nevarne fatnofvoje ljubesni «».*.»«♦•»•*•»* 130 XXII. Ofemnajfta nedelja po binkoflitih. Od sadershanja bolnikov 1^ XXIII. Devetnajfta nedelja po binkofhtih. Od oblazhila ......** 151 XXIV. Dvajfeta nedelja po binkoflitih. Od poftreshbe bolnikov.,..1^ XXV. En ino dvajfeta nedelja po binkofhtih. Od kerflianfke persaneflivofti ......... XXVI. Dve ino dvajfeta nedelja po binkofhtih* Od deshelfke gofpofke ..... 1^6 XXVII. Tri ino dvajfeta nedelja po binkofhtih. Od otrofhke reje .. ^ XXVIII. Pofledna nedelja po binkofhtih. . Od frezhne ino nefrezhne vezhnofti 2 I. Binkofhtna nedelja. Od isvelizhanftva fv, k,erfhanfke vere. Jesuf obljubi uzhenzam Jv, Duha, Jan. 14, 23 — 31. ^emna nozh je pokrivala zelo ftvarjenje, dokler Ivetlobe na nebi ni bilp. Bog je rekel: „Bodi fvet- loba! Ino fvetloba jo bila.. t£ (I. Mojs. 1.) Sazhelo je Tonze po dnevi'fijati, fvetiti mefenz ino svesde po nozlii; zel fvet je bil vefel. — Shaloftna tema ne- vednofti ino pregrehe je pokrivala vef zhlovefhki rod, ki je bil Ikos porodni greh v’ pogublenje sa- kopau. Prifhel je fv. Duh ravno na denafhno fv. binkofhtnO nedeljo, je prishgal s’ nebelhkim ognjam isvelizhanfko luzh fv. kerflianfke vere, ino glej — po želim fveti fe je rasdenilo , in rasfvetlilo isve- lizhanjo nafhe. — Ravno tako tudi pokriva ftrafhen mrak zhafne in vezhne nefrezhe vfakiga zhloveka, kteriga Cv. Duh ne rasfveti, ino s’ Tvojimi darnli v’ njemu ne prebiva. — Oj de bi bili mi vfi vredno prebivaliChe 13oga fv. Duha! Satorej poflufhajmo denef, kako naf Jesuf to v’ denafhnim fv. evangelji lepo uzhi! I. V. 23 Nar mozhnejfhi rezil v’ nebelih ino na semlji je prava šhiva ljubesn.;'ona fvet premaga, »no tudi fmert je ne konzha. Prave shive, ljubesni ne ldzhfjo hribi, ne doline; ona nikoli ne vmerje, ! n .° V. ie ,P° fmerti svefte prijatele fklepa. S’ to lju- esmjo je tudi Jesuf fvoje shaldftne uzhenze tolashil, 6 kedar je per sadnji ve7.herji od njih flov6 jemal. Pravo, shivo ljubčsn jim nerporozha, rekozh: „Kdor mene ljubi, naj fkasho tvojo refnizhno ljubesn fkos to, de befede mojiga nauka ohrane, in po tajiflih shivi. Kdor bo moje befede fpolnoval, bo ravno fkos to tudi Ozheta nebefhkiga ljubil; sakaj befede, katere fte is mojih uft flifliali, nifo le moje, ampak mojiga Ozheta, kateri je mene uzhenika na IVet poflal. — Nikar ne shalujte, de vaf sapuftim, ino le k’ fvojimu Ozhetu povernem, faj ne bo sapufhen oftal, kdor mene ino mojiga Ozheta prav ljubi; sa¬ kaj is ljubesni bova k’ njemu prifhla, ino per njem prebivala s’ Ivojo nebefhko miloftjo in pomozhjo. K — t Srezhen zhlovek, ki zelo fvoje shivlenje po Jesu- fovim nauki ravna; on je shivo prebivalifhe Ozheta nebefhkiga, ino Jesufa boshjiga ,Sina; v’njemutudi Bog Iv. Duh prebiva, ki is Boga Ozheta ino ( Sin 3 is-haja. Blagor mu , v’ katerim prava kerfhanfk* ljubesn shivi, sakaj: „Bog je ljubesn, in kdor v, ljubesni oftane, v’ Bogu oitane, ino Bog oftane v njem. K —■ Nefrezhen pa, kdor beledo Jesufoviga nauka v’nemar pufti, le po naukih sapeljiviga fve» shivi: on ne ljubi Jesufa; ino kdor Jesufa ne ljub'; oftane v’ fmerti. Oj sa tega voljo, ljubimo ga, naf je on popred ljubil; prizhajmo pa tudi Ivojo ljubesn ne le v’ befedi, ampak tudi v’ djanji ino Jj relnizi, sakaj: „Kdor moje sapovedi im’d, in° M fpolnuje, pravi Jesuf, le te je, ki mene ljubi. (Jan. 14, 21.) , V. 25. bhlahni fo bili Jesufovi nauki, fl a “vj ; njegove befede, neprenehama bi jih uzhenzi l»h radi poflufhali. Alj Jesuf jim ozhitno pove, de o njih pojde, rekozh; »Glejte, to fim vam govor' ! Aem od vaf n 2 " 11 ’ ^'fim s’ vami bil. Sdaj Sote oftih fU P t? «P«fhene firote bres uzbeniha # namSomlf? P? ha ^ moj Ozhe neKeflf hnli ♦ t P ° n ? ’ 0tl ’ Duh refnize, vaf b° t^eba sakai v k rfe P °S ?hil ’ kar vam ho W ' dit ' P °' fhe sdai inL 1 n° - b - Vam fhe imel povedati, P 3 ihe sclaj v figa saftopiti ne morete Sveti Duh vaf bo pa tudi vfiga fpomnil, kar fte pd mene 111 ^ • - J Ka ‘ ino Vamvfe rasodžl, kar vam bo vediti potreb^ o& V. 27. 4 Slifhati^ de jih bo Jesuf sapuflil, j* 01 .- shalofti lerze vmira. \Jesuf jih fhe na dalej tolas 7 kakor fkerben ozhe fvoje ljube otrozhizlie, ino sazh- »e: „Nikar fe ne bojte, naj le ne preftrafhi vafhe ferze. Nimam vam fzer sapuftiti pofvetniga blaga, dokler proftora nimam, kamor bi trudno glavo po- loshil; alj veliko boljfhi bogaftvo vam sa doto (erb- fhino) dam, Ivoj isvelizhanfki mir vam sapuftltn. Pregrefhni fvet vam ga s’vfim fvojim premoshenjam dati ne more, pa tudi ne vseti; le jes vam ga dam, de val s’ njim frezhne ftorim. Pofvetneshi ifhejo fvojiga miru, pa ga ne najdejo; fvet jim obeta, pa ga dali.ne more. Kdor pa moj mir ima, ljubi, mir s’ Bogam, s’ fvojo velijo, ino s’ vfimi pofhtemmi savshiva: onokufha she na semlji nebefhko vefelje.? Y. 28. Uzhenze Jesulove je le velika shaloft: obhajala; bres Ivojiga ljubiga uzhenika biti ne mo¬ rejo, De bi jim vender ferze ohladil, Jesuf dalej govori: „Le on zhafek val sapullim, ne bomo fe na vfelej lozhili. Tolikokrat fiin vam she pravil, de moram iti tajiftim , ki v’ mene verjejo, nebefa odpret, iti v’ Ozhetovo hifho, prebivalifha pripra-- vit vfim, ki mene ljubijo. Ne bo dolgo, ino pri¬ dem fpet po vaf. — Tukaj na semlji je moje ter- plenje ino vafha shaloft; tam gori per Ozhetu je moje velizhaftvo, ino bo vafhe vtfelje. Zhe vi mene v’ refniži sa ljubo imate, tako fe velelite, de grem k’ Ozhetu v’ fvojo zhaft, ki fim jo imel od nekdaj per njemu. t Saj vefte, de ima moj Ozhe vezhi ob- laft, kakor jo imam jes po zhlovefhki natori, po kateri je on vezhi od mene, (< V. 29. Kdor pravizhno sbivl, od fmerli rad govori, katera ga bo k’Ozhetu nebefhkimu peljala, kakor .lesuf, ki je na dalej fvojim uzhenzam rekel: „Vle , kar fim vatn od moje fmerti, od inojiga od*- hoda k’ Ozhetu, ino od prihoda fv. Duha povedal, fim sa to govoril, da fe bo vafha vera v’ mene po- terdila, kedar fo bo sgodilo. Glejte, je djal na dalje, ne vtegnem vezh s’ vami govoriti, Yajvoda j 1 } 1 ^bniga fveta , poglavar pregrehe, je Judeska Jfhkarjota smolil mene isdati, je fovrashnike moje nadrashil mene v’ fmert fpraviti. V’ fodbo ino v’ fmert me bodo gnali, pa ne perfileniga, temuzh ker lam vmreti hozhem, ljudi pogublenja refhit. — V meri bom na krishi, pa ne od hudobije premagan, ampak le is gole ljubesni do Ozheta; de fvetu pu- 8 kashem, kako fe naj Ozhe nebefhki ljubi, dopolnim vfe, kar je meni on sapovedal. t Svoje shivlenje dam, ino vmerjeni, ker je Ozhetova volja tako.“ S’ temi befedami je vsel Jesuf od fvojih flov6, preden je fbel v’ terplenje ino v’ fmert. — Veliko shaloft ino bridkoft fo nad tein njegovi uzhenzi ime¬ li; alj vfa shaloft fe jim v’ vefelje, ino vef Urah v’ vefelo ferzhnoft fpremeni, kedar fe fv. Duh s’ Tvo¬ jimi darmi na binkofhtno nedeljo zhres nje raslije, kateriga jim je Jesuf obljubil, ino poflal. — Tudi nam ga je obljubil, tudi nam ga polhilja, tudi per naf fv. Duh prebiva, naj mu le vredno prebi valifhe perpravimo. II. Tri neisrezheno velike zhudeshe je Bog zhlo- Vefhkimu sarodu ftoril, kterih velikoftpremiflilovati, boshjo vfigamogozhnoft ino vfipilenje pa moliti ino hvaliti, je vfakiga zhloveka perva dolshnbft. Velik je pervi zhudesh ftvarjenja, de naf je Bog Ozhe po fvoji podobi ftvaril, Velik je drugi z bu¬ či e sh odrefhenja, do naf je Bog ,Sin, Je sU ‘ Kriftuf, vezhniga pogublenja odrefhil. Ravno tako velik ino imeniten je pa tudi tretji zhudesu prerojenja, de naf je Rog fv. Duh, on tretja boshja perfhona v’ prefveti Trojizi, ki is Boga Ozheta ino Boga t Sina is-haja, ino je s’njima enig^ 1 bitja Bog od vekomaj, prerodil ino pofvetil, de fj 110 Otrozi boshji, bratje ino feftre Jesufa Kriftufa, i> 10 dedizhi (erbizhi) nebefhkiga kraljeftva. Ino glejte, ravno tega zhudniga prerojenja vefel god fo Ive 11 binkofhtniprašniki. Oni naf opominjajo na zhud.no prerojenje, ktero fe je sgodilo s’ apoftelni ino J«' sufovimi uzhenzi, fe je sgodilo š’ vfimi, kteri fo |e is zeliga ferza k’ Jesufu fpreobernili, ino fe s’vf a ' kim zhlovekam fhe sdaj godi, ako fe le Bogu Duhu hudobno soper ne vftavlja. 1. Zhaftitliv vnebohod Jesufov je fzer njego v ® uzhenze rasvefelil; alj vender fe fhe s’ pobiti™ let' zam is oljfke gore, kjer fo fvojiga Gofpodanasenm; sadnokrat vidjli, nasaj v' Jerusalem podajo. . ftrahih pred fovrashniki Jesufovimi fe v’ eno h ll ” fl sapirajo, ino zhakajo na Jesufove obljube, d e 9 bodo njim dopolnile, kakor jim je napovedal. — Temna je njihova pamet, farni fhe prav ne vejo, kaj s’ njimi bo. Plaho je njihovo ferze, fhe na fvetlo li ne upajo. Alj poglej zhudo njih preroje- nja!— t Sveto binkofhtno jutro fe je rasdenilo, ljubo fonze tretjo, ali po nafhim, deveto uro lije, kar mozhniga vetra nagel vihar perfhuml nad njih pre- bivalifhe; ino Bog fv. Duh fe v’ podobah ognjenik jesikov zhes Jesufove uzhenze raslije, s' fvojimi nebefhkimi darmi jih napolni. — Kakor bi trenil, fe je njih pamet rasdenila, ino lepo fvetlo gledajo sdaj vfo lepoto Jesufoviga nauka* Kakor ponozhen mrak pred belim dnevam beshl, tako sapufti vefltrak ino nepokoj njih ferze. Ravno tifte nauke Jesufove vere, katere fhe v’ mifli vseti fi popred upali nifo, sdaj ozhitno osnanujejo, prav v’ prizho tajiftih fo- vrashnikov, pred katerimi fo fe fkrivali. Sa prizho, de Bog fv. Duh v’ njih prebiva, govorijo na enkrat nove jesike. t Sv. Peter sapridgije , ino na pervo pridgo fe jih je tritavshent v’ enim medi kerDiti dalo. Vfi fo na novo oshiveli, vfi prerojeni, vfi fo bili polni fv. Duha. (Djanj. Ap. 2.) Novo shjVlenje fe fkos nje po želim fveti sazhne, ino dopolnilo fe je nad njimi, kar je Bog po preroku govoril, rekbzh: »Dal jim bom eno ferze , ino dodelil noviga duha V njih oferzhje; de po mojih sapovedih hodijo, moje povelje ohranejo ino dopolnijo, de bodo moje ljud- ilvo, ino jes njih Bog.“ (Ezeh. 11, 19. 20.) 2. V’ smoti ino v’ nevednofti, v’malikvanji ino hudobii je fpalo zhlovefhtvo po želim fveti, kedar fe je v’ Jerusalemi fkos prihod fv. Duha mlado jutro noviga kerfhanltva fvetiti sazhelo. — Dvanajft vbo- gih, sanizhvanih ribizhov , pa od fv. Duha resfvet- ljemh, fe krisham fvet poda, med vfe narode raside, ino osnanuje vefel glal' Jesufoviga nauka. Oni ne- Jejo snamenje fv. krisha v’ deshele juterne, kjer mlada sarja bel den rodi, ino °\i safadijo v’sahodue l raje, kjer vezherno fonze v’°boshji gnade sahaja. Oni uzhijo zherne sainorze, kjer od velike vrozhine petek gori, ino kerfhujejo po deshelali mersliga reverja, kjer ljudje v’ vezhni simi prebivajo. — Vfi narodi fe is grefhniga fpanja budijo, ino gledajo voje lsvelizhanje. — Sginilo je malikvauje, kakor temna nozh pred belim dnevam; vgafnovati je sa- 10 zhela judovfka vera, kakor flaba fvetloba bele lune, kedarslato fonze is sagor per.ije. Gerde pregrehe Jo od kriftjanov beshale, kakor fe fkrivajo ponozhni tolovaji pred fvetlobo beliga dne. —Ljudje fo fposnali fvojiga Boga, pa tudi pravo pot, ki k’ njemu pelji Bili lo frezhni otrozi eniga Ozheta, bratje ino Jedre med Jeb6, eniga duha, ene ljubesni. ,Svet Je je fpremenil Ikos prerojenje Jv. Duha. — Vftavljala fe je fzer vJa peklenfka mozh rasfhiranju Jv. kerfhan- fke vere, ino jo hotla satreti. Kralji ino zefarji fo perve kriftjane preganjali, jih s’ ognjam ino mezham morili, fo jih sverinam dajali, ino v’ vodo metali; alj nedolshno prelivana kri muzhenikov je bila ro- dovito leme novih kriftjanov. Vezh ko jih pomo¬ rijo, fhe vezh fe jih je fpreobernilo. Rabelni fo onemagali per grosovitnih ino nevfmilenih mukah, kriftjani pa fo zel fvet ferzhno premagali fkos miloft ino pombzh fv. Duha. — Glejte, tako je prerodil Bog fv, Duh zhlovefhki rod, ino ga fhe preroduje po vfih tiftih krajih, kjer fe v’ nafhih zhafih never- nikam fv. evangelj osnanuje. — Tako prerodi pa tudi vfakiga zhloveka, ki fe njemu terdovratno ne vitavlja. (Djanj. Ap. 7, 51.) 3. Raj bi bil zhlovek bres rasfvetlenjafv. Duha. Sapufhena njiva bi bil, na kteri le ofet ino ternj e rafte. ,Sv. Duh pa zhloveka rasfveti per fv. kerdh ino njegovo ferze v’ rodovito semljo prerodi; ° n otrdbi ternje porodniga greha, ino ga s’ pofvez.hu- jozhoj gnadoj boshjoj napolni. — ,Sv. Duh poterdi mladenzha per sakramentu fv. birme, ino mu daja mozh fv. ferzhnofti, premagati vfe hudobije in pelije hudobniga fveta. ( S v. Duh mnoshi fkos droge Iv. sakramente pofvezhujozho gnado boshjo v fakt "J 1 krifljanu, ki jih vredno prijema, ino mu pomag 3 vfe teshave voljno prenefti. vfe fpotike ferzhno p. re ' mdgati, katere mu v’ vezhno isvelizhanje bran 1 ) 0 * On daja mladim pravo modroft, ino ftarim fr^ 1 !" ftanovitnoft. — ,Sv. Duh govori fkos namedni boshje, ino opominja fkos obudenje dobrih siio tra J nih mifel. On fkerbi sa zelo kerfhanfko zerk e » katero vlada; pa tudi deli vfim boshjim otrok* fvojih f e d e m ne b ef h k i h darov. — O a j a - n j ll0 dar modrolti, de vemo prav na fveti shiveht __ fkerbeti sa pravo zhafno frezho ino vezhno * 5ve 11 zhanje; — dar prbviga uma ali saftopnofti, de nauke fv, Jesufove vere saftopimo , ino fposnar- mo, kaj je fv. volja bosh a ; — dar do briga fveta (rat.a), de vemo v’ fkufhnjavah ino v’ dvo¬ mih vfelej to isvoljiti, kar k’ nafhimu isvelizhauju flushi; — dar mo/, hi, de na poti• zhednofti ne pčfhamo, ino neftrohlivo krono vezhniga shivlenja riofeshemo; — dar uzhenofti, fposnavati boshje laftnofti, ino pravizhnofti pravo pot; — dar brurn- nofti, ki je k’ vfimu dobra, de kakor dobri'otrozi svefto Bogu flushimo, ino fe obljub deleshni ftori- mo, ki jih brumnoft v’ tem, ino v’ Unim fveti ima; — dar It rahu boshjiga, ki je sazhetek modro- fti, de fe greha, kakor nar vezhi nefrezhe, bojimo, ino le Bogu dopafti fi persadevamo. M Ljubesn, vefelje, mir, poterpesblivofl, pri- jasnoft, dobrota, persaneflivoft, krotkoft, vera, pohlevno!!, sdershnoft ino zhiftoft:" vfe te zhednofti fo po befedah fv. Pavla (Gal. 5, 22. 23.) isveli- zhanfki fad, ki ga fv. Duh tam rodi, kjer on pre¬ biva. „0 fveti ogenj! kako prijetno ti (v’ zhlo- vefhkim ferzi) gorilh, kako ikrivno fvetifh, kako sheljno grejef.h, pravi fv. Avgufhtin. Gorje tajiftim, ki nifo od tebe vshgani, ne od tebe rasfvetljeni ; o fvojim zhafi bodo Bogu gnufoba, ino s’ mrakam obdani pojdejo v’ ogenj vezhne terne." Ino koliko takih med nami shivi! Rasujsdani mladi ljudje na bosh jo miloft grefhijo, pokoro ino pobbljftianje le na (taroft od¬ lagajo. — Saftarani grefhniki na mefto pokore na bosh j o miloft obupajo, ino miflijo na konzu fvo- jiga shivlenja, od greha oflepljeni, de je sa pokoro sh e p rep osno. — Pofvetni modrijani ino fh ti— mane glave le kerihanfkim refnizam prevsetno so- perftavijo; ino kjer ponishnofti ni, fv. Duh prebi¬ vati ne more. — Mlazhni kriftjani na dare fv. Duha farni ne porajtajo, ino jih drugim branijo, ker To jimgnade boshje nevoihlivi. — P r e g r ef h ni dobro v°l j z i f 0 na vfe opominjanje fv. Duha gluhi, ino imajo sa vfe isvelizhanfko oterpnjeno erze. Navadni grefhniki v’ nepokori ter¬ no vratno do konza oftanejo, bres blagonailofti fv. Duha vmerjejo, kakor fo bres nje shiveli. Vfi ti nefrezhni uifo izvoljeno prebivalifhe fv. Duha, ker 12 fe njegovi milofti vflavljajo. Podobni fo shaloftni, nefrezhni hifhi, katero fo pofhteni prebivavzi sa- puftili, katera nima ftreho, okna pobite, ino fterte vrata ; v’ kateri le rasbojniki prebivajo. Vfi pofhte- ni ljudje le nje od dalezh ogibajo; sadnizh bode poshgana ino konzbana. Ravno taka le grefhni- kam soper Iv. Duha godi; sakaj grehsoperTv.Duha ne bo na tem fveti, ne v’ prihodnim odpufhen. (Mat. 12, 32.) Oj tak odpri, grefhnik! Tvoje Terze fv. Duhu, perpravi mu vredno prebivalifhe, de te na vfelej ne sapufti. — Profi Ozheta nebefhkiga, ino Jesufa, boshjiga t Sina, de tebi pofiile fv. Duha, kakor apo- ftelnam, ki fo tudi sa njega molili, sakaj: „Ozhe nebeThki bo dal dobriga Duha tem, ki ga profijo.“ (Luk. 11, 13.) — Daj vfim hudim navadam flovd, ino bodi zhiftiga, ponishniga ferza, sakaj on, ki Te je v’ podobi beliga goloba ino v’ ognjenih je- sikih perkasal, le v’ zhiilim ino ponishnim ferzi prebiva. — Prijemaj vredno ino pogofto Ivete sa- kramente , ki fo tekozhi ftudenzi, po katerih na® fv. Duh Tvoje gnade deli. Tako bofh ti shiv temp e j Tv. Duha, in fv. Duh bo tvoj vishar. Ozhe nebefhl' 1 ino ljubi Jesuf bota prifhla ino per tebi prebivala. _ Isvelizhanfki mir bofh vshival, kateriga je vfi® Tvojim sveftim uzhenzam Jesuf sapuftil, ino z e }° tvoje shivlenje bofrezhnahoja v’ vezhno isvelizhanje- III. Poglejte, ljube dufhe! kako ljubesnivo ino blag® je fpomladno jutro fvete binkofhtne nedelje. Senu.J je s’mladim selenjam ino pifanimi roshzami prashn oblezhena, nedolshnih ptizhiz vefelo petje nam ra s vefeluje nafhe ferze , ino pojozhih svonov mili g 1 ® povsdiguje k’ nebefam nafhe shelje. ( She lepf“i J shivlenje kriftjana, v’ katerim Tv. Duh prebiva, 1 ga obdaja s’ Tvojimi darmi. — Lepo selene fo va ^ shitne polja ino vafhe vinfke gore; alj frezhno va dosorile ne bojo, vafhi zvetezhi verti vam ne P L rodili nikakiga Tadu, ako vam jih fv. Duh posheg 1 ^ ino ovarval ne bo. — Valha ljuba shivinza va ' n c [ 0 bo Trezhe prinefla, vafhe shitne T-hrambe ne bo teka imele, zhe vam jih Tv. Duh oblagodaril ne 13 — Nizh vam ne bo pomagalo vfe pofvetno blago, nizh vam teknilo vafhe piti ino jefti, ako Iv. Duh ne bo v’ vafhih hifhah prebival, zhe var, varhih otrok ino vafhe drushine vishal ne bo. — O tak odprimo njemu fvoje ferze, povsdignimo k’nebefam fvoje roke, ino profimo, kakor nat nafha ljuba mati fv. katolfhka zerkev uzhi: „Pridi fv. Duh ’s nebel, Ozhe vbogih, pridi! — Pridi darovnik vfih dobrdt, fladki tolashnik revnih firot, ljublenik dufhe, pridi! — Nafhe ferza nam oinij, naj nam tvoja luzh gori; ti per naf prebivaj! — Rlagoflovi vfaki zhal, in po fmerti peljaj naf k’ vezhnimu vefelju. K Amen. Aleluja! II. Binkofhtni p o n d e 1 i k. Od ljubesni boshje. Bog je fvet tako ljubil. Jan. 3, 16 — 21. S ^haloftno, ftrafhno bi bilo, ako bi nam fvetlo fonze na iafnim nebi vgaliiilo, ne dalo fvetlobe, ne dalo gorkote; vb bi mogli na semlji pomreti. — Ravno tako shaloftno, ino fhe ftrafhneji je bilo sa zel fvet, kedar je vgafnil pervi greh fvetlo luzh pofvezhu- jozhe blagomilofti (gnade) boshje v’ zhlovefhkim ferzi. /lialna nefrezha ino vezhna fmert fte sadevale vef zhlovefhki rod; — pogubljen bi bil vekomaj, ako bi ga ne bila fvetla luzh boshje ljubesni fpet raslvetlda: ravno tajifta ljubesn, od katere nafh jubi Jesuf v denafhnim fv.evangelji tako lepo govori. I. Kakor fe ob juterni sarji vfaka Hvar fvetlimu hn" 7I I na P rol ‘ oS * ra • ravno tako sheljno ifhe vfako kabojezhe ferze boshjiga nauka, ino fe boshjitnu 14 rasfvetlenju odpira. Takiga ukosheljniga ferza je tudi bil Nikodem , pravizhen ino imeniten mosh Israelfkiga ljudftva; flovezh uzhenik Judovike po- ftave. Vftrahu pred fovrashnimi Judi fi ni po dne k’ Jesufu upal, satoiej je prifhel po nozhi, ino fe pogovarjal s’ ljubim Jesufam od kraljeftva boshjiga ino odrefhenja zeliga fveta. — Glejte, bogolubniga mosha ni grosilo ili v’ temni nozhi sa lepimi nauki: kolika je puzh morla biti njegova fvetoshelja po njem! Naf pa doftikrat per lepim dnevi k’ boshjim nauku groši: kako merslo mora tedaj biti sa vle dobro ino isvelizhanfko nafhe ferze! "V. 16. Ne vem prijetnifhi verlle v’ želim iv. pifmi, oshiveti merslo zhlovefhko ferze; ne najdem lepfhi befede od te, katero je Jesuf po denafhnim Xv, evangelji Nikodemu djal, rek o z h : „Pogleji t ali0 mozhno je nefkonzhno vfmilen Bog fvet ljubil, to¬ liko rad on zhlovefhki rod ima, de Ivojiga edino- rojeniga ( Sina da, ga pofhle med sgubljene zhlo- veflike otroke, de nobeden zhlovek, ki fe fpreobernfi v’ njega verje, ga sa Isvelizbarja fvojiga fpOS»»’ ino po njegovi veri shivi, ne bo savershen, amp bo lpet sa otroka boshjiga v’ nebefhko kraljedvo vezhniga isvelizhanja vset. K — Oj prefladke J esU j fove befede! Ako one tvojiga ferza, o kriftj all ;A nebefhko radoftjo ne oblijejo, gorezhe ljubesm Bogu v’ tebi ne oshivijo, tak morafh biti vekoffl*) mertev. — V. 17. Le farno eniga c Sina boshjiga ljubi Ozhe tiebefbki, ino fhe tega, fvojiga L j rojenza, je poflal na semljo is fvetih nebel ’ c .jj, e ( fpazhen rod nehvaleshnih ljudi isvelizhal. — 11 ,- 0< je is fvetiga raja v’ folsno dolino, is med ang 1 med hudodelze. Zel fvdt je bil v’ greh sak °^ re . ni bilo zlil o veka bres fmotnjave, ne bres P re » oVJ fhcnja. Savrezhi vfe v’ pogublenje bi bila nj e »^ ^ ojftra praviza mogla; alj Bog ni fvojiga e fhi>« hudoben fvet poflal, pravi Jesuf, cle bi § ^ pi ljudi v’ vezhno pogublenje obfodil, temu? jih fpreobernil ino isvelizhal. —Povej menig 1 ® e ,u ali li flifhal kdaj flajfhi befede, ki bi tvoje 0 ‘ijS^ ranjeno ferze bolj tolashile, in tebe lepfh 1 ” jjj t« vabile, kateri je tudi po tebe prifhelj » e 0 pogubil j ampak le isvelizhal! 15 V. 18. Kaj pa je hotel Jesuf bd sgublenih greflini- kov imeti, kaj jim je sapovedal sa isvelizhanje fto- riti? „Ali je sapovedal gore prekopati? pod nebam letati? ali morje prevositi?« vpraTha fv. Krisoftom. — Nizh teshavniga, nizh ftrafhniga: le farno v’njega shivo vervati, njega sa boshjiga t Sina, sa obljuble— niga Mefija fposnati, njegove fv. nauke poflufhati in fpoluovati, to je vfe, kar on od fvojih sa isve¬ lizhanje hozhe imeti. Alj ravno ta siliva vera v’ Jesufa je toliko potrebna, de bres nje nikdo vezh- niga isvelizhanja deleshen ne bo. ,,Kdor v’mene ne verje, pravi Jesuf, je she obfo- jen,njegovaobfodbak’pogublenju je she obtekla, sa- kaj Jesuf, boshji ,Sin je edin pot v’ fvete nebela; nobeden v’ nebefa ne pojde, kakor po njemu. On. je nafh pravi Isvelizhar, kakor nam preroki, nje¬ govi nauki ino zhudeshi prizhajo; kdor pa Isve- lizharja fvojiga hudobno savershe, tudi isvelizhanje fvoje savershe, ker ne verje v’ edino rojeniga bosh¬ jiga ^ina, bres kteriga ni isvelizhanja. — S’ kakim vefelim in fkerbnim 1'erzam bi fe mogli satorej po želim fveti vfi ljudje Isvelizharja fvojiga dershati, sakaj: „Ni po nikomur drugim isvelizhanja, ino ni drugiga imena ljudem pod neham daniga, po ka¬ terim bi isvelizhani bili.« (Djanj. Ap. 4, 12.) V. 19. Alj kakor le pojbzhe ptize juternimu fonzu naproti letijo, vfa derezha sverina pa pred fonzhnoj fvetloboj beshi: ravno tako fe tudi s’ljud¬ mi na semlji godi. Prirhel je Jesuf kakor fvetla nebefhka luzh na semljo, katera je bila s’ temnim m rak a m nevednofti in hudobije obdana ; alj terdo- Matni ljudje fe nifo hotli k’ njemu podati, l'o fe njega ogibali, ga fovrashili, ker fo fe bali, de bi njim njih hudobije ozhita!, in bi tajifte opuftiti mogli. — - 1 1 udi d en dnefhni fe najde veliko ukofovrashnih Knftjanov med nami, katerim mersi, zhe fe mladina *' a l lepiga brati ino pifati uzhi. Radi bi, naj bi zel »vet v shivmfki neiinrano; oi.;..zi e„i^t r c lm- ... i-p neumnoiti shivel, sakaj oni le Do¬ jijo, de In lvoje krivize in malopridnofti dovolj sa- ■ uvati ne mogli. Tudi oni nifo prijateli bele luzhi, mnpak iovrashne teme sagovarjavzi; oni fvojimu ' is inimu blagofti boshje ne pervofhijo, ino v’ u ia grefhijo. Ravno to njih hudobno ravnanje 16 jim bo pa tudi v’ obfodbo , sakaj njih sadershanje je Bogu fovrash, ino pogublenja bres vfiga vlini- lenja vredno. V. 20. Kakor tolovaji, talje ino neframni po- nozhni letavzi le temno nozh ljubijo, de lehkeji fvoje hudobije bres fkerbi vganjajo: ravno tako tu¬ di vfi krivizhni ljudje, pravi Jesui, njega, uzhenika nebdfhkiga, fovrashijo, ino fe njegoviga nauka no- zhejo prijeti, dokler fe bojijo, de bi mnrli Tvojim hudobam flovo dati, sa tajifie pokoro delati, fe fpreoberniti; kar njih fpazhenimu ferzu ne dopade. — Koliko tudi med nami hudobnikov shivi, ki fvoje gerdobije sakrivajo, ino vender pravijo, de ni greh, slafti tajiftim, katere v’ fvoje pregrehe sapeljati shelijo. Alj kaj zhaka take fovrashnike fvetle luzhi, ki fe le pred ljudmi fkrivaio, Bogu pa fkriti ne morejo? Tolovaje zhaka zhafna fmert, tcrdovratne grefhnike pa vezhna. „Nizh ni fkritiga, kar bi f® ne rasodelo; ne fkrivniga, de bi fe ne svedilo. (Mat. 10, 26.) V. 21. .Srezhni fo pa vfi, kateri po pravu' ravnajo. Potreba fe jim ni fvetle luzhi bati, katero ljubijo; fvoje dela bres ftraha oznitno opravljaj") de jih vfi lehko fposnajo sa pravizhne, sakaj: E ravi .lesuf, fo v’ Bogu dopernefhene, po v°l) 1 oshji ftorjene." — Taki fo bili vfi JesuTovi svefti uzhenzi, tak' vfi bogoljubni, pravi kriftjani, ki fe Jesufovih kov poflufhati bolj, kakor bele luzhi rasvefeh] 0 ) fvojiga lsvelizharja svefto dershijo: v’ njem b° f . jsvelizhani. — Oj de bi bili tudi mi vfi * sV otrozi fv. luzhi, katera nam pravo ljubesn persu B > ino v’ vezhno shivlenje fveti! II. Ni bil vreden fpazhen fvet tolike boshje besni, sakaj: „Vemo , pravi fv. Janes, ^ e . ze #a jifte v’ hudobii tezhi;“ (1. Jan. 5, 19.) alj bil j® j - e potreben, ino vezhno vfmilen Bog jo »J eI11 , fkasal. „e' 1. Nafhi pervi ftarejfhi, fvojimu .Stvarnu 4 . fl( , pokorni, fo bili pogublenja vredni .grefhnjfjjj ,jii kakor oni, ravno tako vfi njih mlajfbi. » 1U 17 fino bili v’ hudobii rojeni, ino v’ grehi naf je na- flia mati fpozhela.« (Pf. 50, 7.) Otrozi jese fmo bili, vfmilenja ne vredni. Alj Bog, ki pregrefhnim angeljam persanefel ni, ampak jih je s’ peklenlkirm verigami v’ bresen pogublenja perpel, ino v’ ter- plenje pahnil (II. Pet. 2, 4.), je nam persane- fil, ino fklenil naf isvelizhati. Poglej, o zhlovek, kako je Bog fvet ljubil! — Vezlii ko je dar, kateriga nam nafhi dobrotniki odlozhijo: toliko vezha mora biti tudi njih ljubesn do naf. Kolika mora satorej ljubesn nebefhkiga Ozheta biti, ki nam ni poflal angelja naf odrefhit, ampak fvoji- mu edino roj enimu .Sinu niprisanefel, temuzli ga je v’ r e f h v o s a naf vfe dal. (Rim. 8, 32.) Vidifh, o zhlovek, kako je Bog fvet ljubil! — Prijatlov prava ljubesn fe ne fposna. po golih befedah, temuzh le po delih, ki jih eden dru- gimu ftorijo. »Nobeden pa nima vezhe ljubesni od te, de fvoje shivlenje sa fvoje prijatelo da. K (Jan. 15, 13.) Kriftuf, boshji .Sin, ni farno na semljo pri- fhel, sa naf le glad ino shejo terpet; on je tudi v meri s a naf, naj mi njegovi verniki vezhno shivimo. Premifli, o zhlovek, kako je Bog fvet ljubil! — Veliko je vfinilenje, ino hudobnim pun- tarjarn sadolti frezhe, zhe jih mozhno rasshaljen kralj shiveli pufti, ino jih fpet sa fvoje podloshne fposnati hozhe. Sgublen .Sin fe je sa frezhniga imel, nar sadnej hlapzov biti per fvoiimu Ozhetu, kateriga je bil tak nehvaleshno sapuftil. (Luk. 15.) Naf pa je vfmileni Bog po fvojim edi- norojenim ..Sinu fpet sa fvoje otroke ino d e d i z h e kralje 11 va nebefhkiga vse 1. Pollal nam je fhe fv. Duha sa ofkerbnika ino sa- ftavo fvoje ljubesni. .Svoje nar Ijublhi nam je dal, vfe drugo, zhefar fhe potrebujemo, nam je naver- gel: dobrbt bres fhtevila , katere fzer savshivamo , alj prefhteti ne moremo. — Vfe je nefkonzhne lju¬ besni boshje dar. .Sposnaj vender, o zhlovek, kako je Bog fvet ljubil, in kako mozhno on tudi tebe i —Kako patiljubifhfvojigaBoga? Oj de Bogu fe vfmili j J. J & ., r . v °i nebefhki Ozhe je tebi poflal sa uzhe- ika fvojiga laftniga .Sina, kateri fe je žele tri leta sa tebe trudil; sapuftil tebi fvetlo luzh fvojiga na»- .Slomfliek, luana c. n. — II, 2 IS ka, ino fvojim liatneftnikam isrozhil, kateri ga tebi vlako nedeljo ino sapovedan prašnik raslagajo ; alj kako malo imafh vefelja sa bos h jo be¬ le do! Imalh ufhefa, pa ne flifhifh; imafh ozhi, pa ne vidifh , tvoje ferze sapirafh, de bi ne saftopil, 1 fe ne fpreobernil, ino tako isvelizban bil. (Djatij. Ap. 28, 27.) Ali tako ti ljubifh fvojiga Boga? — ' Jesuf, dober dufhni paftir, je sapuftil angeljfke trume, ino prifhel na semljo ifkat, kar je bilo sgub- leniga; je sapuftil devet ino devetdefet fvojih sve- ftih ovzhiz, je Ih el sa tebo, o grefhnik! je tebe ifkal ino fhe ifhe fvojo sgubleno ovzhizo ; te klizhe Ikos fvoje nameftnike, te opominja fkos prldgarje in fpovednike: ti pa pogofto nozhefh njego- vigamiliga glafa fl i f h ati, ino beshifh pred njim le v’ globokeje planine in globozhiue Ivoje pogube. Kaj tako ljubifh ti fvojiga Boga? — je Xvet toliko ljubil, de je fvojiga laftniga c Sina v imert dal; ino Jesuf te je toliko ljubil, cle je na krishi fledno kaplizo fvoje refhne kervi sa te prelil; ti fe pa vezhkrat ne morefh is ljubesni do njega nar manjfhiga, krivizhnig a dobizhka tvegati, fi ne kratkiga, P re ' grefhniga vefeljza pertergati, ne « e ' varniga snanja opuftiti. Kaj tako ljubifh « fvojiga Boga? — Is ljubesni do tebe, vboga grefb» a ftvar! je Isvelizhar fvojim nameftnikam zhudno 1I '° veliko oblaft isrozhil, v’ sakramenti fv. pokore tebe tvojih grehov odvesati , sapravleno pofvezhujozb 0 gnado boshjo sopet dati, de bi fe s’Bogam fpravih ino svelizhan bil. Ti fe pa fpovednika o S' bafb, fpovedi rad na dolgo o d 1 a g a / ’ ino bres fkerbi saprijasnoftboshj 0 isvelizhanje fvoje shivifh. Alj ti tako l] u ^ bifh fvojiga Boga? — Is ljubesni k’tebi je v ' sa f l J mentu prefvetiga refhniga Telefa Jesuf fam . le ,. g isrozhil, de bi fe lehkeji s’ njim fklenil, savsb 1 '' 3 ) njegovo telo ino kri, v’ lepi ljubesni shivčl s ^| jim boshjim sdravnikam , s’ nar bolji prijatlan 1 •. pomozhnikam ; de bi ti v’ Jesufu, Jesuf p 3 . v . te r prebival. Alj po navadi fe enkrat, ali o v ^ krat na leto k’ obhajilu teshko P r *,^j,o, vifh, pa fhe morebiti tiftokrat Alj fe pravi to Jesufa ljubiti ? — Oj ti ljubih 1 1 19 tem takim le sapeliv fvet, ino to, kar je na njem ; Boga pa, ki je tebe toliko ljubil, zelo posabifh. Kdor pa fvet ljubi, v’ njem ljubesni boshje ni. t Svet s’ vfirn Ivojim poshelenjam prejele, le kdor voljo boshjo Jpolnuje, on je, ki Boga ljubi, ino vekomaj oftane, sakaj : „Bog je ljubesn, ino kdor v’ljubesni oftane, v’Bogu oftane, ino Bog v'njem. (I. Jan. 4, 16.) III. Kedar fo fvoje dni bogoljubni duhovni v’ Ja- ponji, v’ dalni desheli fhe od Indije proti fonzhni- mu is-hodu, samorzam fv. evangelj osnanovali ino jim perpovedovali, kako velizhaften ino ljubesniv je nafh Bog, ino kaj je vfe ftoril, zhlovek poftal, terpel ino vmerl is ljubesni do naf: fo vfi od ve- felja 5 ’ enim glafam savpili: „Oj kako mogozlieu, dobrotliv ino ljubesniv je Bog, ki ga kriftjani mo¬ lijo l K — Kedar fo pa flifhali, de je kriftjanam sa- poved dana, Boga ljubiti, ino de tajiftim fhtrafnigo shuga, ki sapovedi ljubesni fpolnovali ne bojo, fo fe filo zhudili, rekozh: „Kaj fe mora pametnim ljudem sapovedovati ljubiti Boga, toliko ljubesnivi- ga? Ali m njega ljubiti nafha nar včzhi frezha, nar huji nefrezha pa biti bres njegove ljubesni? Kaj ne klezhijo kriftjani, vneti od njegove ljubesni ino do¬ brote, nozh ino den pred fvojim Bogam in njega ne hvalijo ? £< — Ker fo fhe pa le svedili, de fe kriftjanov snajde , kateri, namefto Boga ljubiti, le njega shalijo, fo vfi ferditi savpili: " w Oi ti malo¬ pridno ljudftvo, o vi nehvaleshniga ferza ljudje! Ali je mogozhe kriftjanam tolika hudobija? Kje je ta- jifta nefrezhna semlja, de bi jih nofila ?“ — Oh, de bi ravno per naf semlja tako nefrezhna ne bila! ,M ube dufhe! poglejte nebo ino semljo,pre- minite vfe, kar lese in gre: vfe nam kashe nefkonzh- no boshjo ljubesn, vfe naf Boga ljubiti uzhi. Oj tak ljubimo njega, ljubimo ga is zeliga ferza, faj nal ]e on popred ljubil. (I. Jan. 4 , 19.) Naj naf nizh od ljubesni Kriftufove ne lozhi: ne nadloga, lle bridkoft , ne lakota, ne nagota, ne nevarfhi^a, tte preganjanje; —- ne mezh, ne fmerl, ne shivlenje 20 naf naj ne lozhi od ljubesni boshje, ki je v’Jesufu Kriftufu Gofpodu nafliimu. (Rim. 8 , 35. 39.) Amen. III. Nedelja prefvete Troj iz e. Od kerlinih obljub. Jesuf pofhle fvoje uzhenze po želim/veti. Mat. 28, 18 — 20. K ■■“-akor mala je kapliza juterne role na seleni tra- vizi, ktero mali zhervizhek popije, proti zhudno velikimu morju , ki žele gore ino doline šaliva: tako mala ino fhe majnfhi je saftopnoft nafhe pa- meti, proti nesapopadlivi vifokofti boshjiga bitja, ki prefeshe vef zhlovefhki um, ino sa naf semljane v nedoleglivi luzhi prebiva. Vervati v’tri boshje p er ' fhone eniga bitja, ene natore od vekomaj; moliti v’ treh perfhonah le eniga Boga: to je farne pf e ' fvete Trojize nar vezhi fkrivnoft, to korenina vfig* kerfhanftva. Ravno to prezhudno fkrivnoft naf suf v’ denafhnim fv. evangelji uzhi , na njo naf tudi fv. mati katolfhka zerkev fkos denafhno godvanje prefvete Trojize opominja; sakaj, shiva vera v’Bo¬ ga Ozheta, .Sina ino fv. Duha je nafha perva, ifj° nar imenitneji obljuba, ki fmo jo per fv. kerfti ft° rll ‘- I. Ni mogozhe, de bi s’ enoj sfalizhkoj zelo velik 0 morje sajel; ravno tako tudi s’ nafho okrajfhan 0 pametjb vifoke fkrivnofti prefvete Trojize sapop alt ino rasumeti ne sambremo. S’ shelnim ferzam nm r ' mo satorej poflufhati, kar nam Jesuf, druga P er ' fhona v’prefveti Trojizi, od nje pove. Ino poglej kako ljnbesnivi fo nauki, katere nam fam bosni ,Sin od prefvete Trojize daja! — Bog, ftvariteH 11 21 rezhi, ki vfe sliivi ino vlada, on nefkonzhno velik Bog, Gofpod nebefhkih vojfk, je nafh ljubi Ozhe, ki narn je'toliko ljubesn fkasal, de l'e otrozi boshji imenujemo, ino fmo sa ref. (I. Jan. 3, 1.) — Bog, on fain tvoja nefkonzhna ljubesn, edinorojeniga ,Sina ima, ino ga da is ljubesni k’ nam, de zhlo- Vek, nafh brat poflane, nam v’ vfim enak po zhlo- vefhki natori, rasen greha. Boshji t Sin le sa naf trudi, terpi, ino fe po zhlovethki natori grosovitno vmoriti pufti, de bi mi, njegovi bratje ino feftre , fodedizlii (raven-erbizlp) ncbefhkiga kraljeftva po- flali. — Bog, on nefkonzhno vezhna mozh, ki daja telovno ino dufhno shivlenje vfim flvarem, on fv. Duh , tretja boshja perfhona v’ prefveti Trojizi, on je nafb pofvetitel, nebefhka luzh nafhiga rasfvetlenja, nafha pomozh pravizhniga shivlenja, saftava nafhi¬ ga isvelizhanja, ino mi fmo tempel fvetiga Duha. (!. Kor. 6, 19.) Vfe to flori sa nafhe isvelizhanje eden ino ravno tajifti Bog v’treh perfhonah, sakaj: »Trije fo, ki v’ nebelih prizhujejo : Ozhe, Befeda (ki je zhlovek podala, Jesuf Krifluf), ino fv. Dnh; ino ti trije fo euo. <£ (I. Jan. 5, 7.) — Tako naf Jesuf uzhi, tako je fvojim apoftelnam uzhiti sapovedal. V. 18. Neisrezheno rasvefelivni fo vfi ti nauki sa naf; kdo bi jih s’ hvaleshnim ferzamisJesufovih uft ne saflifhal, ker ima befede vezhniga shivlenja, ino je njemu dana vfa oblati v’ nebefih, ino na sčmlji, na katero je boshje kraljedvo , fvojo fveto vero prinefel, ino bo kraljoval vekomaj. — Koliki oblaftnik je tedaj nafh ljubi Jesuf, ne le na semlji Gorpod vfih gofpodov, ampak tudi v’ nebefih go- fpoa vfili angeljov ino kralj vfih fvetnikov, med katerimi na defnizi Boga Ozheta v’ fvoji nar vezhi zhatli ino oblafli fedi, katero je imel od vekomaj.— Kolika je satorej naf krifljanov dolshnoft, njega IpofhtovaH ino ponishno moliti! V. 19. Ravno s’ to oblatijo, kakor je on uzhil ino verne med fvoje uzhenze jemal, je tudi fvoje apoltelne ino njih uaflopnike med vfe narode po želim lveti raspoflal, rekozh: „Fojd’te , ino uzhite vie narode. Ako bodo moje nauke fprejeli, jih ker- »•te v’ imeni Boga Ozheta, ki jih je vllvaril, — .hiua, hi jih je odrefhil, — ino fv. Duha, ki i> il potveti. — Ravno s’-tako oblaltjo fo tudi duhovuiki 22 poflani, uzhit ino kerfhovat. Obedvoje je sa is- velizhanje nafhe potrebno. — Veliko kriftjanov fkerbi lzer sa poduzhenje v’ kerfhanfkih refnizah; alj nizli jiin ne pomaga, z h o po tajifrih prav ne shivijo, sakaj: „Yera bres del je meriva(Jak. 2, 26.) ino s’ mertvoj veroj zhlovek vezhniga shivlenja imeti ne more. Kavno sa to je tudi Jesul' apoftelnam ino drugim nameftnikam fvojim narozhil: „Uzhite jih vfe dershati, kar fim ram sapovedal. — Sakaj nifo ti, kteri poftavo flifhijo, per Bogu pravizhni; am¬ pak ti, kteri poftavo dopolnijo, bodo opravizheni* (P»im, 2, 13.) — Saltojn fe je tedaj flabirn kriftja- nam na njih vero, na pravizo nebefhkiga kraljeftva san&fhati, ki fo jo per fv. kerfti prijeli, žlic po ker- fhanfko prav ne shivijo, sakaj: „Ako hozjefh v ’ shivlenje iti, pravi Kriftuf, dershi sapovedi/‘ (Mat. 19, 17.) Tako je poftavil Jesuf, preden je po fvojtoi vftajenju v’nebela fhel, fvoje apoftelne ino njih na- ftopnike sa uzhenike vfih ljudi, ino delivze bos!# fkrivnoft. Teshavno je bilo njih opravilo . vel bd fpreoberniti, kraljeftvo hudobije satreti, ino boshje kraljeftvo rasfhirati. Sa to jim je obljubil fvojo pef' pomozh: de bo per njih, kedar bodo uzhili 1,10 kerftili, savolj njegoviga imena terpeli, ino kri p re j livali, ne farno dokler oni shivijo, ampak tudi j njih nahbdniki do konza fvetd. — Tudi s’ nami p Jesuf s’ boshjo pomozhjo, de lehko vfe dopolnim 0 ’ kar nam je sapovedal; le vredni kriftjani naj bo n, °’ kakor fino per fv. kerfti v’ imeni prefvete Trojize obljubili. ir. Ako bi zhlovek vfe tako svefto dopblnovak h’ kor rad fploh obeta, dobro sa njegovo dufho truplo bi bilo. Alj navajeni fmo nove obljube ‘ lati, ftaro-ftorjene pa v’ nemar pufhati. — kiga kriftjana nar perve ino nar imenitne ji obW fo kerftne. Botri fo jih sa naf po pred ftordt, * ^ fo naf v’ sibelo poloshili; ino mi fmo jih P® r ^ r birmi ponovili ino fpet poterdili. Alj joj ua ®' ter e fo ravno te kerftne obljube tudi nar perve, k a bres vfe vefti prelamljemo, ino fkos to, takoreK 23 farno prefveto Trojizo lajhujemo , v’ katere prefve- tim imeni fino jih dorili. — To nam prizha vlaki kerften kamen, to nam pravi nafha huda ved. Hili l'mo pred fv. kerdam savolj greha otrozi jese, fushni hudizha, vli revni ino sapufheni. .Sveta mati ka- tolfhka zerkev naf je per fv. kerdi vsela medboshje otroke. Vsel naf je Ozhe nebefhki sa fvoje fino ino hzhere; vsel naf je Jesuf, boshji .Sin , sa fvoje brate ino fedre; isvoljilnaf je fv. Duh sa Ivoj shivi tempel, v’ katerim prebivati sheli. — De bi pa vfc to biti sainogli, poflufhajte, komu fmo fe per fv. kerdi odpovedali: 1. Odpovedali fmo fe h u dizli u, poglavarju vfo hudobije; obljubili fmo, nikoli vezh njegovih pregrefhuih del dopernafhati, ne vezh njegovih fKufhnjav poflufhati. Alj kako pogollo ga v’ kletvi sovemo, njemu v’ jesi fvojiga blishniga isdajamo, kakor bi bil on nafh gofpod, mi pa njegovi hlapzi. Odpovedali fmo fe v f i m u h u d i z h o v im d j a n j u, de fe hozhemo hudobnih mifl, shinj, shelj ino pre- greflinili del svedo varvati; — pa fe vender fvojih grefhnih navad tako mozhno dershimo, de naf no¬ ben uzhenik, ne fpovednik, tudi nar bolji prijatel tajidih odtergati ne more. .Skos navadno sapelo- vauje ino pohujfhanje, tako rekozh, ozhitno kashemo, de le htidizhu fliishimo, kakor de bi fe bili Bogu odpovedali, ino njemu saobljubili. — Odpovedali fmo f e v f i m u h u d i z h o v i m u napuhu, de ne bomo irkali pofvetne zhedi, ne prasne hvale; de ne borno ljubili sapelive gisdodi (oferti) v’ fvoji nofhi. Alj nafhi prevsetni pogovori, famofvoja hvala, nefpametna ino fhtimana nofba naf toshuje, de fmo fhe smiram v’ hudizbovi fluslibi. „Nikdo l>a ne more dvema gofpodama flushiti(Mat. 6,24.) ravno tako tudi ne mi fatanu, kterimu fmo fe od- povedali, ino Bogu, kterimu fmo fe saobljubili, vfe krnalo dopadi. 2. Obljubili fmo vervati v’ Boga Ozbeta, dvarnika nobef ino semlje, de bi fi persa^ clevali popblnama biti, kakor je nafh Ozhe ne- befliki popolnoma. Kedar pa mi na fvojiga Ozheta tako radi posabirno, namedo njegovih boshjih lad- »od fposnavati ino pofueinati, fe le v’ pofvetne fepote ino dobrote saljubiino: tak ne dopolnimo 24 fvoje kerftne obljube. „Ako lulo f et ljubi, ljubesni k’ Ozhetu v’ njemu ni." (I. Jan. 2 , 15.) Oblju¬ bili fmo vervati v’ Jesufa K r i ft u f a, b o sh- jiga ( Sina, ki je sa naf zblovek portal, terpel ino vmerl; de bi po nauki ino isgledi nafhiga ljubiga Svelfzharja shiveli, Te med febo lju¬ bili, kakor je on naf ljubil. Ako pa mi na njegove fvete nauke le malo porajtamo , eden drugimu lilo delamo, fmo fvojo kerrtno obljubo sanemarili, sakaj: „Vi rte moji prijateli, pravi Jesuf, ako bote rtorili, kar vam jes sapovem." (Jan. 15, 14.) — Obljubili fmo vervati v' Boga fv. Duha, k at erinaf pofvezhuje; v’ eno fv. kerfhanfko', ka¬ tolik k o zerkvo, katero fv. Duh visha, ino naf po njej isvelizhuje: de ji bomo pokorni, kakor dobri otrozi fvoji materi. Zhe fe pa njenim sapovedaui vftavljamo, nje materniga glafa ne poflufhamo, fvete sakramente malokdaj, ali zlo po nevrednim prije¬ mamo, ino sa njeno opominvanje vedno bolj oterp* niga ferza bodemo, tako fmo kerrtno obljubo po* sabili, ino prelomili. „Alj ne verte, pravi fv. Pa vl > de, kedar fe komu sa fushne v’ pokorfhino dafte, rte fushni tega, komur rte pokorni, ali rte fus bn ‘ greha k’ fmerti, ali pokorfnine k’ pravizhnolh (Rim. 6, 16.) Kakor per fv. kerfti ftorjene oblju« e fpolniijemo, svefto ali ne^verto, tako bo enkrat na* fhe plazhilo. ,, Veliko Dol j i ne obljubiti, kakor ob ljube ne ftoriti." (Pridg. 5,4.) — Blagor pa ''»"J dobrim ino sveftim krifljanam , od katerih fv. P;‘ v ! govori: „Bodi Bogu hvala, de, ker rte bili f lusl,m greha, rte sdaj is ferza pokorni temu nauku, k ate _ rimu fte fe vdali; ker rte greha refheui, rte flusha' 1 ' niki pravizhnorti portali." (Rim. 6, 17. 18) . 3. Vfak zhlovek, mosh belede . na to pogoj® pomifli, kar je prijatelu fvojimu obljubil. Kolib vezh ponovimo naj tudi mi, kar fmoPJ n a f h i h botrih per fv. kerfti farni p r ?' f v e ti Trojizi obljubili, kakor hitro pameti pridemo; sakaj po ravno teh obljnh bo enkrat nafha obfodba nam k’svelizhanju ah gublenju obtekla, — Kolikorkrat fe nam V° n °,' nalhiga rojftva v e fe 1 god, naj fe tudi o in dijo v’ nafhim ferzi per kerfti ftorjene obljub«- 1 , fe fpomnimo, de fmo ravno te den otrozi b° s 25 poftali ino pravo luzh vezhniga svelizhanja vgledali, le nam mora od vefelja nafhe ferze vshgati, ino is go rezil e ljubesni Bogu vezhna sveftoba ponoviti. Ponovitev kerftnih obljub je sa k r i ft j a n a nar bolj fhirefhitev, ki jo naj vlako leto s’ shivim veleljam obhaja.— ^Spomnimo le naftorjene kerllr.e obljube, kedar Iv. velikonozhne ino binkofhtne prašnike obhajamo, ino vi¬ dimo, de fe kerftna voda polvezhuje. S’ hvaleshnim lerzam režimo: „Tudi mi fmo v’ tem isvelizhanfkim ftudenzi ozhifheni, ino v’ ljubljenze^ boshje prerojeni. Kar Imo tukaj obljubili, hozhemo svefto Ipolnovati, de fe bo tudi obljuba boshja en¬ krat nam fpolnila, ki nam je dana per fv. k e rili.— Kolikorkrat v’ Iv. boshjo vesho pride¬ mo, ino k e r ft e n kamen vgledamo, naj naf on fpomni, kaj fmo per fv. kerfti obljubili; sakaj on je nataknjen perfl, ki nam kashe, kaj bo nafti ^odnlk enkrat na den povrazhila od naf kriftjanov terjal. — Ako naf pregrefhen fvdt sapelju- je, naf hude fkufhnjave obhajajo, pono¬ vimo kerftne obljube, ino mi bomo fvet s’ vfim njegovim poshelenjam frezhno premagali.—Kedar fe fkos sak rame n t fv. pokore s’ Bogam f pravim o, fkos fv. obhajilo s’ Jesufam sdrushimo, ponovimo fv. kerftne obljube, ino vfelej bomo na novo sa boshje kraljeftvo oshiveli. — Kedar pa pride nafha sadna ura, ino bo v figa pofvetniga vefelja konz, bodo fhe fv. kerftne obljube nafhe vefelje, nafhe saupanje, ako fmo jih pogofto ponovili, ino svefto dopolnili. — Oj tako ponavlajmo radi ino fkerbno Tv. kerftne obljube; sakaj, kakor pohleven veter ogenj oshivlja ino fve- , plamen redi, tako bodo fkos pogofto ponavlanje kerftnih obljub lepe kerfhanfke zhednofti v’ nafhim ierzi oshivele, ino lepfhi ino ilepfhi zvetele sa vezhno shivlenje, III. r Ako prifhel en zefar ali kralj, in bi naf vfe * v ^ e i fi “ 0Ve V8e ^ 0 sa kako frezhne bi fe imeli! L j' r ezhni ino imenitni fmo poftali fkos fv. erlt ’ ker Imo pravi verni kriftjani. Zefarjovazhaft 26 ino kraljeva imenitnoft mineta, kakor dim pred vetram sgine ; nafha frezha nam pa ne bo odvseta. Ako fmo pravi kriftjani, bomo s’Kriftufarn kraljovali vekomaj, ino nafhiga vefelja ne bo konza. — 0 dershimo fe terdno Fvetih obljub, ki Fmo jihperfv. kerfti ldorili: bodimo fi dobri, kakor pohlevni otrozi Ozheta nebefhkiga; ljubimo fe med febo, kakor bratje ino feflre Jesufa Kriftufa; varjiino Fe greha, de ne bomo shalili Fv. Duha, ki v’ uaf prebiva, ki fmo njegov tempel, de mu isvoljeniga prebivalidia ne omadeshamo. t Storimo vfe v’imeni Boga Ozke¬ ga, ,Sina ino Fv. Duha; dajajmo neprenehatna Flavo (zhaft ino hvalo) Bogu Ozhetu, ( Sinu ino fv,Duhu: tako bomo tudi enkrat v’ drushbi vfih is voljenih vekomaj peli: Ml Svet, fvet, fvet je Bog Ozhe, ,Sin ino fv. Duh, tri perfhone, en Fani Bog. K Amen. IY. Perva nedelja po binkoflitili* Od braterniga pofvarjenja. Jesuf govori od pesderja ino od bruna v' ’ ozhefi- Luk. 6, 3G —42. I^va Fleparja ima zhlovek v’ Fedajnim shivb'1'j 1 ' katera ga vedno obdajata, od dobriga oclvra/.hui e jjj! v’ hudo pa napeljujeta. Pervi zhloveku na ° cl ' ftoji, ino mu vFe dobro kashe in poviFhuje, kar ^ flori; dobro mu pa sakriva, kar drugi iforijo. l ,r "^ flepar zhloveku na levi ftoji, mu njegove iaftn^ 1 dobije sakriva, de jih ne vidi, ino mu le k* 8 ptuje flabofti drugih ljudi, de bi jih fodil, b.J a laftne pa posabil. — Gorje zhloveku, kateri fe )’ Flepiriti da: on ne bo lam febe, ne blisbniga ] snal; ne febe poboljfhal, ne blfsliniga pofvanb^ tako bo sanemaril nar pervo dolshnoft keiub 311 .^ ljubesni: ,S a m f eb e p o b o 1 j f h a ti in o f v °> 27 ga blishniga braterno pofvariti. Kako Te naj ta dvojna dolshnoft po kerfbanfko sgodi, naf uzhi Jesuf v’ denafhnim Iv. evangelji. I. V, 36—'37* Pregrefhen fvet je vez.h miloili, kakor' pravize potreben; alj ravno tajifti pofvetni ljudje, ki nar vezli miloili potrebujejo, Iploli s’ drugimi nar manj vfmilenja imajo. Satorej opominja ljubi Jesuf, rekozli: „Bodite vfmileni fvojimu blish- niinu, kakor je vfmilen vafh Ozhe nebefhki vam. O u vaf ne obfodi hitro po saflushenji, vatn persa- jiaflia, vaf k’ dobrimu klizhe, ino zhaka na vafiie poboljfhanje.** Tudi vi ne obdolshite fvojiga blishni- ga sa vfako beledo, ki jo zhres njega saflifhite; — fodite njegove dela ljubesnivo , dokler vam je mo- gozhe ; — imejte poterplenje s’ grefhnikam, dokler dober Bog s’ njim poterplenje ima ; — ne prekli¬ njajte ga v’pogublenje, dokler je njemu fhe pobolj- fhanje mogozhe; le fvarite ga, kolikor morete, ino zhe tega ne samorete, faj sa njega molite, ino zhe vaf je rasshalil, mu radovoljno odpullite, Tako bote blishnimu dufhno vfinilenje fkasali, ino ravno po tem tudi vi por Bogu vfmilenje najdli. „Kdor vfmilenja fkasal ni, bo imel fodbo bres vfmilenja; le vfmilenje (lori lebkejfhi fodbo. C£ (Jak. 2, 13.) V. 33. Kavno kakor duhovfko, fmo tudi te- lefno vfmilenje blishnimu fkasati dolshni. Dober Bog nam odpufli vfe nafhe grehe, zhe fe le odpu- lliauja vredni Borimo; on nam pa tudi vfiga da, zhefar potrebujemo sa fvoje telefno shivlenje. Po njegovim sgledi, pravi Jesuf, tudi vi is vfmileniga ferza potrebnim pomagajte: lazhne nahranite,shejue napojite, nage obležite i. t. d. Kdor pofvojimpre- moshenju vbogajme daja, Bogu poojuje; ino Bog bo njemu v(e (lokrat povernil. She na tem fveti b® nam dobre ljudi najti dal, ki nam bodo ljubesnivo v potrebah pomagali. 4 Saj she na semlji fploh pre- govor pravi: „Kakor pofojuje , tako fe povrazhuje." Obilna mera nafhiga povrazhila aaf pa v’ nebefth zhaka, kjer kupiza niersle vode fvoiiaa plazhila sgubila ne bo. 28 V. 39 — 40. Nikdo ne samore drugimu dati, zhefar Tam nima; tudi blishniga poduzhiti in po- l'v a riti ne more, kdor je fam vfiga tega potreben, T imeniten nauk Jesuf Tvojim uzhenzam v' eni pri¬ liki pokashe, ino ga fofebno predpoftavlenim isrozhi, ter pravi: Alj more flepez Tlepza po nesnanim poti sa roko peljati; ino zhe ga pelja, ali ne bota obadva v’ jamo padla? — Kako bi druge uzhil ino jim pra¬ vo pot kasal, kdor je Tam v’ ncvednofti, ali pa v’ dufhni flepoti pregrehe? — Kako bi ftarejfhi od Tvo¬ jih otrok lepo sadershanje; gofpodarji in gofpodinje od Tvoje drushine pokorThino ino sveftobo; uzheni- ki od Tvojih uzhenzov uzhenofl ino zhednoft terjali, ako farni vTiga tega nimajo, ino jim v' sgledi nepo- kashejo? Uzhenz ne more vezh snati, kakor njegov uzhitel, ino joger mifli, de je she popolnom, zhe le po Tvojim mojftru ravna. Zhe Te tedaj vishari motijo ino krivizhno shivijo, bodo tudi podloshni 6a njimi potegnili. Satorej je potreba , popred fam Tebe poduzhiti ino poboljfhati, in po tem The la druge fvariti, kakor nam kerfhanfka ljubesen sapove. V. 41—42. Nar vezhi flepota med ludmi je ta ’ de farni Tebe prav ne posnajo , Tvojih hudobij n e vidijo, flabofti blishniga pa preojftro fodijo. Ta fl e ' pota je kriva, de farni Tebe ne poboljfhajo, druge P a vredno pofvariti ne samorejo , dokler To farni nialo' pridni. Yfim takim Jesuf prav ojftro pove, rekbzh- „Kaj je to, de ti pesder kake male flabofti v’ ozhelu fvojiga blishniga vidifh, bruna hudobije pa v’Mjl 1 ^ ozhefu ne zhutifh, Tvoje velike pregrehe ne fposnajh. Kako Te slobifh, fvojiga brata savolj malih rezhi oju r ° fvariti, kakor bi fvojimu bratu rekel: Naj bo vergel pesder is tvojiga ozhefa! zhe bruna v’ /vol 1 " 1 ozhefu ne vidifh? Kako bofh drugim pomagati ven' < ako fam febi pomagati ne vefh ? Kdo fe bo tebi f va f riti dal, dokler tebe sa hudobza posna. Vfaki porezhe: „Sdravnik, le fam Tebe osdravi!" —' .. ffi tedaj nozhe hinavz biti, in po dolshnofti ftanu, po sapovedi kerfhanfke ljubesni druge f va ^ [0 sheli, poboljjha naj fam febe, naj vseme brun s m • in hudobije is fvojiga ozhefa, po tem bo lehkodr o po braterno f varil, sakaj: Braterno f varje »J je tudi nafha velika dolshnoft. 29 II. Ljudje nofijo, pravi moder mosh, laftne ino pluje pregrehe v’ eni bafagi po Iveti. V predno torbo nalagajo pluje pregrehe, de fo jim vtSdno pred ozhmi; v’ sadno na herbet pa fvoje mezhejo, de jih lehko posabijo. — Veliko toshijo taki ljudje hudoben ino rasujsdan fvčt, alj malo kaj fi persadenejo, farni 1'ebe ino druge poboljfhati. — Taka fe tudi per naf godi. Eni nad hudobijo fedajniga fveta milo sdi- iiujejo, hudobijam le vftavljati, fi pa ne upajo. Drugi fe v’ pofvarjenju blishniga prenaglijo, ali pa samudijo, ino njih delo je bres vfega dobizhka. Tretji druge fvarijo s’befedoj, s’fvojim pregrefhnim djanjam jih pa pohujfhujejo, ino vezh hudiga kakor dob riga ftorijo. Zhe hozhemo po nauki ino sgledi Jesufovim druge fvariti, mormo: 1. ( Sami feb e pob olji h ati ino v’ fkerb v se ti. Vfak naj pred tvojim pragam pometa, pre¬ den k’ fofedovi hifhi pometat gre. Nefpametno bi ret bilo sa drugo hifho fkerbeti, fvojo pa v’ nemar pufliti. Ravno tako neumno bi pa tudi bilo, kasati drugim poboljfhanja pot, fam pa po ftesi pogublenja hoditi. Kdo bo takimu uzheniku verjel, kdo takiga visharja vbogal! Globoko fi satorej v’ferze sapifhite, vi uzheniki, ftdrejfhi in ofkerbniki! Jesufove befede, ki pravi: „Vi fte luzh fveta; naj fe fveti vafha luzh pred ljudmi, de bodo vidili vafhe dobre dela, ino hvalili Ozheta, ki je v’ nebefih." (Mat. 5, 16.) Kar valh jesik govori, to naj vafhe djanje pokashe. Vfe vathe fvarjenje je prašen glaf, ako ga vafhe sader- shanje ne poterdi. Befede mizhejo, sgledi pa vle- zhejo. Ljudie vfelej raji pofnemajo to, kar vidijo, kakor lii ftorili, kar flifhijo. — Kakor fmopadolshni sa fvoje lailno poboljfhanje narpred fkerbeti , tako lnio tudi dolshni: 2. 4 Svojiga blishniga po pravizi ino °..P ra Y r 1 rrl . z hafu fv^ariti. Veliko jih je, ki pra- vijo: „Kaj je meni sa druge mar; vfaki bo sa febe odgovor dajal." Alj taka befeda je huda smota, ki Pravo kerfhanfko ljubesn mori, in hudobii fhiroko »ata odpira. Naj fi bomo ravno vfaki sa febe od- p,\ or dajali, bomo vender tudi s’ drugimi na fodbi a h pofebno pa sa tajifte, ki fo nafhi Ikerbi isrozheni, 30 ino s’ katerimi shivimo. »Bog je vfakimu sapovedal, sa blishniga fkerbeti. (< (.Sir. 17, 12.) Bog je isrozhii otroke ftarejfham , drushino gofpodarjam ino gofpo- dinjarn , podloshne predpoftavlenim, brate bratani, 1'ofede fofedam, tovarfhe tovarfham. »Sa to vaf opo¬ minjamo , pravi fv. Pavl, pofvarite te, ki gerdo siiivijo.“ (1. Tef. 5, 14.) — Ako vgledamo, de eniga zhloveka tere (boshjaft mezhe) , ga ne puflinio, de bi fe vbijal, ino fam febe ofhkodil; hitro ga prime¬ mo , ino dershimo, dokler ga trenje pulil. .She hujfhi bolesn je pregreha, katera zhloveka tžre ino v’ nelrezho shene ; mi bi ga pa ne branili, ne po- fvarili? »Vidimo Tvoje brate v’ hudizhove kremple palii, ino jih The ne ogovorimo (.Sv. Krisoftom.) To je vezha grosovitnoft nevfmileniga ferza, kakor brata, ki vtonuje, ne is vode potegniti. »Zhe bi is med. vaf kdo pot refnize sgrefhil, ino ga kdo Ipd smodri, ima vediti, de tildi, ki grefhnika od hudi 1 ' potov odverne, refhi njegovo dufho pogublenja, ino mu pomaga k’ odpufhanju grehov, kolikor naj F she bo. K (Jak. 5, 19.) — Teshko je fzer vezhi del blishniga fvariti, alj ljubesn nam vfe to lehko fto n ' Tudi sdravnik bres pomillika rane bolnika ozhedi, naj fi ravno bolnika boli. »Ne rnolzhi satorej,ke' dar samore tvoja beleda osdraviti.“ (.Sir. 4,28.)" Pogofto nam grefhnik sa pofvarjenje nizh hvale* 8 ve, The le s’ hudim nam povrazhuje. »Alj, ne boj 18 Ivojiga blishniga per njegovim padzu pofvan*'- (.Sir. 4,27.) Nafhe plazhilo v’ nebefhkim kralj el !| ne bo sgubljeno, kedar fe sa boshjo zhaft ino s* 15 velizhanje blishniga pofkufhamo. — Tudi ni vfekj . pravim zbali, greThivlhe fvariti, kakor pfhenize p 18 j ( kedar bodi dobro ni. Kdaj in kako naj fvarimo,» kerfhanfka modroft ino ljubesn uzhi. . , 3. Nafhe fvarjenje naj bo modro J ljubesnivo. Ne fvarimo blishniga v ’ j e s * ’. j,, s’ ku h a j o z h i m ferdam. ».Svarjenje ni _ re | 111 ' no, kedar fe v’ jesi sgodi.« (.Sir. 19,28.) maga prijasno pofvarjenje, kakor ferdilo toshva 1;^ (.Sv. Ambrosh.) —Ne preklinjaj ga, ino . ^ ako mogozhe, ne kregaj fe s’ njim; sakaj to ’ j. bil pohlevn desh na njivo zhlovefhkiga ferza, le fhkodliva tozha ino nevfmilen vihar. 1 - r fhiboj nauki fv. Pavla v’ ljubesni, preden s’ ojftroj BI pridefh. Ne fvari blishniga ozhitno v’ prizho ljudi, ako nifo njegovi padzi ozhitno snani, de ognja hudobije ne podpihafh, namefto ga pogafiti; temuzb ravnaj po nauki Jesufovim, ki pravi: „Ako tvoj brat soper tebe grefhi, pojdi, ino polvari ga med febo ino njim farnim. Ako bo on tebe flu- f h a 1, bolh fvojiga brata perdobil. Ako pa tebe ne bo pollulhal, pervsemi Ihe eniga ali dva. Ako pa tudi teh ne porajta, povej zerkvi;“ (to je: predpo- ftavlenim duhovnim.) (Mat. 18, 15. 17.) — t Svarifh ti f v o j e p r e d p ofta.v lene: profi jih, lepfhi ko morefh ; fvarifh Ivoje brate, feftre, prijatle, tovarfhe ali to varih iz e: opominjaj jih s’ lju- besnivim ferzam ; fvarirh fvoje podloshne: opominjaj, profi, shugaj po vfi poterpeshlivofti in uzhenofti, naj bo priloshno ali nepriloshno. (I. Tim. 4, 2.) —Ne navelizhaj le fvariti, zhe bi fe ravno beleda njegoviga ferza gredozn ne prijela; IVar¬ je n je naj bo ftanovitnoin poterpeshlivo. Tudi lovez, ki po sverini ftrelja, ne bo nevdljn pufhke savergel, zhe mu pervokrat pogori, ali zhe je prav ne sadene. t She bolj fkerbno drugokrat kamen poojftri, deklizo obrifhe, ino svefto pomerja, dokler sverina ne pade. Tako tudi, pofebno vi fta- rejfhi! fvarite llanovitno savolj vlake Habe navade Ivoje otroke; predpoftavleni! ne nehajte krotiti hu¬ dobije Iv o jih podloshnih: kar fe jih donef ne prime, fe bo jutro oselenilo, ino rodilo poboljfhanja shlahen lad. Le ne posabite tudi sa nje moliti, de bi Bog vafhe fvarjenje poshegnal. In 'zhe sa fvarjenje ne porajtajo, je potreba tudi otroke in podloshne po pameti tako ftrahvati, de fe pobdljfhajo, sakaj do- niazh lirah je hifhne frezhe varh. Dajmo fe pa tudi mi radi pofvariti, ? a P ira i mo ferza dobrimu opominjanju nalhiga blishniga; ' • - ' - shali, Ikrita kakor 27, 5. - na ) na ^ befeda pofvarjenja nikar ne ras- sakaj: „Boljlhi je ozhitno Ivarjenje, kakor ljubesn. Boljfhi fo rane od tega, ki ljubi, ■‘b) lV ° kufhovanje tega, ki fovrashi* (Prip. III. ™ hratje ino feftre , vezhni Bog je nafh 'tmuen, dobrotliv Ozhe; oj de bi bili tudi mi nje- 32 govi dobri otrozi! K’ temu fo nam potrebne fofebne dve rezhi: farni febe boljfhati, ino fvari- tifvojiga blishniga,—Nehajmo toshvati hu¬ doben fvet, faj fe sa to ne poboljfha. Tudi vfmilen Jesuf ni toshil pregrefhnih ljudi, kedar je prifhel fveta svelizhat; jih ni pogubljal, le uzhil jih je, k' pokori opominjal, je dajal 1'vetiga shivlenja shiv sgled, ino veliko fe jih je preobernilo. Pobolj- fhajmo narpred fvoje laftno shivlenje, po tem pa tudi sa poboljfhanje fvojiga blishnipa vredno flcer- bimo : tako bomo tovarfhi angelov boshjih , poma- gavzi apoftelnov in uzhenikov ; te fvet bo vefela hifha boshja , Bog bo nafh ljubi Ozhe, ino mi nje¬ govi frezhni otrozi. Amen. V. Prašnik fv. refhniga TeleTa. Od sakramenta fv, refhniga Tekla- Jefus obljubi fvojo mefo ino kri. Jan. 6, 56 — ■N"ar drashji shlahen kamen je na semlji sveft P^' tel, kateri v’ fili rad pomore, ino v’ potrebi vod priftopi. Boljfhi od dragih koravd je dobrih p rl J^ telov ferzhna ljubesn, po kateri prijatel prijate' 1 * ^ vfe, kar fam ima, de le njemu pomaga.— Tak*' 1 "'^ prijatela mi vfi imamo; ozhiten fpomin n ] e ° oV e neisrezhene ljubesni ravno donef obhajamo, nj e o () velike obljube v’ denafhnim fv. evangelji be re n On, ki je sa naf dal na krishi fvoje shivlenje,' ^ fhe neprenehama daja v’ dufhen shivesh fvoje kri. ino I. Zhlovek ne shivi farno od telefniga kruha, ‘ ^ ga semlja rodi; tudi njegova dufha je potrebo vesha, alj fvet ji ga dati ne samore, Prifhel je 33 na te fvet fam boshji .Sin, ino je dufhi shivesh prinefil, ki jo redi sa vezhno shivlenje. — Kedar je bil v’pufhavi Jesuf s’ pet jezhrnenovimi kruhi, pa s’ dvema ribama vezh od pet tavshent ljudi na- fitil, fo ga hotli sa fvojiga kralja pofiloma vseti. Jesul pa, nebefhki kralj, sa pofvetno kraljevo krono ne mara, ino sgine is pred njih ozhi. — Ispufhave fo fe Jesufovi uzhenzi po Galilcjfkim morjiv’mello Kaparnaum prepeljali; ino Jesul' pride po morji, kakor bi po fuhim hodil, sa njimi. — Mnoshize ljudi, katere je tako zhudno nalitil, ga ifkaje v’ Kaparnaumi najdejo. Kedar ga sopet vefelo obdajo, jih Jesul ogovori, rekozh : „lfhete mene, pa ne sa mojiga nauka del, ampak sa to, kerfte tako zhudno nahranjeni bili; le sa truplo vezh ko sa dufho fker- bite. .Skerbite veliko vezh sa dufhen shivesh, ki v’ vezhno shivlenje oftaue." V. 56—57. Sheljni prezhudniga kruha , od ka- teriga jim Jesuf pravi, rezhejo : „Gofpod! daj nam vfelej tega kruha . K Na to jih je Jesuf poduzhil, de, zhe hozliejo tega kruha vshivati, je potreba, de v’ njega , .Sina boshjiga, verujejo. Rasodel jim je, de on fam febe nam v’ shivesh nafhe dufhe da, rekozh: „Jes fini kruh shivlenja, ki je is nebel pri- fhel. Zhe bo kdo tega kruha jedel, bo vekoma shivcl; sakaj moje mefo je ref jed, ino moja kri pijazha, (naj fe vam ravno ne vidi, ker tudi dufhe ne vidite, kateri bo v’ shivesh. Kakor fe telefna jed iuo pitje s’truplam fkleneta, ino fe v’ zhlovelhko telo fpremenita, fe fklenem tudi jes po duhovfko s’ tem, ki moje mefo ino kri savshiva; on bode v’ meni, ino jes v’ njem, de bom s’ njim vekomaj shivel.) „.Skos vredno fv. obhajilo pride Jesul s’ nami v’ shlahto." (.Sv. Zirllj.) V. 58—-59. .Studenz vfiga shivlenja je fam vezhni Log; bres Koga je le fmert in trohnoba. ( Skos greh fe je zhlovek Koga lozhil, ino ravno fkos to je na dufhi vmerl. Taka fe je vfem ljudem godila. Dvoje hudo je moje ljuddvo ftorilo: mene ftudenz shivih vod fo sapullili, ino fo fi kapnize kopali, ktčre ne samorejo vode dershati« Tako Bog to- slmje po preroki Jeremiji. (2,13.) S’ temi befedami >ozhe po nafhim rezhi, de fe zhloveku ravno taka )r es Boga godi, kakor bi ftudenz shive vode sa- .Slomfhek, hrana e. n, —II. 3 34 puftil, ino fmradlivo mlako piti s a zb el. — Is ljubesni do nefrezhnih ljudi, ki fo v’ fmertnih temah pogub- lenja prebivali, je boshji t Sin zhlovek poftal, je prinefil fpet novo duhovfko shivlenje na fvet, de bi vef zblovelhki rod s’ njim fklenjen na novo oshivel. „Kakor je mene sliivi Ozhe poflal, pravi Jesnf, on llvarnik vfih rezili, od kateriga shivlenje ima, kar lese in gre: ravno tako jes v’ Ozheti shi- vim, ino kakor on, tudi jes vir shivlenja v’febi imam; sakaj jes ino Ozbe fva eno (ene boshje na- tore), ino vfe njegovo je tudi moje. Kdor bo tedaj mene vredno vshival, bo v’ meni vezhno shivel* Ponovlenje duhčvfkiga shivlenja je sa naf fv. obha¬ jilo , v’ katerim fe s’ fvojim isvelizharjam sdrushimo, kedar ga v’ sakramentu l'v. refbniga Telefa prejme¬ mo. Sa tega del molijo mafhnik naf obhajaje, re- kozh: „Telo gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa ohrani tvojo dufho v’ vezhno shivlenje . K V. 59. Kruh, kateri is semlje prirafte, le eI1 zhafek zhloveka sliivi, ino le v’ perft poverne; pe tem tudi zhlovefhko truplo , ki ga vshivlja, more vmreti, kakor vlaki den vidimo. — Tako fo Israel- fki ozhetje v’ pulhavi mano vshlvali, (fladko jed, kakor moka ino med,) ki jim je fhtiridefet let vlako jutro, kakor bel fneg, padala; alj tudi ta jedJ? bila is pod neba : sa to lo tudi njeni jedzi pomeni* — Jesufovo prefveto refhno Telo pa ni is te semlje* kakor vfakdanji kruh , tudi ne is pod neba, kakor je mana bila, ampak is farnih fv. nebef; od ondo je on prifhel, nam dajat dufhniga shivesha, ino na prerodit sa vezhno shivlenje. "Sa to fe on imenuje, kteri je ’s nebef prifhel; de, kdor tcg kruha vredno savsbiva, bo vekomaj shivel. »Kak« bi tajifti vezhno vmeil, bara fv. Ambrosh, ki hr" vezhniga shivlenja vredno prejema?" II. * 1. Kar Jesuf v’denafhnim fv. evangelji ob)j u ^|j je eno leto posnej per sadni vezherji d 0 P” nil. — Od fvojih ljubih uzlienz.ov flovo kruh ino vino v’ fvoje fvete roke vseme, P° kruh v’ fvoje telo , ino vino v’ fvojo kri P reme p j ino dd fvojim uzheuzam saVshiti. Ravno top 35 tudi Tvojim apoftelnam ponavljati vka- ih c, rekozh: „To delajte v’ moj fpomin.« Tako sakrament fv. refhniga Telefa poftavi. 2. Ravno to f e po JesuCovim povelji per v ta¬ ki fv. medli vedno fpolnuje. Na Jesufove vfigamogozhne belede, ki jih pofvezhen mefhnik isrezhejo , fe fpremeni kruh v’ shivo telo, ino vino v’ Jesufovo prefveto refhno kri. ,,Preden fe po- fveti, je kruh; kedar pa befede Kriftufove dojdejo, je Kriftufovo telo. Ino pred befedami Kriftufovimi je kelh vina ino vode nalit; kakor hitro fe pa be¬ fede Kriftufove isgovorijo, fe v’ refhno kri preme¬ ni." (j e obhajamo njegove prevelike ljubesni zheftitliv fp° n ’ _ 2. Ako svefti p o dlo slini ene desbele ji ga kralja ali zefarja med febo kakfhnim vefeljam fi prisadevajo, njemu fpodoh zhaft: Ikasati, njega po fvojim premoshenju vati; vfa okoljza tajiftiga kraja fe njegove * a glafi. Tudi mi imamo donel fvojiga nebefhk 1 ^ kralja med 1'ebo, ki naf hozlie po nalhi okoljzj 0 ^ ifkati; oj tako naj vfaka shaloft med nami neba, naj raslega ;vfe povfod veliko — f er ?j o vefelje, naj fe njemu fpodobna hvala godi, K jJ f vreden vfe hvale ino zhafti! Sameftimo dortei, 37 Dno ga flcos leto preflabo zheflili, dodajajmo njemu toliko vezho hvalo in zhaft, kolikor bolj jo njemu neverniki in krivoverzi kratiti hozhejo. Ravno sa to fv. mati katolfhka zerkev denaChni prašnik po- rvezhuje, ino ozhitno prozefjo pelja. 3. She od juterniga fvita hrumezhiga fl r e 1 a glaf po fveti leti, ino budi kerfhanfke dufhe is fpanja, de bi fhle, kakor evangeljfke devize, fvoji- mu nebefhkimu sheninu naproti. Glaf ni svonovi povsdigujejo Tvoje -velele pefme proti nebefam na Ozhetov dom, kjer nam nafh nebefhki shenin she- nitvanje pripravlja. ( S v e t a mati katolfhka zerkev vfe verne krifljane, Tvoje otroke, v’ pro¬ zefjo pelja, na fposnavo, de fmo vfi bratje ino feflre Jesufa Kriftufa, po katerim sheliino ino sa- upamo vezhno isvellzhani biti. Sakaj: ,,En kruli, eno telo fmo, de Ti' naf je ravno veliko, kateri vfi Trno eniga kruha deleshni.“ (I. Kor. 10, 17.) 4. Vfaka dufha je v’ zhloveku to, kar je fv. mati katolfhka zerkev sa zel fvet: nevefla Jesufa, fvojiga isvelizharja ; vfaka dufha naj tudi donef njemu fpodobno fvatbo obhaja! Kako pa hozhefh, dufha moja! fvojimu sheninu veliko godvanje vredno obhajati ? — Oj pershgi njemu shive vere fvetlo luzh, ino ga moli shiviga Boga ino zhloveka v’ pretvetim refhnim Telefi prizhu- jozhiga. Vnemaj na altarji fvojiga ferza gorezh ogenj ferzhne ljubesni, ino polagaj na njega di- fhezlie kadilo dobrih del. Venzhaj fe, kakor nje¬ gova nevefla, s’ lepimi roshzami fvetih zhednolti. Tezi njemu pogoflo sveflo pripravlena s’ terdnim saupanjam v’ fv. obhajili naproti. Trofi njemu vfe pote fvojiga shivlenja s’zvetjam nedolshniga vefelja, fpremljaj ga po (lesi brurmiofli, kakor douef v’ lepi prozcfji, dokler frezhno dojdefh s’njim v’Ozhetovo hifho vezhniga sheuitvanja, kjer ga bofh s' vfimi isvoljeuimi hvalila ino od oblizhia do oblizhja ve¬ komaj vsbivala. Amen. 38 V/. Druga nedelja po binkofhtih. Od fkerbi sa vezhno isvelizhanje, Od velike Vezhdrje ino povablenih. Luk, 14, 16 — 24. IV i nam mogozhe na ravnoft v’ fvetlo fonze gle¬ dati, ftetnni fe nam pred ozhmi od prevelike bli- Ihave; fonze je prefvetlo, ino preflabo nallie oko, Ravno tako blifhezhe ino previfoke fo relnize bosh- jiga nauka sa zhlovefhko pamet, de zelo golili ra- šumeti ne more. -- Kakor fe pa pod milim, jafuim nebam slato fonze v' zhifti vodi prijasno osira, ga lehko ogledujemo : tako fposnavamo lehko fflt kriftjani v’ fvetih prilikah ali perglihah Jesufovik nebefhke nauke vezhnili refnlz. V’ denaflniim fo evangelji boshji uzhenik od velike vezherje perpf veduje, ino nam shivo pokashe, kako ljubesnivo naf Bog v’ fvoje isvelizhanje klizhe, ino kako hvaleshno mi sa tajifto fkerbimo, I. Jesuf je bil od nekiga lariseja na vezherjo p° vablen. V’ fredi prevšetnih fhtimanoglavzov J 8 fedel, ki fo mu vfako befedo perltregli, vfako dob r delo prefodili, ne sa to, de bi fe potrebniga nar* prijeli, ampak njega v’ befedi vjet’, ino kake krj' vize satoshit’. — Tako brani fovrashen napuh, dobri nauki v’ zhlovefhko ferze ne feshejo; j' 1 kakor golta fparza ali lopuh , ki is semlje fonzhno luzh satemnl, tako oflepijo prevsetne, 1»'^ mane mifli zhlovefhko parnet, de ne vidi, kaj je sa isvelizhanje potreba. Taka fe je godila navfkim farisejam. Miflili fo , de je nebefhko ljeltvo she gotovo njihovo, ker fo otrozi isvolj en '° 0 , ljudltva. Jim to fhkodlivo mifel podreti, i«. 0 P [0 trebuo fkerb sa isvelizhanje v’ njih obuditi, j" 11 39 lepo pripodobo od perpravlene vezherje ino po- vablenih pove. . V. 16— 17. »Nekdo , pravi Jesuf, je veliko vezherjo, zelo goflvanje perpravil, ino je is Ijubesni fvoje prijatle, snanze ino fofede na dobro voljo povabil." — Kdo pa je te premoshen dobrotnik, kakor nefkonzlino vlinilen Bog, dobrotliv Ozhe nebefhki? On sboll vfe ljudi frezhne ftoriti, ne s’ pofvetnim blagam, ne s’ zhafnoj dobrovoljoj, ki hitro mine: ampak vezhno hozhe vfe isvelizhati fkos fvojo fveto vero, katero je nam na semljo dal, de bi naf zhafno ino vezhno isvellzhala. To vezherjo fvete isvelizhanlke vere, katera sapopade vfe nauke ino milofti boshje, hi fo nam k’ isvelizhanju po¬ trebni, jo dober Bog od nekdaj ljudem perpravil, pofebno pa fkos fvojiga edino-rojeniga t Sina Jesufa Kriftufa, On je fveto kerfhanfko zerkev poflavil, ji fvoje isvelizhanfke nauke ino fvete sakramente sapuftil, pofebno pa prefveto vezherjo refhpiga Te¬ leta, fvoje mefo ino kri, de bi to vezherjo v’ fveti kerfhanfki zerkvi kriftjani tako dolgo fkerbno ob¬ hajali, dokler pridejo k’ vezherji vezhniga isve- lizhanja. — Velika je ta vezherja, perpravlena sa vfe ljudi. Veliko miljonov jih je she pomerlo, miljo- nov ino miljonov jih fhe shivf, ino fe jih bo fhe rodilo, ki fo vfi k’ tej vezherji fvete kerfhanfke vere povableni. — Kakor je pa veliko poklizanih, je vender le malo isvhljenih, de bi to preveliko frezho zhafniga ino vezhniga isvelizhanja prav fpo- snali, ino fe tajifte vredni ftorili; kar nam Jesuf na dalej v’ fvoji lepi priliki pokashe. V. 18 — 20. Ob uri vezherje, kedar jo she vfe perpravleno bilo, pofhle dober gofpod fvoje ldapze, ]>ovablene k’ miši saklizat. Prevsetni nehvaleshniki }>a nozhejo priti, ino fe poredno isgovarjajo s’ prašni¬ mi rezhmi, kakor bi ne vtegnili. —- l\avuo tako fe pofvetni ljudje isgovarjajo, ki, tudi od posemeljfkih rezki sadershani, flushbo boshjo opufliajo , ino sa lsvelizhanje fvo;e duflie fkerbeti opuftijo, ko bi sa nar potrebnifhi zhafa ne imeli. Kakor fe je pervi povablenih s pofvetnim premosbenjatn isgovarjal, mo fe raj na fvojo priftavo podal, kakor na per¬ pravleno vezherjo: tako delajo vfi v’pofvetne rezki preveliko saljubljeni ljudje. Pohifhtvo, njive, vino - 40 gradi ino travniki fo jim nozh ino den toliko na fkerbi, de na nebefa ino isvelizhanje zelo po.si- bijo, ter ne pomiflijo, kako jih Jesuf modro U7,hx : wc Skerbite nar poprej sa bosbje kraljeftvo ino nje¬ govo pravizhnoft ; vfe drugo vam bo naversheno." (Mat. 6, 33.) — Kakor fe je drugi s’ kupzhijoj Tvo¬ jih pet jarmov ali parov volov isgovarjal, tako ravnajo pofvetni barantavzi ino lakomniki. t Sheli dni letajo sa fvojirn zhafnim dohizhkam ; fedmi dan, povableni k’ ozhitni flushbi boshji, tajifto doftikrat opuftijo, le kako tiho mafho na pol flifliij o, pritlge ino kerfhanPke nauke sanemarijo, ino fe ne (pom¬ nijo refnize Jesufovih befedi, ki pravi: „Kaj po¬ maga zhlovekn, naj fi vef fvet perdobi, na Tvoji dnfhi pa fhkodo ima?" (Mat. 16, 26.) — Tretji j« djal, de fe je oshenil, ino to njemu brani na per- pravleno vezherjo iti Temu fo vfi rasbersdani »«- zhiftniki ino nezhiflnize, vfi prefheftniki ino pre- fheftnize podobni, kakor vfi rasujsdani dobrovolj?') ki ob nedeljah ino prašnikih vezli dobrovolje, kakor flnshbe boshje ifhejo, fvete sakramente malokdaj* fise tiftokrat po nevrednim, prejemajo, v’ gerdi nl • nanju shivijo . ino sa kratko pregrefhno v e Pelje vezhno isvelizhanje dajo. Od pofvetniga vefelvanj 8 gluhi, iuo flepi od posemeljfkih dobrot posabij«; kaj jim shuga vezhna modroft : „Klizala fim vaf, ,l pa fte fe soperftavili, Ker fte moj fvet (rat) savergb; i.io moje fvarjenje v’ nemar puftili, fe bom tu® jes k’ vafliitnu pogublenju fmejala, ino vaf bo® oframotila, kedar bo to, zhefar fte fe bali, v.hes vaf prifblo. — Neumna bo njih nevboglivoft koji- zbala, ino nefpametne njih frezha pogubila." (P rl P* 1,24.32.) ° . V. 21. Nar gerfhi pregreha je nehvalesbtiom ino nehvalesluiik nobeniga vfmilenja vreden. K ec® je hlapez prifhel, ino gofpodu povedal, kako _g el j fo povableni njegovo vezherjo savergli, fe je ua ,j njimi po pravizi rasferdil, ino ravno sa to tn jih savergel. „Na ravnoft pojdi, je fvojimu hlap 7 j^ vkasal, na terge ino zefte, kjer fe, pofebno v’ mel‘ a j toliko potrebnih firomakov najde, ino perp e ‘J/• vboge , naj bojo hromi, flepi ali krulovi, k’. 11,0 . vezherji, naj revni dobijo, kar fo prevsetm ^ \ergli. w Ino sgodilo fe je, kakor je sapovedal. 41 Tako je dober Bog, nafh vfmilen Ozhe nebefhki, s’ ljudmi [toril. Pofliiljal je fvoje flushavnike, bo- gabojezhe preroke v’ darim sakonu, ino apodelne v' novim tedameutu, nar popred Jude kiizat; sa-taj oni To bili pervi v’boshje kraljedvo povableui. Ker fo pa Judje Jesufa, fvojiga odrefhenika ino sve- lizharja, sanizhovali, ino njegovo fveto vero, kakor prevsetni povableni perpravleno vezherjo, savergli, je vkasal fvojim namednikam, osnanovavzam fv. kerfhanfke vere, med nevernike ino malikovavze iti, jih kiizat po ajdovlkih tergih, imenitnih meftah, po fhirokih zeflah ino dalnih deshelah fveta, kjer fo sapuflteno shiveli kakor vboshzi bres potrebniga poduzhenja, kakor flepi bres prave boshje fposnave, kakor hromi ino krulovi bres isvelizhanfke pomozhi. Vle te je rekel k’ vezherji prave vere perpeljati, katero je v’ fvoji fveti zerkvi ljudem napravil. — Na to povelje boshje fo fe apodelni ino kerfhaniki uzheniki med vfe narode rasifhli, Io jeser ino jeser nevernikov k’ gofpodovi miši kerfhandva perpeljali. Tudi v’ nafhe kraje fo perpridgovali, nalite pred- ftarilhe preobernili, ino na£ k’ vezherji vezhniga isvelizhanja fpravili. — O kako dober je vlmilen Bog! Njeg ova dobrota je nefkonzhna! V. 22 — 24. Velika vezherja bila je perpravlena, veliko potrebnih je she per vezherji bilo. Alj hlapez dobrimu gofpodu pove, de je prodora fhe veliko, ino gofpod mu rezhe, fhe dalej is meda po nesna- »ih krajih ilkat, vfe nagovarjat, ino godov per- peljat, dokler bo njegova godnlza napolnjena. — Bavno tako fe s’ fvetoj veroj v’ kerfhanfki zerkvi godi. Bres llitevila veliko je she kridjanov bilo, veliko jih je fhe, ki fo per vezherji Gofpodovi; alj tkejo veliko prodora, pravi Jesuf, tam v’ hifhi ttzheta nebefhkjga. Veliko je pa tudi fhe nevernih turkov ino ajdov po novih ino fhe nesnanih krajih, Katere Ozhe nebefhki k’ fvoji vezherji sheli. Sa () polhilja fiie den denafhni bogoljubne uzhenike , mHionarje, v’ nesnane dalne deshele , ki fe s’ vfim •hivlenjam trudijo , sapufhene nevernike ino vboge . v P rav ° vero preoherniti, ino k’ vezherji V.? 1 ^raljeftva perpeljati; nepreheliama jih n I ..?,. V . gofpodovo hifho kerfhandva peljajo. — » rillth bojo od fonzhniga is-hoda ino sahoda, bojo 42 s’ isvoljenimi per vezherji vezhniga isveli/.hanja fedeli, dokler domazhi otrozi, ki fo nar blishji povableni, pa mlazhni, nefkerbni, ino prevsetni, bojo saversheni; sakaj povem vam, de nobeden povablenih, ki nifo priti hotli, ne bo vezkerje deleshen.* 4 Ravno te shaloftue befede Jesutove sadenejo tudi naf kriftjane, ki fmo na vezlierjo vezhniga is- velizhanja povableni, zhe sa tajillo flabo fkerbimo, isvelizhanfke perpomoge ali mitelne, ki nam v’ ne- befa pomagajo, sanemarirno , ino slat zhaf isveli- zhanja fvojiga satnudimo. n. Dvojna pot je v’ dolgo, nesnano vezlmoft: fhi- roka zefta pregrdfhniga shivlenja v’ vezhno pogu- blenje, voska llesa pravizhnofti v' vezhno isvelizbanje. „Veliko jih je, pravi Jesuf, ki po fhiroki zefti P°' gublenja grejo, le malo pa, ki po (termi (teši pra- vizhnofti hodijo. (Mat. 7, 13.) Po kateri pa mi ho; dimo, bratje ino feftre moje? K’ veliki vezherji isvelizhanja fmo vfi poklizani; alj veliko je poki' 7 , 8 ' nih, malo le isvoljenih. (Mat. 20. 16.) Nebifhk® kraljeftvo (ilo terpl, govori Jesuf, ino le tifti, j fi vfe persadenejo, ga bojo dofegli* (Mat. Ib 1. Kako flaba, flaba je nafha fke( sa vezhno is v e 1 lz h a n j e ! — Vfe rezblP Bog sa fvojo zlvaft v It v a r i 1, p o f e b no P J z h 1 o v e k a. (Is. 43, 7.) Zhlovek , ki Boga lp°' dobno ne zhafti, vreden ni, de ga je Bog vftvj» r j' — Boshjo flavo osnanuje fvetlo fonze po dne, b e luna ino svesd bres fhtevila po nozhi. Boshjo povifhujejo mlado seleuje ino shlahno zvetje P semlji, ribe po vodali, ino divja sverina po Itrm 1 " 1 berlogih; boshjo hvalo mnoshijo vefele P*’'® L drevji; miljonov ino milarjov ltvari fe fnzbe.F nesnanih fhirjavah, ki osnanujejo velizhaftvo f v °!'| ( flvarnika. Le nehvaleshea, pregrefhen zblov ; on krona vfiga ftvarjenja, posabi fvojiga Bogai * fvojiga nar boljfhi Ozheta, ino jemle njem« 'U dobno zhalt. Ravno taki fmo tudi mi , B . |l0 vezhno isvelizhanje nar manj fkerbi. Pijemo ^ jemo, vftauemo ino fe vleshemo , pa ne p o« 11 43 goftokrat ne enkrat na den, kdo naf ^shivi. Alj samore praviz.hen Bog take povablene k [Tvoji vezherji vezhniga shivlenja vseti? „Gotovo vam povem, rezke .lesuf, takih povablenih ne bo no¬ beden moje vezherjo okulik* 2. Bog ni zhloveka na sernljo vfl:va¬ ri 1, de bi s’ z h a T n i m b 1 a g a m bogatil, dobro jedel in pil, pa dobre volje bil. Le perprava sa nebefajezelonatheTe- dajno shivlenje. Kdor le sa poCvetno fkerbt, na vezhno pa posabi, ni vreden, de na fveti shivi, kako bi vezhno isvelizhanjjo dofegel? Ino ravno taka ie tudi s’ nami. — ,Starifbi otroke Tvoje vezhi del le sa preminozh Tvet redijo. MarTkatere ozhete ali matere Tamo to Tkerbi, de bi otrozi hitro odraflli, ino jim delati pomagali; kako bi pa naj Bogu Tlu- shili, jim je malo mar. Drugim Tamo po glavi gre, kako bi Tvoje otroke v' kak bol j f hi ino imenitnej ftan Ipravili; alj pa potrebnih laftnoft imajo? alj To polhteniga sadershanja? alj bojo Tvojima ftanusvefti? tega jim je mala fkerb. — Mladenzhi Ti ftane is- berajo , pa ne vprafhajo, v’ katerim bi lehko vezh dobriga ftorili, ino lehkcj isvelizhani bili, ampak le gledajo, v' katerim ftani Te bolj mehko ino boljfhi shivi. — GoTpodarjam ino goTpodinjam Ikerb sa potvetno premoshenje nozh ino dan pokoja ne da; pa ne sa to, de bi vbogim pomigali, olrokam po¬ treben nauk ofkerbeli; sa boshjo zhaft kaj obernili, tno Ti v’ nebelih sakladov perpravljali, ki bi jim vezhno oftali: ampak njih shelje To le, prav veliko imeti, ali pa savshiti. Vlili takih ljudi Bog je dnar ali pa njih trebuh, posemeljfki prah njih nar vezho poshelenje, pregreflino veTelje njih goljuTna frezha, po Trne rti pa vezhno pugublenje njih del. Podobni lo bogatinu v’ Tv. evangelji. ki Te je bogato obla- zhu, vlak dan dobro jedel ino pil, ino kedar je vmerl, bil je v’ pekel pokopan. „Vam povem, govori Jesuf, nobeden takih povablenih pofvetne- shov moje vezherje okuTil ne bo« .3. Bog je zhloveka na sernljo poftavil, naj bi narpervo ino nar vezhi Iker b sa i s v e 11 z h a n j e f v r o j e n e v m e r j o z h e d u T h e met, po tem The le sa poTvetno fkerbel, lelar potrebuje nja vmerjozhe telo. 44 Alj per naf fc rado vfe to le na robe godi. Zhe v’ enim Kraji ljudi kaka nefrezha sadene, zhe je prevelika fufha ali mozha v’ desheli, hitro fe ozhilne molitve najemajo, ino fvetnifei na pomozh klizheio; kedar pa kuga sapelovanja ino pohujfhanja po vefeh, tergjh ino meflah nedolshnoft mori, (larifhi, gofpo- darji ino predpoftavleni malokaj ftorijo, fvoje miaj- fhi ino podloshue nar ftrafhnej nefrezhe ovarvati. Ako nam nafhe truplo sboli, hitro po nar boljga sdravnika poflilemo , fi sdravila ifhemo, kakor vemo ino snamo; zhe je pa nafha dufha v’ fmertni ne- varnofli greha, fe fhe ne smenimo , kje bomo fpo- vednika najdb, ki bi naf sopet s' Bogam fpravil. — Uolshnoft je fzer sa telefno sdravje ino zhafno frezlu* tudi Ikerbeti, alj farno toliko ino tako, de je nafhi dufhi v’ isvelizlianje; vfelej mora biti sa vezhno nafha perva fkerb. „Ifhite pred vfim boshje kra¬ lj e ftvo, ino njega pravlzhnoft, opominja Jesnf, drugo vam bo naversheno." Alj fedajni kriAjam v’ fvojim ravnanju te Jesufov nauk hudobno obr¬ nejo, ter nar popred sa pofvetno fkerbijo, kakor bi miflili, de jim bo vezhno kraljeftvo naversheno, Ta pofvetna tnodroft jih pa goljfa: vfe pofvet« 0 sgubijo, ino vezhniga ne prejmejo. — Nefpamete« je zhlovek, ki vezh fkerbl sa oblazhilo, kakor sa truplo; fhe neumneji, ki vezh sa truplo, kakor sa dufho fkerbl, dokler je vmerlivo teld , nevmerjodia pa dufha. Ino kakor fe poftojna s’ teshkiin bruna' 11 pod fonze vsdigniti ne more , tudi zhlovek v’ fvoi e isvellzhanje ne, ki fvoje ferze na pofvetno prevez' perveshe. ,,Posemeljfko s’ nebefhkim pomerjen«’ govori fv. Gregor, ni pomozh, temuzh tesha/" . | to fo pofvetni kriftjani toliko mlazhni sa bos 'l« zhaft, toliko sanemarni fkerbeti sa isvelizhanje f v( f dufhe. Ino ravno takih, ki nifo sa nebefhko kr»' liePvo ne mersli, ne topli, fe nar vezh p°g n »Vem sa tvoje dela, de nifi ne rnersel, ne g (,ie '’ O de bi bil mersel ali gorek; ker fi pa mlazbe' 1 ’ te bom sazhel pluvati is^fvojih uft: K (,Skrivn. ra s °/ 3,15.16.) to porezhe vezhni fodnik vfakiinu t" 1 « 7 , mu kriftjanu. •— Apoftelni fo sa nebefhko kralje"'^ fvojo domazhijo sapuftili, mi pa male hude liaV3 j i ' fl nozhmo sapuftiti! Marternikifo nargrosovitnej nnj ^ preterpeli, ino prelili fvojo kri, frezhno dojh 45 nebefhki vezherji; mi pa sa boshjiga kraljeftva del ne poterpimo radi ene shal befede, fe ne tvegamo kratkiga pregrefhniga vefelja. Kaj lo ftorili pu- fhavniki ino kerfhanfke devize, to najti inodofezhi, kar je nar bolj potrebniga; nam je pa moliti ino fvete sakramente prejemati preteshko! Oni fo hodili po voski ftesi, ino fo fi vfe persadeli, de fo frezhno pofedli vezhno isvelizhanje; mi pa bi radi le po Ihiroki zefti bres vle fkerbl hodili! „Moji preljubi, opominja fv. Pavl, delajte s’ ftraham ino trepetam delo fvojiga isvelizhanja." (Filip.2,12.) Akovezherjo isvelizhanfke vere opulhamo, ino fe perpomozhkov ne poflushiino, ki nam jih je nafh isvelizhar po- ftavil, ne bomo okufili vezherje vezhniga isvelizhanja. 4. Kakor fo fe povableni gofti v’ fv. evangelji isgovarjali, de k’ vezherji priti ne morejo, fe is- govirjajo tudi kriftjani, de jim Bogu fliishiti, ino sa isvelizhanje fvoje fkerbeti ni mogozhe, kakor jih fv. vera uzhi. — Pervi fe isgovarjajo, de imajo preveliko pofvetnih fkerbi od jutra do vezhera, ki jim ne dajo moliti, ne k’ fpovedi ino obhajilu hoditi. O zhlovek, ki to govorifh , kako nehvaleshno ti delafh ! Bog tebi daja dni ino nozhi, sdravje, shivlenje ino vfe; ti bi pa nekoliko zhafa ne imel, njemu poflushiti? vfako nedeljo ali teden ne eniga dne, flushbo boshjo vredno opraviti, ino sa fvojo dufho prav pofkerbeti?— Obifkala bo tebe huda bolesn, prifhla bo fmert, ino ne bo porajtala tvojih isgovorov. Tudi tebe sadeva, kar jevfmileni Jesuf nekdaj Marti rekel: „Marta, Marta, fkerbna “t ino fi veliko persadevafh; eno farno je pak nar bolj potrebno." (Luk. 10, 41. 42.) Drugi o d 1 aga j o fvoje poboljfhanje na a r e d n i. r e k 6 z h: aj fe nam f h e ne ni udi, delati ojftre pokor e." Oj smota, de Je ni vezhi! Tvoje shivlenje je v’ bošlijih rokah, le m in ut e fi nifi Ivefl, ino fe na veliko ftaroft sa- athalh ? Alj nifi dolshen, zelo fvoje shivlenje Bogu polvezhovati? Le sa en laf vefi tvoje shivlenje, ino *a njemu leshi žela vezhnoft, frezhna ali nefrezhna. a orej bodite perpravleui, opominja Jesuf, ker ob (Jd' 1 116 ve ^ e ’ bo Golpod po vaf prifhel." 46 b e z h Tretji fe tolashijo, rek6zh: „ ( Saj nifmo farni; koliko jih j e, k i p o naf h e sh i vij o. Alj ravno to je gotova perkasen vezhne nefrezhe, ino vafhe shivlenje fhiroka zefta, po kateri jih ve¬ liko v’ pogublenje gre. Tudi vef pervi fvet je hudobno sliivel; fam Noe s’ fvojoj bifhoj s’ hu¬ dobnimi potegnil ni. Vfi fo pa tudi potonili, rasen ofem pravizhnih ljudi. Zhres fheftkrat fto tavshent Israelzov le je is Egipta v’ obljubleno deshelo po¬ dalo ; Bogu fo fe samerili, ino le farno dva fta jo fr.ezhno dolhla. Taka fe bode tudi vfim mlazhnim kriftjanam godila, sakaj: „Veliko je poklizanih, pa malo isvoljenih* (Mat. 22, 14.) — „Voske fo vrata, ino tefna je pot, ki v’ shivlenje pelja, ino malo jih je, kateri jo najdejo. Pojdite (kos voske vrata noter ! K (Mat. 7, 13. 14.) Zheterti pravijo: „ t S a j naf j e Bog s a ne- fa vftvaril, Jesufnam jih je sailushiji e naf kriftjane, ki fmo otrozi b o sh ji, savershe, kdo pa v’ nebefih bo? 44 — Ravno tako fo fe isgovarjali prevsetni Judje, kedar jih j e fv. Janes kerftnik opominval delati pokoro, ino I® •vredno perpravljati sa boshje kraljeflvo. »N® re ' zite: Mi imamo Abrahama sa ozheta, jim jo V' Janes djal, sakaj povem vam, de Bog samore n teh kamnov Abrahamu otrčk obuditi/ 4 (Luk. 3, 84 Prevsetni Israelzi nifo fvoje frezhe fposnali, 10 vezherjo fvete Jesulove vere savergli, sa to jih r pa tudi Bog savergel; le malo fe jih je preobernd®' Bog jim je boshje kraljeftvo vsel, in drugim d 3 *’ ki fo ga bolj vredni. Ako pa Bog Israelzam m si ' nefil, govori fv. Pavl, tudi nam sanefil ne bo, z" le bosbjiga kraljeftva vredni neftorimo. (Rim. Hi 21 '! t She veliko ima fvojih otrdk pod milim fonzami katerimi bo fvoje vezherje mefto bres naf nap 0 *® ’ kar po sgodbah fveta lchko fposnamo. Želim d shelam je pravo vero odvsel, ino nevernikam . jih v’ oblati; veliko narodov sdaj v’ krivover shivi, med katerimi je nekdaj nar vezh fretm^L shivelo, dokler fe sopet drugi kraji ino bo ljudje toliko lepfhi kerfbanftva vefelijo. — Ob,o°) fe, bojim, de bi fe tudi nam ino nafhim savolj ntlazhnofti kriftjanov ravno taka ne sg°“ jj, JSveta vera v’ nalitih krajih vgafnuje, ino v » 47 krajih fe njena luzh ko juterno fonze fvetli. Mertva vera nam vezhniga shivlenja dala ne bo. — Prasni fo bili isgovori povablenih v' fv. evangelji, ino nizli jim nifo pomagali; ravno tako prasni To tudi vfi nafhi isgovori, hi Boga rasshalijo, ino naf po¬ gubijo, ako fe na nje sanafhamo, sakaj: „Povem vam, nobeden teh, pravi Jesuf, ne bo vezherje vezhniga isvelizhanja okufil.“ Ul. Vczherja nafhiga isvelizhanja je she perpravlena. Sveta mati katolfhka zerkev nam jo flreshe, s’fvo- jimi fvelimi nauki ino sakramenti nam nafho dufho sa vezhno shivlenjc redi. Yfi fmo povableni ino poklizani, bratje ino feftre moje! Dokler fhe na fveti shiviino, je nafha ura, de fe tajifte deleshni ftorimo. — Sdaj je ura, hoditi k’ h os h jim naukam, dokler naf klizhe zerkvenih svonov mili glaf. Sdaj je ura, Boga ino nje¬ govo fveto vero prav fp o sn a v a t i, dokler nam tajifto bqshji uzheniki fhe osnamijejo. Sdaj je ura, poboljfhati fvoje shivlenje ino fe perpravljati sa vezhno goftijo v’ nebe¬ li h Ikos vredno prijemanje Ive ti h sakra¬ lne nt o v, dokler nam jih mafhniki boshji delijo. Sdaj fkerbimo sa isvelizhanje fvoje, de ga bomo enkrat vezhno savshivali. Amen. VII. Tretja nedelja po binkofhtih. Od fkerbi sa isvelizhanje blishniga. Od sgublene ovze ino naj de ni g a dnarja. Luk. 15 , 1 — 10 . Jr it« a U^_ sa S^^tnika nar vezhi frezlia na fveti? De a dober Bog vezh vfmilenja s’ njim, kakor pa 48 on ram s’ feb6.— Reven grefhnik na fveti v Trni len ja lihe, alj no najde ga; le per Bogu je vfmilenje ino obilno odrefhenje. .Srezhen, kdor fe hitro k’nje¬ mu oberne, ako je fvojiga Boga nehvaleshno sa- puftil. To nam pokashete mile prilike ali perglihe, ki nam jih Jesuf v’ denafhnim Iv. evangelju lepo perpoveduje od sgublene ovze ino najdeniga dnarja, V. 1 — 3. Smotnjav ino nevdrnodi polna pu- fhava je nafhe shivlenje na fveti. Kakor ovze, sa- puflivfhi fvojiga pafiirja, fe sgubijo tudi grefhniki na nevarne pote zhafne ino vezhne nefrezhe, — Take sgublene ovze fo bili zolnarji ino vezli drugih grefhnikov po denafhnim fv. evangelji. Od rimfte gofpolke sa zeftnarje ali harmizharje poftavleni, 1° na Judovlkim zednino ali mavto ino vezh drugih , dazj poberali. Bili fo vezhi del ozhitni grefhniki; veliko file ino krivize fo fvojim domazhim dorili- Sa to fo jih fariseji ino pifmarji kervavo zhertijii ino toliko sanizhvali, de fo s’ njimi govoriti she imeli sa greh. . Torej fo godernjali, de JesnI s njimi obhaja, jih fvarl, ino med fvoje tovarn 1 ® jemle. — Tako nevfmileno grefhnik fvojiga blisk* 11 ' ga fodi, zhe najde kako krivizo nad njim. On lie pomilli, de je dolshen s’ fvojim grefhnim brata 111 vfmilenje imeti, dokler shalen Bog s’ njim vfmilen)« ima. Ne pogubljati, ampak sa poboljfhanje fkerbe« fvojim fogrefhnikam, je nafha dolshnod. Tudi bog sapeljane grefhnike iflie, kakor dober padar, ki s3 pudi v’ pufhavi devet ino devetdefet ovz, in0 r sg ;’ ’ Lleno ifhe, dokler jo fpet najde, ino med f v °' vefelo nasaj pernefe. V. 4. t Skerben evangeljfki padir je v ( j eV jt Jesuf, nafh isvelizhar. Sapudil je ne f ar "° 0 i; e iiih ino devetdefet, temuzh bres vfiga fhtevilais' angelov v’ nebelih, je prifliel na semljo ifkat, kf je bilo sgublemga. Ni savergel Matevslia, 8311«»»*. niga zolnarja, ne Zaheja, velikiga krivizhnika, ne ozhitne grelhnize. S’ vefel|am je vfim fpn 0 .. jemm grehe odpufhal, ino jih med fvoje jej 111 / sakaj on nozhe greflmikove fmerti, ampak j® ^ fjiokorl ino vezimo shivi. Sa to fo fe grefhm * 1 49 velikim saupanjam k’njemu bliskali, njega poflu- fhali, ino 10 boljfhali Tvoje shivlenje. — Lepo je bolniku poftrezhi, ino mu k’ sdravju pomagati; alj lepfhi je, lotiti Te grefhnika, ino njega, zhe je mo- gozhe, poboljfhati. Ne zliloveka, ampak njegov greh morrno fovrhshiti; le krivize le raormo var- vati, ne pa grefhniga zhloveka sanizhvati. V. 5. Terdiga lerza more zhlovek biti, ki vidi zhloveka, de Te vtaple , ino mu roke ne poda, ker bi ga lehko fmerti refhil. jShe bolj kamenitniga lerza more biti kriftjan, ako vidi fvojiga blislmiga v’ nevarno pregreho sagresniti, pa mu ni mar, ga pofvariti ino poboljfhati. Vfmilenimu Jesufu ni bila nobena dufha premalo vredna, sa njo vfe flo- riti ino jo isvelizhati. Klizal je fvoje sgublene ovzhize fkos fvoje nebelhke nauke k’ Ozhetu nasaj; sadel je tešilo pregreh zeliga fveta, nefil jo je na Tvojih laftnih ramah na mertvafhko goro Colgate, je tam¬ kaj vfih dolg poplazhal, vfim fpof.orjenim vezimo isvelizhanje odperl, ino jih pernefil med fvoje iz¬ voljene nasaj. — Oh koliko vfmilonje boshjiga t Sina, kolika tolashba ino vefelje sa naT grefhnike! Y. 8. t Skerb .Tesufova sa isvelizhanje grefhni- kov ni po njegovim odhodu nehala. t Sveto mater katolfhbo zerkev je namednizo fvojo poftavil; ino ravno ona je ■* jifta Ikerbna evangelfka shena, ki •The Tvoje grelhne otroke, kakor shena sgublen dnar, ki ji ga JesuT je isrozhil. Tudi ona prishge lvete vere luzh, preifhe po fvojih uzhenikih vle kraje fveta, najti ljudi po boshji podobi vflvarjenih, 1110 vezho vefelje ima do fpokorjenih grelhnikov, kakor bi mertvi oshiveli. Y. C — 7. 10. Naj bi zhlovek prav vedil, ko¬ liko njegova dufha velja, koliko shaloft njena po- gtiha, koliko vefelja njeno isvelizhanje nebefhkim prebivavzam dela: vfe bi fi persadel, njo isvelizhati. Nam to neisrezheno vefelje shivo pokasati, perpo- veduje vfmilen JesuT veliko vefelje fkerbniga pa- n rja, ki je Tvojo sgubleno ovzldzo sopet najdel. Lrage fo njemu fzer vfe njegove ovze; alj v’ veli¬ kim vefelji nad fvojo j najdeno), tako rekozh, vfih rojih devet ino devetdefet posabi, ino Tofedam fvojo 'eliko frezho perpoveduje. Tudi shena, ktera sgu- den dnar najde , (ki je she miflila, de ga nikoli .Slomfhck, lirana e. n. — JT, 4 50 vezli vidila ne bo) od prevefikiga vefelja fe najde- niga dnarja nagledati ne more, ino ga fofedam kashe, naj bi fe s’ njo vefelile. — Ravno tako, ino fhe bolj, pravi Jesnf, fe vefelijo nebela ino semlja fpokorjeniga grefhnika, ki fe v’ refnizi poboljfha. v nebefih angelzi, ino pravizhni kriftjani nasemlji, ne vejo dovolj Boga hvaliti, ino vofhiti frezho fpo- korjeui dufhi, ki fe peklenfkih vrat odterga, ino fe poverne po ojftrim poti pokore k’ fvetim ne- befam. To pomenite dve prelepi priliki Jesufovi od sgublene ovze ino najdeniga dnarja. II. 1. Kaj vam pravi, gre fh ni ki vi! vaflie od greha tako nevlmileno ranjeno ferze, flifhati toliko vefele perpovefti i s Jesufovih boshjih uft? — Oh, zhe vara od vefelja ne pofkakuje, fe gorezhe lju* besni do Jesufa ne vneme, ino fe vfakimu grehu na ravnolt ne odpove; more biti teshej ko mlinflfi kamen, ino bolj merslo kakor led. Naredite fvo- jimu paftirju to prefladko vefelje, naj vaf nefe po- boljfhane na fvojili ramah med frezhno zhedo fvojih isvoljenih, ker vaf toliko ljubi, ino tako mozhno sa vaf fkerbi! llasvelelite angele boshje, ino fvetnik e nebefhke, ki vaf tako ferzhno ljubijo ino profij 0 Boga sa vaf! Pervofliite fvoji fkerbni materi, ka- tolfhki zerkvi, fveto vefelje, naj vaf sgublene otroke fvojimu Gofpodu fpreobernjene nasaj perpelja* ■" Sdaj vaf fhe iflie vfmileni Jesuf, vafh dober paft‘ r ’ enkrat bi ga vi ifkali, pa ne najdli. (Jan. 7, W. Nebo ino semlja sa vaf fkerbita, alj ne bote tudi vi farni sa febe fkerbeli ? 2. Vi nedolshne dufhe, svefte ovzhi*« Jesufove! kaj pa vafhe ferze obzhuti, pofbuh 3 ^ milo perpovefl: od paftirja fkerbniga v’ denafhu*^ fv. evangelju ? — V’ vefelo pefm fe vam m° ra Jf fhe ferze isliti, kakor nekdaj bogabojezhimu vidu, ki je poln saupanja ino tolashbe v’ 22. pfalmi pel: „Gofpod je moj paftir, kaj m* 1 Po lepih pafhah me vodi, in k’ hladnim B} 1( -! eU rln i mene pelja. Naj tudi hodim po mrazhni W( e dolini, fe meni bati ni; faj on per meni] e - j blagor vam, ki ga fhe nifte nikoli sapuftili> 11 51 dufhni fovrashnik The ranil ni. Dobro vam je pei 1 Jesufu biti, ki she sa eno sgubleno ovzhizo toliko fkerbi. Ne sapuftite ga, ne pofluThajte sapelivih obljub goljiifniga fveta. t Saj boljfhi paftirja fhe ni semlja rodila, ino nebela ga ne posnajo, kakor je JesuT, isvelizliar nafh. Njegova pafha fo boshji nauki, ino lija hladni ftudetizi l'o fveti sakramenti, Le pridno ino fkerbno sa njim hodite, de enkrat Irezhno sa njim pridete v’ vezhno shivleiije. Pa tudi Tvojih neirežimih bratov ino Teller ne sani- zhujte, ki Te v’ fmertnim grehi snajdejo. Ne po- sabite jih, ampak fveto navado imejte, vfaki dati nekoliko sa nje pomoliti. Angelzi bojo noTili vafhe profhnje pred boshji tron, ino bojo vam ino njim v’ nebela pomagali. 3. Kaj pa vaf ta ljubesniva pergliha Uzhi, Vi predpoftavlen.i gofpodarji in gofpo- dinje? Lepo angeljfko opravilo vam perporozha, Tvoje podlosbne, otroke ino drushino, dokler fo The nedolshne ovzhize, sapelvanja Varvati; pa tildi apoftolfko delo vam narozha, v’ greh sapeljane, kakor sgublene ovžtiize, ifkati, ino peljati jih k’ Ivojimu boshjimu paftirju nasaj. — Kedar vidite Tvoje domazhe po Thiroki zefli pregrehe hoditi ^ ne pufhajte jih na poti pogublenja; kdor k’grehu mol¬ ski, je ravno tega_ greha deleshen. Zhe imate med Tvojimi mladenzha ali deklizo, ki gaje hudoba zelo otnotla, ne dajte mu zhres prag pogublenja ftopiti* Zhe imate zhloveka per hifhi, ki Te she vef v’ blato pregrehe pogresnuje, o ne puftite ga* de bi bres 'figa vfmilenja v’ pogUblenjd sagremil. Podajte niu Tvojo roko; poduzhite ga, zhe je neveden; pofvarite ga, ako je hudoben; jokajte, zhe vaf ne Poflufha; rasvefelite Te, ako val vboga; naredili note vefelje nebefhkim angelžam, Tebi pa plazhilo saflushili, ki je Vezh vreclno, kakor vTiga fveta blago. Ena Tama duTha, ki jo refhite, vezh velja, kakor vef fvet; sa njo je Tam boshji ^in terpel ino vmerl. c Svet bo konzhan, nevmerjožha duTha bd pa vezhno shivela. 4. \am, Ozhetje vi! poftavi ljubi Jesuf evangelfkiga paftirja sa sgled, kako naj *a Tvoje fine, hlapze ino drugo drushino fkerbite. “-Vam, ve mater«! fkerbno sheno pred 4 * 5 Ž oz hi p oda vi, kako fkerbno morte isvelizhanja fvojil* hzher ino dekel ifkati: varvati nedolshne, ino savrazhati v’ greli sapeljane. Pride ura, in pojdete s’ Ivojinii otrozi vi darifhi, s’ IVojoj drushinoj vi gofpodarji in gofpodinje, fvojimu nebefhkimu pa- ftirjn naproti. Blagor vam, ako hote fvoje pod- loshne sopet temu isrozhiti samogli, ki vam jih je v’ ofkerblenje dal, rekozh: ,,Tukaj To vfi, ki fi jih nam isrozhij, nobeden nafliih le nam pogubil ni.“ — Valili isvoljoni podloshni bojo vafh nebefhki tron, ino vfe dufhe, katerim de v’ isvelizhanje po¬ magali , bojo vam krona nebellikiga veielja. III. ,Sv. Janes evangelid, Jesufov nar ljubflii uzhenz, je na fvoje dare dni v’ velikim medi Efesi shivel, Po fvojih apodollkili hojah je v’ enim kraji saliga ajdovfkiga mladenzha vgledal, ki mu je polebno dopadel. Ker fhe ni kerlhen bil, ga je fnkolu ti- ftiga meda v’ofkerblenje isrozliil, rekozh: „V’pnzho Jesufa ino žele kerfhaiifke fofefke tebi tega oila- denzlia perporozhim, de pofebno sa njega fkerbifb. — Tako isro/hi tudi vam, vi predpodavleni, d a ' rifhi in gofpodarji! vezhni Bog otroke ino drushin 0 - Is vafliib rok bo enkrat njih dufhe terjal. t Shkof mladenzha svedo redi, kerfhanfke vere uzhi, ga no tem kerdi in birma; ino ker fe. J e zhedno sadershal, ni tako ojdro vezli gledal sanj 1 " 1, Mladenzh pa hitro med sapelive tovarfhe pride, na¬ peljan sgubi fvojo nedolshnoft, sapudi ftes« P ra ' vizhnodi, sazhne s’ hudobniki pohajati, je vbijavez , tolovaj, ino sadnizh tolovajov pogla v ‘.; — Poglejte, kaj samuda per mladini hudiga n. 01 ?’ Vezhe nefrezhe ni v' fofefki, kakor sapelivz 1 ’ sapelivke, ne vezhi fhkode per hifhi, kakor rasva|> mladih ljudi. Teshko ali nikoli vezh ne popravijo. 1 ’ Sopet fv. Janes enkrat v’ tidi kraj pride, <" po opravili fhkofa sa inlacLenzlia poterja, reko* • Mc .Shkof, daj nama nasaj isrozheno blago, hi f va tebi s’ Gofpodam saupala: mladenzha, dufho n tovo hozhem." Shalodno fhkof isdihne, rek “L s „Vmerl je.“ — „„Kako je vmerl naglo , u|1 i Ihkofa poprafha. ^Poglavar tolovajov je tam v 53 gori, ft njemu fhkof *’ otoshnim Teržani odgovori,— Kaj bote pa vi ftarifhi ino predpoftavleni enkrat Tedniku odgovorili, kedar bote sa Tvoje otroke iuo podloshne odgovor dajali? £ Sv. Janes milo sajoka, ino rezhe : ,„,^Slabimu varhu Tim mladenzha isrozhil. Mitro mi dajte konja, ino pa zhloveka, ki me sa njim med tolovaje pelja.““ — Tako je fhel fkerben paftlr. sapuftivTIu Tvojih devet iuo devetdefet ovz, v’ pufhavo Tvoje sgublene ovzhize iTkat. — Pervi tolovajov Tv. Janesa vftavi. t Sv. Janes mu rezhe, naj ga k' poglavarju pelja. Vajvoda tolovajfki ga s’ napetim oroshjnm perzhaka. Kakor hitro pa Ja- nosa Iposna, Te uagloma v’ bege fpufti. c Sv. Janes sa njim hiti, ino ga milo klizlie: „Moj Tin! kaj beshifh fvojiga ftariga ozheta? VImili fe mojih fivili laT, nikar fe t ne boji t She je isvelizhanje tebi od- perto. Jes hozhem sa tebe profiti, dati tudi shiv- buije, kakor Jesuf, sa te. Ou me po tebe pofhle.** Mladeuzh poftoji , oroslije od Tebe vershe, pred Janesa pade, in joka. 4 Sv. Janes fe ga oklene, iuo »' Tvojimi folsami nja pregrehe omiva. Nasaj ga med verne* pelja, ga uzhi, moli s’njim ino fe podi, dokler fo mladeuzh vel' preoberne ino poboljfha. Med flushavnike 1'vete zerkve je bil vsot ; prave pokore bil je po teni sliiv isgied. — O , vi ker- llianfki ozhetje ino matere, gofpodarji in gofpo- dinje, uzheniki iuo predpoftavleni vfil tudi vi po Janesovo ftorite, rasvefelujte kakor on, fkos po- lmljfhanje Tvojih podloshnib, semijo ino fvetonebo! Kolikor bote grefhmkov od krivih potov pover- mli, toliko dufh vezhne fmerti refhili, toliko ven- zov vezhniga vefelja tamkaj v’ nebelih imeli. Amen. 54 VIII. ,Sh ter ta nedelja po bin koflitili. Od modre fkerbi sa pravo frezho. Evangelj od obilniga ribjiga Lova. Luk . 5 , 1 — 11 . I^laga na fveti boljfhiga ni, kakor je ljuba pamet ino prava modrod; ona daja zhafnimu premoshenju ftanovitno vrednod, ino le prašna pena bi bila bre» nje vfa posemeljfka frezha. Noben modrijan nal prave modrodi, sa zhafno ino vezimo frezho fker- beti, tako lepo ne uzhi, kakor vfmileni Jesut v veleli pergodbi denafhniga fv, evangelja, katera j« je pervo leto godila, kedar je ozbituo uzhiti saznel. I. Zhudno je bolnike Jesuf osdravljal, mertve j shivlenju budil, nevedne ljubesnivo uzhil ino grefhi"' kam grehe odpuflial Po zeli de beli je od njeg a flovelo , od vfih krajov To hodili ljudje, njeg oVI ‘ naukov poflufhat ino velikih zhudeshov gledat. V. 1 — 2. DenaHien fv, evangelj nam J esU j sravno (jalilejfkiga morja pokashe. Lep in? shiv kraj je bil okoli jeseri, kateri fe je tudi nezaret reklo. Veliko med je po kraji dalo, 'J 1 selene gore fo prijasno deshelo obdajale. ^ * e !, kraji je nar rajfhi Jesuf uzh l, ino zhndeshe tudi nar vezh njegovih uzhenzov je bilo v’ tem ? r j- ji doma. —- Jesuf na bregi doji, ino zhudo M u ga obdaja; radi bi njega poflufhali, in vlaki bi g rad vidil. Ribizhi hliso kraja perveflajo, ino * k lodno mreshe ispirajo, ker nizh vjeli nifo. j 'L lijo fe Jesufu mnoshize ljudi, ki fo poduzhe' shelele; pa tudi r.bizhe hozhe rasvefeliti, in° 1 delo poshegnati. .Stopil je v’ zholnizh ^Shim ki je bil ribifhki gofpodar, in mu je rekel n e . ko odriniti, de bi ga ljuddvo vidilo, ino losnej flifhalo. Vfede fe v’ zholnizh, ki je po lepi mirni jeseri plaval, ino prav po nebefhko uzhi po robi okoli ltojezhe ljudi. — Oh kako frezhni fo bili Je- sufovi poflufhavzi! Kakor fuha semlja hladen desh, je pilo njihovo ferze is njegovih uft befede vezlmiga shivlenja Ravno tako frezhni fo pa tudi den de- nafhni vfi svefti poflufhavzi boshje befede, ako njo v’ferzi ohranejo, ino po tajifti shivijo. Boshji na- meftniki njo v’ imeni Jesufovim osuanujejo, ino: M lvdor njih poflufha, mene poflufha/ 4 govori Jesuf. (Luk. 10, 16.) V. 4 — 5. Boshji uzhenik govoriti neha. Tudi ribizham hozhe zhudno vefelje narediti, jim poka- sati fvojo boshjo mozh, ino jih fkos te zhudesh sa fvoje tovarfhe imeti; sakaj she poprej fo Jesufa po- snali, fo she nekoliko v’njega vervali, alj fhe dershali fo fe fvojiga dela. — Tako vabi zhloveka doberBog k’ febi s’ hudim ino s’ dobrim, s' frezhoj ino nefre- zhoj; blagor mu, kdor rad vboga, ino po volji boshji flori, kakor t Shimon ino njegovi tovarfhi. Jesuf 4 Shimonu vkashe: „t’eljajte v’ globozhino, versile fvoje mreshe, ino fhe enkrat potegnite/ 4 .Shimona ino njegove tovarfhe ni vefelilo vezh ribiti. »Gofpbd! je djal, vfo nozh fmo fe trudili, pa saftojn. Po nozhi, kedar je tema, fe ribe loshej lovijo, kakor v’ fvetlim dne, ker vfaka riba lehko uide. I*a vender na tvojo befedo bom mresho fpet v’ vodo pometal, de bomo fhe en vlak ftorili.** — t Shimon! prav govorifh, kar fi kakor saftopen ribizh fam po- tkufil; alj fhe bolj modro ftorifh, d* Jesufa vbogafh: tvo ; e saupanje tein bo dobro plazliano. Naj bo den ali temna nozh, tam, kjer je boshja pomozh,je tudi frezha. V. 6 — 7 . Pognali fo zbolnizb na globoko, ino mresho v’ vodo vergli. Vlezhi sazhnd, ino glej zhu- do! mresha fe hozhe tergati od rib prevelike teshe. Naglo tvojim tovarfham pomigajo, jim hitro poma¬ gat. Pertekli fo s’ drugim zholnam, ribe frezhno potegnili, pervi in drugi zholn s’njimi napolnili; le toliko, de fe nifla potopila. — Tako frezhen je zhlovek, kateri v’imeni Jesufa vfe po njegovim Ne¬ tim nauki flori. Kjer Bog frezho da, tam zhloveku v fe velja! 56 V. 8 — 9. Zlmclna pergodba je to bila. Vfi fo ob/.hutili velikoft Jesufovo. .Sveta groša jih obide, pofebno pa .Shimona Petra, kteri je v' Tvojim zholni Je.-aifa imel. Na Ivoje kolena pred Jesnfa poklekne, rekozh: „Gofpod! kdo Ti ti vfigamogozhen, kdo pa jes grefhen zlilo veh! Nitim vreden tolike zhalli, ino bojim le tebi saineriti. I^ojdi is mojiga ziiolua!'* — Tudi Zebedejova fina Jakop ino Janes, ki fta v drugim zholni bila, kakor vfi drugi Petrovi tovarflii ino pomagavzi, le nifo mogli dovolj nazhiiditi, ker fo lehko saftopili, de fe tifli zhaf totiko rib bres ve- ( likiga zhudesha vjeti ni moglo. — O naj bi tudi mi zhudeshe milolli boshje vfelej hvaleshno fposnali, ki liam iih vlaki dan toliko deli! Le livaleshnafposnava prijetih dobrot naf flori nove milofti vredne. Y. 10. Mozhno fe je c Sbimon Peter ponishal, alj fhe vezh gaje ravno sa to Jesuf poviflial, rekozh: „\ikar fe ne boj; fbe imenitneji delo bom tebi dal. Sa naprej bofh s’ Tvojimi svetlimi tovarflii fkos fvete nauke sa vezhno shivlenje ribil; ino ravno tako obilno, kakor fi rib is vode sa j dl, bofh tudi lj uc * 1 j is povodnje pogublenja refhil, ino v’ zholni belo herfhanfke zerkve v’ nebefhko kraljeflvo perpeljd- — Kako lepo fe jo to v’ nekolikih letih po teni do¬ polnilo ! Po pervi Petrovi predigi v’ Jerusalenu le je tri tavshent ljudi preobernilo koliko fbe pa P° vfih deshelah ino metlah, kjer je on s’ fvojiou to- j varfhi kerfhanfko vero osnanoval! — Tako fre/h° ima, kdor s’ Rogam ravna. Y. 11. Lepoše bilo, gledati shlahnih rib nadova* na zliolna; alj fbe lepfhi je bila povaba Jesulov®’ iti sa njim, ino nebeThko kraljeflvo ifkati. Sa t e S' del modri ribizhi fvoja zholna k’ kraju potegne) 0 ^ . fe s’ pofvetnim ne mudijo vezh, ampak vfe sap«" 1 ^ flii grejo sa Jesufam, ki jim obljubil je, de bojo? vfe ftoterno prijeli, ino vezhno shivlenje dofeg 11, (Mat. 19, 29.) II. Dvojna fkerb ljudem nar vezli fivili laf nal ^ e ^j fkerb sa zhafcn shivesli, ino fkerb sa vezhno lizhanje. Ravno v’ tej fveti evangeljfki P er S° s( p pa vidimo shivo sapifan nauk, kako naj sa I ,oi I 57 meljtko premoshenje, ino sa isvelizhanje fvoje dufhe fkerbimo. 1. t S k e r b i, o zhlovek! pred vfe m sa to, kar je tvoji dufhi potrebniga, po tem ti pojde v le drago frezhno od rok. Nar potrebnifhi je pa nauk belecle boshie. Kdor hozhe tedaj gotovo liezhen biti, mora befedo boshjo svefto pollurhati, ino po tajifti modro ravnati. — Pofvetna frezha bres prave boshje fposnave ino pravizlmiga shivlenja je neftanovitnejfhi, kakor led na fonzi. Kdor bres bosh- jiga nauka lebi zhafno premoshenje fpravlja, fvojo hifho na pefek sida. Bres Boga nobene prave frezhe ni; kdor pa hozlie k’ Bogu priti, mora vervati, de je: mora njega prav fposnavati, kakor le nam on lam rasodeva. — Tudi ribizhi i'o zelo nozh saftojn delali, alj po befedi Jesufovi fo bile njihove mreshe polne rib. Le fkerbno poflufhajte boshjo befedo, kriftjani! ino delajte, kakor vat' ona uzhi; nebefa vam bojo odperte, ino vfe zhafno, zhefar potrebuje¬ te , vam bo naversheno. ^kerbite, flarifhi! fvojim otrokam nar popred sa kerlhanfko poduzhenje, ino pofhteno shiveti uzhite jih; to jih bo frezhme ftorilo, de zliiflo frebro ino slato ne tak6. Korenina prave frezhe je zhloveku v’ ferze safajena, boshja befeda jo shivi, ino le drevo frezhe pravizhniga, dobro poduzheniga krittjana, fe polufhilo ne bo, ampak no vezimo selenelo. 2. Kdor hozhe per fvojih opravilih pravo frezho imeti, mora vfe s’ B o g a m s a z h e t i i n o nehati, sakaj: vfe dobro pride le od Boga. „Vfa- ki popolnom dober dar je od sgoraj, ino pride od Oziieta lvetlobe. K (Jak. 1, 17) Preden sa delo fe- shefli, o kridjan! k’ nebefam povsdigni fvoje ozhi , 'no rezi: Ti, o Bog! fi moj gofpodar, in k 1 i z h e f h mene na delo. V’ t v o j i m imeni nozh e m sazheti, delati svefto ino vefe- °. Meni delat’ Bog pomagaj, jes pa plane odlagaj! — Kedar teshko delafh, ino. e dela navelizhalh, ogledaj fe lia Jesufa, Marijo ino. Ivetiga Joshefa; pomifli, kako fo fi tudi oni voj kofez kruha s’ teshkim delam flushili, ino po- olashi fe, rekozh: Naj bo teshko moje opra- Uo, faj bo lepo tudi plazhilo, ki ga ai «kaj s a d o b i m , ako s’ Jesufa m terpim. 5 S In kedar frezhno dodelafh, vcfelo roke povsdigni, ino rezi: B o d i Bog sahvalen! delo je ft o r- jeno; tebi, nebel' h k i Ozhe, naj bo pofve- zheno.' Moji in u opravilu Bog fvoj s h e- gen daj; meni sa plaznilo enkrat f v e t i raj! — Tako fe per vfakimu delu dober namen ali majninga ftori, ino sa nebela sakhdi (fhazi) naberajo ; tako pojde lehko vfaki, fhe toliki vboshez na semlji, bo^at is tega fveta; sakaj vfe tako ftor- jene dobre dela pojdejo enkrat sa njim. Bres tlo- briga namena je vef zhlovefhki trud le prašen ribji lov. 3. Kdor hozhe per fvojih perpravkih ftanovitno Irezho imeti, mora Bogu s a vi e hvale s h en biti. Pervo snamenje prave hvaleslinolli je: d* ponisbno fposnalh, de vl'e od Boga iinalh. »K a i pa imafh, kar bi ne bil prijel? Ako fi pa prijeli kaj fe hvalifh, kakor de bi ne bil prijel?" (I. K° r ' 4 , 7.) — Gerdo je flifhati prevsetne b a h a z h e t kako fe s’ fvojim dobrim blagam hvalijo, rekozh: To ino tako fmo mi per delali; Boga pa « e vsemejo v’ mifli, ki jim ga je dal. t Slie gerfbi je flifhati, kako vfe flabo na Boga isvrazhajo, rekozh • Tako imamo, kakor nam je Bog dal. 'Vh taki isgovori fo nehvaleshni mami. Vfe dobro nam je njegova nefkonzhna miloft dala, s’ ponishnim ferzam jo mormo hvaliti; vfe hudo je nafha mi- lopridnoft saflushila, s’ voljnim ferzam mormo tudi to sa dobro vseti, kakor poterpeshlivi Job, kip vavl ’ „Gofpod je dal, Gofpod je vsel, kakor fo j e , fpodu^doparllo, tako fe je sgodilo; naj bo hvalje'* 0 ime Gofpodovo. Ako fmo dobrote is boshje r° ? j prijeli, sakaj bi nadlog ne vseli?" (Job 1, 21. 2,1 ■[ Ponishna hvaleshnoft ftanovitno frezho podpo® ‘.Bog ilolt mi nehvaleshna prevsetnoft njo pa podera, sakaj: je prevsetniin soper, ino le ponishnim fvojo . . deli." (I. Pet. 5, 5.) ,Sv. Peter je vef ponishen P Jesufa pokleknil , fposnaje, de tolike frezhe vret c j 0 . ni; ino ta ponishna sahvala je toliko Jesufn padla, de ga je sa nebefhkiga ribizha isvolji* 1 mu fhe veliko vezhi frezho dal. — Koliko P° j, o2 a ljudi pa frezha le prevsetnih naredi, de n a . f posabijo, ino f”" : “ r ' ‘ le pozhajte, vi fvoje vboge fobrate sanizhujejoJ . r i prevsetneshi, ki fe sdaj s’ bosnj 111 59 darmi bahate; v’ Kratkim bote firomafhtvo preda¬ jali, ino framota vaf bo po fveti gonila. Ravno tajifli reveshi, Ki jih sdaj sanizhujete , bojo vam, ali pa vafhim otrokam, kruli resali. „Kedar fe vam darovi mnoshijo, uzhi Iv. Gregor, tudi rajten.a (razhun) rafte; toliko ponishnilhi raj satorej vfaki bo, kolikor vezhi raj'engo ve, de bo dajati mogel" — M Is ponishnofti le dobro po vfi obilnofti isvira, is prevsetnofti le nadloga pride." ( f Sv. Efrem.) 4. Hozhefh, o zhlovek ! v’ refnizi frezhen biti, le nikar fena pofvetno frezhonesana- fhaj; ona je le flaba paliza, de ti pomaga v’vezhno frezho isvelizhanja , ako jo prav obrazbafh. Zheje pa tebi paliza na poti, in tebe v’ tvoji hoji mudi, saversi jo , naj The tako lepa bo. Ravno tako ravnaj s’ vfim pofvetnim blagam. Poglej modre ribizhe, kako hitro fo perpravleni, vfe tvoje sapuftiti, ino iti sa Jesufam, de bi to dofegli, kar je nar bolj potrebno. Tako radovbljni mormo tudi mi vfe sa¬ puftiti, zhe nam k’ vezhnimu isvelizhanju neflushi. „Ako premiflimo, kar je nam v’ nebefih obljuble- niga, tako je vfe nizh, kar na semlji imamo." (,Sv. Gregor.) — „Zhe bogaftvo ljubimo, ga naj tamkaj ifhemo, kjer fe nam ne sgubi; zhe ljubimo zhaft, persadevajmo fi, jo tam dofezhi, kjer fe noben nevrednesh ne zhafti; zhe nam je isvelizhanje ljubo, ga mormo tam sadobiti, kjer fe nam sa-nj 'ezli bati ne bo; ako nam je shivlenje drago, naj ga tam sadobimo, kjer nam ga nobena fmert vsela ne bo." (.Sv. Avg.) III. Kaj fi tedaj isvolite, kerfhanfke dufhe! sa fvoje shivlenje: alj temno, nefrezhno nozh , ki fo jo ri- bizhi bres Jesufa imeli, ali velel ino frezhen dan , ki jim ga je vfmilen Jesuf dal? — Nefrezhna nozh »o nafiie shivlenje na fveti, ako bolj sa pofvetno, kakor sa vezhno fkerbimo, fe na fvojo mozh ino premoshenje sanalhamo, na Boga pa posabinio; z ie njemu ne fkashemo fpodobne hvale ino zhafti. ^elo nozh fvojiga shivlenja bomo lovili, alj prave v l el * ne tomo. — Zhe pa pred vfern sa ker- anlko poduzhenje fkerbimo; fi persadevamo, po GO nauku Jesnfovim svefto shiveti; ako vfe Tvoje opra¬ vila h’ boshji zhalli, nafhi dnfhi pa v’ jsvelizhanje ftoiimo; ako imamo perBogu Tvoje ferze, per deli 1 pa Tvoje roke: frezhno bo, kakor vefel rlan, zelo naflie shivlenje. In ker bo enkrat nafhiga zliafniga shivlenja zholn , polti dobrih del, k’kraju pertekel: velelo bomo tudi mi, kakor Shimon Peter, s’Tvoji¬ mi tovarflii vTe polVetno sapuflili, ino sa Jesnfani v’ vezimo isvelizhanje Thli. To nam pomagaj, o JesuT! Amen. IX. 1’eta, nedelja po binkoflitih. Od krivizhne jese ino pravizhnig a ferda. Od farisejfkc pravizhnojli. Mat. 3, 20 —2k ®^akor je fvetloba na sendji nar bolj velela dneva fvetla luzh, nar bolj shaloflua terna pak ponozne' 1 mrak: tako je na Tveti nar prijetnifhi zhodnoftdn a Ipibesn, nar ftrafhneji hudoba pa jesa ino To vrasbtvo- Prava ljubesii je lepo fvetlo slato, ki nam vTe nai 'J dela, tako rekozh, poslali, de jih Bogu prijetne ljudem isvelizbanfke flori; jesa ino fovrashtvo p je nar gerlbi gnufoba, ki nam vTe nafhe djanje n 1 nehanje, zelo nafhe ferze tako pokasi ali P 0 ' 4 '.”',,J de noben dar, ki is fovrashniga ferza pride, ; J 5o r , ne dopade. Sato naf vbodeni JesuT v’ denaO 111 ^, fv. evangelji tako lepo pred fhkodlivoj jesoj I. V. 20. Korenina vTih zhednoft je fveta r ',Jk' korenina vfiga hndiga je fovrashna jesa. : r no katerimu jesa v* Terzi gofpodari, na tem fye0. n1 shivel ne bo, pa tudi po fmerti v’ nebelih bi r.i saftopil, naj bi ga ravno 11 og k tebi vsel; saka j v kakorfhni navadi zhlovek shivi ino vmerje, v* ravno tajifti bo vekomaj oftal. Sa to fvari dobrotlivi Je- suf lvoje uzlienze , rekozh: „Aho vafha praviihnoft (lepo, ljubesnivo sadersi.anje) bolj popolnoma na bo, kakor fhtimanih pilmarjov ino hinavfkih fari- sejov, med isvoijene v’nebefhko kraljeftvo ne pri¬ dete.« _ pifmarji fo bili uzheniki Judovfke vere , ki fo fveto pifmo po fpazhenih sheljah fvojigaferza raslagali, ino veliko krivih naukov med ljudi sa- trofili i''ariseji fo bi i malopridni fvetohlinzi, ki fo fe na videsh fvete delali, vfe svunajne fhege na tenko dopolnili; alj v’ fvojini ferzi fo bili polni pre- grefhnih slielj, ino fo vender hotli fveti biti. Ljudi fo ref flepili, ino v'veliki zhafli jih je ljudftvo ime¬ lo; alj vfigavedozhiga fodnika nifo vkanili. Sa to jim Jesuf tak ojflro refnizo pravi, rekozh: „Gorje va.n, vi hinavzi! ki fte podobni pobelenim grobam, krteri fe svunaj ljudem lepi sdijo, od snotraj fo pa polni trohnolie. (Mat. 23, 27.) V. 21 — 22. Jesuf je pot refnize bres vfiga ovin¬ ka uzhil; vfakimu je na ravnoft pravizo povedal. 'Judi farisejfke hinavfhine fe je lotil, rekozh: „Vi dobro vefte, de je vafhim predftarifham po Mojsefu bilo rezheno : Ne vbijaj ; vlak vbijavez bo k’ fmerti obfojen." Ako pa kaj drugiga fvojimu blishnimu shaliga ftorite, naj fhe toliko bo, sa noben greh nimate. Sa to vam jes~povem, de ni tako; ampak, kdor fvojimu blishnimu, ki je njegov brat, njego- ^a feftra , hudo sheli, do njega krivizhen ferd ima, fe nad njim bres vfiga vsroka ali urshaha jesi, she grefhi, ino ne bo 1’odbi boshji odifhel; vreden je, priti fodnikain v’ roke, ki fo poflavleni, hudodelze obfoditi ino pofhtralati. On safadi v’ Tvoje ferze ovrashtva korenino, is katere rado prirafie hudodel- o drevo, s katerim lehko po tem tudi fvojiga bhshniga vbije. ^ J 5 Ni vlaka jesa enako velika, ne enako pregrefh- jia, in tudi ni enako velike fhtrafe vredna. Alj jesa je oliko Imjfln, kedar fe jesi preklinja, savesuje, 'o blishnimu nefpodobni perimki dajajo. ..Kdor bbshmmu „raka £c pravi, (to je, zhe ga po ; *‘ hl b , e . fedl sa klamo, fharnlo. ali kaj takiga, gerdo ‘ » ali mu rezhe, de je sa nizh) taki jesavez sa- 62 flushi veliki fodbi v’ roke priti, kateri fe je per Judih sbor reklo, ki je dva in fedemdefet fodnikov imel, ino kterimu je bila oblaft, zhloveka k’fmerti obloditi. — Tak6 ftrafhno Jesuf kletvo obfodi, mi pa toliko radi bres flrahu preklinjamo! Huda je fovrashna jesa, ki ferd v’ zhlovefhkim ferz.i soper blishniga kuha; fhe hujfhi je fovrashno preklinjanje, ki snotrajin ferd zhres fvojiga brata ali feftroisbiva; nar hujfhi je pa maChovaiije v’ befedi, hudobno obre¬ kovanje, kedar fe blishni fkos fovrashno marno- vanje ob pofhtenje fpravlja. Sa to govori Jesuf na dalej: ,,Kdor fvojiga blishniga v’ hudobni jesi sa bogotajza ali norza ima, ki ga dolshi, de je Boga satajil, ali fe hudizhu predal, in ga tako ob dobro ime perpravi: takiga fovrashniga zhloveka hudobija je prevelika, od ljudi fojena ino na tem fveti kafhti- gana biti; vezhen ogenj jo zhaka v’ peklenfkim bresdni. — tllejte , koliko flrafhniga fovrashna j* sa . flori: is maliga velika perrarte, nam zhafnih nadlog napravlja, nam nebefhke vrata sapre, ino peklenfkj bresden odpre. Jesa je volzhja mati, ki vfe okoli febe pokonzha. V. 23—24. Zhloveka nar boljfhi blago fo dobre dela, ki jih is tega fveta v’ dolgo vezhnoft ponefe. Alj kakor r’ja shcleso fne, tako jesa vfe dobre dela zhloveku pokvari, de per Bogu nizh ne veljajo. Satorej Jesuf uzhl: „Kedargrefh Bogu fvoje be opravljat, (ali molit, ali fvetih sakramentov p r >' jemat, ali pa kaj vbogajme dajat) ino fe fpomnil«i de fi s’ fvojim blishnim v’ fovrashtvi,.^poprej feb« odloga fpravi s’njim, kakor pa fvojo flushbo bosfll opravifh; rasen tega je vfe tvoje opravilo saltoj^ dar is fovrashniga ferza Bogu ne dopade, K Bog gleda toliko na dar, kolikor na ferze, is katen» pride. Jesa ino fovrashtvo jemljeta vfim zh l° v< L 0 kim delam pravo vezhno vrednoft. Pervo doD delo, ki Bogu per zhloveku dopade , kateri s ^ jim blishnim v’ fovrashtvi shivi, je lepa kerfha« fprava. Ona rane poželi, ki jih fovrashna j e . si (i . redi. Satorej nam je potreba, jeso tolashitH P vizhen ferd pa bres greha ohraniti. 63 II. Nar boljfhi, kar ljudje na fveti imajo, je lepa saftopnoft in blashen mir; nar hujfhi pa je med ljudmi fovraslitvo ino prepir. Gorje folefki, v’ Kateri fovraslitvo ftanuje; gorje zhloveKu, v’ Kate¬ rim jesa gofpodari. Nevlmilen ogenj mefta, vefi ijio hifhe poshge, fovrashna jesa pa zhloveKu telo ino duflio satere, zhafno ino vezhno zhloveka ne- frezhniga flori. 1. Jesa, ognjeno rasshalenje duha, ino nefpa- nietno poshelenje mafhvati fe, je nefpodobna ino ftrafhno gerda she farna na febi, zhe ferditiga zhloveka le pogledamo. Jesavzu ftojijo dobele ozhi is pred zliela, Kakor bi hotel s’ njimi zel fvet pre¬ dreti. Zhelo fe mu gerbanzhi, lafi mu k’ vifhko vdajajo, liže fe fprememije rudezho, pa bledo in sazhernelo. Jesik fe mu sapoteka, s’ sobmi fhkriple, ino vef divjazhina poftane. Udje fe mu trelejo, ferze v’njemu kuha sholzh, ino jese pregrefhen flrup pluvajo njegove ufta fkos preklinjanje po fvojitn iilishnim. Kaj je tedaj jesa farna na febi, kakor ftrafhno divjanje, ino ravna pot, ob pamet priti. »Jesa ino ferditofl je bres vlmilenja, ino kdo bi divjanje rasdrasheniga prenefil? (Prip. 27 , 4 .) Hu¬ dobni fo, kakor fhumezhe morje, ki ne samore tiho biii, ino zhigar valovi govno ino blato vun mžzhejo.« (Js. 57 , 20 .) 2. Kakor je nefpodobna jesa farna na febi, tak6 fhko dli*va je zhloveku na dufhi ino na trupli. Jesa sdravje kali, ino shivlenje krajfha. »Refnizhno, ferditofl norza vmori.“ (Job 5, 2.) Je¬ savzu kri po shilah savreje, njegove kite opefnajo, njegove noge oflabijo. ino vef shivot njemu vterpne. Koliko fe jih je na jeso napilo , fmertno sbolelo, *no pomerlo! Koliko, bolnikov milo na fmertni po- eli jezhi, na ktero jih je huda jesa poloshila! „Kar ou flrup savdanimu, to dela jesa rasshalenim/ 4 (>v, Krisoflom.) Jesavez je fam fvoj vbijavez. jjKervosheljni ljudje ne bodo polovize Ivoje ftarofti doshiveh.« (pf. 54, 24.) ^ J jr, vez ki fhkodo jesa dufhi dela. or fe is mladiga jese pervadi, fe tudi v’ ftarofti 60 teshko odvadi. Vfe fvarjenje uzhenikov, vfe 64 opominjanje Tpovednikov je vezli del saftojn. .!<*- savzi /e pogoilo v' fpovednizi Tvoje hude navade ohtoshijo , pa tudi na fmertni poftelji Te teshko, ali zelo ne poboljfhajo. Jesa je naglaven greh, mati fovrashtva, prepira, kletvine, boja ino morije, Jesavez, ki le vel' togoti, preda pofvezhujozho gna- do boshjo, ino vezli del bres nje vmerje. Tako vlezhe navadna jesa truplo v’ jamo, dulho pav pekel. 4. Tsc le pokonzhavna jesavzu farnima je huda jesa, ampak Tli k odliva je v Ti m, ki s’ togot¬ nim zhlovekam sliivijo. Ne porajta jesav zhlovek Tvojih ftarfhov five glave, ne imenitnom Tvoje goTpoTke; ni mu predober prijatel, ne P re " velik goTpod, de bi fe ga v’ jesi ne lotil. Jesav zhlovek je kakor ojtler tern, ki vTakiga pikne, ki T e njega dotekne. Sato opominja Tv. Duh: ,,Ne de¬ laj prijasnofti s’ zhlovekam, ki je jesi vdan, tudi k' s’togotnim mosham ne pezhaj. f< (Prip. 22, 24) — „Eoijfhi je per divji sverini prebivati, kakor p« ^ jesavim zhloveku.“ ( 4 Sv. Krisollom.) 5. Kakor je zhloveku jesa gola neTrezha, ta o je tudi ftrafhna sainera per Bogu. J^og I ljubesrt ino ozhe ljubiga miru; kdor pa je h* a P\ fovrasbne jese, otrok bosliji biti ne more. ’» zhloveka sapulli, v’ zhigar Terzu jesa golpoaju^j in tudi po Tmerti nepoboljfhaniga jesavza k ^ vsel ne bo. „Kdor krivizo Teje, bo hudo she > bo fkos fhibo Tvoje jese pokonzhan." (Frip. 2-’ V — Jesa je uzhitelza kletvine: preklinjanje 1**^ ftrafhno rasshalenje boshje. "V’jesi zhlovek zhlo' ^ neTpodobne perimke daja, ino saTramuje na ”1^ boshjo podobo. V’ Terdi jesavez fvojiga ^ 3ra A, 0 jo Tellro hudizhu ponuja, ino ravno Tkos to Tam t' ' duTho sakolne. ( 4 Sir. 21, 30.) V’ 'jesi zhlov® ^ Tvetejflii rezili s’ Tvojim jesikam fkruni, isreka i c Tede, ki jih je siniti ftrah; klizhe na pr* 7 * 1 . 0 vfe potrebe Toga; in zhe mu vTe po volji , rU '-hrt* Boga preklinja. Tako Te prah v' Tvoji j« 5 * ^ Tvojiga Ttvarnika povsdiguje; tako Te punta z* 1 ® - soper fvojiga goTpoda, zhelar naf Tain vezlu‘1 kres ...... . 'ftorij 0 obvarji ! „Tajifii, ki kolnejo boshje * me , V: krf ravno tolik greh , kakor tifti, ki fo ga **® aC ® Iti shali. f< ( t Sv. Avgufhtin.) Gorje torej daru* 13 ' v’ prizho otrdk v’ jesi preklinjajo; gorjd vlim od- rafhenim, ki mlade ljudi preklinjati uzhijo. Enkrat bojo she njih kodi dolgo pod semljoj pozhivale, fhe ho mlad na njih grehe pondvljala, oni pa tam boshji pravizi sa nje odgovor dajali. 6. Velika je hudobija pregrelhne jese; veli¬ ka pa tudi d o 1 s h n 6 ft, jeso is mladiga to- lashiti, ino v’ Tebi nje hudoben nagon p oko nz h at L — Hozhefh, o kriftjan! biti Tvoje jese gofpodar, fpomni fe fedem lepih naukov, ki te bojo krivizhne jese obvarvali, ino ti pomogli, tajifto frezhno premagali. Pervizh: Bodi ponishniga ferza, ino vedno pomni, kar ti Jesuf perporozha: „Uzhite Te od mene, kako Tim krotek ino v’ ferzu ponishen, ino najdli bote mir Tvojim dufham.* (Mat. 11, 29.) Napuh jeso podpihuje, ponishnoft ino krotkoft jo pogafite. — Drugizh: Ogibaj Te priloshnofti, kolikor morelh, ako Ti nagle jese. de rasshaljen ne bofh; ino prozh pojdi, kedar zhutifh, de te she jesa fpre- baja. Boljfhi je vbeshati, kakor premagan biti. V’ jesi ne govori, ino ne flori kaj; tudi ne jej, ino ne pij, dokler fe ti jesa ne ohladi; sakaj v’ jesi ftorje- no je Iploh pokaseno , ino kar zhlovek v’ jesi sa- vshije, mu je Thkodliv ftrup. Kdor fe v’ jesi befe- duje ali krega, derva na ogenj nofi. Kedar v’ tebi jesa prehenja , po tem flori, kar je prav, ino ne bofh grefhil. — Tretjizh: Ne posabi, de vfe po tvoji volji biti ne more, ino bi tudi prav ne bilo, zhe bi fe vfe po tvojih shcljah sgodilo. — Kolikokrat ti Bogu po volji ne ftorifh, ino vender on s’ teboj poterpi! Kakor Bog s’ teboj, tudi ti s’drugimi po- terplenje imej, ino nikar fe ne jesi. — Zhetertizh: Is dihni vfe lej k’ fvojimu krishanimu Jesufu, kedar fe morefh v’ kako sopernoft podati; sa ljubo poterpeshlivoft njega po- profi, ino zhe fe rasferdifh , le hitro fpet potolashi e, ino sa odpufhanje ga profi. Saj bodaldobriga duha tem, ki g a sa-nj profijo, ino ti bo tudi vef greh odpuftil, de ti kaj fhkodoval ne bo. . I etizh; vlaki vezher fvoje sadersha- e pregledaj ino milo objokaj, zhe fi fe .Slomfhelc, hran« s. n,~II. 5 06 jesil. Ne daj fovrashni korenini, zhres nozhv’ferzu raftiti; teshko bi jo drugi den premagal. Premilli, kaj jesa fhkodje, nizh pa ne pomaga, ino kmalo ji bofh sa vfelej flovo dal. t Sheftizh: S'jesa vi m, pikrim zhlovekam fe ne prepiraj, naj fi ravno pravizo imafh; vgeni fe mu is pred ozhi, ino mafhvanjeBogu pre- pulti. Saftojn je, derezh potok sajesiti, le pametno odpeljati fe more; ino drevefa, ki fe rado perpogne, hud vihar vlomil ne bo. ^Pohleven odgovor vto- lashi jeso, ojftro govorjenje pa togoto napravi. 8 (Prip. 15, 1.) t Sedmizh: Kedar fe s’ kom vjesifh, bres vfi* ga odloga fpravi fe s’ njim. „Yafha jesa,uzbf fv. Pavl, naj mine pred fonzhnim sahodam. K (Ef. 4, 26.) Ne zhakaj, de bi prilbel rasshalitel tvoj,ss samero profit, rajfhi ti pojdi, ino mu roko podaj; sakaj nar lepfhi je sa zhloveka, zhe rasshaljen s fvojim fovrashnikam fpravi fe. Tako bofh dober otrok Ozheta nebefhkiga, tako bofh fvoje jese go - fpodar. Blagor mu, ki tako fvojo jeso premagai sakaj: „Gorfhi je poterpeshliv, kakor mogozh® zhlovek; ino kdor fam z.hres febe goipoduje, vezli velja, kakor tajifti, ki mefta premaguje.“ (Prip. 16»32) 7. Kakor je krivizhna jesa hudobna ino P re ' grefhna , tako je pravizhen ferd ali ajfer bres vlig 3 greha, ino velikokrat nafha ojlira dolshnbft. „Dob t0 fe vediti more, uzhi fv. Gregor, de fe jesa, ka* cr r nepoterpesblivoft budi, od jese , katero fvet k r “ ali ajfer savolj pravize nareja, zhifto raslozhi; brr vizhna jesa is pregrefhnofti, pravizhna pa is zhetj' nofti isvira.* — Ni grefhna jesa, zhe vidilh b'0]^ podloshn« grefhiti, ino jih ojftro pofvarifh ino P® ftrafafh , kar je prav. Tako fe je Mojsef rasferdm vgledati hudobne Israelze, kako fo slato tele n 1 ^ lili, ino rasshalili fvojiga Boga. (II. Mojs. 32.).'' Jesa ni krivizhna, ako vefh, de ljudi hudo vgan] a J°! ino jih po fvoji oblafti s’ hudim savernefb, dobrim nizh ne opravifh. Tudi Jesuf je, odE vet, |j lerda vnet, predajavze is boshjiga tempelna isg n ' (Luk. 19,45.) — Ne grefbifh, kedar fe sa P oflltf j! e ,, pofkufifh, ki ga tebi ali tvojinm blishnimu fovras zhlovek jemle , dokler miflifh, de febe ali No] S blishniga opravizhiti samorefh. Tudi Josuf j e 1V ' 67 fovrashnike ferdito prijel, kedar fo njega sabavljali, ino hudo fodili. (Mark. 3, 5.) —■ Grefhna jesa fhe ni, kedar te nagloma fpreleti, jo mahoma potola- shifh , fam febe ftrahujefh, premagafh ino ie hitro sgrevafh. — Alj satorej zhuj, ino is maliga fe pre¬ maguj, de v’ krivizhno jčso ne sajdefh; s’ boshjo pomozhjb je tebi vfe mogozhe. III. Kako flrafhno bi bilo, ako bi zhlovek fpal, ino bi ftrupna kazha v’ njega vlesila, ter bi njemu dro¬ bovino ino oferzhje tako dolgo grisila, de bi od njeniga ftrupa vmreti moral. Kako Aralhna fmert bi to bila! — “ rok nni poljubiti ne samoremo, pa fvoje ferzelehk 0 k’ njemu povsdignemo; ino to on sheli! — Pef vfaki bifhi naj vfi okoli mise ftoje (ne fede) b'°|, e roke ino ozbi k’ nebefam povsdignejo; in kakor e vrozhe jedi kvifhko hladijo, naj"tudi molitve krm' janov k’ temu puhtijo, ki nam vfiga dobriga da ' Vfak gofpodar, gofpodinja ali drugi hifhen vi 8 '! 3 naj na vef glaf moli fveto ftaro molitev pred je d r’ rekdzh; Vfih oz hi zhakajo na tebe, “ G o f p 6 d ! ino’ ti jim dafh s hi ves h a o p/ 3 ' vim zhafi. Ti odprefh fvojo roko, i" r nafitifh s’ fvojim blago da ra m vfe, 1,3 s b i v i. Z h a ft ino hvala Bogu O z h ® i. t. d. Poshegnaj, o Gofpdd! naf 1“° 71 Troje dari, ki jih bomo od tvoje do¬ brote savshivali. Po Jesufu Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen. — In fpet po jedi, preden fe od mise gre, naj fe sahvalna molitev ravno tak6 rezhe : S a h v ali m o Te tebi, vfiga- mogozhen Bog, sa vfe tvoje dobrote, ki shiviTh ino kraljujefh vekomej. P o- rcrni, o Gofpod, vfim nafhim dobrotni¬ ka m sa tvojiga imena del v e z h n o s h i v- lenje i. t. d. Tak6 je ftoril Jesuf s’Tvojimi uzhen- zi, kakor v’ denafbni evangeljfki pergodbi vidimo; ino prej ko je v’ Tvoje terplenje fhel, je s’ Tvojimi po sadni vezherji hvalno pefem sapel. (Mat. 26, 30.) Tako flori vfak hifhni vishar, zhe hozhe pravi kriftj&n biti. „Misa, ki fe s’ molitvijo sazhne ino s’ molitvijo neha, oboshala nikdar ne bo. K ((Sv. Krisoftom.) — Alj shaloll, ako pogledamo, kako fe po fveti godi! Per enih hifhah, namefto na glaf s’ enim ferzam ino s’ udmi moliti, vfak sa fe, kakor hozhe, tiho kaj pofhepeta; veliko fe jih fhe p ra v n e p okrisha. Po drugdd moli tv o zelo opudijo, primejo sa shlizo, ino jo polbshijo bres vfiga pomiflika na Ozheta dobriga, ki jih redi. Jiehvaleshniki jejo ino pijejo kakor neumna sverina, ki pod drevjatn fad savshiva, pa Te ne vgleda gor na drevo, od kodi ji shivesh pada; grejo k’ miši ino od mise, bres vfe molitve! Zhe nam Bog hitro ne da, kar shelirno, ktnalo toshujemo ino Te fhva- raino; glejte, Bpg pa sa vfe, kar nam is goliga vfmilenja daja, flabo molitvo, ali zelo nobene v’ sahvalo ne dobi. „Vol posna, zhigar je, ino ofel jafli fvojiga gofpoda , moje ljucHlvo fe pa ne rasu- mi, ino mene ne posnatako fe Bog potoshi fkos preroka Isaia. (Is. 1, 3.) Satorej je Bog po Mojsefu sapovedal: „Kedar bofh jedel ino nafitil fc, varuj fo fkerbno , de ne posabifh fvojisa Gofpoda« (V. Mojs. 6, 12.) J ° 1 2. (Spodobna dolshnofl je, per jedi od po- ihte n ih rezhi pogovarjati fe* "V’ klofhtrih ' ino bogabojezhih drushinah je pobosbna navada, de *e med kolilam b6rc, po tem prcmifhluje , ino od tega govori. Pofvetnih ljudi pa je navada, P er l et i jake vganjati, jedila flabo foditi, klafati, Boga rasshaliti, blishniga ogovarjati, ino nedolsimoft po- n hujfhovati. — Povejta mi, ljubi kridjani, naj Im vi lazhnih borazhov nekoliko is goliga vfmilenja k' fvoji miši poklizali, oni bi vaf pa prav gerdo sa misoj rasshalili, kaj bi s' njimi ftorili?— To bo doril tudi Ozhe nebefhki s' vfim, ki fe per jedi nefpodobno sadcrshe. 3. Zhlovek, ki hozhe prav frezhno shiveti, naj po m6ri le sa potrebo je ino pije. M ne shivimo sa to, de bi jedli ino pili, ampak jemo ino pijemo, de bi sdravi vefelo shiveli. Kdor nesmerno je, dela potrato s’ lioshjimi ftvarml, lam febi bolesn napravlja, ino fi shivlenje krajfha. »Ve¬ liko jedi perpravlja bolezhine, nedofitod jih je she veliko vmorila; kdor pa vfe po meri vshiva, bo prifhel do ftarih let« ( t Sir. 27, 32.) Kako ftrafhio matere grefhijo, ki otroke prevezh pafejo, Otrozi fo lepe ravne poftave , biftre glave, radi vbogajoi fo sdravi ino vefeli, ki /e is mladiga vadijo po ma¬ lim jedi. Rasvajeni otrozi fo pa butafti, famoglavni, ino reshezhi; le jedi bres vfe mere je njih vefelj®* kdo jih bo donef ali jutri redil ? Vezh ko fe zhlo¬ vek is mladiga rasvadi, vezh potrebuje, ino toliko nefrezhnejfhi je. Praviza naj bo per domazhiji, 83 potrebo jedi in piti, kar je prav; alj kar je p re ' vezh, je fhkoda ino greh. „ Vari te fe, de ne P re ' obloshite fvojih ferz v’ poshrefhnodi ino pijanom, naf Jesuf opominja. (Luk. 21, 34.) ' t She hujfhi ino nevarnejfhi je pijazha, fe modro ne savshiva, Bog je vdvaril s a nilao® i n o s d r a v e ljudi le zhido vodo sa pi , |'j ona je mati sdravja ino tresne pameti. ( Slab in ino 11 a r i m j e B o g vino v d v a r i 1, de bi » v fvoji flabodi po meri savshivali, ino rasve .* a fvoje ferze. Po meri pito je sdravilo temu, ki 8 potrebuje ; prevesi, pito je fhkodllvi drup, ki sdra»l jemlje, shivlenje krajfha, ino veliko ljudi zbal ino vezhno uefrezhnih dori. „Kdo klizhe joj nieu-• kdo jezhi ino sdihuje? kdo fe prepira? kdo in 13 s _ tekle ozhi? Tidi, ki fe vedno per vini snajdejoi' fi persadevajo bokale prasniti.« (Prip. 23» 2p*' jj S h g a n j e pa, naj bo kakordrno hozhe, f°.. j , ljudje k’ fvoji ladni nefrezhi vm , ijlo sakaj ono je fmertna voda. „Taka pijazha slo ® j tezhe po gerli, sadnizh pa pikne ko gad, i ,)0 73 ko Hrupna kazha« (Prip. 23, 31.) Kdor fe v’ sbganje poda, hitro ho Tvoje shivlenje ioshgal , pamet sgu- bil, ino duTho sapravil. Bog naf varji vfakih pi- janzov, alj predvfem shganovinzov: oni shiv pekel t’ febi imajo. 4. Kdor po kerfhanfko je ino pije, fi v shi- veshi ne sbera, temuzh s’ hvaleshnim ferzam savshiva, Kar mu Bog da. Kdor fi v’jedilih sbera, frezhnih ino veTelih dni imel ne bo. — Oj kako shaloftno je, viditi vezhkrat hlapze, dekle ino dru¬ ge prevsetne delavze , ki is sdravih domazhih jedi sijaka delajo! — Alj vzhakali bojo, de jim bo ravno ta sanizhvana jed enkrat v’ potrebi difhala Tlajfhi, ko med. Bog tepe fzer vfe pregrehe, nar hujfhi pa nehvaleshno prevsetnoft. III. ( Slushil je Tvoje dni na .SlovenTkirn prevseten hlapez per pofhtenim gofpodarji. Predobro mu je bilo, in vfaka jed ni bila sa njega. Kedar je go- fpodinja fkledo kuhatiiga boba na miso pernefla, je hlapez merdez naredil, shlizo obernil, ino na robi s' njoj v’ Tkledo fegal, rekozh: „Ako Te bob sblize na 'robi primeTh, Tnedil te bom; zhe Te ne primeril, te jedil ne bom,*« Korziko Te mu fmejali, pametni ga pa omilvali, rckozh: „De mu fhe en¬ krat bob dooer bo.** V’ kratkih letih fe je hlapez pershenil, ino fam gofpodariti sazbel. Ni fe imel v’ zhem sberativezh. Kad bi bil dober bobek jedel, pa fhe sa Teme ga imel ni. Vseme prašno vrezhe ali shakel, ino gre Ivojiga nekdajniga gofpodarja proTit, naj mu boba sa leme da. GoTpodar ga na Tvojo kaThto ali slutnizo pelja, ino mu lep verfhaj boba pokashe. serne. leleno vevnizo (fhavflo) , jo oberne, ino na robi v bob potilne, rekozh; Bob, ako fe vevnize na robi primefn , te nekdajnimu sberlivimu hlapzu (am; zhe le ne primeTh, te pa ne dam.** Spomnil e je nefrezhen mosh Tvoje nekdajne sberlivofti, no mile folse To ga polile; pa tudi goTpodarja To mehzbile, de mu je polno vrezhe boba dal, nam , P a , slat nauk sapuftil, Otrozl! ne sanizhujte ^njih darov, predobriga shivlenja rie vadite fe; 74 molite ino pridno delajte; vfe po nieri savsliivajte ino po nauku fv. Pavla ravnajte: „Alj jefte, ali pi¬ jete, ali kaj drugiga delate, vfe k’zhafti hostiji fto- rite, ino sa vfe dajajte hvalo Bogu. K (I. Kor. 10,31) Amen. XI. { Serlma nedelja po binkofhtili. Kako fe sapelivzov varvati. Jesuf fvari pred Lashnivimi preroki. Mat. 7 , 15— 21. ^ efelo ino frezhno fta Adam ino Eva shiveh f fvoji pervi nadokhnofti, dokler fe nifta s’ sapelivoj kazhoj fosnanila. Hitro po nefrezhnim snauju p* fe je sapeljanim nedolshnoft v’ framoto, vofelje v shalo fi:, mir v’ dufhen nepokoj, ino velel raj dolino fols premenil. — Ravno tak6 frezhen sin ^ tudi zhlovek v' fvoji nedolshnolfi, dokler fe s ne frezlmim greham ne fosnani, v’ hude tovarfluje' sajde, ino fe sapelivzam omotiti ne di. Kakor tro pa njim v’ roke pride, fe njemu mirno v’ mravlifhe pregrefhnih shelj premeni, ino s jam naftlaria pot je njegovo shivlenje. Sa to v 1 ^ len Jesuf fvoje uzhenze tako ljubesnivo fvan, sapelivzov, krivih prerokov, varvati, ki P r \“ e '? z |)i ovzhjim oblazhili nedolshnofti, snotraj fo pa c * cr ' volki: kakor v' denafhnim fv. evangelji bčreino. I. V. 15. Kakor fkerben ozhe fvoje nevedno ki s’ pifanoj kazhoj igri, prezh potegne, ,n VI jo pofvari, de bi fe mu nefrezha ne perpetil3- ^ takd fkerbno naf tudi Jesuf opominja, fe sap ell _ ^ varvati, naj she bojo krivoverzi, prasnoverz i 75 kaki drugi nevarni grefhniki. Lashnive preroke jih imenuje, ker fe sa boshje prijatele ino ilushavuike fhtejejo, kakor nekdajni fveti moshje, katere j el! o g ljudem poflal; alj fkos vfe to pofkufhajo le ljudi flepariti. Njihov jesik fladko govori ino dobro obeta, alj njihovo ferze hudo naklepa. Na jesiku nofijo med, v’ ferzu pa brufijo niezh. „Varujte fe, pravi on, lashnivih prerokov, ki v’ ovzhjim obla- zhili, kakor bi fveti ino nedolshni bili, k’ vam pri¬ dejo, snotraj fo pa sgrablivi volki, ki vam ravno to¬ liko dobriga ftoriti sheiijo, kakor volk ovzi. K — Toliko bolj fe je takih varvati, kolikor vezh fvojo hudobijo pod plajfh hinavfke Ivetolli sakrivajo. Pred takim tudi fv. Pavl opominja, rekozh: „Profimvaf, bratje, de ne gledate na take, kateri prepir ino pohujfhanje soper nauk delajo, ki lte ga prijeli, ino s’ fladkimi ino perlisnjenimi befedami ferza ne- dolshnih sapeljujejo." (Rim. 16, 17. 18.) V. 16 —19. Kako fe pa hozhem sapelivzov varvati, dokler jih prav ne posnam ? Kam pred njimi beshati, zhe jih v’ nevednofti lehko sa fvoje prijatle imam ? — Ref fe zliloveku pogofto taka godi; sa to pa nam Jesuf edino refnizhen nauk isrozhi, kakor pofhtene, pravizhne ljudi od hu¬ dobnih in sapelivih raslozhimo. „Po njih delali r pravi vezhna refniza, ne po govorjenji, ne po no- fhi, jih bote fposnali, kakor fe drevd po fvojim fadji fposna. Grosdie ne rafte na terni, ne fige ali fmokve na ofetu; zhe je fad malovreden, tudi dre¬ vo pridno ni.“ — Ravno tako je tudi s' zhlovekam. Zhe fe sa njim flabe dela vidijo, ali je hudobno ino grefhno njegovo domazhe shivlenje, naj fe fhe toliko pravizhen dela, zhlovek vender prida biti ne more ; sakaj on je drevefu podoben , dobro drevo pa flabiga fadja ne bo rodilo , kakor flabo drevo dobrika fadja ne da. ' 20-—21. Malopridne drevefa vezh del lepo zvetijo, alj kdor jih po zvetji ženi, fe goljfa. Ravno jako tudi sapelivzi fveto ino poboshno govorijo, >iio fe na videsh pofhtene delajo; fvoje molitve v’ puzho ljudi nalafh ozhitno opravljajo, pofebne »ege uzhijo, mnogotero prerokovanje, fkrivne pifma •no takih smerhnjav med ljudi rasnafhajo: na tihim a i fkrivaj pa goljfajo, kradejo, pijanzhvajo, obre- 76 kujejo, do je tirali. Vfe to pa miflijo s’ nekimi molitvicami ali s’ ismifhlenimi fliegami na tenko is, fvoje dufhe pobrifati, ino bres vfe pokore ino po- boljfhanja topli v’ nebefa iti. Kdor takim verjame, ino po njih krivih naukih ravna, ne bo isvelizhan. Vfe te dela nifoprav fad kerfhanfke pravize,te- muzh le goljufno zvetje fo. „Ne vfaki, kdor pravi: Gofpdd! Gofpod! pojde v’ nebefhko kraljeftvo; ampak kdor voljo mojiga Ozlieta nehefhkiga do¬ polni, vfe boshje sapovdi svetlo flori, ino tako shivletija dober fad pernefe, pojde v’ vezhno isve- lizhanje." — Kakor potrebno satorej je, fe hudiga varvati ino dobro floriti, de nebdf ne sgtlbimo: ravno tak6 potrebno je, tudi hudobne sapelive ljudi od pravizhnih lozhiti, ino fe ogibati jih, de naf i’ hudo ne sapeljajo. II. Is med vfih sapelivzov fedajniga fveta fo dvojni nar hudobnifhi, katerih fe je pofebno potreba varvati: 1. Pervizh prefhernih fhtimanogl 3 ''' zov ino fhtimank. t Snashno fe oni nofij 0 > uzheno govorijo, ino fvet jih sa modre ljudi ima, alj njihov jesik omadeshuie fvete rezhi, sanizhnj e duhovfke ino deshelfke pollave. Na boshjo flushbo ne porajtajo , ali zhe ravno do zerkve pridejo, naj ftojijo; boshjo befedo poflufhati jim ne dm 11 - V’ hude tovarfhije po dne sahajajo, po nozhivog} 3 ' rijo (vefujejo) ino neframno shivijo, .Slitimajo de fo bogati; pravijo, de fo uzheni. Vfe P relo ‘nL ino prerokujejo, ino neumni ljudje jih rajfhi P oll f ' fhajo, kakor fv. evangelj. Alj vfa taka hvala, ' taka pofvetna modrdft je pred Bogam neumno • (1. Kor. 3,19.) Oni fo krivi preroki, sapeljivi Ij u ‘d.jj »ino blagor zhloveku, ki po' fvetvanju tehhudoh^ ne hodi, na poti takih grefhnikov ne Hoji, pofeda med takimi safmehovavzi. hnio )ia ' gizh fkriti, potuhnjeni hiuavzi. zhedno fe sadershijo, kedar fo v’ fredi pol 1 77 ljudi; sa herbtam fe jim pa fmejijo, kedar pridejo med fvoje tovarfhe. Fofhtene ino fvete fo njih be- fede, dokler zhloveka ne fpafejo; alj kakor hitro jim roko in ferze poda, ga sazhnejo v’ hudo na¬ pletati. Le po malim ga v’ fvoje nefrezhne sanke vjemajo, le na tihim mu dufhen Hrup dajajo, dokler fe jim vbranili ne more vezh. Koliko pofiitenih. mladenzhov je tak6 v’ hude tovarlhije sapeljanih ino omotenih; koliko nedolshnih dekliz ob divifhtvo ino pofhtenje ogoljfanih'! Taki ljudje fo dufhna ku¬ ga, ki nevidama po fveti hodi, ino ljudi mori. Le po fvojih hudobnih delah fe fposnajo. Oni fo sgrab- livi volki v' prijetnim ovzhjim oblazhili; in kdor fe s’ njimi prijasni, bo sgubil fvoje pofhtenje ino isvelizhanje. „Gofpod ga bo odlozhil, ino mu nje¬ govo plaziiilo s’ hinavzi dal; tamkaj bo jok ino fhkripanje sob.“ (Mat. 24, 21.) 3. Satorej, o zhlovek! kedar fi tovarfha ali prijatela sberafh, ne podajaj nobenimu roke, dokler ga prav ne posnafh. Zhe najdefh per fvojim snanzi pofhteno govorjenje, najdefh pa tudi pravi/.hno djanje; fe preprizhafh, de je v’ refnizi hrumniga ferza proti Bogu, pa tudi vfmilen do fvojiga blishniga: tako vedi, de je tak zhlovek shlahno drevp, le on naj tvoj tovarfh ino prijatel bo. M S’ nizhemur ni tak prijatel smenjati; njegova zena pre¬ čke vfe drugo, on je v’shivlenji shlahno mašilo 44 ; (.Sir. 6.) tudi tebe bo on poshlahnil. 4. Pa tudi ti, o krilljan! fkerbi, de bofh dobro, rodovitno drevo, polno dobrih del, lebi ino drugim k’ pridu. Dopolni na tenko dolsh- I ' 10 ^ fvojiga ftanu, opravljaj svefto fhege fvete kerfhanfke vere, kakor te fv. mati katolfhka zerkev I Uz 1 1 l' P°fl u fhaj sapelivih ljudi, ki jih den de- nalhen tak6 radi sanizhujejo ino pravijo, de vfiga 'ega potreba ni. Alj ne sanafhaj fe farno na sunajne Je a bres dobre #6111 ino ferzhne pofhtenofli; to bi e m1° zvetje bres fadja. t Skashi, de fi pravizhen ridjan v pravizhnim djanji, ne le v’ befedi; kakor a v. Peter opominja, rekozh: -.Opuftite vfo hu- 0]° mo goljufnoft, hlinenje, nevofhlivofl: ino vfe ^pravlanje, kakor novizh rojeni otrozi. w (I. Pet. 78 III. , Preljubesniva mladina, ki fhe v’ Tvoji nedolsh uofti kakor bela lilja na polji zvetilh! ferze Te meni od shaloft terga, viditi tvojih sape- livzov toliko fhtevilo, ki tebe obdajajo. Tvoje mehko ferze je The sa vfe odperto, hudo ino dobro le te lehko prime; kakor fe nagnefh, tako radia bofh, Varji fe sapelivih volkov, kakor te Jesuf ( tvoj dober pallir, opominja. — 4 S tarif hi v t, redniki ino gofpodarji! bodite angeli varhi mladih ljudi; varujie jih pred sapelovanjam. Boj pa tudi obvaruj, de bi jim vi derezhi volki bili; sakaj od njihovih dufh bote enkrat odgovor dajali. Vi pa hudobni grefhniki, sapelivziin sapelivke, fkrivni ino ozhitni! kateri fami do- briga fadu ne pernefete, ino kakor kushua gniloba selene mladike nedolshnofti okoli fe.be kvarite; o naj vam vafhe fpazheno ferze flrafhne befede Je- sufove prebodejo; „Vfako drevo, ki dobriga fadu ne pernefe , bo pofekano, ino v’ ogenj versheno, Amen. XII. Ofma nedelja po binkoflitil*- Od pofvetniga blaga. Evangelj od krivizhniga hifhnika. Luk- M’ 1 — 9 . S . Tjojb ilo veliko ljudi je den denafhen pravig'._ v0 ijilo Ivojo nar vezhi dobroto, sapuftilo, ino ^? a r fyo- na semlji drugiga boga, kateriga ifhejo , kako ^ 5 j jo nar vezhi dobroto. 4 Starifhi Ivojim otr0 , ^ ra joi njega fkerbijo; mladenzhi, kedar fi ® J>og* nar pervizh vprafhajo, v’ katerim je te nj 1 " 0 j,:j je tudi deklize, kedar fe vdajajo, posvedujejo* 79 t6 njihov bog doma. .Sedajni pofvelni ljudje 1« tiftiga sa uzheniga ino pametniga zheftijo, ino fe pred njim odkrivajo, ki tega boga v’ fvoji Hikrinji ima. Nafh ljubi Ozhe v’ nebefih je posablen, ino te pofveten bog zhres vfe fhtiman. — Sa to vfmi- len Jesuf v’ denafhnim Tv. evangelji od tega Boga govori, ino ga inamon (to je po nafhim: goljufno blago, ali minlivo bogaftvo) imenuje. V’ lepi pri¬ liki od krivizhniga hifhnika naf uzhi, kako naj s’ pofvetnim blagam modro ravnamo, de nam ne v’ pogublenje, ampak v’ vezhno isvelizhanje bo. I. V. 1. Zel fvet je hifha boshja s’ vfim potrebnim previdena. 'Vfigamogozhni Bog je hifhni gofpodar, ino ravno tifti bogat zhlovek po denafhnim fv. evan¬ gelji, kteri fam govori: „Moja je semlja ino vfe, kar je na njej.“ (Pf. 49,13.) Vfaki zhlovek je evan- geljfki hifhnik, kateriga je Bog sa nameftmka fvo- jiga poftavil, ino mu vezh ali manj pofvetniga bla¬ ga V oblaft dal, de bi namefto njega s’ pofvetnim prav gofpodaril. Enimu je dal prebrifano glavo , ino ga je sa uzhenika poftavil, sa potrebne nauke fkerbeti; drugimu je dal sdravo ino krepko telo, febi ino drugim kruha perpravljati; tretjimu je dal obilno pofvetniga blaga, s’ tajiftim potrebnim firo- tam pomagati; i. t. d. Tako je sadobil vfak zhlo¬ vek fvoj talent; alj on ni tajiftiga laftnik, temuzh le zhafen hifhnik. ^ • 2 3. Vlaki hlapez je dolshen, po pra- vizbm volji 1’vojiga gofpodarja ravnati; tudi vfak hahnovar, po volji fvoiiga gofpoda s’ premoshe- njam pofhteuo obrazhati. Alj Kriftuf pove od evan- geljlkiga hifhnika, de je bil per fvojim gofpodi toshen, kakor bi njegovo premoshenje sapravljal. T - „ v ”° ta k a l e tu< li s’ zhlovekam , ki Bogu po vojim ftanu m sveft; kateri s’ pofvetnim blagam e po Doshji, ampak po fvoji fpazheni volji ravna, os iuje ga premoshenje, katero ponidama trati; n» S . ru° P r ®Stebe, ki jih s’ boshjimi darmf do- L“ la , ha; - one ^l lz bejo, kakor pregreha Sodome, ' 'k ’ m0 P r ^ z * la j°) de je tak zhlovek krivizhen 80 Bog krivizhnimu dolgo persanafha; alj on ga bo enkrat gotovo na odgovor saklizal, kakor evan- geljfki gofpod fvojiga krivizhniga hifhnika, rekozh: „Kaj flirhim od tebe? Daj rajtengo (razhiin) odfvo- jiga hifliovanja, ker pofehmal ne bolh dalej hilbo- val. rt — Taka fe sadnizh s’ krivizhniki sgodi, ki fvoje gofpodarje fkrivaj goljfajo, ter fe sanafhajo, de fe svedlo ne bo. Naj fe kriviza fhe tako sa- kriie, enkrat jo vender fonze obfije, Mera krivize je hitro sverhana, krivizhno premoshenje, ki nima teka, sapravljeno; ojftra rajtenga na miši, ino ftrafhna firofhna per vratih, kakor njo per krivizhnim hifh- niku vidimo. „Kaj hozhem firotej sazheti, je lam per febi djal; gofpdd me bo flushbe odftavil, s zhem fe bom shivel ? Kopati ne snam, ker teshkiga dela nifim navajen; kruha profiti ino berazhiti me je fram. K — Oj kako hitro fe krivizhna dobrota grefhniku /premeni! Donef je gofpod, ino vh te mu perklanjajo; jutri berazh, ino nobeden ga vez; ne pogleda. Donef fe mu misa od jedi fhibi, J l ’ lr ‘ sa kofez kruha profi. Vfe pofvetno blago je kako polsek led; zhlovek ni njegov laftnik, ampak liifhni nameftnik. , V. 4. Prevelika frezha, kakor prevelika ‘ rofhna rada zhloveka v’ krivizo napelja; in° dobnesh, ki fe enkrat krivize navadil, tudi v 11 ^ mafhtvi goljfije ne opufti. Kriviza je hifhniKa . nefrezho fpravila, alj sopet fi s’ krivizoj poma». hozhe. „She vem, kaj bom ftoril, je djal; s dokler fhe gofpodovo premoshenje v’ rokah t® ^ bom drugim pomagal, ino kedar me gofpod od ta bojo oni meni pomagali ino me pod ftreho y» ■ Ref, de svita je bila ta mifel, alj ne P ra ^ Z j^ar Prepovedano je enimu krafti, ino drugiga p al * je krivizhni hifhnik ftoril. Ji, V. 5 — 7. Bogat gofpod je imel vc 0 ]ja, ki fo od njega semljo najemali, ino mu od P vertov ino vinogradov najetnino ali fhtant p [0 , vali. Vfe to je imel krivizhen hifhnik v’ f v °l Jia je- kah. Poklizhe gofpodove najemavze, ji^ 1 3 ) 4 ip tenfke pifma, ino rezhe pervimu, ki je vi® -^o fto zhebrov olja gofpodu dajal, naj dolsbn^j^ jd prenaredi, ino le petdefet sapifhe. je na leto fto ftarjov (korzov, mezelnov) P dajal, rezhe ofemdefet napifati. Tako je kriyizhnik golpodove dolshnike tudi 1'ebi dolslinike naTedil, ter je minil, de bojo to njemu dali, kar fo gofpo da ogoljfali. Tako svito fi je hifhnik vbral (smifiil), fi v’ veliki fili pomagati! V. 8. Gofpod je svito golfijo fvojiga odftavle- niga hifhnika svedil. .Storjena kriviza mu ni do- padla, katero mu je lhe k’ sadnirnu naredil; alj zbudil fe je, de je tak snajden, ino je njegovo pre- brifano glavo hvalil, ki fi takč dobro v’ lili po¬ magati ve, de bi le po krivizi ne bilo! Modro je fkerbel sa zhafno, posabil je pa na vezhno ; prav rasumen ino saftopen je bil sa pofvetno, alj sa ne- befhko ga ni fkerbelo. — Tako snajo vfi pofvetni ljudje. Sa zhafno premoshenje toliko modro fker- bijo, de fe jim mormo zbuditi; alj sa vezhno fo toliko flepi, de jih mormo oshalovati. Sa to jih Kriftuf otroke tega fveta imenuje, ino pravi, de fo veliko bolj premeteni sa posemeljfko, kakor pa pravoverni kriftjani (ktere imenuje otroke luzhi, ker fo fkos nauk boshjiga rasodetja rasfvetleni) sa nebefhko kraljeftvo. — O naj bi mi, otrozi vezhne luzhi, tako fkerbni sa fvoje isvelizhanje bili, kakor fo pofvetneshi sa fvoje pogublenje, kako lehko bi bili frezhni! V. 9. Bog ne daj m: [liti, de bi Jesul nam kri- vizhuo djanje goljufniga hifhnika perporozhal; le pokasal je nam, kako naj s’ zhafnim premoshenjam sa vezhno isvelizhanje fkerbimo. „Kakor fi je kri- ■vizhen hifhnik s’ premoshenjam fvojiga gofpoda modro po krivizi pomagal, tako fkerbno, opominja Jesuf, fi pomagajte vi s’ sapelivim pofvetnim bla- gam, kteriga fte od gofpoda vfih gofpodov prijeli, sa vezhno. — Koliko ljudi s’ pofvetnimi rezhmi krivizhno obrazha, premoshenje sapravlja, ali pa saklepa, ino tak farni febi is dobriga krivizhno blago naredijo: vi pa vbogajme dajajte, ino dobre dela po fvojim samoshenju dopernafhajte, takobote v nebefih prijatlov imeli, ino kedar vaf bo gofpbd nebef ino semlje na rajtengo poklizal, vam bojo vame dobre dela v’ fvete nebefa pomagale.* 4 — Te e p, isvelizhanfki nauk nam v’ tej podobi nafb i*~ velizhar da. > v ^lomfhak, hrtn» e. n. — II. 6 82 II. Hitro nafhe shivlenje m eni o gre , zhaf nafiiiga hifhovanja doteka ; tudi nafha rajtenga , bratje ino fe!lre moje! Te blisha. Vfakiga , naj she bo hlapez ali gofpod, dekla ali gofpodinja, bo fodnik more¬ biti fkoraj sakli/.al: „Daj rajtengo od fvojiga biflio- vanja.“ — De fe nam enkrat ojftre rajtenge bati ne bo, poprafhajmo l’e donef, kako hiflmjemo s’ tem, kar nain je vezhni Bog dal? 1. Vi otrozi, kakfhni hiPhniki (le v’ dragi vigredi ali fpornladi fvojiga shivlenja? — Bog je vam dobro glavo dal, in tudi lepo priloshnoft, le vfiga potrebniga nauzhiti. Zhe pa sa nauk vefelja nimate , i'voj talent, kakor len ali sanikarn hlapet sakoplete, ino sapravljate slat zhaf ljube mladofti, fie tudi vi krivizhni hifhniki gofpodovi. Dajte ■rajtengo od fvojiga hifhovanja, ino premiflite, kaj delate. Uzhite fe pridno ino fkerbno, de vam sdihovati enkrat potreba ne bo: „Kaj bom sazhel; kopati ne snarn, berazhiti me je fram, ino goljb 11 ne frnem. K — Sapifhite fi globoko v’ fvoje fe rz . e dober nauk: Sanikarnoft v’ mladofti j e romafhtvo v’ (tarofti. 2. Kaki hifhniki fte vi, odrafheni fantje ino deklize? — Dober Bog vam je dal sdravo dufho ino telo , de bi pridni sa zhafno frezho nj° fkerbni sa vezhno isvelizhanje bili. Vi pa _» v °l mlade dni tako radi fkos rasujsdano shivlenje sa¬ pravljate! — Bog vam je fkerhne ftarifhc dal, mno¬ gim tudi potrebniga premoshenja, de bi fr eZ • lian naftopili; alj koliko vaf je , ki fvoje Hanine s fvojim flabim sadershanjam pod semljo fpravlj a | e ’ ino premoshenje tratite, ali fkos nizhemerno n 0 |‘’J ali l'kos pijanzhovanje ino malopridno igranje- . Tako je delal poshrefhni bogatin, od katerigaJ eS , perpoveduje, de fe je v’ fhkarlat ino tenzbizo o ' lazhil, je nesmerno jedil in pil, po tem pa J e ‘ s’ vfoj fvojoj dobrotoj ino lepotoj v’ pekel p 0 *^ pan. Ravno taka tudi vaf zhaka. Dajte ra| te11 ^, od fvojiga hifhovanja, ino refnize ne posabB e: mladih letih prevelika dobrota, j e ftare dni gotova firota. 83 3. Kakflmi hifhniki fte vi, gofpodarji in o gofpo dinje? Ozhe nebefhki vam je isrozliil fta- novanje, vam je dal vezh ali manj premoshenja; dal vam pa tudi otroke ino drushino, de jih ofker- bite. Ako vi menite, de je vfe, zhefar glefhlate, vafhe, ino hifhno blago bres vfiga pomiflika sa- pravljate, fvoje domazhe pa ftradati puftite, le sa- dolslnijete, ino fvojim otrokam beralhko pali/.o po¬ dajate : krivizhni hifhniki fte, ki bote posherli pre- moshenje vafhih prednikov ino naftopnikov; kedar pa bote she vle pojedli, bote nar bolj lazhni. Dajte odgovor od fvojiga hifhovanja. ga obdelujejo, ino tebi novo kraljeftvo P er P ra ljajo , kjer bofh vekomaj frezhno shivel. L e j vej ; vfe bojo radi ftorili.« — To je on ft° rl i.L, bilo dne , de bi jih nekoliko poflal ne bil.. lepo deshelo fo mu obdelali, ino lepo prebiva*. 1 perpravili. — Prifhla je njegova ura; prebivavzi g, popadejo, isflezhejo, v’ zholnizh poloshijo, namenjen kraj odpeljajo. Alj on fe tega vlu® r ni. Vefelo mu naprejpoflani prebivavzi is P e . r P r oV o leniga kraja naproti pertekd, ino ga v’ n J e $ u 85 (režimo kraljedvo peljajo, kateriga mu noben vezh vseti mogel ni. Kdo je tifti ptujiz, sa kralja podavlen, kakor ti, o zhlovek! na semlji. Gol fi prifhel, iuo gol pojclefh is tega fvcta. Tvoji podlostmi, ki tebi tukaj le kratek zhaf flushijo, fo pofvetne rezhi, je zhafno premoshenje, kaMiga v’ fvoji oblafti imafb. Kratkiga kraljvanja zhaf je tvoje zhafno shivlenje. Sdaj je zhaf s’ pofvetnimi rezhmi dobre dela doper- nafhati, jih v’ vezhnoft pofhiljati; vfe drugo bo hitro sgubleno. Prifhla bo ura, isflekli te bojo, ino v’ voskim zholni is fhtireh dil na uni fvet sa- nefli. Blagor tebi, ako dobrih del prav veliko po- Ihiljafh, tebi tamkaj vezhno kraljeilvo perpravliat. — Sa to naf opominja Jesuf, nar boljfhi prijatel ino fvetvavez natti: „Delajte fi prijatle s’ zhafnim hlagam, de vaf enkrat v’ vezhne ftanovalifha vse- mejo, w Amen. XIII. Deveta neddlja po binkofhtih. Od nefrezhe greflmikov. Jesuf fe nad Jerusalemfkim mejiam rasjoka. Luk. 19, 41 — 47. l^e je semlja folsna dolina, nam prizhajo vfako- letne pergodbe. Tukaj flirhimo, de je hudo vreme vinfke gore mo shitne polja saterlo; tamkaj uevfrni- en ogenj vefi in meda poshgal; v’tem kraji nesria- * la , ‘ )0 ^ esn zhudo ljudi pomorila: po drugot kuga -ele zhrede domazhe shiviue pogonobila; sdaj ene ^rnsnviton fnirnoob«:!. . L fr J u “ aKo preminimo, Koluta ne- rl.f Z 'n - 6 ^p e l ’ nac ^ katerim fe je vfmilen Jesuf po afhnun fv. evangelji tako milo rasjokal. 8(5 I. V. 41. Jesnf, fam boshji ,Sin , je prifhel ifkat, kar je bilo sgubleniga, de bi greflmik ne bil sa- vershen , ampak isvolizhan. — She žele tri leta je ifk-al, od Nazareta, maliga meda, do velikiga Je- rusalema, od euiga kraja deshele do drugiga, sa- pufiiene ovzbize Israelfkiga ljuddva. Sadnokrat (e v’ Jerusalem na pot poda, jemlje od fvoje deshele 1'lovd, iuo fe k’ 1'merti perpravlja. Trume ljudi ga fpremljajo, ker pod oljfkoj goroj na pohlevni oflizi v’ poglavitno meji o jesdi, ino njemu vefelo hvalo pojo. Jesuf Jerusalemfko metlo vgleda, fe milo rasfolsi ino joka; nad pregrefhnimi Jerusalenlzl shaluje, ki terdovratno v’ ftrafhnib pregrehah tezhijo, ino fe poboljfhati nozhejo. — Dober je Bog, p er ' pravljen grefhuiku vfrnilenje dati, ako le greth” 1 * vfmilenja iflie. Zhe pa grefhnik na boshjo mdol terdovratno grefhi, mu tudi nefkonzhno pravizhe« llog pomagati ne more. V. 42. Velikokrat je she Jesnf poprej v’ Jeni' salemi uzhll, zhudeshe delal, ino Jerusalem?® boljfhi opominjal; pa ravno v’ tem poglavitno 1 ’ melti je nar vezh fvojih ferditih fovraslmikov najoe ■ Alj kolikor hujfhi fo oni njega zhertili, toliko vez lo fo njemu vfmilili, „Oh, de bi Taj fposna* 0 ’ nefrezhno medo s’,fvojimi prebivavzi , faj 1® c .. (sadni zhaf), ki je tebi*fhe k' tvojima miru, k ^7 frezhi odlozhen, fe fpokoriti, s’ Dogam fpr aV1 ino inene sa fvojiga odrefhenika fposnati; alj tv . terdo vratna hudobija tebi sakriva, de isvelizhai^ fvojiga ne fposnafh, pa tudi ne vidifh, kaj sha o niga tebe zhaka!“ — Kako velika more biti huc®^ pregrehe, de fam boshji s Sin nad njoj gorke preliva; kako drafhna fhiba pa tudi greflmikazha^.j ker fe pregrefhen Jerusalem toliko Jesufu dj 1 V. 43 — 44. ,,Kakor fkerbna kokla fvoje p 1 ' 1 ’ y , pod fvoje peruti , tako fim jes tvoje prebivavzi ^ isvelizhanje fvojiga kraljeftva fpravljal, J e8 , u t dalej govori, ino folse fe njemu po liži v ^ ra l 0 ^] d j, tvoji terdovratni prebivavzi me ne vbogajo. ’ 3 ker nifte vfmilenja hotli, pride zhes vaf 83 ,! v0 je boshja praviza. Frifhli bojo fovrashniki pod j e vrata, bojo tebe oklenili kakor s’ oklepam, c 87 geniti moglo ne bofh. Oblegli te bojo kakor divja svcrina, od vlili krajov difkali , in po divjafhko na tebe planili, rasbili tvoje verlo sidovje , pomorili tvoje prebivavzc, ino to filno salo m črto tako ras- iljali, de kamen na kameni odal ne bo. Rog te bo savergcl, ker ti mene samezhnjefh, ino ne po- rajtafh dragiga zhafa, o katerim te scfaj obiihem , de bi te svelizhal." — To je nekoliko dni pred fvojoj fmertjo Jesuf s’shaloftniin 1'erzam napovedal, ino ledeni ino tridefet let po tein fe je tako na tenko vfe dopolnilo, de ni kamena dariga Jerusalema na kameni vezli. Stpafhna prizha je nam to, kako ojdro vezhni Bog pregrefhne n;efU iti terdgvratne Ijndftva lirah rij e. V. 45. Jesuf pa ni le zlires grefhnike tosboval, ampak s’ dobrim ino hudim jih je fvaril. h el je na ravuoft fkos medo v’ lep boshji tenipel, liajdel je v’ lopi ali veshi pred tempelnarn (kjer fo never¬ niki Boga moljli) veliko fejmarjov, ki fo sa nefpo- doben dobizhek kupovali ino prodajali, boshji liiflii pa veliko nezhaft napravljali. Sa ilushbo bushjo le pravizhno rasferdi, pobere breme fhtrikov, fplete tepeshnizo, ino isshene sanizhovavze hifhe boshje zlires prag. — Vfe je po konzu, ino ga drahoma gleda ; Jesuf jim pa ojdro rezhe : „Bog je po pre¬ toku Isaiu govoril, kakor sapifario bžrete: Moja kiflta je lufha molitve; vi pa delale, kakor bi jama tasbdjnikov bila, ker njej goljfate, fe prepirate ino trnfnite, de vbogi ptujzj, sa katere je te kraj tullozhen, Bogu flushiti ne morejo, w (Is. 56, 5. 6.) — 1*0 tern je v’ tenvpel fh^l, ino je sadne dni pred fniertjo ljudi uzlul, Boga prav fposnati, sapuditi grofli n o shivleuje, ino odverniti (hibe boshje pra- vi/.e, ki nofpakorjenih grefhnikov zhakajo. — To¬ liko vfmilenjo, toliko fkerb je imel Jesuf sa grefhni- ke, jih preoberniti ino svelizhati. O naj bi tudi grefhniki vfi fvoje ozki odperli: terddvratnt grefh- niki, ki na Boga no porajtajo, fvoje dufhe posabi- l°’ ^ 0 . ne vefelijo., pa tudi pekla ne bojijo; naj, bi vidili, kaj drafhniga jim njih rasujsdano shtvlenje napravlja! Naj Hi Te sazheli tudi oni s’ > esufain milo jokati, dokler jim fhe prijasuo fonze Jttilolti boslije fije; sakai na l"v e ti nar vezhi nefrezha 1« greh. 88 II. Semlja s’ bodezhim ternjam nadlana, tolibobrat s' gorkimi folsami polita , bila hi liven vert fvetiga raja, zhe bi med nami pregrehe ne bilo; alj greh je vfe nelrezhe sazhetek ino vfiga hudiga isvirk.— Prelepo raftejo roshe na polji, velelo pbjejo ptizo pod nebam; bres vfe shalodi shivijo vfe (tvarina semlji, katere greha ne posnajo. — ( Srezhno je shivel tudi pervi zhlovek v’ posemeljfkim raji, dokler ni s’ pervim grebarn fvoje frezlie [kalil. t Sreznno fhe tudi sdaj nedolshno dete shivi, dokler (e nje¬ govo ferze s’ greharn ne fosnani. Kakor hitro pa sapeljiva pregreha mlado ferze omami, mu tudi shlahen zvet vefelja ino frezhe vmori. — O deni hotli vender to refnizo prav sbivo fposnati, ino le pregrehe, Ivoje nar vezhi nefrezhe, varvati! ; 1. Grefhnik! ti fisavergel nedolshno vefelje fvojih mladih dni, ino v’ rasujsda- nim shivlenji dobre volje ifhefh ; o povej mi ven der , ali fi kaj fhnovitniga vefelja najdel ? ' e ’ felja malo, bridkodi pa veliko. Sakopal fi lc jl poduk, ki fi ga v’ Tvoji mladofti prijel, > n °^ fvojo glavo s’ pofvetnimi smotnjavami napolnil) hudi dvomi ali zvibli tebi pogolta nepokoj delaj 0 ^ kakor popotniku, kteri je pravo pot sgubil, in° ne ve po kateri podati. — Vgafnil fi pravo j 11 ^ boshjiga rasfvetlenja, ino pershgnl febi goljuf 110 J az ._ i iofvetne modrodi, katera tebi v’ fredi teme v 9 a ' . j a bo. — Poglej, tako ti fkos pregrefhno shivlem_ ^ fvojo pamet omoti[h, ino fi zblovekn p°d°b e “’ ftudenz zhifte, sdrave vode sapudi, ino bodi k a 1 mlake pit. (Jer. 2, 13.) . , ;t ; 2. Grefhnik! ti fi hotel fam f v o j b ; fi nepokorn Bogu ino njegovim fvelim sapove a ^! rezi, ali fi sdaj v’ fvojih grehih bolj prod (‘ r fP’ fe tebi sdaj bolfhi godi? — Dal f i ujs do f v .'j s mu hudimu poshelenju, ktero te greha v’ greh; sdaj v’ shelesji hude navade te7 g] U .’ ino fi is tajide vezir pomagati ne samoreih. > , shavnik boshji nifi hotel biti, sdaj fi fil a P®?£ ]ia ti dizhov podal. 4 Svoje dobre vedi nifi P°* ? U p 0 - hotel, fuihen pregrehe hiti te pa ni fram-^ j[} fv e t ni p r e v s e tu i k! ki fi fvoje fei’ z 8 !) 7 .hafn o blago pefvesal, katero ljubith, bolj ho Ivojiga Boga; povčj, kak dobizbek bolh imel per njem? — Zhafno I-hranujefh, vezimo saprav- Ijafh; sa prah in pepel nebefhko vefelje prodajafh; prifiila bo ura, ino kaj bolh s’feboj v’ dolgo vezhnoft vsel? — Ali nifi bolj vboshen krivizhen bogatin v’ fredi Ivojiga premoshenja, kakor fi bil, kedar fo tebe v’ plenizah od kerfta pernefli ? Pofvetno bo- gaftvo bres dobrih del, fo pleve bres scrnja. — Sapravliv dobrovoljz! ki Tvoje vefelje v’ pregrelhnim djanji ifhefn, ino letafh od fladnofti v’ Iladnoft, kakor poletni metulji po roshah; obftoj nam relnizo, ali najdefh, zhčfar ilhefh? O kako sapeliva je tvoja frezha! Tvoja sapravlivofl je tebi premoshenje vsela, ino vboshtvo dala; tvoja rasujsda- noft jo tebi sdravje v’bolesn premenila, ino shivlenje perkrajfhala; huda veft pezhe tebe od snotraj, ino nadloge te od svunaj ftifkajo. „Vedi ino vidi, kako hudo ino grenko je sa tebe, de fi sapuftil gofpoda fvojiga Boga. — Grefhnik sgub Ih isvellzhanje, sa katero fi vftvarjen, ino najdefh revfhino, sa katero nifi vftvarjen.“ (,Sv. Avgufhtln.) — Tako, grefhnik! veter fejefh, ino hudo vreme shenjefh. — Vfe tofo fhibe, ki fi jih fam napleta; alj fho hujfhi grefhnika fhibe zhakajo, katere niu bo praviza boshja fpletla, ako zhaf milofti boshje samudi. 3. Bober Bog grefhnikam rad dolgo persa- nafha, de bi jim zhafa dal, fe fpokoriti ino po- boljfhati; pogofto jih s’ zhafnimi nadlogami k’ po- holjfhanju opominja. On pobile poshrefhnikam ino E ijanzam flabe letine, vjime ino drugo nefrezhe, de i jih kerfhanfke tresnofti pervadil. Bog tepe ne- zhiftnike pogofto s’ hudoj bolesnjoj, de bi njih rasbersdano shivlenje pokrozhal. Bog ponishuje prevsetne ljudftva s’ ftrafhnoj vojfkoj, de bi ljudem fhtimane glave poterl. Bog obifhe krivizhne la¬ komnike s hudoj bolesnjoj, de bi jim preininozhoft v !*S a P°‘ vet i n *g a pokasal. Vfe te nadloge fo fzer ojltre Hube boshje ; pa vender fo le dobrote njegovo nefkonzhne milofti , s’ katerimi grefhnike k’ febi vabi, jili poboljfhati ino isvelizhati. — Blagor mu, ki fhibo Ivojiga Ozheta kufhne , ino fe poverne k’ n|emu nasaj. Kakor vfmilen ozhe fvojiga sgubleni- b a fina, tako objeme fpokorjeniga grofhuika ne- 00 fkonzlmo vfmilen Rog. — Alj drafhen je konez nofpokorjenz.a. 4. Nelkon/.hno vfmilen Bog dolgo odlaga, pa gotovo saden e, kedar fe njemu sadofli sdi. On daja grefhnikam IVoje dobrote, ino jim pofhilja tudi nadloge; — z.he pa fvojili pre- grefhnih potov ne sapudijo, jih terdovratnodi pre¬ padi; ino to je njihov nar bolj shaloften ino ne- frezhen dan, nad katerim fe je rasjokal vlmileni Jesuf. — Kakor je vfe na semlji tiho ino per miri, kedar fe huda ura perblishuje, le od dalezh hudo vreme buzhi, tako fe blisha terdovratnimu grefhni- ku na tihim grosovitno pokonzhanje, Ko bi trenil, ga sgrahi mafhovanje boslije jese iti pokonzha bres vfiga vfmilenja , kakor vihar droben prah is zefle pomete. , n Smert grefhnikov je nar linjfhi, ino kteri pravfzhniga fovrashijo, fe bojo pogubili.(Pf, 33, 22.) #Na proti jim bom prifhel, govori pravizheti Bog, kakor medvedovka, kedar fq ji mladjzhi vseli; rastergal bom jih oferzhje, ino jih kakor lev po- sherl. c< (Os. 13, 8.) — Taka fe gadi s’ terdovrotni- mi narodi, s’ pregrefhnimi mcrtami, kakor s' ''fa¬ kini nefpokorjenim zhlovekam, ki sarnudi isvolje« zhaf vfmilenja boshjiga, III, Grefhna dnfha, ki tega no verjamefh, ;no na miloft boshjo grcfhffh, ogledaj fe na nefrezhno J e ' rusalemfko medo, ino premifli, kaj fe godil — JVlilo fe Jesuf nad Jerusalemzi joka, ino jim prero¬ kuje shaloden konz; nevfmileno pa terdovratni Jndj e na Pilatushoviin dvori vpijejo; „Njegova kri naj pride z.lires naf ino nafhe otrokc.“ Kar fo v’fvo| l terdovratnodi klizali, drafjmo fe jim je vfe dopol¬ nilo ! — Prifhli fo Rimzi kakor ferditi levi na< Jude; žela deshela je v’ kratkim nevfmilenim I?' vrashnikam v’ rokah. Ravno o velikonozhnih prasn>: kih, kedar fe je po Jerusalemi vfe ljudi terlo, fo v’ tempel prifhli, je Titus, vajvoda Rimfk e vojfke, medo oblegel, ino ga v’ troh dneh tako ogradil, de shiva dufha is nja ne more. — Shlve s ’ a pomankuje, drafhna lakota vdaja. Sa dare p 0 ”' plate ino remenje fo fe pipali; llatno ino fe * 10 ljudje jedli. — Mlada shena, shlahniga rodu, ni ve/.h glefhtala, kakor malo dete, ki ji je na fnhih perfah medlelo. V’ prevelikim obupi fvoje laltno dete sakole, ino eno plat fpezhe. Gladni morivzi pozhenko ovohajo, hitro v' hifho perdero, ino jo hozhejo vmoriti, ako jim ovohane je je ne da. „Tes fiin vam dober del perhranila!“ jim ferdito rezhe , ino Judovfkim tolovajam pol kervaviga otroka po¬ da; oni pa od prevelike groše sbeshijo. Druge matere fvoje otroke zhres vifoko sidovje fovrashni- kam na fulize mezhejo, de bi sliivi fovrashnikam v’ roke ne padli, ino tako fe je dopolnilo, kar je vfmilen Jesuf na fvojim mertvafhkim poti Jerusa- lemfkim shenam govoril: „Hzhere Jerusalemfke ! nikar ne jokajte nad menoj, ampak jokajte farne nad feb6j, ino nad Tvojimi otrozi! Sakaj glejte, pridejo dnevi, ob katerih porek6 : ,Srezhne fo ne¬ rodovitne, ino.lelefa, ktere nifo rodile, ino perfi, ktere nifo dojile." (Luk. 23, 28. 29.) — Kakor muhe fo ljudje od gladu po medi padali; farno per enih vratah fo v’ pol tretiim mefenzi nad pe ! najft tav¬ shent merlizhov isnofili, ki fo lakote vmerli. Okolj meda je na en dan po pet do Judov na kriških vifelo, ino sadnizh lefa pomankuje, de bi jih Rimzi krishali, Ednajft do tavshent Judov je bilo pokon- zhanih, per enkrat do tavshent, kakor neumna shi- vina, v’ fushnod predanih, ali pa divji sverini sa kratek zhaf pometanih ino od nje rasterganih. Kar je pa fhe terdovratnih Judov saodalo, le klatijo bres domazhije, kakor sgublene ovze bres fvojiga padirja po fveti. — Ni bilo meda od sazhetka fveta tako drafhno konzhaniga, pa tudi ne ljuddva toliko nudobniga! Pokonzhan je lep ino imeniten Jerusa- leni, rasdjan velizhaden tempel ; njegova gitoMa vfim greflinikam drafhno refnizo osnanuje: ,*Ako fe ne bote fpokorili, bote vl'i ravno tako pokon- zhani." (Luk. 13, 5.) Amen. 92 XiV. D e Tet a nedelja po binkoflitih. Od napuha. Evangelj od fariseja ino zolnarja v' tempelm. Luk. 18, 9 — 14. Prašen klaf fe rad povsdiguje, v’ katerim vredni- ga sernja ni: ravno tako tudi zhlovek, ki tnalo velja, fvojo glavo vifoko nofi. Alj napuli zhloveka gerdo goljfa; njemu pred Bogam vfo vrednoft vse- me, ino milofti boshji vrata sapre. Le prava po- nishnoft zhlovefhkimu saflushenju refnizhno vrednolt daja, ino zhloveka Bogu ino ljudem prijetniga nori; kar nam Jesuf v’ denafhni evangelj tki priliki prav lepo ino ozhitno pokashe. I. V. 9. Navaden pregovor pravi, de famofvpl? hvala Ilabo Ilovi; ino to je gotova refniza. Le ti j lami .lebe hvalijo, katerih drugi pametni li u .J e hvaliti ne morejo; sa to na sanizhvanje blishnig fvojo hvalo ftavijo, ino veliko farni v’ febe saupaj 0 ^ „Kdor pa fam febe povifhuje, bo ponishan, kako tifti hinavfki ljudje, kteri fo fe vprizho Jesufa P°. vekfhovali, de fo pravizhni, ino ne kakor drug grefhniki; katerim je na to perpodobo od prevse niga fariseja ino ponishniga zolnarja povedal. V. 10. Vlaka pregreha fe loshej pofvariti ^ kakor napuh ino prevsetnofl; ona je previfoka, bi jo fveti nauki dofegli. Tudi Jesuf napuhnes ni ojftro prijel, kar bi jih bilo rasshalilo; l 0 s , ogledalo jim je pred ozhi pollavil, de fo fe. v • g jiftim prav zhiflo ogledali, kaki de fo. ,,Zhujte, ^ prevsetnim farisejam djal, kaj fe je godilo. , 5 fta zhloveka dva v’ Jerusalemfki tempel, ^ fvojo flushbo opravljat. Pervi je bil farisej t , e ■ is med tiftih, katera sa nar fvetejfhi ino praviz 5)3 I | fhi ljudi imate; drugi pa sanizhvdn zolnar, katere sa nar vez.hi grefhnike fhtejete.* Judje To Rim- ikiga zelarja, vfo deshelfko golpofko, pofebno pa zolnarje zhertili, ker uifo hotli Rimfkimu zefarju podloshni biti, ne dazje plazhovati, ako je ravno boshja volja bila. — Ravno tako tudi veliko kriftja- nov med nami dela: deshelfko gofpofko fovrashijo, de farni ne vejo sakaj, ino jo hudizhu isdajajo, ako je ravno Jesuf to prepovedal, ino nam pokasal, vifhi ohladi pokornim biti. Alj Bog ne lodi po zhlovefhkih fpazhenih miflih, ino bo morebiti ravno tidimu, kateriga ti sakolnefh, v’ nebefhkim kra- ljeftvi tvoj fedesh dal, tebe pa savergel; kakor fe je 1'ariseju sgodila, ki je v’ tempclni s' zolnarjam molil. V. 11. Ofhaben farisej v’ hifhi bosliji fvojo glavo povsdigne, fe vilopi na vifok kraj, de bi ga vfi ljudje gledali, ino sazhne fam febe hvaliti, re- ko/.h: „Gofp6d I lepo te sahvalim, de fim boljfhi ko drugi ljudje. Drugi fo vbijavzi ali rasbojniki, goljufi ino krivizhniki, nezhidniki ino prefhedniki, kakor je ravno te zolnar sa menoj takih eden. Jes, hvala Bogu! je fhe dalej govoril, vfiga tega nifim ftoril; dobrih del pa vezh opravim, ko fimdolshen. Dvakrat v’ teden, alj na nedeljo, fe podim, defe- tino odrajtujem na tenko, zelo od kumne ino ja- nesha; zhe ravno po podavi tega dolshen nifim, vendnr dam, ker drugi premalo dajejo.* — Komu ismed naf bi na take befede ne merselo? To ni bila molitev, ampak sanizhovanje blishniga, ino rassha- lenje boshje. Bogu fvoje dobre dela pravi, kakor m Bog vfigavedozh ne bil. Namefto, de bi profil, jiaj ga Bog pregrehe obvarje, le blishniga fodi, kakor bi tako popolnoma bil, de bi njemu gnade boshje vezh potreba ne bilo, Namedo Boga sahva- hti, je le fam febe hvalil ino fe pravizhniga delal, alj: „Ni tajidi, kteri febe hvali, poterjen, ampak kateriga Bog hvali« (II. Kor. 10, 18.) V. 13. Ponishen zolnar fvojo pregrefhnoft [posna mo jo shivo obzhuti. Sveta groša ga ob- ule v boshjim tempelni, od dalezh lepo ponishno Poklekne, fi ne upa v’ nebo pogledati k’ fvojimu odniKu, kateriga je rasslialil. Ni febe po drugih Ste hnikih meril ino isgovarjal, rekozh: Mt Saj nifint 94 fam tak; faj je fhc vezh flabfbih od mene; i. t. d.* Na fvoje grefhne perfi je terkal, v’ snamenje, de je fhtrafenge vreden, ino je isdihoval: »Gofpotl, bodi mi grefhniku milofiliv! 44 V. 14. Komu ne dopade grefhniga zolnarja ponishna molitev? Obljubim, de bi mu tudi mi radi odpufiili; koliko vezh nefkonzhno vfmilen Bog, sakaj : „Molitev ponishniga oblake predere (,Sir. 35, 21.), potertiga ino ponishniga ferza Bog ne sa- nizhuje. (Pf. 50, 19.) Sa to tudi Jesuf pravi: ,,Zol- nar je savolj frojiga ponishanja per Bogu vfmilenje liajdel, je odpulhanje fvojih grehov sadobil, ino le je opravizhen povernil na fvoj dom; napuhnjen fa- risej je pa savolj fvoje ofhabnoBi vrednoB vfih fvojih del sapravil, fe Bogu sameril, ino vezhi grefbnik I is tempelna fhel, kakor je prifhel, sakaj: „Bog i napuhnjeniga sanizhuje, ino le ponishniga povi- fhuje/ 4 — „Tako fe Bog napuhnesham vftavlja, po- nishnim pa fvojo gnado deli/ 4 (I. Pet. 55.) ,/l napuh is angelov hudizhe naredi, ponishnofi: pa ljudi angelam podobne Bori/ 4 ( 4 Sv. Avgulhtin.) II. KrilTjani! tudi nam je sapuBil Jesuf to iep 1 ) priliko ali pergliho sa ogledalo, naj bi fe v. wj*’J | zhiflo ogledovali, ino farni febe prav fposnali) fmo grefhniki, vfmilenja boshjiga potrebni. 1. Mi vidimo ofhabniga lariseja nefpodohn v’ tempel iti, ino pred sbivim Bogam bres 'hg ipofhtovanja Bati; — med nami je pa veliko K*' 1 ^ janov, ki, vfi mlazhni sa boshjo zhafi, rajfhi vratami poflajajo, ino okoli zerkve Bopaj o; ino zhe ravno v’ zerkvo Bopijo,fhe P" 1 no ne perkldnijo fe. Po ljudeh fvoje n^ 811 ”.. ozhi pafejo, po drugim fpolu gledajo, fe pog°' 8 j a jajo ino fmejijo, hifho molitve v’ bifho kratko^ I obernejo. Taki fo hujfhi od fariseja, ker fe > ali sadershijo, kakor bi jih bilo fvete vere ino ' jiga Boga fram. Alj Jesuf bo take naptihnesh e nisbal, ki govori: „Kdor bo mene pred satajil, ga bom tudi jes satajil pred Tvojim u 7i tam , ki je v’ nebefih. 44 (Mat. 10, 33.) 95 2. Mi flifhimo napuhnjeniga fariscja, kako fe Tvojih dobrih del hvali, ino jih Bogu na perfte fhleje. Dan denaflien fe napuhneshi nimajo kaj takiga hvaliti, alj ravno sa to fe pa s’ f v o j i- mi hudobijami hvalijo, ino ilhejo v' prc- grefhnim sadershanji fvoje prasne zhadi. — Na- puhnjen farisej fe je hvalil, de ni rasb Ojnik; koliko fedajnili mladenzhov fe pa le neumno s’ tvo¬ jim rasbojam hvali, ino fhtimd, de fe per te¬ pen ji nobeni mu premagati ne da. Kre¬ gajo fe, lalajo ino toshujejo is goliga napuha, ki jih podpihuje, en zhres drugiga povsdigvati fe, naj bo she po pravizi ali po krivizi. — Farisej Te je hvalil, de krivizhen zhlovek ni; kriltjanov fe pa najde, katere prav v’ ferze veleli, zhe jim kaka kriviza ali goljfija po Tre z hi is id e. Kolikokrat jih ne flifhimo prevsetno barati: »Kaj pa imalh od fvoje pravizhnofti ? kaj tebi tvoja polhtenoft pomaga?« — Farisej fe je fhtimal, de ni nezhiftnik, ne prefheflnik; — fkrivali To fe tudi med nami fvoje dni vfi neframni nezhift- niki; v’ fedajnih zhafih fe fvoje gerdobe ne fra- mujejo vezh, temuzh fe hvalijo, koliko n e- dolshnofti fo sapeljali, ino kako neframno shivijo. — Farisej je djal, de fe dvakrat v’ tedni polti, zhe ravno toliko dolshen ni; — v’ nafhih dneh pa malopridni kriftjani miflijo kaj vezh veljati, a ko ob petkih ino drugih terdno sapo- v e d a nih poftih mefo jed6. — Farisej fe je povsdigoval, de od vfiga, kar glefhta, defetino daja; — alj nifo kmetje med nami, ki fe fhti- P 1 a j o , kedar defetnika prav ogoljfajo, 1110 fe prevsetno pofmehujejo , rekozh: Kdor pred defetinoj fkriva, ali gofpofko goljfa, le zhres ednajlto sapoved grefhi, ki nobene ni.“ — Alj gofpod bo »>jih fvete (rate) poterl, ino savergel mifli takih ljudi. (Pf. 32, 10.) On, ki je rekel: „Ne kradi!« je tudi she v’ fiarim taftamenti vkasal: y ,Nikar ne odlagaj defetine dajati!« (II. Mojs. 22, 29.) sakaj: sjkar ne shelilh, de bi drugi tebi ftorili, tudi ne »pri ti njim« (Mat. 7, 12.) S’ kakoj meroj vi me- vam l 10 * u di Bog povrazhoval, kakor fv. Av- sUlhtin uzhi: „Ismed dvojiga li eno isvolji, ali od- a )luj defeli del, kakor ti Bog sapove, ino on bo 96 tebi devet delov puflil ; zhe pa defetine dajal ne bofh, bo tebi devet ddlov perkratil, ino komaj de- fetiga dal.“ — Saftojn fe ti isgovarjafh: .Saj fim jes perdelal, ino zhe fkrivam, faj fvoje fkrijem. „Kaj pak imafh, kar bi ne bil prijel? Zhe fi pa prijel, kaj Te hvalifh, kakor de bi ne bil prijel (I. Kor. 4,7.) — Kolik Arah bo tebi na sadno uro tvoja krivizhna hvala delala, kedar ftorjene krivize po- verniti vezli samogel ne bolh, ino bofh svedil, de je tak krivizhnik od Boga saverslien, ino od po- glavarjov fvete zerkve v’ pano djan. (Od papesha Miklavsha 11. v’ leti 1059, ino od Alekfandra II. v’ leti 1063.) — Ino s’ takimi hudobijami fe ljudje hvalijo, ino fe ne bojijo boshje samere, dokler fe je farisej Bogu sameril, ker fe je hvalil s’ dobrimi rezhmi ? „Alj fe najde vezhi napuh ino nehvaleshnoft, kakor fe tiftimu vftavljati, ki nam je shivlenje dal, ino sapovedi tifliga sanizhovati, ki pokorfhino s vezhnimi dobrotami povrazhuje ? f< (.Sv. Bironim) Ako je enkrat greh, fam febe hvaliti is napuha v pravizhnih rezheh, tak je ftokrat vezhi greh, fe fvojimi krivizami povsdigovati. Taka hvala zlilo* veka hudizhu podobniga flori. 3 . Zhe majhno fhtevilo fvojih d o brili del na eno ftran pravizhne vage (tehtnize) p 0 ' 0 ' shirno, na drugo plat pa butaro fvojih greho v denemo: gotovo fe ne bomo s’ farisejam hvalim lemuzh s’ ponishnim zolnarjam porezhemo: gofpod , bodi nam grefhnikam vfmilen!“ 77 m® rezhem fzer, de bi vfi ozhitni grefhniki bilii vender oprafham: Kdo je med nami bres greha.'' Varjemo fe , po navadi koga drugiga naglo vfm e ' titi; alj febi ino drugim fkos jeso, nesmero p® jedi ino pijazhi shivlenje krajfhati, na to ne P. • Veliko krifljanov fe llie framuje, v’ozbi rajtamo neframnofti shiveti ino prefheftvati: alj'fvoje ferz® govirjenfam ino " 11 P^ejo, ’ s 'nefpodobnj* mo dSelu fhain ade T rSh ^) am ^ res Porama . ■ S hujihajo. Ljudje fe vezh del varjej 0 ’ ™° n m rl febe ne J hvalijo radi pollufliajo, mo fo shaMrn/zh^e jim ^ ili ne da, \ T fi taki polplatni kriftjani fo fvoje plazhilcJ she prijeli. Mnogo ljudi fe hoji, drugih ljudi sa* nizbovati, ier Iposnajo, de fmo vfi grefhniki; is napuhrtjeniga ferza pa vendef zhres nje toshujejo , ino jih hudo fodijo. Tako fmo -vfi grefhniki, kar liaf pod fonzam shivi; ino zhe rezhemo, de nima¬ mo greha, farni febe goljfamo, ino refnize ni per naf. (:. Jan. 1, 8.) Zhe farni Tebe hvalimo, je na- flia hvala prašna, pregreflma, Sakaj; „Zhe kdo fanl od febe mifli, de je kaj, ker ni/li ni, fam febe sapelja." (Gal. 6,3) III. Kedar na polji shito lepo dosori, takrat fe shlahno klafje od Jabiga vidno raslozhi, Romeno klafje fe fhibi j od tesltoj sreliga sernja; prašno, zherno fnetje po konzu ftoji, ker v’ febi nizh prida nima. — Pridejo shenize, lepo polno klafje po- shčnjejo ino f-hranejo; prašno, fhkodlivo fnetje pa popiplejo , v’ ogenj vershejo ino foshgejo. — Ravno taka fe bo tudi s' nami godila. Boshji angeli vfe ponishne dufhe v’ nebefhko vefelje ponefo ; nefpo- korjeni napuhneshi bojo med prevsetnimi angeli (luidizhi) v’ pekli vezhno terpeli. — O bodimo po- nishni, bratje in feftre moje! ponishni v’ miflih, v* befedah ino v' djanji; faj fmo le prah in pepel, Kaj fe hozhe perft ino pepel napihovati? Le mala ilkriza je vfa nafha pamet ino modrbfl, ino fhe ta je boshji dar, kakor vfe, kar imamo. Napuh je ozhe vfe nefrezhe, pouishnoft pa mati vfiga isveli-- zhanja. Kdor fam febe povišuje, bo ponisliailj Mor fam febe ponishuje, bo povifhan, Amen, .SlomfUek, hrana e. ii, —II. 7 98 XV. Enajfta nedelja po binkofhtih. Od pozhutkov zhloveflikiga trupla. Jesnf osdravi gluhiga ino mutaJiigcL zhloveka. Mark. 7, 31 — 37. I K I ako salo ino vefelo bi na fveti bilo, de bi grejta ne b‘lo. Vlaka Hvar velizhadvo Vfigamogozhniga povifhuje, ino lepfha boshje ftvarjenje; le grelbni zhlovek njegovo lepoto 'kaši, fvoji dufhi veliko bridkofti, truplu pa mnogo nadlog napravlja. — : Zhloveflikiga roda nefrezhniga greha refliit, revnim ljudem na dufhi ino trupli pomagat, je prifliel Je- suf is fvetih nebel', ino Ti je vfe persadel. Od mefia do meda po zeli Tvoji desheli je hodil, Te je tudi v’ blishnje dranfke kraje podal, je osdravlja* f greflinikov dufhne bolesni hudih sniot fkos b'oj e | Tvete nauke, je osdr&vljal bolnike telefnih teshav fkos fvoje boshje zhudeshe: kar nam tudi nasozbe« Tv. evangelj pokashe. I. V. 31. Po fvojih isvelizbanfkih bojah j e _ JesuT vTim pomagati perpravljen, ki lo ga s * P| e mozh profili. On fe ni ognil revne bajtize l . hifhe) v’ tihi fainoti, ne imenitnih ino niogoz je potrebnim ino vrednim Tvoje meft; povfod brote delil. — Is domazhe deshele je nekolik 0 ^ ledne kraje bliso imenitniga ajdovTkiga meha obifkal ino je vflifhal Kananizhanko, Tkerbno m } ki je sa Tvojo hzher profila, de jo relhihudiga ^ Sopet po Tvojim poti na Galilejfko gre . » ,0 P or j a v’ salo okoljze, v’ kateri je defet med bliso ^ Genezaret dalo, kjer fe je nar rajfhi JesuT 11 , v uo - v ..temu fi • V. 32 Itaka, ki, Dobri ljudje perpeljajo k’ od matermga telefa gluh nj govori* 1 mogel, ino Jesufa profijo, naj tudi na njega n< Tvoje 99 vfigamogozhne roke poloslii, ind njemu pomaga,— Velik firotej je bil gluh ino friutab zhlovek. lepo pa tudi vfmileno ierze ljudi, kteri nifo tevesha sa sijaka imeli, kakor je noroglavzov v’ fedajnih zha- fih gerda navada. Polni saupanja fe v’ Jesufa ober- ncjo, de mu on pomagaj, kar lami ne samorejo.— Najte tudi naf borili lai.6; saka) lepo je, pomagati blishnimu s’ fvojim labnim pramoshenjam , alj The lepilu, ga drugim perporozhšli, ako farni ne pre- moremo, V. 33 — 35. Jesuf dobrih ferz pravizhne profil- nje rad vflilhi, E res v figa odloga gluhiga firo- maka prime, ino ga is IJiiitnezbe mnoshize ljudi nekoliko v' bran pelja; sakaj v’ pofvetnim hrupi ino v’ veliki bilki fe bosbjiga malokaj sgodi, le v’ fveli tihi famoti fe kaslejo zliuda bosi jih del. — ,Sama befeda Jesufova bi bila sadobi reveshu, fli- fliati in govorili; alj glubimu pokasat’, kaj bo s' njim boril, ino terdno upanje v’ njemu obudit’, vtekne fvoje pcrlte v’ njegove ufhefa, plune ino fe s’ fvojimi flinami n egoviga jesika dotekne, pogle¬ da v’ nebela, k’ lvojinm Ozlietu isdihne, ino is- rezhe po hebrajlkoi „ kile ta !“ to je po flovenfko: odpri fe; ino kakor bi trenil, je zhlovek tenko fli- Ihal, ino gladko govoriti sazliel. — Velika je bila Irezha osdravleniga firomaka, veliko pa tudi vefelje dobrih ljudi. V. 3G — 37, Jesuf ni fvoje hvale ifkal, sa to je prepovedal ljudem, zhude9ha drugim praviti, de bi prevelikiga trulaa ne delali; alj ravno sa to fhe njemu vezhi hvalo sheno, rekozh: „Vfe je prav boril ; dal je gluhim flituati, ino mutabiin govoriti." — 1 udi nam je dal, de flifhimo, ino lehko govo¬ rimo ; o de hi tudi mi vfe prav borili s’ fvojimi pozhutki, ki jih je nam v’ isvelizhanje dal! II. Kedar fo naf od materniga telefa nafhi botri li fvetimu kerbu pernefli, fo fe tudi nameftnik boshji v ^ esu ^ a na fhih ufhef doteknili, v’ fpomin, naj bi fe one k’ poflufhanju boshjiga nauka odper- Istnhli Jesufa vfigamogozhno befedo: vtdpri fe! ino ne le farno ufhefa, ampak vfih pet 100 pozhutkov fe nam je fploh vfim odperlo, Vfiga- mogozhen ftvarnik nam je dal gledati, flifhati, go¬ voriti, duhati ino okiifhati, ter je vfe prav nare¬ dil; poglejmo, ali pa tudi mi s’ temi darmi prav ravnamo ? 1. Pervi dar dobrotliviga ftvarnika na trupli je nafhe oko; ono pod zhelain fvoj velizhaften fe- desh ima, ino je kralj vfih drugih pozhutkov. Kdo samore dobrote prelhteti, ki nam jih daja fvetel ino zhifl: pogled sdravih ozhl? — S’ njimi fposnamo fvojo ljubo mater — ozheta — snanze ino prijatele ; — ogledujemo lepbto semlje ino ve- lizbaftvo Kvarjenja. Y’ neismerne fhirjave ncbef fe povsdigrijejo nafhe ozlii, in vabijo dufho navifhave, ftvarniku vezimo hvalo prepevat’, rekozh; „Pridi, in vidi dela gofpodove, kolike zhudeshe je on na¬ redil. K (Pf. 65, 9 ) — Koliko nevarnofti odvernenio lehko na dufhi ino na trupli s’ fvojimi ozhmi, de naf ne sadenejo; pred koliko hudim ovarjemo blisk' niga, ino mu s’ enim farnim pogledam dobriga Aorimo! Jesuf je ozhitno grefhnizo milo pogledal, jo je fpreobernil, ino njeno shaloA v’ vefelje pr e ' menil; — Petra na dvoru, de fe je rasjokal, i 110 fvoj greh omil; — rasbojnika na krishu, ino frezhno je vmerl. — Le en ojAer pogled hifhniga ozheta neframne jesike saveshe, ino nefpodobno sader- shanje pokrozha; ljubesniva mati otroke le pogleda ino dobri otrozi vbogajo ; — ferdit pogled framoshhve devize sapelivza fplafhi ino odpodl. Pofhteno oho je dufhniga shivlenja isvirk. Kolika nefrezha je pa sa zhloveka, l> ate ' riga ozhi sapuflijo, de ne vidi fonza po dne, bele lune po nozhi; shaloftna nozh je zelo njeg°'° shivlenje. Pa vender boljfhi, de zhlovek nikoli n e pregleda, kakor de s’ fvojimi ozhmi hudobno raW a ' t Slepez ne bo nebefhkih vrat sgrefhil, ako P ra ' vizhno shivi; vezhna luzh mu bo fvetila: greibV s’ pregiefhnimi ozhmi pa v’vezhne teme sajde. kor Arela s’ fvojim blifkam, kar sadene, omoti zelo vmori, tako tudi dela hudobno oko: o«o J vir vezhne fmerti. — t Sihem Dino nefpodobno P gleda , jo sapelja, more vmreti, ino ftrafbno K® fe prelije. (I. Alojs, 34.) — David shenoi Betsa nevarno pogleda, hitro je prefheftvav z, i« 0 zid 9 ' 101 vekomor. (II. Kralj. 11.) — Le en fam nefpodohen pogled deklizhu devifhtvo vmori, •— mladcu/Im lieddlshno lerze prebode, ki teshko kdaj vezli sa- zelilo bo; — [pravi five lare ob pamet, vseme zhlo- veku dufhen mir, pofhtenje, in tudi shivlenje. „Ako je hudobno tvoje oko, bo temno zelo tvoje telo.« (Mat. 6, 23.) Satorej , ljuba nedolshnoft! fkerbno varji fvoj e ozhi, de nezhemernofti vidile ne bojo; (PL 118, 37.) ne gisdaftiga oblazhila, ne goljufniga blaga, ne sapel.viga djanja, ne nelramniga drugiga fpola. „Naredi s’dobam (Job 31, 1.) saveso s’ 1’vo- jimi ozhml, de jili ne Ikalifh, ino fvojiga lerza s’ njimi ne pohujfhafh.« — „ t Svetilo tvojiga teleta je tvoje oko Ako je sdravo tvoje oko, bo tudi tv el la zelo tvoje telo.« (Mat. 6, 22.)—„Ako pa tebe tvoje defno oko pohujfha, de le v’ kaki nevarnofti snaj- defh, isderi, ino od tebe versi ga;« (Mat. 5, 30.) to te saftopi: raji vfe sapufti, ino beshi; sakajboljthi je, vfe zhafno vefelje sapuftiti, ino enkrat vezhno luzh gledati, kakor pogublenim biti. „Kdor saplra tvoje ozhi, de nizh hudiga ne vidi, on bo vifoko prebival, ino njegove ozhi bojo gledale kralja v' njegovi lepoti« (Is. 33, 15 — 18.) 2. Drugi zhudu dar vfigamogozhniga llvarnika je nafh sgovoren j e sik; s’ katerim tvoje milli ino sbelje drugim osnanimo, potoshimo tvojo snotrajno snaloil, ino vefelje tvojim prijatlam povemo. Le shaloftna je/dia bi bilo nafhe shivlenje bres govor¬ jenja. — Nalil jesik je ozhe zhafne ina vezli ne tre zli e, ako ga prav obrazhaino. Jesik nevedne poduzhi — rasyefeli shaloftne — tlabe po- lerdi — vbogim pomaga; žele narode en fam jesik irczhne d°rL — c Sv. Peter na binkofhtno nedeljo pervokrat sapredigje , ino tri tavshent Judov -te da kerditi. .Serdito Ijudilvo v’ Konfhtantinopoli hozhe liefrezhniga odftavleniga oblaftnika Evtropija pofi- lim vmoriti : fv. Krisoltom njemu s’ fvojoj befedoj shivlenje reflii, ino ljudftvo pregovori, de per ze- larju vfmilenje nefrezhnimu fprofi. — Tako uzhe- "ika moder govor tvoje uzlienze ftrafhne krivize oivarje, befeda tkerbnih poglavarjov podloshne pred velikoj nefrezhoj ohrani. — Ljubesnivo po- v aijeuje ftarifhov otroke poboljfha ino pogubienja 102 refhi, — prijasen ogovor svifliga prijatela, tovarlha ali tovarfnize Ivojimu blishnimu nedolshnoft ohrani, sapeiovanje odshene, jeso ino fovrashtvo vtolaslii, kakor veter megle ino hudo vreme raspodl. Pa tudi vojlka, kuga ino lakota toliko hudiga ne naredijo, kolikor hudoben jesik na Cveti nefrezhe (tori. „Sinert ino shivlenje (la jesikn v’ oblafli." (i J rip. 18, 21.) . Hudoben jesik Cveto refnizo sadufhi, hudizhovo lash pa po fvdti rasna- fha,—'krade fkos obrekovanje ino opravljanje blishtii- mu poditenje, — mori s’ klalanjatn nfedolshnolt ino devifhtvo mladih ljudi, — podpihuje sakonfke, na¬ pravlja med rofefko fovrashtvo ino prepir, — ^ Iveto vero sanizhuje, ino fe predersne , preklinjati fvojiga ftvarnika. „(xlejte, kakor majhen ogenj velik gojsd (lef) foshge: tako je tudi jesik ogenj, sapopadek vie krivize, ki vef tek nafhiga shivlenja foshge, vnet od pekla,“ (Jak. 3, 5.) — llerochna hzher na imenitnim gollvanji verlo plefhe, ino H®' rodesh omoten ji dali obljubi, kar posheli. Hih° tezhe deklina fvojo mater prafhat. Hudobna no- fodja ji rezhe: „Profi glavo Janesa kerftnikal' in ^ njeni hudoben jesik je nedolsnnimu glavo vse ,; Nedolshen Jesuf pred Pilatusham na 1'odbi fto) 1 ’ fodnik nad njem krivize ne najde, ino ga hoz'® fpufliti. Alj hudoben jesik Judovfkih poglavarju ljudftvo podpiha, de fodmka perfili, nar nodolshnt fhiga na krishi vmoriti. — Tako tudi med n a J’.' hudobni jesiki narode fpuntajo, kraljeftva P f p 1U j e fhajo , nebefa prasnijo, ino polnijo pekel. ne fme, bratje moji, tako godili!" (Jak. 3, Piv ,,Od vfake prasne befede, govori Jesuf. bote e"' 1 ^ odgovor dajali na fodni dan. Sakaj is fvojih b e bofh ti opravizhen, ino is fvojih befedi fojen." (Mat. 12, 36. 37.) Kaj bo s’ nami, ki’ 1.^ navadi govorimo, kedar bi naj niolzhali, ino m° L ino, kedar bi govoriti p treba bilo? f 0 . Ne bodite mutafti, ftarifhi vi, g°*I „ darji ino gofpodinje, iuo v i’i pred p 0 “. leni! ako vidite, de fe per vafhih otroki hi .. fl j shini ino podloshnih flabo godi. Povsdig»> ,e , |i() gla!', ki fte zhuvaji (valitari) fvojih podloslitijhi ^ iie bodite mutaftim pfam podobni, ki lf-j a ' ,, §uajo. LTzhite, klizhite iuo fvarite; ino gorje v 103 V zhe mol/.hite ! (Is. 6, 5.) — Ne bodite mutafti tovarfhi i n o tovarlhize, s n a n z i i n o pri¬ jate li, kedar vidite, de valh blishen flabo shivi. Pofvarite ga, kakor vam Jesuf sapoveduje; zhe pa faini ne samorete, no samolzhite predpoftavlenim , ino profite jih, naj mn pomagajo, dokler mu fhe ni samujeno. (Mat. 18, 19.) Tako bote refhili du- fho fvojiga brata, fvoje leftre,— Ne bodite pa tudi mutafti, o kriftjani! kedar fe flushba boshja opravlja; povsdigujte Ivoj glal s’ fvetoj zerkvoj na semlji, boshjo hvalo prepevat’, de jo tudi enkrat v' nebelih velelo prepevali bote. — Tak6 bo jesik Bogu k’zhafti, ino nam k’ isvelizha- nju modro ravnati. „Kdor hozhe velelo shivlenje imeti, ino viditi dobre dni, naj Ivoj jesik hudiga varje, ino njegove ufta naj ne govorijo krivize/ 4 (I. bet. 3, 10.) 3. Tretji dar nefkonzhne boshje dobrote je stlrav p o 11 u h nalitih ulhef. Kaj bi nam po¬ magala jesika lite tolika sgovornoft, ako bi gluhi bili, ino befede ne llifltali. Kdo popifhe vefelje, kdo prelhteje dobrote , ki nam jih dober Bog fkos nalite ufltefa deli? Mlado dete she v’sibeli Ijubesni- vo matere lladko pelje pollufha, ino bolnik na finertni poftelji tolashne befede vezhnih refniz ; mla- denzh pollufha mizhno shvergolenje vefelih ptlzhiz, ino potrebne nauke modriga uzhenika. — Hud duh je obhajal ( Sav!a, nelrezhniga israellkiga kralja; mladcu/.h David je na harpe sapel, ferze mu rasve- • felil, ino hud duh ga je sapuftil (l. Kralj. 16, 23.) Evdokfija, velika grelhniza, zhuje meniha milo peti od fodniga dtte, fe Ipokorl, ino je velika fvetniza. Koliko sgublenih dtifh le tudi med nami Ikos poflu- fhanje fveli i naukov is grefhniga fpanja sbudi, ko¬ liko shaloftnih ferz lkos lepe peline rasvefeli, koli¬ ko isvelizhanfkiga nauka po /erkvah, lliolah ino političnih tovarfhijali llifhi! Sa vle to gluh revesh ne ve; njemu je vel shiv Ivet le tiha pufhava. Kako nehvaleshno s a tolike dobro¬ te delajo grefhniki, ki fvoje ulite a dobrintu nauku saplrajo, flabo fvete (rate) pa poflufhajo, uto « fvojirn p o 11 ulta in dufho vinorijo ! — Kakor |. e Kva sapelivo k a.'.ho poflufhala, tebe, mosha ino vel Doj sarod netrezhen ftorila: tako nefrezlmo poftu- 104 fhajo lieTpametni fantje ino deklize sapelivzov go- Ijufne befede , dokler jim zhido ved ogluihijo, ino jih ob nedolshnod perpravijo. c Slabi kridjani be- fedvanje fpazbenili neverzov tako dolgo poflufhajo, de Tvojo vero sgubijo; — nadavljajo Tvoje uihefa hudobnim opravlivzam ino laslmivzam, ino fe vfih teli ptujih grehov delesline ftorijo. Sa to opominja moder t Sirah: „Sagradi s’ ternjam Tvoje ufliela, nikar hudobniga jesika ne poflufnaj. <<: (,Sir. 28, 28.) Ravno tako nehvaleshno delajo tudi ljudje, ki Tvoje u f h e T a dobrim naukam sapi rajo, de jim isvelizhanfko opominjanje v’ ferze ne pride. Podobni To terdovratnim Judam, ki To Ti uha inafhili, de bi refnize ne zhuli, katero je Tv. t Shtefan njim osnanoval. Koliko jih je med nami, kteri bi prasne kvante dni ino nozlii poflu- Thali ; alj fvetih pogovorov jili hitro ufnefa bolijo- Ravno takim JesuT pravi: „Kdor je is Boga, boslijo befedo polTuTha; sa to vi tajide ne poflufhate, ker is Roga uide.« (Jan. 8, 47 ) Takim ne bojo sdrave ufhefa v’ isvelizhanje , ampak v’ pogublenje, sakaj• „Njih ferze je olerpno; s' ozlimi ne vidijo, i> 10 s uiheTami ne TliThijo, ino s’ Terzam ne saftopijo fe ne preobernejo.“ (Djanj. Ap. 28, 27.) — O taK sapirajmo fkerbno fvoje ufhefa vfim sapelivim i' 10 pohujfhlivim pogovoram, poflufhajmo radi i s ^ e ' lizhanfki glaf boshjiga nauka. „,Srezhne fo vall' e ufhefa, ker flifhijo, kar je veliko prerokov ino p r ® vizlinih shelelo Tlifhati, ino nifo flifhali(Mat. 13, 16, 17.) befede vezhniga shivlenja. f° ‘ r « h pervih poziiutkih bres fhtevil* dobrot is rok Ozhefa nebeThkiga imamo: tako tud' duhamo s’ Tvojim drugih shlahnih rezili; 6 ° no Tam difliave okufhamo lepih roshi* blage ino sdra. t _ jedi s Tvojimi udarni, ino savsliivamo po vfih ndi' 1 1 vojiga trupla neisrezheno veliko vefelja. K®' 1111 to je tajidih pet talentov, uzhi Tv. Gregor, Katere je gofpod nam Tvojim hlapzam dal, de bi s’ t 1 ! 1 ! 1 ' niociro kupzhovali, ino Ti saTlushili vezhno shivlenje. III. VTe je vfigamogozhen dvafnik modro ’ 1 . a ^ e Jp bratje in Tedre moje! nar slilalmej pa " a IC 105 ino njegovih pet pozhutkov. O ravnajmo tudi mi s’ Tvojimi pozhulki tak6, cle nam ne bojo udje pogublenja, ampak udje vezhniga svelizhanja! Ta¬ ko' bojo enkrat pile tamkaj v’ Tvetim raji naflie ufliela velelo petje vezhne zhafti, s’ trumoj angelj- fkoj hvalil nafli jesik fvojiga flvarnika, gledale vezhno luzh naflie ozhi, ino mi velizhaftvo savshivali, ki ga ne vidilo nobeno oko, ne flifhalo uho, ino fhe nobeno zhlovefhko ferze obzhutilo. Amen. * XVI. Dvanajfta nedelja po binkofhtih. Od nar vezhi sapovedi kerfhanfke ljubesni. Evangelj od vfmilcniga ,■ Samarijana . Luk. 10, 23 — 37. T ■*~“e dve rezki Borite ljudi gotovo frezhne: ljubesn do Boga, ino do fvojiga blishniga. Kedar med ljudmi prava ljubesn vgafne , neb6 ino semlja sha- lujeta. Taka Te je na fveti godila, preden je JesuT uzhiti sazhel, ino vfiga sadershanja pervo, nar vezhi sapoved, ktero je Bog she nekdaj po Mojsefu dal, Tpet ponovil, rekozh: Ljubi Boga zhres vfe, in fvojiga blishniga kakor Tam febe: kar mio ravno v’ Iv. evangelji saflifhali. I. . 23—-“24. Zhres vfe velika frezha je sa naC ultjane, de fino v’ fveti kerfhanfki veri rojeni, mo poduzheni v pravim fposnanji boshjim; alj filo abo nu to vojo frezho fposnamo. — Kakor jetniki po Ivojim odrefheniku milo sdihujejo, ino sapufhe- 11 °hozi fvojiga ozheta sheljno zhakajo : tako ferzhno 10G Jo skeleli preroki iuo fveti kralji v’ ftarirn sakoni obljiibleniga nzhenika ino isvellzharja. „Rofite nebefa pravizhniga, fo vpili, odpri fe semlja, ino nam rodi MoTija;" alj nifo vzhakali njegovih dni na senilji. Sa to Jesut fvoje uzlienze Irezhne Ilovi, ki njegove nauke poflufhajo, nja boshje dela gle¬ dajo, pa tudi v’ fvojiin ferzu ohranejo. To je fre- zha, ki je nifo kralji ino preroki imeli; imeli fo jo apoftelni, imamo jo tudi mi, ker fe nam njegovi nauki raslngnm, ino njegovi zhudeshi osnanujejo. V. 25—28. V’ prevsetnim 1‘erzi gnada bosbja ne prebiva, ino napuhnjene glavo fe boshji nauki ne primejo. Bog je vfe to prevsetnim inodrijanani sakrll, ino je ponishnim rasodel; sakaj takih je nebefnko kraljehvo. — ( S liti mani fariseji ino uzheni pifmouki fo tudi Jesufa poflufnali, ino gledali nje¬ govo zhudeshe; alj njih prevsetno 1’erze ni hotlo njegovih naukov pofnemati, ne fhtimana njihova glava tajiftih vervati. Ifkali fo lamo njegov nauk per ljudeh oh pofhtenje djati. Takih eden je bi pifmouk, uzhenik Judovfke poftave, od kateriga Iv. evangelj govori. — Ni mu bilo po volji, deJC' suf Ivoje pofluChavze toliko Irezhne hvali. Je» u 11 ponishati ino uzhenzam velelje Ikaliti, njega P° fkufi, rekozh: „Uzhenik ! zhe fi nam v’ refnizi to liko frezho pernefil, kakor pravifh. povej mi vul ^ der, kaj mi je floriti, de bom svelizhan ? sa l' al med nami veliko prepiramo .“ Kar je pilmctuk p hinavfko baral, to je Bog vlakimu zhlovekuv l eC vtifni!, ino tudi v’ ftarirn sakoni ozhitno sapove^a- Tariseji fo to sapoved na zheli v* enim remenzi pifano nofili, naj bi nje ne posabili; iuo te u/ ’ mosh bi nje vedil ne bil? — Jesul beTedo ohe r k|J ino pifmouka prime, rekozh: „ Ako fi ti u j' v > Iv. pilina , kako pa berefh nar pervo sapoy el j ^ poftavi sapilano Mosh mu mora odgovoriti, kor fv. pifmo pravi: „Ljubi Gofpoda fvojiga bolj kakor vfe, kar tvoje ferze posheli, kar j dufha ljubiti premore, s’ vfim persadevanjam du ino telefne mozlii, ino s’ enoj befedoj: y e v j e mifli ino shelje naj bojo v’ Boga obernjene,^ tvoje djanje ino nehanje po volji boshji raV j!n.; 0 r ljubi pa tudi fvoiiga blishniga (savolj Bog a _) ' L. 0 fain febe. c< — Vfe to je prekanjen farisej c 107 vedil, ino Jesuf ga je pohvalil, de je prav odgovo¬ ril; aij lamo vediti, pa ne (loriti, zhloveka ne is- velizlia; sato mu je na to Jesuf rekel: „Le flori tudi tak6, in bofh gotovo isveliz.han.* V. 21). 4 Shtimaniga moslia je bilo Tram, de bi fe nal Jesulu pofvariti, ino tako gladko odpraviti. t She drugo Jesufu poftavi, ker mu je perva fpodle- tela. „Kdo pa je moj blishni, je djal, naj bi ga ljubil, ko fam febe ?“ — Judje fo ljubili farnofvoje domazhe rojake, snanze ino prijatele. t Sovrashnike, ljudi ptuje vere ino drugih deshel nifo imeli sa fvoje blishnje. Polebno pa To jim bili ( Samarijani kakor tern v’peti, s’katerimi fo imeli savolj vere ino tempelna toliko fovrashtva ino prepira , de fhe go¬ vorili nifo s’ njimi. Take fovrashiti tudi pifmouk po tvojih fpazhenih mitlih ni imel sa greh. Ravno na to je fvojo sanko poflavil, ter je fam per febi djal: Zhe porezhe, de fo vfi ljudje, tudi neverniki, naflii blishni, fe bo Judam sameril; alj bo farne Jude sa blishne fposnal, bo ptujze rasshalil, kate¬ rih je tudi veliko sa Jesufam hodilo. - V. 30. Jesuf mu shivo podobo v’ šali priliki od vfmileniga Samarijana pokashe, ga lepo, de iiiz.li lepfhi, perfili refnizo fposnati, de fo vfi 1 udje njegovi blishni, ino famiga febe obfoditi, de ne mifli prav. Perpoveduje mu: „Neki zhlovek, Ju- dovfke vere ino deshele rojak, fe je is Jerusalema, poglavitniga meda, v’ odleshno nteflo Jeriho fkos nevarno pufhavo podal, ino je po poti med rasboj- nike prifhel, katerih je v’tem kraji filo veliko bilo, ki fo ga pobili, oropali, ino le malo shiviga sa zeldoj leshati puflili. — Kdo bi fe tolikiga liro mak a \ f inertnih teshavah ne vfmilil? In vender, poglej, duhovnik Judovfke vere nierao pride, ga pogleda, alj lae hitre e metno nja fvoj pot odkimuje. Sa npm dojde levit, duhovfkih flushavnikov eden (ki o v tem pel ni llregli), f e revesha sgrosl, pa tudi sa per vi m hitro poflopi. Nobeden teh dvn, per Ju- ! 1 V1 u 'p z jdlanih moshov, fe ni vboshza vfmilil, ?-‘ l ni sa vopga blishniga fposnal, zhe je bil ravno omak dom a/.h zhlovek. - Sadnizh pride Sama- j.ni, zi ovek ptuje vere ino druge deshele; ino r • i raVI1 |° v ! ta ^, e J) u di sanizhujete, fe mu jevafh ja vender le vfmilil, Ori ne gleda samude, ne 10S potrofhka, fe tudi rasbojnikov ne boji, ino vet vfmileniga ferza firomaku rane s’ jefiham ismije, s’ oljarn pomashe, jih obeske, ga ua fvoje shivinzhe pofadi, gre pefhez polek njega, ino ga na pervo goftivnizo (kerzhmo, ofhterijo, taberno) fpravi, ino mu s’ vfim poftreshe. — Kedar fe drugi den dalej odpravi, sa njega plazha, naro/.hi goftivnikusa njega Ikerbeti, ter mu obljubi nasaj grede vfe poveruiti, kar bo sa-nj potrofhil — ,,Kdo teli treh, vpraflia fariseja Jesuf, je tega firomaka sa fvojiga blishniga fposnal ? c< Pifmouk je mogel fposnati, de ne duhovn, ne levit, zhe fta ravno domazha bila, temuzh ptuj 'Samarijan. Ino Jesuf ga lepo odpravi, rekozh: j,Idi, ino tudi tak blishen bodi. Ne glej na vero, ne deshele, ne saanja, ne fovrashtva, ampak po¬ magaj reveshu, ki tvoje pomozhi potrebuje: tako bofii fvojiga blishniga ljubil." Saflifhal je farisej fvoj potreben nauk, ino e omolknil; saflifhali fmo ga tudi mi: de bi ga' e svefto dopolnili, ino vefelili fe fvojiga ncfkonzhno modriga, prcljubesniviga uzhenika! II. Veliko frezho, katero fo uzhenzi imeli, viditi ino njega poflufliati, imamo krifljaai tud: n1 ^ Tudi mi poflufliamo njegove nauke, beremo njego' zhudeshe, iuo savshivamo isvelizhanfke blago 1111 * 0 ali gnade, ki jih je nam v’ fvoji fveti zerkvi sa|0 ftil. j^Srezhni fo, kteri nifo vidili, ino fo verva j - (Jan. 20, 20.) — Pa tudi nam, kakor farisejn, boH uzhenik veli: „Ljubite Boga zhres vfe savolj 11 J famiga, ino fvojiga blishniga savolj Boga kakor mi febe; ftorite to, in hote zhafno ino vez frezhno shiveli." 1. Boga ljubiti je vfakimu lehko^ njega prav fp os nav a. Nobeno slato nl „ lepo, kakor Bog, ki ga je vllvaril; nobeno ^ ni tako dobro, kakor dober je Bog, ki ga j® „Koder ti hodifh, o Gofpod! klizhe brurnen 1 kaple obilnoft, s’ radotljoj ali s’ vefeljain fe j. opafajo ; po gorah fe pafejo ovze, ino shito 11 ni doline." (Pf. 61, 10.) — Vfe, kar fmo tnOj. mo, je ljubesui boshje dar. — Njegovopretj u 105 ) vo velizhaftvo; njegova fveta previdnoft, ki po ozlietovo sa nat fkerbi; njegova modroft, ki nat tako zliudno vlada: vfe njegove boshje laftnofti nam osnanujejo njegovo ljubesn, ino naf vabijo, njega sa- volj njegovih nefkonzhnih popolnomofti ljubiti. — Vlaka svesda, ki nam fveti; tudi fapa, ktero poje¬ mamo; mati semlja, ki naf redi; lepe rosite, ki jo lepfhajo; shlahno drevje, ki po njej rafte; ljuba voda, ki jo pomaka; letvine, dlievi ino nozhi, nebo ino semlja: vfe nam osnanuje boshjo ljubesn, ino naf vabi, Boga ljubiti savolj njegove prevelike dobrote. — Nafha dufha s’ fvojoj pametjoj ino sa- (lopnoftjoj, ki je vltvarjena po njegovi podobi; na- flie telo, vfi njegovi udi ino shilize, ki jih je tako zliudno vftvari); vfe dobrote, ki jih savshive : vfe osnanuje boshjo ljubesn, ino naf vabi, njega ljubiti savolj njegovih nam podeljenih dobrot. — Pofebno pa njegova fveta vera, ki naf uzhi ino isvelizhuje; fveti krish boshjiga ,Sina, na katerim naf je odre- fhil; njegove fvete sapovedi, ki naf frezhne ftorijo; njegovi tempelni, v’ katere naf $b#i'a, kakor ozhe otroke v' fvojo hifho; fveti sakramenti, fkos katere nat pofvezhuje: vfe osnanuje boshjo ljubesn; vfe naf njega ljubiti uzhi, savolj njegove nefkonzhne milofti. — Boshjo ljubesn prerokuje fonze po dne, ino luna po nozhi; žela semlja, na kateri Bog med nami prebiva; fvete nebefa, v’ katerih nam hozhe nafho ljubesn vekomaj plazhati; in tudi pekel, ki ga je vftvaril is ljubesni do naf, de bi hudobne, ki v’ ljubesni shiveti uozhejo, ocl dobrih lozhil; — vfe ftvari bres vfiga fhtevila naf vabijo, ljubiti fvojiga Boga. Ino nafhe ferze bi njega zhres vfe ne ljubilo? „Ljubimo Boga, faj naf je Bog poprej ljubil« (I. Jan. 4, 19.) 2. w Jes ljubim fvojiga Boga,« tako kriftjanov veliko govori, alj malo jih v’ djanji pravo j u b e sn pokaš h e. — Perva prizba prave ljubesni boshje nam more biti, de is gorezhiga ferza she- limo ino ftoruno, kar Bogu dopade, ino sanizhuje- nio, Kar Log sanizhuje, ino fe nizhefar bolj ne tojimo , kakor njega shaliti. ,,Kdor dopolni moje sapovedi, pravi Jesuf, on je, ki mene ljubi.« (Jan. 21.) Ino fv. Janes uzhi: M To je ljubesn boshja, 'e njegove sapovedi dershimo!« (I. Jan. 5,3.) 110 Dufha, ki Boga prav ljubi, po njem hrepeni, ino fe nar bolj grelia boji, ki bi jo lozhil boshje ljubesni, .Serze, ki shivo ljubi 1'vojiga Boga, bi rado vfe ierza s’ ljubesnjoj boshjoj vnelo, is ljubesni vfe pre- terpflčlo, tudi nar hujfhi martre ino fmert. ,,Ti li naf sa febe vflvaril, ino nepokojno je nafhe ferze, dokler ne poz.hiva v’ tebi, o Bog!" ( t Sv. Avgufhtin.) ,,Kaj imamo v’ nebefih bres tebe, ino kaj hozbemo na semlji kakor tebe." (Pf. 72, 25 ) 3. Befnizhen porok prave ljubesni boshje nam more biti drugizh: ljubesn blishniga, de lju¬ bimo vfe fvoje brate ino feftre savolj Boga, kakor farni febe „Kdor pravi, de ljubi Boga, "pa fovra- shi fvojiga blishniga, je lashnivez, ino per njem ni refnize. Sakaj kdor fvojiga brata ne ljubi, kateriga vidi, kako samore Boga ljubiti, kteriga ne vidi? Ino to sapoved imamo od Boga , de kdor Boga ljubi, more tudi ljubiti fvojiga brata. (I. Jan 4, 20. 21.) — Vil fmo otrozi Ozheta nebefhkiga; inu ljubesn med nami je nebefhki paf, ki naf objema. "VTi fmo bratje ino feftre Jesufa Kriftufa, ino ljubesn blishniga je shivo 6namenje nafhe kerfhanfke shlahte. O kako frezhna bi bila vfaka shlahta, naj bi v ljubesni med^feboj shivela ; vfaka hifha — fofeflm^ deshela bi v’ ljubesni bila isvoljena hifha veselja bres vfe sbalofti ino fovrashtva. — Alj nebefhki pa! kerfiianike ljubesni je med nami ftrafhno rastergant snamenje tajifte je fkoro is nafhih ferz isbrifan?. " ^ Lashnivi prijatli fvojim prijatlam ljubesn ponujal 0 ' de jih loshej golfajo, Mladenzhi ino deklize k ¥ besn perfegajo, de en drugiga v’ greh sape‘j°)°' O fveta ljubesn, ti nebefhka hzher, kolika fe tvojimu imenu per nezhifiih , rasujsdanih lj ude godi, ki pravijo, de fe ljubijo! To ni ljubesn, a' 11 ; pak nar gerfhi fovrashtvo. „Ljubesn ni nevofbh'' 3 ’ kar ni pofhteno, tega ne delaj ne ifhe fvojiga " 0 ' bizhka. Krivize fe ne vefeli, ampak le reW ze ' (I. Kor. 13, 1.) .. j Dela ljubesni fe den denafhni le takim ft° r !j e) | ki jih nar manj potrebujejo. Kaj naf kaki im? 11 ’ gofpod kaj poprofi, sa veliko zhaft fi fbj®l 0 ^ llU njega poflushiti; naj naf pa kak firomak v’ 1111 boshjim poprofi, ga po navadi odpravimo, „Bog ti pomagaj!" Alj ne vemo, kaj je ot)l > 111 •Tesuf: „Karkoli enimu mojih nar manjfhih bratov do rite, to fto meni ftorili.« (Mat. 25, 40.) Zhe bogatin kake pomozhi potrebuje, vfaki je hitro per- pravlen njemu floriti, kar posheli, ker fe lepiga plazhila sanafha; revesha fe pa vfaki rad snebi, ter ne pomifli, de kupiza (kosarz) mersle vodefvo- jiga plazhila sgubila ne bo. (Mat. 10, 42.) Koliko firot med nami po nafhi pomozhi fvoje roke ftega, ino mi s' malopridnim farisejam baramo: „Kdo je nafh blishni ?« O ne posabirno lepe prilike od vfmi- leniga t Samarijana , ki naf tako shivo fvojiga blishniga ljubiti uzhi! , 4. Ljubiti mormo nar pervizh fzer fvojo shlahto, prijatle ino snanza, pa tudi vfe ljudi, zelo fvoje fovrashnike. Ljubiti mormo ne le s’ befe- doj, ampak v’ djanji ino v’ refnizi. (I.Jan. 3, 18.) „Ako fta brat ino fellra gola, ino vfakda- njiga shivesha potrebujeta, rezhe jima pak kdo is med vaf: Pojd’ta v'miri, ogrejta fe, ino najejta fe; vi bi pak jima ne dali, kar sa telo potrebujeta, kaj bi pomagalo?" (Jak. 2, 15. 16.) „Ljubesn, kjer je, velike rezhi flori; ako jih ne flori, ni ljubesn.« ( ( Sv. Gregor.) „Yera bres dobrih del je mertva; konez nafhe vere je ljubesn.« (L Tim. 1, 5.) — e . Zhe ne savdlj ljudi, dajajmo hvalo savdlj bog kteri hvaleshnoft ljubi. , a; V. 19. Kakor fe nehvaleshnik prijetih “° nevredniga flori, ino prihodne sapravi; tako H' leshno ferze prijete dobrote poterdi, ino p rl,i g a , naklone. Ljubesnivo je tudi Jesuf hvaleshmg a ‘ y0 marijana odpravil, rekozh: „Le vftani * n0 re 115 fvoj pot hodi; Kakor Ti verval ino saupal, Te ti je shodilo." Glejte. tako ljuba je hvaleshnoft Bogu ino dobrim ljudem. II. Dve rezhi fte nam pred v Tim drugim nar vezli krive, de naf nefkonzhno dobrotliv Bog ne vflifhU flabo, maloverno saupanje, preden prejme¬ mo , ino n e h v a 1 e s h n o ft po prijetih do¬ brotah. 4 Serzhno saupanje k’ dobrotnikam vrata odpira, ino hvaleslinoft nam odperte dershi; kdor fi pa enkrat fkos nehvaleshnoft vrata sapre, teshko ali nikdar vezh Te mu ne bojo odperle. Satorej, O zhlovek! ki fi na seinlji reven berazh, naj lepa salivala plazhuje sa tebe per Bogu ino dobrih lju¬ deh, kar poveruiti fam ne samorefh. Hvalo Bogii dajati samorefh, alj poverniti dobrot ne premorefh* Zhe pa hozhefh hvaleshn biti: 1. ,S p o s n a j prijete dobrote; ne h^ali fam tebe , ampak njega, ki telii jih da. „Kaj imafh, de bi ne bil prijel ? Ako fi pa prijel, kaj fe hva* lifh, ko bi ne bil prijel ?“ (I. Kor. 4, 7.) — Kaj bi bil, mladenzh! ki Ijubiga sdravja kipifh , ako bi dober Bog tebi ne bil fkerbnih ftarfhov dal, ki fe tebe lepo isredili ? Bil bi savershena ftvar, ali pa prah in pepel. — Kaj bi bil kriftjan bres boshjiga nauka na semlji? jSefrezlma divjazhina bres pra- vizhniga fposnanja, nar nefrezhnifhi ftvar. — Kaj bi bilo tvoje polje, kaj tvoje vinfke gore, o kinet! zhe bi jih Ozhe nebefhki ne blagoflovil, ino hudes vjiine ne varval? Nerodovita pulhava, vef sapufhen shaloften kraj Poflufhaj, kako ljubesnivo te fv* pifmo k’ hvaleshnofti opominja, rekdzh: „Kedar fe bofh najedil, verle hifhe posidal, ino v’ njih pre¬ bival ; ali kedar bolh zhede goved ino ovz, obilne* frebra ino slata , ino vfiga sadofti imel, glej* de fe tvoje ferze ne prevseme, ino ti ne posabifh Go- fpoda Ivojiga Boga. Ne de bi v’ fvojim ferzrt rekel: moja terdnoft ino mojih rok mozh je meni vfe to perdobila, ampak de pomnifh Gofpoda fvo- jiga Boga. Ako pa bofli njega posabil* tebi naprej Povem, de bofh zelo konez vsel« (V. Mojs. 9, 19.) — Hozhefh hvaleshen biti: : llG 2. Ob ra zli a j v’ dobro prijete dobrote, — Bog je tebi, o zhlovek! shivlenje dal, debi Bogu v’ zbali, ino Tebi v’ isvelizhanje slovel, Ako pa grefhnik Bogu nezhalt delafh, ino lam febe gu- bllh, fi nar gerji nehvaleshnik vlili llvari, katere vfo velizhaftvo boshje povifhujejo, ino tvoj namen do- feshejo. — Bog je tebi,mladenzh! sdravo telo, velelo ferze ino prebrlfano glavo dal, naj bi fe v’ fvoji mladolli potrebnih naukov nauzhil, fvoje ferze s' shlahnimi lallnoftimi olepfhal, ino fi olkerbel velele ftare dni. Zhe pa fvoje mlade dni v’lenobi tratili, fvoje sdravje ino vefelje v’ nezhiftolli ino v' rasujs- danim sadershanji topifh, fvoje shivlenje krajfhafb, ino fi shalofino ftaroft perpravljafh: o kako uehva- leshno kradefh, kakor hudoben fin, fvojimu Ozhettt drage dni, ino febi saupane daril Vfe ti more sa tega del on odvseti, de le pogubil ne bofh. — T e " bi, o kriltjan! je Bog zhafniga premoshenja dah de bi fam febi, pa tudi drugim pomagal, Zhe pa ti fvoje blago v’ f-hrambe saklepafh . vbogini ferze ino vrata sapirafh, ali pa le fam febe, kakor po- shrefhen bogatin, od kteriga fv. evangelj govork debelo goUifh, dokler vbogi Lazar pred tvoji' 11 pragatn sdihuje; ali zhe ti po golllvnizah pijanzho; vafh, ino v’ gerdih tovarfnijah sapravljafh, sbeni ino otrokam pa berafhko palzo v’ roke podajaj 11 - o koliki nehvaleshnik fi Gofpodu nebdf ino semlj®* biti sa vfe, kar glefhtafb, hvaleshen fvojimu B°o j 3. t S to ri dobro s’ prijetimi dobrota^ v’ imeni b o s h j i m tudi drugim 1 j u d e m- Vfe dobro pride od Boga, od Ozheta luzhi; a) . fkos dobre ljudi fvoje dobrote deli. Vfaki dares ^ dobrodarn zhlovek je dobrotliva roka boshja- Revesh profi Boga, naj mu v’ nadloge Bog fe mu fzer vidama ne perkashe, pa jj prijatela, ki mu perllopi. — Bolnik sdihuje in ° pjim sa sdravje Boga; Bog po navadi zhudesha s ne flori, pa njemu da sdravnika, njega u® P^nik sdravilo napelja, ino ga frezhno osdravi. — _ vezhkrat milo sdihuje, de bi ga vftnilen gublenja refhib Bog ga fzer bres pokor* T be sa fvojiga hifhnika pollavi bi hifhovanie. odvsel: sakaj *ll Ca 11 ? •vseli ne more, alj pofhle mu hudo bolesii, ki ga fpokori; mu da flifhati dobriga uzhenika, ki ga sbudi; mu da najti praviga fpovednika, do ga na isvelizhaniko pot perpelja. — Kdo samore vfe dobrote prehiteti, ki jih je po dobrih ljudeh od vfmileniga Ozheta jfrijel ? Kdo fe je pa tudi sa vfe vredno sahvalil? O le s’ vefelim ferzam flori dru¬ gim to, kar fo drugi tebi ftorili: ta je prava sahva- la! — Sa vle prijete dobrote: 4. P o kas hi ozhitno v’ prizho fveta Tvojo sahvalo Bogu ino dobrim ljudem v’ befedi ino v’ djanji. — Profiti The ljudje dobro snajo; alj sahvaliti fe flabo vejo. Kedarhuda fuflia pride, ino fe po desheli vfe fufbi, kriftjaiii ne posabijo moliti, od zerkve do zerkve v’ prozefji hoditi, de bi jim dobur Bog polilevniga deska dal. Ozhe nebefhki jih vflifhi, odpre nebo, jim polje ino vinograde, travnike ino verte obilno pomozhi, ino jim blago ozhitno pomnoshi. Alj sa vfe .to -no¬ bene sahvale ne vidimo, The ozhenafha ne• flifhi-irto vezhkrat moliti sa toliko boshjo dobroto. Ino zhe ravno per eni fari k’ kouzu leta sahvaluo nedeljo obhajajo, Boga fploh vezh rasshalijo, kakdr pa hvalijo: rajajo, pijanzhvajo, iu fe tepo. Taka fe Bogu godi, taka v lem drugim dobrim ljudem. —- Kako uehvaleshni fte vi otrozi Tvojim ftarifham v ki fkos Tvoje flabo sadershanje njih fivo glavo pod semljo fpravljato, dokler lo oni vaf isredili. Tudi vi fe bote poftaraii, ino vafhi laftni otrozi bojo fedemkrat hujfni s’ vami delali. — Nehvaleshnikl fte vi flabi fofedje, ki pofojeniga ne odrajtujete; — vi lashnivi dolshniki, ki v’ sajem vsetiga nikdar po- verniti ne niiflite: vi podirate dobrotnike febi iu drugim, ino fi ftrafhno fhibo farni Tpletate s’ fvcjo' gerdoj nehvaleshnoftjoj, sakaj: „Kdor dobro s’ hu¬ dim povrazhuje, tiftega bifhe fe hudo nikdar ognilo ne bo« (Prip. 17, 13.) Gerda je vlaka pregreha, alj nar gerfhi med vhnu je nehvaleshnoft; ona dobro s’ hudi in vra- zhuje, ino je mati vfih hudobij. Nehvaleshnik vlazhi mater sa la.e, — fuva ozlieta zhres prag; nebvalesh- ! Ui l e f° vras h*ukam Jesufa isdal, ino nehvaleshniki to njega na krishu vinorili. — Ti fzer porezbefh : »h-aj takiga mlim ftoril, in ne ftorim « Zhe pa ti 118 sazhnefh fvojim ftarifham befedvati, ker bi naj k livaleslinofti molzhal, bofh hitro posabil, kaj je fin ozhetu dolshen. Ako fe fofed fofeda sogibafh, ki je tebi pofodil ali dobro floril, tudi njega obrekvati ino po krivim toshovaii hitro perpravlen bofh, - O satorej: Bodite v’ vfih rezReh hvaleshni; sakaj ta je fkos kerfhanfko vero nam osnanvana volja pošilja. III. JSedela je ob lepim poletnim dnevi bogabo- jezha hzher na pragi Tvoje borne ozhetove hifhe. Pridno je delala, in lepo pela hvalno pel eni od boshjih dobrot, Shlahen mladenzh memo pride, » sa bajtizoj v' fenzi pozhiva, in lepo petje dolgo pollufha, kako vboga deviza Boga toliko hvali, ka¬ kor bi med vfemi na semlji nar bogatejfhi bila. Nje hvaleshnofl nui tako dopade, de deklico na¬ govori : „Kaj toliko hvalifh, dekliza moja, l v0 , |1 ^f ( Boga; faj fi le vboshna, ino revniga ftanu hzher. . w „Naj fim ravno vboga, ino revniga ozheta imant, vender lim dolshua hvaliti fvojiga ^Stvarnika, ki ' lie ' toliko dobriga daja, kolikor komu na fveti d atl s more, Vflvaril je mene po Tvoji podobi, _mi j e P met dal, mo v’ Tvoje kraljeftvo poklizal, ino m 1 P f moji Tmerti bo vrata vezhniga vefelja odperl. . 1 mi ni zhaTniga premosjhenja dal 5 pa mi £ a ^ lehko da, zhe bi meni v’ isvelizhanje bilo- tudi sa vbosbtvo ga rada salivalim, sakaj 011 velik boshji dar, ki me veliko fkerbl, ino g re pyarje.* K I, u Tolika livaleshnoft pofhtene devize mlade zhres vTe dopade. Na ravnoft ozheta' popi’ 0 *’ 0 mu jo sa sheno da. „Kako bofh firotizo ] a h»e jemal, mu borni ozhe odgovori;- faj Te tebi si ^ ino bogate gofpodizhne ponujajo* — »„J es U u 0 va- ram sa shlahne, ne sa bogate; le hvaleshno, °j # bojezhe ferze sa Tvojo dobiti shclim.“ K —’ \-hit sJ fposnal dobriga seta, ino mu rad dobro hi jjj, sheno da. — Eno jutro ga v’ Tvojo hiflizo P ^ mu pokaslie veliko fkritiga Trelira ino , s . pravi: „Moj fin! vem, de fi moje hzheri je pa tudi ona je tebe vredna. Tukaj vidu 1 ’ 1 119 bogata ino shlabniga rodu. Ob zhafu voj Tke Cim te miren kraj sbeshal, iuo perpeljal Tvojo The le dve leti llaro hzher s’ Teboj. .Skrito Tim shivel, v’ liedolshnotli fiin jo isredil, ino hvaleshniga fer/a biti uzhil. Vsemi jo, ino njeno blago; boshji she- gen bodi s’ vama!" — Tako hvaleshno ferze Bog daruje; le per hvaleshnih ljudeh je prava fre/.ba doma. O bodimo hvaleshni, dufhe moje! sa vfe, kar nam dober Bog da. Redar juterna deniza na nebi perfveti, vezherniza permigla, ali slato fouze na poldne Hoji: vfelej s’ brumnim Davidam fvoje ferze povsdignimo, ino sapojmo hvalo, rekozli : »Hvali Gofpoda moja dulha! ino vfe, kar je v’ meni, hvali njegovo fvelo ime; hvali Gofpoda moja dufha! in ne posabi njegovih dobrot." (Pl. 102, 1 ) Amen. XVIII. ,Shtirinajfta nedelja po bi si¬ le o fli t i h. Od previdno fli boshje. Mhzhe ne more dvema sofpodama flushiti. Mat. 6, 2-4 — 33. 13 lagor liifhi, ki dobro mater ima; ona je žele hifhe frezha ino vefelje. Njeni otrozi ne bojo (Ira dali, ne drushina rastergana hodila; vfaki deiavez dobi o pravim zhali tvojo pravizo; ona ne posabi perviga hlapza, ne sadne pafterize : ona vfe frezime “ ori - Ravno tako frezhen je tudi vefolen fvet v’ P rev idnofti boshji. Ona, vefolna fkerb Ozheta nebeflikiga, je njegova mati, ki ne posabi zherva v prahi , ne ptize pod nebam, vfe ftvari ljubesuivo ( >naui ino shivi r pofebno pa sa zhloveka fkerbi; 120 kar nam ljubi Jesuf v’ denafhnim fv. evangelji tako lepo ino vefelo , de nizh bolj, raslaga, I. V. 24. Nikoli pridno ni, zhe je per eni hiflii vezh gofpodarjov , ki nifo ene rnifli. Pogollo eden sapove, kar drugi prepove; ino kdo bi sasnogel obema vflrezhi? — Ravno taka fe tudi nam na fveti rada godi, de ne vemo, komu bi ftregli, a' 10 fe nauka Jesufoviga prav ne dershinio. — bog je nafh pervi, nar vifhi gofpod, ki naf jesalebevftva- ril, naf ohrani, ino shivi; njemu flushiti je nami E erva, edina dolshnofl. Alj hudoben fvet s’fvoji® lagam ino vefeljam, od peklenfkiga fovrashnisa podpihvan, pogollo ponuja, kar Bog prepove, m° fili zhloveka fkos hudobno poshelenje v’ to, kar Bog ne dopufti. On fe punta soper Boga, mo hozhe naf fvoje flushavnike imeti, Mi pa bogui ino pofvetnimu blagu, kateriga Jesuf mamona im e ' nuje, flushiti ne moremo; ne Bogu svelli biti, m bogallvo po krivizi grabiti; ne sa nebefa fkerbek ino pa pregrefhno shiveti; ifkati, kar Bogu d°p* de, sravno pa floriti, kar hudoben fvet od nal p“ shell, „Dvema gofpodoma, pravi Jesuf, Bogu pregrefhnimu fvčtu, ne morete flushiti. Potrelm 1' dati sapeljivimu fvetu flovo, ali fe Bogu odpo' dati. Kaj hozhemo floriti? — , "V. 25—31. Veliko krilfjanov sa tega del v likih fkerbeh, in v’ nepokoji shivi. Bogu,P°kor biti veli sapoveduje; alj pofvetnih dobrot savs 1 zhlovefhko ferze posheluje, katerih mu preg re .. fvet toliko nudi. Bojijo fe Bogu sameriti, pofvetniga dobizhka sgubiti. „Kako fe bom s n toshuje krivizhen kupzhevavz, ako fi ne gt®. n (r0 jj Brani kaj perdobiti ? K — „Kaj bojo moji » imeli, fe isgovarja goljuf, zhe bi krivizhno vfe poverniti hotel ? c< — „Kaj bojo ljudje vprafha »apravlivz, naj bi bolj borno shiveti ^ ko fim navajen ? K i. t. d. Oj neumna fkerb, sa vfakiga zhloveka, pregrefhna sa vfakiga na! Kaj nam je mar sa fpazhen fvet, zhe flushbi Gofpoda zeliga fveta? Kakor fkerbe^ ltt fpodar dobre druskine ne sapufti, dokle r J 121 svetlo flushi, veliko manj Bog fvoje »vede flushav- nike. „Ne fkerbite, pravi Jesuf, dokler po volji boshji shivite, kaj bote jedli ali pili, s’ zhem fe oblazhili. On, ki vam je shivlenje dal, bo tudi vam la prevshitek fkerbel; on , ki je vltvaril telo , vam tudi Orehe ino oblazhila dati ne bo po'sa‘bil; laj je shivlenje vezh vredno, ko shivesh, hm telo vezh velja, ko njegova obleka. K Zhlovek je krona vfiga ftvarjenja; in kedar Bog nar manjflii ftvari ohrani, kako bi zbloveka sapuftil ? „Poglejte, govori Jesuf na dalej, drobne plize podnebam; nimajo polja, nimajo shitniz, in vender vdelo slavijo: Ozhe nebefhki sa nje fkerbi. Alj nifte vi vezh vredni od ptiz, ki fe jih pet sa dva belizha (drob- nizha) kupi ? — Ino kaj vam hafne ali nuza pre¬ velika fkerb sa zhafno ino pofvetno? Kakor fi ne more nobeden vaf fvojiga shivota nategniti, de bi sa en komdlz ali laket bil dalji, ko je: tako fi tudi shivlenja fkos nefpametuo fkerb podaljfhal ne bo, pazh hitrej perkrajfhal. K — Premehko ino ofladno shivlenje fniert hitrej persove ; ino s’ vfim premo- shenjam fveta fe fmert sa eno minuto podkupiti lie da: sakaj bi prevezh sa vfe to fkerbeli? V. 28 — 32. Kakor sa shivesh, fi tudi sa obla- zhilo prevezh glave ne belite Poglejte lil je na polji, kako fo lepo oblezhene ; zhe ravno farne nje fhivajo, jih Ozhe nebefhki vender takb fivno ob- lazhi, de .Salomon, nar bogatejfhi Israelfki kralj, kteriga velizhaftvo je prifhla samorfka kraljiza gle¬ dat ino fe mu zhudit, ni tako zhedno oblezhen bil, kakor shlahen limbar v’ tvojim zvetji. Koliko vezli "velja zhlovek, ki ima nevmerjczho dufho, od take trave na polji 1 Limbar sjulraj zveti , fe ppkhii sve- zher, ino drugo jutro she fuh i’pezhi sgori ; zhlo¬ vek bo pa vekomaj shivel, ho Bog bi ga ne ob- lazhil? — Vi maloverne dufhe, ki neprenehama sdihujete: kai bomo sazheli, tako shiveli ? vi fvo¬ jiga dobriga Ozheta v’ nebelih Ve posnate; miflite, govorite ino delate ko nevernki, ki Boga ne pO- snajo, ino fe le na pofvetno ianafhajo. Vi vezhi del ne vetle, kaj vam v’ dobro Bushi, Ozhe ne- befhk 1 pa ve; s’ vfim potrebrim vaf bo o pravim zhafi previdtl.« Oh kako vefjle fo te Jesufove slate befede sa vfe shaloftne, sapufhene, revne 122 1'irote! — On vfigamogozben, nar dobrotllvlhi Ozhe dobro ve, zheTar mi je potreba. On, ki ptizhize shivi, ino bele lilje oblazhi, tudi meni sa shivesh, obleko ino ftreho fkerbi: sakaj bi shaloval! — Tako rezi, fi potolaslii fvoje ferze, ino obrifhi folsne ozhi! Y. 33. Kriftuf prepoveduje nefpametno pofvetno fkerb, ker nam ona nizh ne pomaga, temuzh le Ihkodje; alj on ne perporozha lenobe, ne pre- dersniga saupanja v’ boshjo pomozh, de bi bres fkerbi sapravljali, ino pa krisham roke dershali, rekozh : t Saj bog sa naf fkerbi. — „Kdor nozhe de¬ lati, naj tudi ne je. K (II. Tef. 3, 10.) Nafha fkerb sa zhafno more biti podloshna ozhetni fkerbi prc- vidnofti boshje. Sa to nam Jesuf slat nauk perpo- rozhi: Wi Skerbite pred vfem drugim sa boshje kra- ljeftvo. (Boga prav fposnavati, njegove sapovedi svefto dopolnovati, dolslinofti fvojiga ftana ftoriti.) Po fvojim Bani pridno delajte, ino pravi.zhuo shi- vite, de fi nebefhko kraljeftvo flushite. Ako to ft<*' rite, fie svefli flushavniki boshji, ino bati fe vanl ni, de bi kaj piti ino jelli, flrehe ino oblazhila ne imeli; vfe to vam bo od Ozheta nebefhkiga naver- sheno. 4 * — To je shivlenja prava kerfhanfka modrol*- fkerbeti nar pervizh sa isvelizbanje fvoje dun* e ’ ifkati boshjiga kraljeftva, ino njegove pravize; k* 10 fi tega fvefti, nam tudi sa nafhe truplo potrebmg 3 pomankovalo ne bo. Previdnoft boshja sa naf fk elbt ' II. Zhe fe per liifhi veliko sdihuje, ino ljudje slmjejo, de fe jim ,'labo godi, tako pravimo, de flaba gofpodar in sofpoclinja, ki nobene pravde veta; ali fo pa rasvajeni, prevsetni ljudje, kter^ ni vftrezhi. — Vej fvet je poln toshvanja, de flabi zhafi, liudobr.i ljudje i. t. d. Bog j e . v f J e fveta gofpodar: di bomo mar njega, ali fan >' 1 dolshili ? O ljube dufhel mi bi toliko ne tos“' naj bi previdnoft loshjo, ino pa pregrefbno f>®P , e nafho bolj fp osna’ali. — Dvojna pregre» a ' r kriva, de ljudje tolikokrat, in tak6 neumno s k 4 previdnoft boshjo mermrajo: v’ dobrota * ^ Boga posabijo, grefhijo, ino ga perm*! 0 * 123 ftrahovati, de bi fe ne pogubili; v’ nadlogah premalo v’ previdnoft boshjo saupajo, ki jih sa to nekoliko terpeti pufti, de bi jih isve- lizhal. — Kar fveta previdnoft boshja ftori, vfe prav naredi, naj nam dobro daja, ali hudo pofhilja; to vezbno refnizo nam prizhata nebo im» semlja, nam kashejo vle ftvari, polebno pa nafhe shivlenje. 1. Preljubesnivo Ikerb Ozheta nebefhkiga nam osnanuje fonze romeno, ki ob sjuterni sarji is sag6r perfije; — fvetla luna, ktera na vezher pri- jasno is sa hribov perplava; — bres fhtevila veli¬ ko svesd, ki fe tolikajn lepo na zhiftim nebi vtrinjajo; — osnanuje ptiza, ktera pod Ihirokim nebam leta, pa tudi velika riba, ki fe v’ dnu neismerjeniga morja vali. — Previdnoft boshjo nam osnanuje ftrafhen lev v’ pufhavi, pred katerim fe vle sverine trefejo ino beshijo , pa tudi mali zhervizhek, ki fe v’ prahu gible, ino kaplize juterne role napije; osnanuje nam vifoka fnire- ka in kofhat nraft, pa tudi vfak mahek, ki zherno semljo pokriva; fhe lepfhi nam jo kashe vlako sernze, ki fe v’ semljo vershe, sgnije, fpet oseleni, ino veliko shlahniga fadu obrodi. — Gro¬ sovimi blifk, ki fkos oblake fhviga, ftrafhni grom, ki maja nebefhki ftrop, pa "tudi hladni v e ter z, ki po poldne prijetno pilila: vle nam osnanuje, de Ozhe nebefhki sa vfe fkerbi, in kar ftori, vle prav naredi. Tudi s’ teboj, o zhlovek, bo vfe prav ftoril. „Prafhaj shivino, ino te bo uzhila; ptize pod nebam, ino ti bojo povedale; ogovori semljo, ino ti bo odgovorila, ino ribe v’ morji ti bojo perpovedvale.* (Job 12, 7. 8.) 2. Kakor modro ino veUzhaftno Bog sa vfe ftvari fkerbi ino jih ohrani, tak 6 zhudna ino preljub esniva fe nam kashe Ikerb p r e- vidnofti b osirje sa zhlovek a, naj she sgodbe imenitnih narodov, ali ljudi po farnim premilhluje- ^ no * t~ . K a ^9 ^hudno je vodil I sr a el z e , jih is iushnolh relhit ino v’ obljubleno deshelo perpeljat! Kako jim je po ozhetovo ftregel, jim dajal dobro ino hudo, jih poboljfhat ino perpravit na prihod lsvebzharjov! Tako fkerbi neprenehama sa vfe m uge narode, ino tudi sa naf t S 1 o v e n z e; nam 124 daja dobrote, ino pofhilja nadloge, naf zhafno Irezhne ftorit, ino vezhno svelizhat. — Ravno tako lepo fe kashe modrdft previdnofti boslije, akosgodbe ljudi po farnim pregledamo. — Previdnoft boshja J 'e perpuftila, de fo Egiptov/kiga Joshefa oratje prodali, de je bil v’ ptujo deshelo peljan, nedolshen Vjezlio vershen; fkos to ga je na kraljev fedesh po/adila , de je v/o fvojo shlahto gladu re- fhil, ino zelo deshelo frezhno ftoril. — Pravizhni- m u Jobu /o bili otrozi pobiti, premoshenje vseto; vef sapufhen je moral na gnoji iedeti. Bog ga je pofkufil, ino ker je pravizhniga najdel, mu je vlake frezbe fhe polovizo navergel. — Brumen Tobi¬ ja je oflepel, ino zelo oboshal; ravno po tempa je Bog njegovimu finu dobro shenko perpeljal, ino premoshenja ino sdravja /pet po obilnofti dal. — Tako lepo le .rasodeva tudi v’ shaloftnih pergodbali zhlovefirkiga shivlenja ne/konzhna niodroil ino do¬ brota boshja. ) 3. Pa po kaj toliko sgledov is dalnih zhafoV' Laftno shivlenje v/akiga nar lepfhiuzhi kako modro in Ijnbesnivo dober Bog sa nal fkerbt. Temu pofhle nadloge, de ga madeshov fkrivnig 1 greha ozhiftuj e; unimu vseme /mert preljubiga P rl , jatla, de bi fe /pomnil, kako bo moral tudi o 11 ? dolgo vezhnoft. — Otrokam jemle predobre nj ar ' fhe, de jih ne rasvadijo; vseme ftarilham_ otroke, de jirn odrafheni shalofti ne delajo, dopufti, de vjima polje ino vinograde vseme, bi ljudi tresno shiveti uzhil; on pofhle hude b ' 'ih „ milhm 0 ' « (&*• mruuiui.j , t Pa tudi p r a \n z h n i g a dober Bog g 0 *^ .■ fkufha, de bi /e v’ dobrim bolj vterdil, ino v fj er j ga plazhila vreden ftoril. »Blagor zhloveku, "■ preterpi fkufhnjo, ker fkuftien bo prijel vene . z , lenja, ki ga je Bog tiftim 'obljubil, kteri ga,*i U i e ja (Jakop 1, 12.) O fveta previdnoft boshja, ^jj zhloveka do tla ponisha, de bi ga tolikaft 1 zhaftitlivo povifhala! ' -pjil, She ftari hajdovfki modrijan Seneka b j® o kakor bi Bog vlakoterimu govoril rekozb • » lesni, ae m ijuai is grelhmga Ipanja onua previdnoft boshja vfe moclro visha, ino kar de je hudo, ravno to je nafhe sdravilo UiKnnim ^ 125 z.hlovek! 7 . 1 ie ljubifh refnizo, povej mi, kaj fi od mene prijel, zhefar bi fe mogel pertoshiti ? Glej, dal fim ti gotove ino ftanovitne saklade, ktere, zhe jih bolj preglechijelh, lepfhi ino bol;i le ti morjo sasdevati.« — Kdo te je varval, kedar fi otrok v’ tolikih fmertnih nevarnoftih bil? Kdo te je mla- denzha ohranil, de fe nifi vgonobil, kedar je tvoje shivlenje le sa laf vifelo? Kdo fhe sdaj sdravje ino shivi.• nje varje, de fe ti kaka mala shiliza ne vter- ga, ino te ne vmori? \’fe to previdno®: boshja fto- ii: ona, ki ptize pod neham shivi, lilje na polji oblazhi, onh nar lepfhi fkerbf sa naf. III. Kepo mirno shivi mlado dete v’maternim krili; nar lepfhi njemu ljubo fonze fije. Nar flajfhi dete na maternih perfah fpi, dokler mati bedi, ino varje, de ga tudi muha ne pikne. — Tako frczhno lehko vlak zhlovek shivi v’ maternim krili fvete previdno- fli hostije. — Vi mladenzhi, ki shaloftno sapuftiate hifho fvojih flarifhov, it po fveti med ptuje, nesna- ne ljudi; previdnofti boshji fe isrozhite. „Vfo fvoje fkerb Bogu prepu/lite, ker on sa 'vaf fkerbi« (I. bet. 5, 7.) — Ve deklize, ki s’ ilraham nov flan naftopate; previdnofti boshji fe isrozhite: faj laf ne pade is vafhe glave bres boshjiga vedenja. — Vi shaloftni, ino pobitiga ferza, ki fe prihodne bridko- fii bojite, povsdignite fvoje ozhi k’ Ozhetu vfiga vfmilenja ; on, ki fuho semljo s’ deshjam napaja, ino je .Iona is trebuha rnorfkiga foma refhil, tudi vaf bres tolashbe sapuftil ne bo. — Vi sapufhene firote, ki na vezher ne vete, s' zhern hote jutro febe ino fvoje presniveli, osrite fe proti vefelim nebefam; glejte, tam gor nad zhiftimi svesdami prebiva tifti, ki je Danielu v'levnak shivesha poflal, Ager ino Ismaela v pufhav", s’ mersloj vodoj po- shivil. »Mlad fim bil, ino fim fe poftaral, pa fhe nifim vidil, de bi bil pravizhen sapuflten, ali de bi njegov sarčd kruha profil« (Ff. 36, 25.) O sanpajnio vfelej v’ fveto boshjo previdno®, podajmo fe s veteljam v’ fveto voljo boshjo, ino mir ino pokoj bomo vshivali vfe dni fvojiga shivlenja. a vezher fvojiga popdtvanja pa vefelo porezhemo: 126 Kakor Bog gofpodari, tako nihzhe gofpodariti ne sna; glejte! vezhno vefelje, vezhno plazhilo nam je pergofpodaril; bodi mu vezhna zhaft ino hvala, Bogu Goipodu nafhimu! Amen. XIX. Petnajfta nedelja po binkofhtih. Od fmerti. Jesuf oshivi mladenzha v' Naj mi. Luk. 1, 11 — 16 . M 2^hlovek od shene rojen, pravi brumen Job, kratko zhafa shivl, ino je mnogim nadlogam pod' , vershen.^ Kakor kdfez na travniki selenim koli, travo poreshe ino roshize poshenje, tako tudi fm er bres raslozhka ftare ino mlade pobira. Ona He Ihteje let, ne gleda bogaftva, ftare pokofi, ino mla¬ de pofeka, kakor ji vligamogozhen jStvarnik o ' kasbe. — To nam prizha novih grobov veliko ih‘ e vilo, nam osnanuje mertvafhkih svonov shalon e glaf, ino nam pergodba denafhniga fv. evang el ) ozhitno pokashe. V. 11. Po hojah fvojiga uzhenftva na se i pride Jesuf po Galilejfkim v’ meftize Naj m. bav^ ftopi med meftne vrata s’ fvojimi uzhenzi, , mu merlizha naproti pernefd. Bil je fhe mlade ^ v’ roshnim zveti fvojiga shivlenja, ino pa ec * in L a ti sapufhene vdove. Vfa v’ joku njega shaloftna fpremlje s’ drugimi ljudmi na sadnim poti grebu. — Kakor le je godilo vbogi vdovi le fhe dan denafhen po fhirokim fveti g°“*' t - samore prefhteti vfe grenke folse, ki fe P er ,. pa r, nih pofteljah, sravno mertvafhkih vojdrov a* V 127 ino na pokopalifhah rajnih prelijejo. Jozhe fe shena sravno mertviga mosha, ino fe vtolashiti ne d« ; folsijo fe sapufhene Tirate na pokopi Tvojih lju¬ bih ftarifhov; prijatli ino snanzi sclihujejo sa Tvoji¬ mi (svetlimi) tovarfhi. VTi gremo eden sa dragim, zherne semlje gnojit, ino vTaki mertvez nam prerokuje: »Donef meni, jutri pa tebi« ( t Sir. 38, 22.) V. 13 —14. Shaloftno bi sa naT bilo, fprem- Ijati Tvoje ljube k’ pokopaliTiiu, ako bi Jesuf, ki je vbogo vdovo tak6 zhudno potolashil, tudi nafh tolashnik ne bil. — Vidil je shaloftno mater, ino v’ Terze mu te je vfmilila. YeT prijasn Te k’njej ober- ne, rekdzh : »Nikar ne jokaj 1« Alj kaj pomaga to- lashba v’ befedi, zhe bi pomozhi ne bilo? krasne To The toliko lepe befede, zhe ne pomagamo, kedar bi lehko. .Tesat nozhe Taino omilovati, ampak tndi ftoriti hozhe po Tvoji vfigamogdzhnofti. — Bres od¬ loga ftopi k' mertvaThkim noTiam, na katerih To merlizha po Thegi Israelzov odkritiga neTli. Prijel je sa nofle, de To pogrebniki poftali. Sdaj saklizhe mertviga s’ vTigamogozhnim glatam, rekozh: »Mla- denzh, jes tebi vkashem, vftani!«— Kakor bi Te is Tpanja obudil, Te fklone shiv ino sdrav; sazhne Te ogledovati ino govoriti. — Kako velelo bo tudi enkrat sa vte pravizhne, ki po grobih Tpijo, sa- fliihati vtigamogozhen glaT boshjiga t Sina: »Vftani- te rnertvi, ino ftopite na Todbo!« t .Spet Te bojo v' novim shivlenji vidili, ino s’ ljubimi Tvojiga lerza govorili. \. 16. Ljudftvo je oftermelo, tolik zliudesh vgledati, kteriga je s’ mertvim JesuT ftoril. ,Sveta groša vTe opade, ino kmalo sazhno Bogu‘hvalo gnali, rekozh: »Velik , velik prerok, boshji mosh je med nami. Bog Tam ga je moral potlati, ino ga je s’ Tvojoj oblaftjoj obdal; Tam Bog nat je ob¬ likah« — Tak bomo hvalili tudi mi enkrat Tvojiga >°ga, ako ftralhen Toden den prebijemo, ino Te sa • esulam obernemo v’ vezhno shivlenie* — Ravno sa to Te nam je potreba, na Trezhno Tmert vredno perprav jati; sakaj le Trezhna Tmert nam veTelo vezhnolt odpre. 128 II. Dve nar hujfhi gmoti (te krivi, det o- liko ljudi nefrezhno vmerje. Perva smo- ta je ta, de tako poredko ino tako liabo p o m i f 1 i m o , kako kratkoinominlivoje nafhe shivlenje na fveti. t Smert fe nam naglo perblishuje, ino mi fe na frezhno fmert per- pravljati smiram odlagamo. 1. Kakor valovi biftre vode po gladkim po¬ toki, tezhejo nafhe leta, dnevi ino ure Imerti naproti; ino kakor jefenfki zhaf lift sa liftam od drevja pada, kaplemo eden sa drugim v' mater zherno semljo tudi mi. Vfako leto jih per dvajfet miljonov pomerje, per fheft ino petdefet tavshent jih vfaki den fvet sapufti; ino to minuto, ko govo¬ rim , bo fheft ino tridefet mojih bratov ino fefter na semlji befedo Vezhniga poterdilo: „Zhlovek| | prah fi, ino v' prah fe bofh fpremenil!“ (I. M°i s ' 3,10.) — V m reti mormo vfi; to naf lafa J pamet uzhi, nam fv. pifmo prizha, ino vfakdanj* fkufhnja kashe; tudi zhloveka ni, ki bi to tajili alj kdaj? kje? ino kako? to nam je modra previdno k b o s h j a p e r k r i 1 a, debi vfak deB v’ dobro obernili ino tak6 shiveli, kakor bi sadni nafhiga shivlenja bil. — Vmerli bomo, morem letof, lehko fhe donef; ino kdo ve, zhe ravno . uro ne? „Perpravleni bodite, opominja Jesihi v ne vefte ure, ne dne.** (Mat. 25, 13.) _ . Nafha ura bo prifhla kakor tat po nozhi, kx tihim hifho podkopa. (Mat. 24. 43.) Nafha ft ner ura bo podobna gofpodarju, ki pride na fkrivni ’ kedar fe hlapzi nar manj sanafhajo (Luk. 12, 4 kakor shenin, ki o polnozhi pride, kedar dev ' ktere ga zhakajo, nar bolj safpijo, de g a .. _ fpametne, ki perpravlene nifo, na vfelej sa ? lU ilj, (Mat. 25 , 10.) Po vfih teh podobah Jestif n . kako lehko naf fmert salese: na polji, na poti, kakor v’ pofteli. „ 4 Smert zhaka zhlo povfodi." (,Sv. Avgufhtin.) * . . 0 fa 2. Kedar naf fmert povfodi salesuje, 1 zhlovek na fveti kakor rosha perkashe, sgm e {a |t 1 fenza, ino fvoje oftaje nima (Job 14, 20.); 0 ne veshimo prevezh fvojiga f erZ 129 p r e m i n 6 z h e blago, ne na polvetne do¬ brote. Po nevarnim morji fe fkos to shivlenje peljamo; hitro s’ fvojoj barkoj na terdo Tkalo sadenemo, barka nafhiga shivlenja fe nam sdrobl, ino vl'e nafhe blago fe nam v’ globozhino potopi. Kaj nam oftane od v figa nafhiga premoshenja, kedar vmerjemo? c Shtiri voske dile, en rastergan pert, pa temna jama ; morebiti nam The tega dali ne bojo. „Goli fmo prifhli na fvet, goli pojdeino fpet istega fveta. K (Pridg. 6, 14.) — Kedar tebe, o zhlovek! lakomna mifel obhaja, ako tebi nevfmileno ferze potrebnim dobro lioriti brani, zb e tebe hude shelje krivizo delati filijo, fpomni fe, de bofh moral vmre- ti, ino befedo saflifhati: „Neumnesh ! fhe nizoj bo tebi tvoje shivlenje odvseto; zhigar bo, kar fi per- pravil (Luk. 13 20.) — Kedar v’tvojim ferzi pre- grefhno poshelenje vdaja, te flabe tovarfhije va¬ bijo, ino hozhejo v’ greh sapeljati; o le hitro po- mifli na fmert, ino vfe fkufhnjave te bojo sapuftile. Kakor tolovaji sa zeiloj pred fodnikam beshijo, tako fe hudobe fmerti bojijo , ki jih pred ojftriga fodnika pelja. „Per vfem Tvojim djanji mifli, o zlilovek! na fmert , ino vekomaj ne bofh grefhfl. w (.Sir. 7, 36.) 3. Saftojn bi pa bila nafha fhe tako pogofta mifel na fmert, zhe fe na frezhno fmert ne P e r p r a v 1 j a m o. — Kaj bofh sazhel, o grefhnik! ako tebe nevfmilena fmert v’ pregrefhnim shivlenji salese, kedar v’ pijanofti ali v’ fovrashtvi shivifh? Kaj bofh sazhela rasujsdana mladina, zhe tebe fmert ravno na neframnim poti sgrabi, ino is nezhiftiga djanja pred 1’odho boshjo pelja? Tvoji fladki tovar- fhi in tovarfhize te hojo hitro sapuftili; tvoje pre¬ grehe le te bojo kakor ftrupne kazhe oklenile, ino pojdejo v’ dolgo vezhnoft s’ teb6, tebe na vezhne zhafe pikat ino terpinzhit, zhe fe jih pred fmertjoj fkos pravo pokoro ino refnizhno pobbljfhanje ne isnebifh. — O ne sanafhaj fe mladenzh na fvojo mlado kri, ne dekliza na fvoje rudezhe lizej pod kofoj tudi mlade roshize padajo, in tudi mladenzhe pokopat nofijo. „Bodite perpravleni, klizhe vfmi- len Jesuf, t Sin zhloveka pride ob uri (po vaf),kedar vam fe bo nar manj dosdevalo.« (Luk. 12, 40.) — »Ne odlagajte poboljfhanja od dne do dne, de vaf .Slomfhek, hran« e. n. — IX. 9 130 CofpoJ fpati ne najde.* (Mark. 13, 3 G.) Ozhiflile fvetila fvo iga ferza, napolnite jih s’shlahnim ol;am zhednofli ino dobrih del; o tak pojdejo vafhe dufhe, kakor modre devize, fvojimu nehefhkimu sheziinn vefelo naproti, ki jih fkos fmertne vrata v’ vezimo vefclje popelja. „Alj zhujte tedaj, pravi Jesul, ker ne vefle dneva ne ure.* (Mat. 25,1 —13) 4. Druga smo ta j e m e d nami, de f e ljudje lamo zhafne, tele! n e fmertibo- jijo, dufhne fmerti pa ne porkjtajo, ki jih na vezhno nefrezhne flori; ino ta ftrafhna, ne- frezhna fmert naflie dufhe je pr-grefhno, nefpokor- jeno shivlenje. O koliko je med nami na trupli shivih ino sdravih, ki fo mertvi na dulhi; ino kdo le nad njimi rasjoka ? — Ako tebi, kerfhanfki ozhe! tvoj ljubi fin sboli ino vmerje, kervaverane dela njegova fmert tvojimu ferzu, ker je vmerlo prehitro njegovo telo: kedar pa tvoj fin v’ hud® t o v a r f h i j e s a j d e, fvojo nedolshnoft sgubi, j ® 0 vrnori fvoio dufho, fhe folse sa njim ne potozhiio* — Ako tebi, kerlhanf; a mati! tvojo mertvo hzne' k’ pokopu nefo, od shalofli bi fi lafe sa njo p°P, pala: kedar jo pa fovrashen sapelivz odpel] 3 ’ njej nedolslinofli oblazhilo rasterga, njeno devilu ferze prebdde — sa vfe to nizh ne rezhefh. K- a )J' ne najdejo fpazhene matere, kterim fe dobro srh de njihove hzhere sa malovreden zhafen dolnzn fvojo dufho predajo? — Zhe nam ljubi b rat ^ ino feflre, prijatli ino s n a n z i o d w e jejo, kako milo fe sa njimi folsimo. Naj le.P nafhi tovarfhi in tovarfhize v’ greli sa k o p a J ’ dufhno shivlenje, gnado boshjo sgubijo, nat . ferze savolj njih ne saboli. — Oh smota, de 31 ) e j vezhi! Ali ni dufha vezh vredna, ko truplo, de . shivlenje telefa vezh, kakor shivlenje dufhno fke> Ali ne vemo, kaj fv. Duh govori: „Pravizbne f" v' roki boshji pozhivajo, ino terplenje f n je r \ ’ dofeglo ne bo.“ (Modr. 3, 1.) — Mt Smert grefknt je pa nar hujfhi« (Pf. 33 , 22.) f je 5. Poglejte, pravijo fveli ozhaki: kakor o evangeljfka vdova sa Tvojim finam jokala, tako shaluje fveta mati katolfhka zerkev sa g re ^ ki. S’ fvojoj ljubesnivoj materjoj jhfcajmo tu rty j njeni otrozi, sa fvoje brate ino feflre, ki 1 131 na dufhi. Tudi nafhe folse ne bojo saftojn: vfmiletl Jesuf jih savergel ne bo. Kakor je mladenzha mertviga sopet oshivil ino materi dal, le bo tudi na nafhe sgublene brate ino feflre milo oserl, ino jih k’ veztminm shivleriju obudil. ■— Kdor pa na fvoji dufhi shivi, njemu le telefne fmerti ni potreba bati. Vefelo vlak pravizhen s' fvetirn Pavlam is- rezhe: „Kriftuf je moje shivleuje, ino moj dobizhek je fmert. 14 (Til. 1, 21.) „Alj shivim, Gofpodu shi¬ vim; alj vmerjem, Gofpodu vrherjern. Naj tedaj shivim ali vmerjem, faj lira Gofpodov. 44 (Pum, 14,8*) iii. Kako neumna je velika ptiza, filtru z ali ihtravf imenvana , od katere pravijo, de, kedar lovze od dalezh vgleda, ino bi leliko v/hla, le fvojo glavo v’ germ Ikri j e, ter mifli, de je ne bojo vi¬ tlih, ker ona lovzov ne vidi. Alj lovzi njeni kofhat shivot na vifokih nogah od dalezh vgledajo, pri¬ dejo s’ batizami, ino jo vbijejo. — ^She bolj neum¬ nih je krifijanov veliko, ki fe zelo shivlenjd fmerti pridno ne fpdmnijo, ino fiie na fmertni pofteli jim fmerti nobeden v’ mifel vseti ne line, kakor bi tnfflili, de jih lin e rt sa to uajdla ne bi). Nepievidena fniert pa naglo poterka, jih ne- perpravlene najde, ino v’ ftrafhno vezhnoft pobere. Ne posabiti, ampak vedno mifliti na imert, naf modro shiveti ino frezhno vrnreti uzhi. O sakaj fe fmerti bojimo, bratje ino feftrd moje? ali nifmo vli otrozi Ozheta nebefhkiga ? ali >'ilo nebela nalil pravi in ftanoviten dom ? ali ni fmert ljubesniva prijdtelza nafha , ki naf is ptuje mlsne doline v' Ozhetovo liifho pelja? — S a ne- d o 1 s h li o mladino je fmert bos h ji angel, ki jo vsem e is nevarnofti tega fveta. „Malo shivi, vender veliko zaafa ispolni; sakaj njena dufha je bogu dopadla, sa to je kitil vseti jo is frede hudo- dj/‘ (Modr. 4, 13. 14.) —- Sa pravizhno ftarolt je fniert velela dekla bos h ja, ki zhloveka na 'ezher is teshkiga dela saklizhe, iti po vezhno pla- ?)‘. 'Nial fim glaf ’s nebel, pravi fv. Janes, x eri mi je refeel; Blagor mertvim, kteri v’Gofpodu 9 * 132 vmerjejo! Odtlej, rezhe Duh, naj pozhfvajo odfvo- jiga truda ; sakaj njih dela grejo sanjimi" ( t Skrivn rasod. 14, 13.) — Le nefpokorjenim grefluiikam je Imert grosovitna napovedvavka ftrafhne vezhnotli, ki jim neprenehama klizhe: „Gorje vam, vi hu¬ dobni ljudje, kteri fte narvifhiga Gofpoda poftavo sapuftili! — Kedar vmerjete, bo pogublenje vatli del." ( 4 Sir. 41, 11. 12.) Dobri otrozi fe ne bojijo iti v’ hifho Ivo ji ga Ozheta, tudi dobri kriftjani ne v’hifho vezhnofti k’ fvojimu Ozhetu domo. — Velelo bomo fvojo dufho Bogu isrozhili, ki nam jo je dal; po- vernili bomo semlji pefhizhko perfli, ktero nam je pofodila; smenili bomo to revno zhatno shivlenje s’ vezhnim veleljam. —■ Oh kako bo to vefelo, oh kako bo tam lepo! — Le greha fe bojmo } tega fe varj’mo, ki nam nebela sapira, pekel odpre, ftrafhno fmert ino nefrezhno vezhnoft flori, — O le shivimo tako, de nam enkrat shal ne bo, de fmo shiveli. Amen. XX. .Sheftnajfta nedelja po binkofldik Od nefpodobniga bahanja ino j?°' trebne ponishnofti. Jesuf osdravi vodenizhniga , ino uzhi noji. Luk. 14, 1—-11. ■N"i gerfhi pregrehe na tem, ne ftrafhneji na unim fveti, kakor -prevsetnoft; ona ja gl®^ a rj 0 drugih pregreh , ona je pogublenja sazhetek. ^ nam prizhajo saversheni angeli, to nam isvjr ti - poerban greh osnanuje, ino nam nafte *, - lZ jju- dershanje kashe. Ravno sa to nam Jesuf v P jozhim fv. evangelji ljubo ponishnoft perp° r ter naf tajiflo v’ djanji pokasati pofebno * 133 I. V. 1. Nar hujfhi fovrashniki Jesufovi fo bili napuhnjeni pifmouki, po Tvojih miflih vifoko uzhe- ni moshje; ino pa hinavTki fariseji, kteri To Te med vfemi sa nar pravizhniThi fhteli, de To bili ravno vezhi del Tvetohlinzi: od sunaj Tveti, od snotraj ]ja gerdi ljudje. Merselo jim je na JesuTa, ker jim je njih hudobe ozhital, ino od ljudftvabolj Tpofhtovan, kakor pa oni, bil. Od napuha vneti fo ga ilkali per vTaki perloshnofti ob poThtenje fpraviti. Ravno sa to To tudi po denaThnim Tv. evangelji v’ njega gledali, na njegovo govorjenje ino djanje ftregli, kedar ga je bil nekdo njih shlahte na koTilo ali obed povabil, de bi ga kakfhne krivize obdolsliiti mogli. — Takd po navadi vfi napuhneshi ravnajo. Radi bi Te Tpofhtovali, alj pofhtovanja saTlushili jim je preteshko. Satorej druge ponishujejo , Tami Tebe povifhat’. Alj taka vkradena zhaft je ledena gas (tir), ki fe jim ravno tako hitro rastali, kakor farisejam. V. 2—4. Fariseji To JesuTa dolshili, de Tabote, to je JudovTke Tvete nedelje, ne prasnuje, ker te den bolnike osdravlja, ino To s’ tem ljudem prizha- h, de on ni pravizhen boshji zhlovek. — Ravno je bila Tabota; sa to mu vodenizhniga bolnika nafta- vijo, ino zhakajo, kaj bo s’ njim lloril. Miflili To: on je vTmileniga Terza, hitro ga bo osdravil; alj mi ga bomo savolj Tabote, de fe je pregrefhil. Ta¬ ko svito To fi vbrali hinavzi; alj kdor komu jamo ktiple, Tam v’ njo pade. — Jesuf, njih hudobne Tklepe Tposnavfhi, sanko oberne, ino farisejam na¬ bavi, jih vprafhaje: „Ali fe fme v’ faboto ali v’ prašnik osdravljati ?“ — Oni fi ne vejo pomagati, mo omdlknejo. Jesuf ne porajta hudobnih ger- desliov, naj reko, kar hozhejo; Te dotekne bolnika, ino mu rezhe sdravimu iti.—Tako tudi mi ne vpra- fhajmo, kaj bojo ljudje rekli, kedar nam je kaj po pravizi ftoriti, zhe ravno ljudem po volji ni. w Ako bi ljudem vftrčgli, bi flushavniki KriftuTo vi ne bili. <£ (Gal. 1, 10.) V. 5-—-6. Napuhnjenim pifmoukatn prav ozhilna pokasat, kako neTpanietno je njihovo prepovedvanje, o prašnikih bolnikam is ljubesni pomagati, jim lepo. 134 permero da, rekdzh: „Vi tizhite, de fe bolniki o sapovedanih prašnikih osdravliati ne fmejo; zhe pa komu is-tned val ofel ali vol v’ kapiiizo ali v'kako 1 *atno pade, ga vender bres odloga islezhete, mj 10 den fiie tako fvet; iuo pravite, do fe to bres greha sgodi. Ali zhlovek ne velja vezli, kakor ne¬ umno shivinzhe ? c< — ^Sramovali fo fe napuhneslii fvoje licfpameti, ino fo molzhali. — Jesuf nam pa s’teni pergodkam lepo pokashe, kako naj fvete ne¬ delje ino sapovedane prašnike vredno pofvezlnije- mo, Obifkovati bolnike, jim po satnoshenju po¬ magati, nevedne uzhiti, pregrefhne fvariti: to fe pravi boshje dni prav pofvezhovati, po tem ko fmo flushbo boshjo svefto oprivili. „Zhida ino pren Bogam Ozhetam neomadeshana bogabojezhofl je, uzhl fv. Jakop, obifkovati firote ino vdove v’ njib nadlogi, ino neomadeshaniga fo ohraniti pred tem fvetam. K (Jak. 1, 27.) , V. 7. Pregrefheii je napuli v’ miflih, ge™'', befedi, nar gerfhi pa v’ sadershanji, kakor ga tudi per farisejih najdemo. Perve fedeshe fo hotli pet vfakitn omisji imeti, ino fo miflili, de tolik« .vez' veljajo, kolikor vifhi fedesh sa misoj imajo. 1 fedesh zliloveku nobene vrednofti ne da, zhe i>| 9 zlilovek v’ glavi ino pa v’ ferzi s’ feboj ne P er . 11 ^ fe; povlfhanje ga le pogodo v’ framoto perpravi. De bi napuhneshov ne rasferdil, jim Jesul te v’ lepi priliki pokashe, ino pravi: „Kedar bo ^ ismed vat na kako shenitnino, ali godijo, ali drago dobro voljo povableu, fe ne fpodobi, o* ^ fe na pervo, nar imenitnifhi metlo vfedel. b° imeniten, kakor hozhefh, fiie imenitnifhi je povablen; ino ne bilo bi lepo sa tebe, zhe bf » fpodar prifhel, tebe sa ramo prijel, ino naša, 1 P fadi!, rekozh: „ Vgeni fe tema!* Kako ^ f, bilo, zhe bi fe moral na sadnje meilo vfemi ^ febi pervo ishral. Toliko lepfhi bo sa te p. e ^ eZ iii fe pametno na sadnje meilo vfedefh. Zhe n (0 zia(li per miši vreden, bo prifhel gofpodar, 1 p j sa roko na vifhi popelja, rek6zh ; „Prijatel, fhe fe pomakni \ K To je prava zhait v’ p r _ 1 ^ ' ff0 . vablenih, ktere ne daja feclesh, ampak hiu« 1 3 fpodar, ki je gode povabil. 135 Jesul nam ne perporozha lashnive, hinavfke ponishnofti, de bi nalafh od sadi hodili, glave po- velhali, ino lami febe na glaf ponishovali,'sa to, naj bi naf ljudje po tem bolj fiitimali. ,,‘1’aka hi- navlka ponishnod, pravi Iv. Avgulhtin, ni ponish¬ nod, temuzh nar hujftii napuh . K Jesuf nal uzhi, le v’ prizho ljudi pametno nofiti, ino reluizhno ponishno shiveti; ne ifkati Tvoje zhadi, le ne hva¬ liti s’ Ivojoj uzhenodioj, ne s’bogaftvam, ne s’fvo- { ‘im Hanam, ampak lepo ponishno zhakati, de naf >o vezhni Bog povilhal, ki naf je na goftvanje v’ Tvoje kraljeftvo povabil. Ni ga pod fonzam sadodi uzheniga, ne ftanovitno frezhniga. Kar donel ima¬ mo, lehko jutro sgubimo, ako nam Ozhe nebefhki vSiga ne ohrani. Bahazh pa rad Bogu zhad jemlje, ino Tebi dajaj sa to ga pa tudi Bog sapudi, de fe nad njim befede Jesufove Ipoluijo : „Kdor fam febe povifhuje, bo ponishan, ino kdor le ponishuje, bo povilhan." II. Kar je per roshi Im rad, to je per zhloveku napuh ino bahanje: kar je per roshah shlahen duh, to je per ljudeh ljuba, tiha ponishno d. „Napuh je greha sazhetek, ino kdor mu je vdan, napravi veliko gnulobe, Bogu ino ljudem je fo- vvash, ino v’prizho obii dela krivizo.“ ( t Sir. 10, 7.) To fv. Duh govori, ino tega greha le polebno ba- hazhi deleshni dorijo, ki lami Tebe hvalijo, ino v’ prašnih rezheh Ivoje zhafti ilhejo. 1. t Starilhi fe radi v’ prizho otrok s’ fvojim premoshenjam, imenitnim ftanam, ali s’ fvojim ro- dam bahajo, ino fvojim mladim korenino napuha v’ ferze saladijo. Otrozi le sazhuo zhres druge Ivoje tovarfhe povsdigovati, jih sanizhovati, rekozh: „Ali ne vefh, zliigav fim ?« i.t. d. Abotnim (nefpametnim) darilham to zelo dopade; pa v’ Kratkim saznno otrozi tudi ozhetu ino materi be- ledovati, prevsetne odgovore dajati, ino gorje da¬ rilham, zhe samudijo vrashji napuh fvo jih otrok pokrozhaii: nepokorlhina bo isradla is njega, ino Jim veliko s:salodi porodila. „Konja bolh teshko vodd, kteriga prej vkrotil nifi; neisrejen fai oftane 136 frovina.« (,Sir. 30, 8.) Nar hujfhi konj je per zblo- veku ijapuh. 2. 1*1 1 a d e n z hi, zhe ravno niskiga llhnu, fe sazhnd po gofpofko nofiti ; ni jim vezh po volji ozhetov pofhten klobuk, kmetovfka fuknja sanje ne veljL Vfe more biti po novi fhegi na shivoti, pa tudi namefto molitevnih bukviz kvarte v’ rokah, namefto patanofhtra (moljka, ozhenafha) fajfa v’ sobeh, Prefhtimani To, de bi fe odkrili, kedar memo kri- sha grejo, ali na poti fvojiga gofpoda frezhajo; fe ne pofhkropijo vezh, kedar v’ hifho bosbjo (topijo, pa tudi ne perpognejo pred narvifhim Gofpodam kolena, Kar je lepiga ino pofhteniga, jih je fram; pa sapravljati, fe prepirati, ino med ljudmi pohuj- fhanje delati, to jim dopade. „Alj hudobnih hvala je kratka. «Ako bi fe ravno bahazh do neba vsdig- nil, ino bi fe njegova glava oblakov doteknila, ho na sadno kakor gnoj savershen; ino kteri fo ga gle¬ dali, poreko: Kje je? — Pregrehe njegove mladolh bojo njegove kofti napolnile, ino v’ prahi s’ njirn pozhivale. — Njegove otroke bo vboshtvo terlo. (Job 20, 7. 11.) To je konez bahanja, 3. Mlade d ek liže fe ne nofijo vezh po fhegi fvoje pofhtene matere; oblazhiio domazh>g J perpravila jih ne vefeli, ker jih predolgo terpi. i» 0 le vlake kvatre premenlti ne da. Sa to fi oimfh |u ' jejo prishane platnenke, hodijo v’ kreshelzah 1110 rasfhopirih , de bi vlekle sa febdj drugih ljudi sa ' peljane ozhl. P a ravno ta gisdava nofha je gl a( p“ pot v’ nefrezho, Sapeliv fvet takih mladež, napu h n jen o ferze sa Teboj potegne, jih sapelj a i j 111 ' pofhtenje ino nedolshnoft vseme. Taka lepota >|> pa metulov prah, ki ga veter odnefe ! Vfe sapell a ' ne ino saframovane, na ftaroft rastergane hodij • »Napuh hodi pred nefrezhoj, ino povifhovanje p rei padzam gre.« (Prip. 16, 18.) ie 4. Mladi gofpodarji ino g o f p o d i >*J sazhno po novih fhegah prav' mehko shiveti, s a filze sjutraj kavo piti, sa vezherjo fi punzhe n pravljati. Bahajo, fe s’ premoshenjam, fe v0S L ino nofijo po gofpofko, zhe fe njihovim ftanu rav ne fpodobi : vfe jih napuh nauzhf. Alj v ' shivlenje domazhe blago fvojo zono sgubi, dna . ptuje deshele sgine, ino ljudje oboshajo, de 1 137 ne vejo kak6. Kcdar she nimajo fvoje flrehe vezh, sazhno premifhlovati, s’ shaioftnim ferzam rekdzh: j,Kaj nam je prevsetnofl pomagala, ino bahanje s’ blagam, kaj nam je perneflo? Vfe je kakor fenza minulo/* (Modr. 5, 8. 9.) 5. t Sktimanoglavzi, rokodelzi, isTlu- sheni sholdnirji (foldati), ino vezh takih ljudi, le hvalijo, kaj fveta fo obhodili, koliko pofkutili, kaj vfe snajo; nemfhke befede nalalh med floven- Ike vtikajo, ino kedar le s’ dobrim hvaliti ne mo¬ rejo, jih ni fram, le zelo s’ Tvojimi hudobijami bahati. Oni sazhnejo ljudi hudobe uzhiti, ktere fhe nobeden poprej imenovati flifhal ni. Taki bahazhi žele fofefke pohujlhajo, rasvadijo mladenzhe, sa- peljajo deklizhe, raskriifhijo sakonfke, fDuntajo podloshne, ino hozhejo tudi fveto vero satreti. „Njih gerlo je odpert grob; s’ tvojimi jesiki go- ljufno ravnajo, pod njihovimi shnabli je modrdfov Hrup/* (Rim. 3, 13.) Taki ljudje lo kushji fmrad sa zelo deshelo. Veliko neuntneshov jih rado poflu- Iha, ino hvali njih goljufno modroft. Alj hitro fe bo takim sgodila, kar je Bog po Mojsefu napove¬ dal: „Zhlovek, kteri is prevsetnofli kaj prelomi (poftavo Gofpodovo samezhvaje), naj bo she rojak ali ptujz (ker Te je Golpodu soper poftavil), bo is Ivojiga ljudftva pokonzhan/* (IV. Mojs. 15, 30.) — Tako flori napuh ino bahanje ljudi zhalno ino vezimo nefrezhne: kdor fe povifhuje, bo ponishan. III. Kakor napuh zhloveka na ftermo goro pelja, ga omoti ino v’ globozhino nefrezhe pahne : tako naf ljuba ponishnoft polepi, rodoviti dolini vodi, v' kateri bres vfe nevarnofti zhafno frezho ino vezhno isvelizhanje najdemo. — ITzhite satorej, vi ftarifhi!« Tvoje otroke od mladih nog ponishniga sadershanja. Ne lifhpajte jih po abotnih fhegah, ino gisdofli jih nikar ne uzhite. Le pofhtena obleka kashe pametne ljudi. — M 1 a- denzht! bodite pametni, modri ino tihi; nikar fe ne bahajte, sakaj: ,,Bog ino ljudje napuh fovrashijo/* ( ( bir. 10 , 7.) Nobena rezil val’ perBogu ino ljudeh takb prijetnih ne flori, kakor ponishnoft. ( t Sv. Hiron.) 138 — Ve d e k liže! pofhteno ino ponishno fe sader- shite, Tvoje lepote na iemenj sapeliviga fveta nikar ne noiite, ino bodite shlahni vijolzi podobne, ki na fkrivnim zveti. Kakor ona vel' Tvoj kraj s’ shlahnim duham napolni, tako tudi ve s’ Tvojim poboshnim, pridnim ino ponishnim sadershanjam Tvojo fofeTko rasveTelite. Ne bo vaT posabil Bog, ne pravizlmi ljudje; le sapelivoft vaT lehko najdla ino vjela ne bo, sakaj : „Mresha fkufhnjav, pravi Tv. Anton , je po želim Tveti raspreshena; vlaki Te v’ njo saplete, le ponishen zhlovek frezhno pod njo j odide." — Gofpodarji ino goTpodinje! ponishno shivite, kakor fe vaThimu llanu fpoclobi, v’ kateriga vaf je fam Bog poftavil. S’ premoshe- njam Te nikar ne bahajte, fuknje ino mise Tvojiga ftanu nikar ne Tpremenjujte, de bi sazheli bolj mehko ino predobro shiveti; ne Tramujte Te Tvojiga ftanu, de fe Bogu ne samerite , ino farni Tebi ne- frezhne jame ne iskoplete , v’ katero hi Tkos pre- vsetnoft padli. Vezli ko imate, vezh dobriga ftori- te, de bote samogli enkrat od Tvojiga hiThovatija odgovor dati. „Ne hvali Te moder s’ Tvojoj modrolk joj, ne hvali Te mozhen s’ Tvojoj mozhjoj, ne hvali fe bogat s’ Tvojim bogaftvam; temuzli kdor Te hvalit naj fe v’ tem hvali, de ve, de Tim jes Gofpbd, kteri delam vfmilenje, pravizhnoft, ino pravizo semlji: govori Gofpdd nebeThkih vojfk." (Jer. 9» 23. 24.) Poglejmo Jesufa, Gofpoda nebef ino senil) 8 ' kako fe je ponishal, je hlapez poftal, fe jepofhegj fvojih telefnih ftarifhov nofil, flushil Ti shivesh fvojimi rokami (dokler ni uzhiti sazhel), de bin a "* ponishnim, ino v’ Tvojim ftani sadovolnim biti P° kasal. Ako fe s’ njim ponishamo , naf bo tudi o povifhal, zhafno frezhne, ino vezhno isvebzl' 3 ,, ftoril. Bog ponishnoft ljubi, ino fovrashi » a P u 1 Amen. 139 XXI. .Sedem n aj rta nedelja po hin- k o Hitih. Od nevarne famofvoje ljubesn j.' Jcstif uzhi nar vezhi sapoved, ino prizha, de je Krijtuf, t Sin bdshji. Mat. 22, 35 — 4G. P •*- oglejte, ljubi bratje ino feftre moje! kako po dne ljubo fonze zel fvet ogreva, ino oshivlja vte ftvari. Njemu je zhlovek podoben, v’ kateriga ferzu gorezha ljubesn boshja prebiva. Kakor pa blecla luna po nozhi mrazhno fveti , ino nobene toplote ne da, ravno tako mrazimo ino mlazhno je shivlenje zhloveka, kteri fam febe ino pofvetne dobrote vezh ljubi, kakor Boga. Le shaloftna nozh je zelo njegovo shivlenje. To refnizo vidimo v’ denafhnirn fv. evangelji. I. Od mladiga jutra do terdiga mraka le je trudil Jesuf, ljudi poduzhiti ino pravo boshjo ljubesn v’ njihovim ferzu vneti. Sheljno fo ga ljudje poflii- fhali, ino hvaleshno njegove nauke prijemali; le pofvetnih, rasujsdanih faduzejov ino potuknjenih farisejov fe nifo njegove befede prijele. Prevezh fo bili v’ pofvetne rezhi samaknjeni, fo ljubili farni febe ino fvoj zhafen dobizhek vezh, ko Boga. Ta pregrefhna ljubesn je oflepila njih pamet, ino oka- menila njihovo ferze; namefto Jesufovih naukov s’ vefeljam poflufhati ino v’ fvojim ferzu ohraniti, fo fe le prepirali s njim. — Ravno poprej fo Jesufu fariseji prathanje, de bi ono prefodil, dali: Ali fo dolshni z-farju dazjo dajati, ali ne? ino on jim je po njihovim dnarju ozhitno to dolshndft fprizhal. 1 o tem fo mu hotli faduzeji nevmerjozhoft dufhe vtajiti; alj on jim je neumnoft njihovih mifel tako čredno pokasal, ino dufhe vezhno shivlenje toliko 140 lepo svishal, de fe je tudi farisejam, njegovim fovrashnikam , dobro sdelo. V. 35 — 38, Poflednizh fhe enkrat fariseji Je- sufa oflapijo, ino nekdo smed njih njemu (taro pra- 1'hanje, de bi ga pofkulil, ponovi rekozh: „Uzhe- nik! kaj le tebi sdi, ktera je nar imenitneji ino nar bolj velika sapoved med vfemi, katere v’ Mojscfovi poftavi imamo ? f< —• Judje fo is poflav, ki jim jih je Bog po Mojsefu na gori t Sinaj dal, fto ino tri- najft sapoved narajtali; pa katera med njimi bi nar imenitnejfhi bila, v’ tem fe nifo mogli saftopiti; nekleri lo to, drugi fpet drugo sa nar potrebnifhi terdili, —• Jesuf jim je na ravnoff odgovoril: „hjubi Boga , fvojiga nar boljffaiga Gofpoda, is zeligaferza (de ne bofb fvojiga ferza, ino ferzhniga poslielenja med Bogam ino preminozhim fvetam rasclelil); IS vfe fvoje dufhe (de bo ona le po fvojimu ^Stvarniku hrepenela) ; ino is vfe fvoje mifii (de bofh bog* vedno v’ mifii h imel, kar koli sazhnefh ali nehafn, ino de vfe k’ njegovi vezhi zhalli fforifii). Ta sa¬ poved je nar imenitneji med vfimi; ona je korenina drugih, . V, 39—40. De fino dolshni Boga savolj njega famiga ljubiti, kdo bi to tajil, zhe le nekoliko njega Iposna. Alj refnizhna ljubesn boslija fe more v djanji pokasati, ino pofebno fkos to, de ljub 1 ' 1 ! fvojiga blishniga, ki je ftvarjen po boshji podo"’ savolj Boga, kakor farni febe, sakaj: „Zhe ne '1 bimo fvojiga brata, kteriga vidimo, kako bi ljubili, kateriga ne vidimo." (I. Jan. 4,20.) . rezhe Jesuf farisejam: „Sravno perve sapovem) pa tudi fhe druga, tako potrebna ino imeni kakor perva, bres katere fe perva dopolniti ne ^ more: Ljubi fvojiga blishniga ravno tako iettti i a ' { kakor fam febe; vofhi ino flori mu dobro, ke< samorefh, ravno tako rad, kakor fam febi. / ti Boga zhres vfe, ino blishniga kakor fa® ,^ 0 savolj Boga ljubifh, bofh vfe druge sapovedi e . ’ ,V * 4 ® ma dvema fo vfe sapopadene.” je sopet s tem odgovoram Jesuf fvojo nefkonzhno modrofl fkasal. itr Jesuf 3 V. 41—46. Veliko farisejov fe je krog ralo; alj kaj de ga s " " - -mi.ikinniffa m lija nifo hotli fposnati, nabralo; alj kaj de ga sa fvojiga obljiiblemga , ti, ino fo le na pofrem e 14 L velizhafhiiga vajvoda zhakali. Njih pofvetna ljubesn jih je llepila. To hudo smoto jim je shelel JesuC odvseti, in o pokasati, de je Mefija imenitnifhi kakor David ino vfi drugi kralji; ino de ravno njegalehko po vfih prerokih sa Ivojiga odrefhenika fposnajo , zhe ravno ni njegovo kraljeftvo tega fveta. V’ to 1'ariseje, ki fo fe sa pofebno uzhene fhteli, popra- fha: „Kaj miflite, zhigav fin bo Mefija, kteriga vi zhakate ?“ Vfi fo mu odgovorili, de Davidov. Je- suf jim rezke: „Mefija bo moral imenitnifhi biti, kakor David, sakaj David njega, kedar v’ duhi od njega prerokuje, v’ Pfalmi l()9tim fvojiga Gofpoda imenuje, rekozh: Gofpod Bog je mojimu Gofpodu (Mefiju) rekel: Vfedi fe na mojo defnizo (imej nar vezhi oblafl), dokler bom fvovrashnike tvoje poni- shal, jih ltoril tebi sa podnoshje (de bojo zhifto pre¬ magani). — Po teh befedah more biti Mefija boshji .Sin, ker ga David, vafh nar imenitneji kralj, sa fvojiga Gofpoda ima; ne po vafhih miflih le Da¬ vidove rodvine, kaki gol zhlovek. K Fariseji nifo hotli Jesufa sa boshjiga .Sina, ne sa obljubleniga odrefhenika fposnati ; rajfhi fo omolknili, ino fe ga nifo vezh lotili, kaj poprafhat’. Alj mi s’ fv. Petram vefelo fposnajmo, rekozh: Je- suf, ti preljubesnivi uzhenfk ino isvelizhar nafh ! ti fi ,Sin shiviga Boga, ino imafh befede vezhniga shivlenja. Kar fi nam ti kakor pervo ino nar ime- nitnej sapoved isrozhil, hozhmo tudi mi svefto do¬ polniti : ljubiti Boga zhres vfe, ino blishniga, kakor farni febe. II. , Nar perva sapoved , katero je fam vezhni Bog s fvojim laftnim perftam sapifal, je: LjubiBoga zhres vfe, ino fvojiga b 1 i s h n ig a, k a k o r a m febe. „Lete befede, ktere ti donef sapovem, rezhe Gofpod, naj bojo v’ tvojim ferzu; povej jih r V jHu 1 °. tro ^ am » premifhluj jih, kedar v’ fvoji hifhi ledifh, tno po poti grefh, kedar grefh lezh, ino vftanelh; tuch ph na p rage j no vrata f vo ; e hifhe sapifhi.^ (V. Mojs. 6, 5—9.) Glejte, tako ojftro je r ,°§.J ltarisav esi Israelzam to sapoved sater- aU- Kavno to je tudi Jesuf V novi savesi 142 kriftjanam kakor nar imenitnej sapoved perporozhil, V’ f e d a j n i h z h a f i h pa ljudje to veliko sapoved na robe obrazhajo : ljubijo farni febe nar poprej, po tem fhe le Boga ino blishniga, pa tudi le sa- volj famiga febe, V’ refnizi fe dopolnuje preroko¬ vanje fv. Pavla, ki pifhe fvojiinu ljubirnu uzhenzu Timoteju: „Vedi to, de bojo v’ poflednih dneh ne¬ varni zhafi; sakaj ljudi bo, kteri bojo le febe lju¬ bili, lakomni, bahazhi, prevsetneshi, preklinjavzi, ftarifham nepokorni, nehvaleshni, hudobni, nevfmi- leni, nepokojni, opravljavzi, nezhifti, nemiloftivi, nedobrotlivi, isdajavzi; —• ino bojo vezli ljubili fladnofti, kakor Boga. K (II. Tim. 1 — 4.) Vfe to fe med nami godi, ino vriga je kriva pregrefhna fa- mofvoja ljubesn; ona gafi v’ zhlovefhkim ferzi pravo shivo ljubesn do Boga ino do blishniga, zhifto lju¬ besn v’ zhafno dobizhkarijo fpremeni, sadnizh pa lama febe goljfa, ino nar bolj na sgubi oftane. 1. Kdor fam febe nefpametno ljubi, v’ njem« prave lju besni boshje ni; tak zhlovek fam febe ima sa fvojiga perviga boga. 'Vfe, kar opravlja, flori ali sa fvoj dobizhek, ali pa sa fvojo zhafi; sa boshjo zhafi: njemu ni mar, zhe fvoje polek >| e najde. On le farno tiftokrat m61i, kedar mu ]° sdravja, ali kake zhafne dobrote potreba, ktere mu rasen Boga nikdo dati ne samore. Zhe kaj s eno} rokoj v’ bogajme da, ali sa boshjo zhafi kaj flori, she s’ drugoj rokoj zhaka, de bi mu bog hitro vfe defetkrat povernil. On ne flushi B°S U ’ kakor dober otrok, is farne zhifte ljubesni, a,n | > ? kakor malovreden fushen sa zhafno plazhilo. A bi ne. bilo pekla, ne nebef, bi na Boga in° n l.^ gove fvete sapovedi nizh ne porajtal. O kako fla je taka ljubesn bosiija ! Tak zhlovek ne ljubi Bog » temuzh le to, kar njemu Bog da; preminozho rajfhi ima, kakor pa c Stvarnika; ino to je nar huj^ malikvanje. Koliko je pa takih ljudi med nam 1, V’ Alekfandriji, v’ velikim medi na Egip tovi f eI1 j fe je eniga dne neka shena perkasala, ino je v roki verzh vode, v’ drugi pa gorezho baklo Na oprafhanje, kaj to pomeni, je ljudem od S i_l: _i_e’ tol j rila: „S toj luzhjoj hi liebefa’ sashgala, s’ toj VU “V pa peklenfki ogenj pogafila, naj bi ne ljubili vezi Boga farno v' saupanji nebefhkiga povrazbila, ,iL 143 v’ ft rahli, pred peklam , ampak lo famo sa to, ker je on nar vezhi lepota ino dobrota, fam na febi vfe ljubesni vreden. — Blagor 7 ,hloveku, kteri v.fe is zhifle ljubesni boshje flori, ino hudo voljno poter- pi; ljubesn boshja je zhifto slato, ki daja zhlovefh- kim delam pravo vrednoft sa vezhno siiivlenje, Kar pa zhlovek bres ljubesni boshje flori, nima pred Bogam nikakfhne - vrednofti. ,,Ako je sa zhloveka vel dobizhek, Boga ljubiti: tak6 je sa zhloveka nar hujfhi fhkoda, nefpametno febe ljubiti/ 4 (,Sv. Leon.) 2. Zhlovek, ki fam febe nefpametno ljubi, nima nobene p r a v e 1 j u b e s n i k’ b 1 i s h n i- m u; bres nje pa zhafne frezhe ino vezhniga isve- lizhanja ni. — Zhe ti, o kriftjan! famo tifte ljubifb, ki tebi kaj dobriga ftorijo; famo takim rad poma- gafh, per katerih fe na dobro povrazhllo sanafhafb, kar betva kerfhanfke ljubesni v’ tvojim ferzu ni; sakaj to tudi neverniki ftorijo , pravi Jesuf. (Mat. 5, 47.) Ino ta dobizhkarija pofvetne famo-fvoje lju¬ besni nar vezh hudiga na fvetu isvali. — Oblaft- niki, ktere pregrefhna ljubesn do febe gofpoduje, ne fpofhtiijejo fvojih podloshnih sa fvoje ljube brate ino feftre, ki fo po boshji podobi vftvarjeni, od Jesufa Kriftufa odrefheni, ino ravno takd kakor oni v nebefhko kraljeftvo poklizani; ampak imajo jih. kakor najeto shivino le sa fvoj pofveten dobizhek. —_ .Sodniki, od famo fvoje ljubesni flepi, r.c fo- dijo po pravizi vezhnih poftav, ktere je Bog ljudem y ' isvelizhanje isrozhil, ampak le po plazhili, ka¬ kor jih podkupifh. — Crofpodarji ino gofpo- dinje, od nefpametne ljubesni de febe vneti, ne jkerbijo sa frezho ino isvelizhanje fvojih/domazhih, le laflen dobizhek jiin je na ferzi. Dokler jim dru- shinzhe dela, ga radi imajo, kedar ne more delati vezli, mu flovo dajo; ali sdravje, siiivlenje, telo in dufho s gubi, tega jim ni fkerb, de jim le delo opravi. — Hlapzi ino dekle, od take ljubesni do febe pijani, ne flushijo savoli Boga, fvojiga per- gofpoda ino plazhnika, temuz-h sa famo ob- juhleno zhalno plazhilo; ne gledajo na dobizhek vojiga gofpodarja, fi ne persadevajo njega fhkode Varvati, ino delajo famo tako dolgo pridno in svefto, T i, eF ?°' r P ot l ar a li gofpodinja sa njimi ftojl. — ako sgme sveftoba, vfmileitje, dobrotlivoft ismetl 144 takih ljudi; savid, goljflja, in vfakotere krivize med njimi gofpodarijo; tak6 pregrefhna famo-fvojna lju- besp vle dobre prijatele pomori, ino vfmilene dobrotnike pobije. Premoshni farni febe, kakor bogatinz v’ fv. evangelji, bres vfmilenja goftijo; vboshni pa s’ revnim Lazaram bres pomoztii sdihujejo. Tako gofpodari zherna mati, nefpametua famo-fvojna ljubesn. Alj ona ni ljubesn, ampak famo-fvojno nar hujlhi fovrashtvo. Njo fv. Tomash Akvin isvirk vfiga hudiga imenuje, is kteriga, dokler tezhe, le kuga nefrezhe isvira. „Njene dela, dela mera, fo snane : nezhiftoft, fovrashtvo, sdrasbbe, jese, bčji, raspertije, nevofhlivofti, pijanofli, poshrefb- nofti, ino kar je vezh takiga. Od takih del vam naprej povem, govori fv. Pavl, de, kteri take rezki delajo, ne bojo kraljeftva boshjiga dofegli." (G 3 ' 1 5, 19. 21.) 3. Zhlovek, kteri fam febe pregrefhno ljubi, tudi pravo kerfhanfko ljubesn do fa™ febe sgubi, je zhafno ino vezhno nefrezhen; nar bolj nefrezhen sa to, ker fvoje nefrezhe ne vidi." t Slepa ljubesn do febe, tebi, o zhlovek! 1 aftu e flaboili ino pregrehe sakriva, de jih lie fposnafh, ino ne poboljfhafh; ona tvoje dob> e lailnofti prehvali ino preženi, de fe P re ' vezh fam v’febe sanefefh, ino fe ogoljfafh. — .~ D tebe sapeljuje, de blishniga flabo fodil'’ fe zhres druge povsdigujefh, ino febi fovrasmu ^ delafh, ki bojo tebi jamo iskopali, de bofh v n ) padel; ona naredi: „De ne vidifh tega, kar j e ’ 11 vidifh to, kar n i.“ (Tertuljan.) — Hudobna »a™ fvojna ljubesn tebe per Bogu obvfesal shenje fpravi. Karkoli dobriga ilorifh, a* 10 ljubesni do Boga ne ftorifh, per Bogi plazhila beniga nimafh, dokler je tebi le pofveten dobiz na mifli. — Pregrefhna famo-fvojna ljubesn tv ^ 0 . ferze pofvetno blago ino zhafn e 0 brote sak o pa, de le posemeljfko ifhefh, ve -j, pa posabifh; ona tebi zelo vefelje do l e r. nebef pogafi,de rajfhi nebefhko kraljeitvo a bifh, ino v’ pekel grefh , kakor bi fvojimu lf’ fl . nimu poshelenju kaj pertergal. — Neumna fvojna ljubesn grefhnika tak ftrafhno omoti, . 3 flednizh zelo Boga sanizhuje, febi žltar fvojiga ferza podavi, katerimu zhafno frezhd ino vezhno isvelizhanje daruje. Tako ima lakomnik dnar, nezhiftnik rieframno flado, ino pijanž vino sa fvojiga boga, kterimu sdravje, shivlenje, telo ino dufho preda. Tak žhlovek hozhe vfe ljudi sa fvoje fushne imeti, želo vezhniga Boga sa fvojiga hlapza; on mifli biti fam fvoj bog, in hozhe, de bi fe njemu vfe po njegovim poshelenju sgodilo; alj ravno sa to bo od ljudi fovrasben, ino saversheii od Boga. „Bil je bogat mosh; Jesuf perpOveduje (Luk. 16 , 19 .) j v’ fhkerlat ino tenzhizo fe je obla- zhil, ino fe vfaki dan obilno godil. "Vbogi Lazar je pred njegovimi durmi vef v’ bolezhinah leshal, alj fhe drobtin, ki fd od mise bogatina padale, mu iii nihzher dal. Pfi fo vezli vfmilenja imeli j in fo feveshu rane lisali.* 4 — Glejte gerdo famo-fvojnd ljubesn! ,,Alj vmerl je vbOshez, (ki je is ljubesni v’ Boga vfe voljno poterpel,) ino angeli fo ga nefli v’ nebefhko vefelje. 'Vmerl je tudi famo-fvojiii bo¬ gatin, ino je bil v’ pekel sakbpand 4 Glejte pre- grefhne fanio-fvojne ljubesni grosoviten konez! — kdor fani febe nefpametno ljubi, grefhi soper Boga< Soper blishniga, ino soper faiiliga febe; in to ni ljubesn, temuzh nar hujfhi fovrashtvo. „Kdor greli ljubi, fovrashi fvojo dufho. K (Pf. 10, 6.) ni. Ni žhloveka pod fonzarn, de bi fovrashnikov tvojih ne imel; tudi mi, bratje ino feftre moje! nifrno bres njih. Nar hujfhi fovrashnižo pa vfaki v’ tvojim ferzi ima, nevarno famo-fvojno ljubesn. Kdor koli famiga febe dobro posnaii fe more s’ fv. Pav¬ lam milo potoshiti: Podava boshja mi dopade po notrajnim zhloveki; alj zhutim drugo poftavo v’ fvojih udih, ki fe podavi mojiga duha vftavlja, ino nie v’ podavi greha vjetiga ima* kteri je v’ mojih udih. Jes nefrezhen zhlovek, kdo nie bo refhil telefa fmerti ? Gnada boshja po Jesufu Kridufu* Gofpodu nafhirn« (Rim. 7, 22 — 25 .) — Tildi mi premagajmo fvojiga snotrajniga fovrashnika s’ boshjoj pomiozhjoj! K’ temu pa nam je potrebno trojno is- ▼elizhanfko orošhje: tSlomfhck, hrana e. n, — tt,- 10 146 1. Prem ifh lu j m o fkerbno farni febe, is- prafhujino dobro fvojo veft, de bomo farni febe prav fposnali, ino naf sapeljiva ljubesn goljfala ne bo. M Zhujte ino molite, de v’fkufhnjavo ne padete* (Mat. 26, 41.) — „Vfak je fkufban , od fvojiga lali- niga poshelenja vlezhen ino vablen." (Jak. 1, 14.) 2. P r e m agu j m o farni febe, fvojo flabo po- shelenje, ino ne ftorimo nizh po fvoji fpazheni volji. — Kedar je delo teshko ino fe nam vftavlja, poidimo fe, ino ga sgotovimo. Zhe nam jekakfhno vefelje prefladko,. pertergajmo fi ga, de bomo mozhni podali v’ vfih potrebnih rezheb, farni febe premagati. ,,Kdor hozhe sa menoj priti, naj fant febe sataji, ino sa menoj hodi (Mat. 16, 24.); ino kdor fam febe (preveliko farno - fvojno ljubesn) premaga, je boljfhi, kakor tifli, ki meda prema¬ guje." (Prip. 16, 32.) 3. .Storimo vfe is zhifte 1 j nb es ni boshje; ljubimo farni febe, ino tudi blishniga k savdlj Boga. „Toliko bolj fam febe vfaki ljubi, ko¬ likor bolj, sa ljubesni boshje del, fam febe n® ljubi." ( c Sv. Leon.) J^e is ljubesni boshje isvira prava ljubesn blishniga, ino ljubesn fvojna. Kakor fe roshe v’ fvojim zvetji po fonzu oh' razhajo, ino romeno fonze v’njih juterni roli vtrinp fe : takb povsdigujmo tudi mi is doline fols le kvifbko fvoje ferze k’ fvojinm Bogu, dokler naf tan ’" a i | sdrushil bo v’ fvoji vezhni ljubesni, sakaj : »bOa je ljubesn; ino kdor v’ ljubesni oftane, v’ bog 1 oftane, ino Bog oftane v’ njemu." (I, Jan. 14» Amen. 147 XXII. O feni naj fta nedelja po bi n* k o Hiti h. Od sadershanja bolnikov. Jesuf osdravi merivovudniga zhloveka . Mat, 9 > 1 — 8 . ®vojna bolesn vel zhlovefhki rod sadeva: dufhna ino teldna; fploh vlaki zlilovek jo okufha, naj she velizhaftno na troau ledi, ali v’ prahu fvoje niskote prebiva. Telefni beteshi nam veielje grenijo, ino zhafno shivlenje krajfhajo ; alj flie hujfhi fo dufhne kolesni, pregrehe, ki nam pofvezhujozho gnado boshjo jemljo, ino nat ob vezhno shivlenje fpravljajo. Jesuf, nafh svelizhar, je prifhel obedvojno osdrav- ljat, truplo bolesni, ino dufho pregrehe refhit, kakor ga v’ denafhnirn fv. evangelji vidimo. 1 . V. 1, V’ Betlehemi rojen, v’ Nazareti isrcjeii* je shivel Jesuf v’ fvojo tridefeto leto per fvojili telebnil ftarifhih. Redar je ozhitno uzhiti sazhel* b je salo mefto Kapernauin sa Tvojo ftajo isvoljil. V’ njem je nar pogoje uzhil, zhudeshe delal*, v* ono fe je nar rajfhi is drugih krajov povernil; sa to fe je njegovo mefto imenovalo. Tudi po de- nafhnim fv. evangelji fe je is kraja Gerasenarjov po Galilejfkim morji v’ to fvoje mefto perpeljal. Ino kakor hitro ljudje svejo, de je fpet doma, fe jih yfe okoli njega tere , ki njegove nauke poflufhajo , ino zhudeshe gledajo. — Mertvovuden mosh sa Je- sufa sve, ino tudi sheli, do boshjiga sdravnika priti. ,Sam na noge ftopiti ne more, sakaj mertvi fo nje¬ govi udje bili; profi satorej fvoje prijatle, ino fhtirje moshje njega primejo, ter ga na pofteli do hifhe sanelo, v kateri je Kriftuf uzhil, ino zhudno osdrav- tjal, Ljudje fo zelo hifho takd sarinili, de ni bilo 148 mogozhe do Jesufa priti, ki je v’ fredi poflopja na lepim dvori uzhil. Dobri moshje bolnika po ltopni- zah ali fhtengah na ftreho ali na dile sanefejo. Strehe fo v’ tajiftih krajih ravne ino lepo nadelane, po katerih fe lehko fprehajajo. De bi kdo is ftrehe ne padel, fo nekoliko osidane. Tega osida neko¬ liko verh dvora rasdero, ino bolnika na vervib ali fhtrikih varno ravno pred Kriftufa poloshijo. (Mark. 2, 3. 4.) — Komu ne dopade ljubesniva poftreshba vfmilenih moshov, ino terdno saupanje revniga zhloveka? O naj bi tudi mi imeli tak6 shivo saupanje v’ boshjo pombzh, kedar nje potrebujemo, pa tudi toliko vfmilenja s' fvojim blishnim, kedar v’ te- shavah nafhe pomozhi potrebuje! V. 2. Pregreha je pogofto korenina hude te- lefne bolesni. Jesavzi, pijanzi ino nezhlflniki pa navadi farni febe ob sdravje ino shivlenje perpra- vijo. Tudi mertvovudni zhlovek je bleso rasujstlano ali poshrefhno shivel, ino je mertvovuden poftal.-- Jesuf fposna njegovo poboljfhano ferze; vidi, de bolnik ino njegovi prijateli v’ njega terdno verjel®« ino svefto saupajo; satorej nar prej njegovo duin osdravi, rekozh: „Saupaj moj fin, ino potalashi ‘ e > tvoji grehi, s’ katerimi fi febi bolesn napravil, 0 ti odpufheni!" — Kako vefele fo te befede Jesufo ve vfakimu fpokorjenirnu grefhniku! „Saupaj moj h'1. moja hzher! tvoji grehi l'o ti isbrifani!“ Tak6 P° tolashijo tudi nameftniki boshji objokane poboljfhan grefhnike, ino jih v' im^nu Jesufa grehov odves’ e jo, ker je on jagne boshje, ki fveta grehe odjem • V. 3. Rasvefelilo fe je bolniku shaloftno f 0rZ ’ ohladila fe njemu pekozha veft; fhe bolj terdno saupal, de mu bo Jesuf tudi telefno sdravje o 31 ker mu je dufho osdravil. Tudi vfi pofhteni lj u “' j obljubim, fo fe rasvefelili; alj nevofhlivi, pifmouki, ferditi Jesufovi fovrashniki, fo njega fano gledali, ino v’ fvojih miflih hudo obfodih* je preklinjavez boshji, ker fe slobi, ljudem S} odpufhati, kar le fam Bog samore; sakaj? nl nifo flifhati kotli, de bi Jesuf bil t Sin boshji; ^ sa grefhnika njega imajo. Ozhitno njega obj.^ fi ne upajo; alj toliko gerfhi ga v’ fvojim hud° ^ ferzi obfbdijo. Jesuf je prizhal s’ tvojimi zhu ^ ino je v’ fvetim pifmi pokasal, de je boshj' e 149 Ravno per tej priloshnofti je pa pofebno Tvojo boshjo vfigavednoft ino Tvojo vfigamogozhnoft taki ozhitno rasodel, de mu je vfaki vervati moral. Y. 4— 7. Pokasat’ Tvojim fovrashnikam, da tudi njih nar fkrivnifhi mifli ve, jih ojftro nago¬ vori : „Sakaj vi od mene v’ Tvojih Terzih kaj tako ftraThniga miflite, kakor bi Bogu zhaft jemal, ino Tebi boshjo zhaft dajal, kakor bi meni Te ne Tpodo- bila? Povejte meni, ki pravite, de nimam oblafti grehov odpufhati: ali je kaj manjfhi oblaft, bolnika s’ famoj toj beTedoj : Vftani, ino hodi! osdraviti? a ,j vabi vfmileni Jesuf vfe, pofebno pa bolnike, k le J (Mat, 11, 28.) —■ O ne brani fe, reven 7 -h en 1 ^ fvojiga bosnjiga pomozhnika, ne odlagaj od dne ^ dne fe s’ Bogam fpraviti, kakor hitro sboim. 1 ; Poklizhi bres vfiga odloga oblaftnika po s “) fposnaj bolezhine fvoje dufhe, ino jih objokaj > . bofh safjifhal vefel glaf> »Saupaj moj fi»i i hzher! tvoji grehi fo ti odpufheni« — Pr° r 'P°‘re- jiaj pride pod llreho tvojiga flabiga shivota v 1 iPetim refhnim Telefi boshji sdravnlk, « a l r )r3 . lamo s’enoj befedoj, ino nar prej tvojo dufho Vi} osdravi pa tudi tvoje telo, ako je tebi 151 velizhanju, — Pufti fe djati v’ mašilo fvetiga olja , kakor te fveta katolfhka vera uzlii, de bo tebi boljfhi. (Jak. 5, 15.) Glej, takb bofh previden v’ liani guade boshje nebefhki mir vshival, tolashenje Gofpodovo bo v’ tvojim ferzu prebivalo, ino tudi tvoje terplenje bo tebi Iladko. Ali she po tem v’ Gofpodi osdravifh ali vmerjelh, frezhen bofh. 2. Drugo sdravilo, sa bolnika vfelej potrebno, je terdno saupanje v’ vligamogozhniga 13 o g a , v’ J e s u f a K r i It u f a b o s h j i g a C S i n a, „Saupaj moj fin, moja hzher! tvoja vera je tebi pomagala : K tak6 je govoril Jesuf, kedar je bolnike osdravljal. t She smiram je on ravno tajifti vfiga- mogozhen ino vfmilen Gofpod, kteri je v’ Iv. evpm- gelji mertvovudu rekel: „ Vftani ino hodi ! c< ino bolnik je bil sdrav. Alj terdno kerfhanfko saupanje, to je tajifti sveft prijatel, ki k’ vfigamogozhnimu pomozbniku po vfmilenje gre, ino nani od njega sdravje pernefe. — Bolniki v' fvojih teshavah ve zli t- del dvojno grefhijo: eni premalo v’ Boga saupajo, ino fe le sanafhajo na farno zhlovefhko pomozh; drugi zhakajo, de bi Bog s’ njimi zhudeshe delal, ino sa to zhlovefhko pomozh samudijo. V’ refnizi je Bog nar boljfhi ino pervi pomozhnik, ino pred vfem fe mortno k’ njemu oberniti; alj on ima na fveti fvoje nameftnike, ne le sa dufho, ampak tudi sa truplo; njim je dal uzhendft, bolnikam pomagati. Satorej je 3. Tretje sdravilo bolnikam potrebno: prave p o m o z h i ifkati, sdravnika pokllzati, ino ga lepo vbbgati. Koliko bolnikov fe sdravni¬ ka bolj boji, kakor fmerti, ki ne pomiflijo, kaj fv. Duh govori: „ t Spofhtuj sdravnika savolj potrebe, sakaj 'Narvifhi je njega vftvaril.* ( 4 Sir. 38, 1.) Ve¬ liko jih je, kteri sdravila sanizhujejo , ker ne vejo, de je Narvifhi is semlje sdravila ftvaril, ino pame¬ ten zhlovek fe tiftih branil ne bo. (jSir. 38, 4.) .She vezli fe jih najde, katerim fe holj dnarja mili, kakor pa sdravja ino shivlenja ; sa to odlagajo do sadniga, fe s’ sdravnikam pofvetvati (poratati), dokler jim she pomagati vezli ni. H’ zhemu bo takim dnar, ako jim sdravja pomanka, ali pa jih fmert pobere ? ,,Boljfhi je vbosliez , ki je sdrav ino majhen, kakor llab bogatin, od bolesui nadleslivau« 152 Sdravo shivlenje v’ fvetofti ino v’ pravizi je boljfhi, kakor vfe slato ino frebro. Ni bogaftva zhres ho- gaftvo sdraviga shivota.* (.Sir. 30, 14. 16.) Kdo bi ■verjel, de fe zelo kriftjani najdejo, ki v’ Tvojih bo- lesnih predersno v' Boga saupajo, rekdzh: „Ako je boshja volja, bom osdravel; zhe boshja volja ni, mi tudi sdravnik s’ vfemi sdravilami ne pomaga/' Alj, kakor nefkonzhno moder Bog lenuha bres dela nozhe shiviti, tudi bolnika bres njegove fkerbi osdraviti nozhe; le zhlovefhkimu pravlzlinimutrudu frezho da, „Sa to je Narvifhi ljudem snanje dal, de bi ga v’ njegovih zhuda polnih delah zhadili. (,Sir. 38 , 6 .) Kdor v’ bolesni sa Tvoje sdravje ne fkerbi, fam Tebe mori. — Satorej Tv. Duh opominja: Mt Sin! ne sapufti fam Tebe v’ fvoji bolesni, ampak profi Gofpoaa, ino on te bo osdravil K ; (zhe ravno ne s’ zhudesham, vender s’ sdravilam. t Sir. 38, 9-) Poifhi Ti modriga sdravnika, preTkerbi Ti potrebni# 6dravil. Ako osdravifh, faj niTi shivlenja predrago kupil, ino premoshenja niTi sapravil; zhe ne osdra¬ vifh, Taj dopolnil Ti Tvojo dolshnoft, lehko bol vmerl, ino (jTofpdd bo tebi vTe povernil. — KaK°f pa vTaka bolesn ni na fmert, tudi \Taka osdravi' ni, kakor bi zhlovek hotel; satorej je , 4. .Sbterto sdravilo bolniku potrebno: lj u , p oterp esh livo ft, de fe v’ voljo boshjo P°j“' zhaka, de bo ftoril Bog, kar bo prav. Poterpes# ' voli bolniku teshave polajfha, ino mu vezhno p 13 zhilo saflushi; nevoljnoll mu bolezhine pobuif ’**' ino vezhen saflushek sapravi. „Najde Te dofti ‘l lU ’ pravi Tv. Krisoftom , ki fe hitro hudovati saz" 11 ^ zhe jih kaka bolesn sadene. Oni fzer teshave p r ^ terpijo, alj bres vTiga dobizhka. Kaj delali', zhlovek, de Tvojiga dobrotnika, varha ino odre nika (fkos fvojo nevoljo) preklinjafh ? Ali ne vi *i; 0 ' kaj Tkos to sgubifh? Ali miflifh fkos fvojo hudovo Tebi hudo pomanjfhati ? Ti fi hudo le P°. v ® z ^ en i ino Tvoje bolezhine pohujfhafh. 44 — Nafti."' ? f rehi fo nafhi dolgi; poterplenje v’ bolesni je g nar, s’ katerim jih plazhujemo, ino she na fveti, kolikor mogozhe, sadoftujemo, ako t e . v0 ' iar ferpimo. „Boljfhi je pa, tukaj zelo shivlenje ^ hujfhi bolezhine imeti, kakor na unim fve ^ farno uro t*rpeti“, uzhi fv, Avgufhtin, Sa to J 153 Lidvina ofem ino tridefet let nar hujflii bolezhine preterpela, ino velelo hvalila Bo^a^ de ji da ne¬ bela flushiti, sakaj: „Terplenje fedajniga zhafa ni veliko proti prihodni zhafli, ktera fe bo nad nami rasodela/ 4 (Rim. 8, 18.) — Sa to je fv. Teresija v’ fvoji dolgi bolesni Jesufa vedno profila: „Gofpod! alj daj mi terpeti alj vmreti/ 4 Ti, kerfhanfka dufha! tolikokrat nevoljno ba- ralli, sakaj te Bog toliko terpeti pulti? „Sa to, pravi fv. Krisoftom, de fvoje pregrehe po- plazhafh, ali fi pa saflushifh vezhi plazhilo/ 4 — „Moj fin! je rekel fvoje dni ftar pufhavnik fvojimu mlajfhimu tovarfhu, ki mu je toshil, de je boln: zhe fi ti dobro slato , fe bofh fkos bolesn pofkufil; ako fi pa s’ shlindroj obdan, fe bofh fkos bolesn ozhiltil/ 4 — Ti toshujefh, de tebi jelti ino piti vezli ne difhi; alj kaj bi pa bilo, naj bi tebi difhalo, pa bi savshivati ne Imel? Pameten polt ino modro sdershanje sdravje redita. — Ti toshifh, de fo fe tebi grenke sdravila vgabile, ino jih vezh piti ne morefh; alj kako bi one tebi po¬ magale, zhe bi tvoji bolesni soperne ne bile? Hu¬ do fe le s’ hudim premaga. — Ti sdihujefh, de fpati ne morefh, ino žele nozhiprebe- difh. Ref, de je hudo jezhati ino milo sdihovati, kedar drugi fladko fpijo; alj kaj bi nam pomagalo mirno fpanje, ako bi nefrezhno safpali na vezhno? Le en zhafek fhe voljno zhujmo, faj bomo fkoraj ■v’ vezhnim miru pozhivali! — Ti fe pertoshifh, de je tvoja bolesn tak6 dolga? Alj premifli, kako hitro tezhe tvojiga shivlenja zhaf, ino s’ zha- fam tudi tvoje bolezhine! Kar fi preterpel, tebe vezh ne boli, prihodniga fhe ne obzhutifh; le pri- zhujozhe te boli, pa tudi to bo hitro minulo. Ino kako bofh enkrat vefel, kedar bofh frezhno ino velelo vfe prebil! „Roljfhi je fkos bolesn v’ isveli- zhanje iti, kakor sdrav vekomaj pogublen biti/ 4 (.Sv. Avgufhtin.) j,Nafha fedajna zelo kratka ino lehka nadloga nam pernefe vezhno ino zhres mero vifoko zhaft, ki vfe prevaga/ 4 (II. Kor. 4, 17.) m. f i ! kdo is med naf fi she ni bolesni ikufil, ino kdo more rezhi, de fi fhe ffeufhal no 154 ho? O tak luhimo fe, tako terpeti, de nam ne bo v’ pogublenje, ampak v’ vezimo svelizhanje! — Varj’mo ljubo sdravje, dokler ga imamo, faj je eno na semlji nar draji blago ; ne vftrafh’mo fe pa tudi bolesni, Taj je tudi ona le dobrota nefkonzbne previdnofti boshje sa naf« — Ako sbobmo, fkerbimo 1'pet osdraveti. Le ftorimo nai to fvoje, ftoril bo tudi Bog to fvoje. Naj naf v’ bolesni vfe sapufli, le ljuba poterpeshlivoft nikar! Kedar bomo bolni leshali, in fe nam hudo go¬ dila bo, o ne daj Bog, de bi zhres njega mermrali, ali pa nevoljni bili. S’ hvaleshnim ferzam vfaki den roke povsdignimo, rekozh: „0 bodi Bog hvalen sa vfe krishe ino teshave moje bolesni; faj m 6 dober Ozhe tčpe, sa to, ker me ljubi." — Kedar fe nam bolesn pohujfha, ino naf nevolja premaguje, nikar ne obupajmo. Globoko is fvoje flabofti sdi- hujmo v’ vifoko fveto nebo: „Gofpod, zhe meni holezhine pomnoshifh, mnoshi mi tudi poterpeslm- voft, de jih vfe voljno poterpim!" — Ako bi i' 3(l1 sopet osdraveli, ino terplenja refheni bili, le kak° r Jesuf v’ verti na oljfki gori sdibujmo v’ fvojih tc " shavah tudi mi: „Ljubi Ozhe, zhe je mogoz |ie | vsemi od mene te grenek kelh mojiga terplen]*^ alj ne moja, ampak tvoja fveta volja naj fe sgoch' Amen. XXIII. Devetnajfta nedelja po bin- kofhtih. Od oblazhila. Evangelj od kraljeve shenitnine, ino fvdt° l fkiga oblazhila. Mat. 22, 1 — 14. T j^epe To fvete nebefa, neisrezheno veliko je befhko velel j e; mo blagor nam kriftjanain, ki ‘ u i 155 na tajido povableni. Alj IVete nebela fe na zedi ne pobero; kdor hozhe v’ fvet raj priti, ne fme po fhegi rasujsdaniga fveta shiveti, teniuzh more fvojo dufbo s’ Ivetimi zhednoftimi lepfhati, ktere nat' ne- befhke fvatovfbine vredne dorijo. To naf Jesufpo priliki ali perglihi od imenitniga kralja uzhl, ki je fvojimu finu veliko shenitvanje napravil, ino veliko Tvatov povabil. I. *'Sapftonj fe je trudil boshji uzhenik žele tri leta, terdovratne Jude poboljfhat’, ino v’ narozhje fvoje Ivete vere perpravit’: le malo fe jih je preobernilo. Prevsetni poglavarji ino fariseii fo vezhi del vfi Jesufov nauk terdovratno samezhovali. Kedar fe she Jesuf is med njih odpravlja, jim hozhe hudobo njih terdovratnodi ino pa drafhno fhtrafo, ktera jih zhaka, v’ lepi priliki shivo pokasati. Y. 2 — 7. „Zhujte, je hotel terdovratnikam rezhi, kakor fe sdaj med vami s’ boshjim kralje- ftvam moje vere godi, taka je fvoje dni s’ godijo bila, ktero je kralj fvojimu finu naredil, ter je vfiga obilno perpravil, ino veliko fvatov (goflov) povabil. — Vfe je she bilo perpravleno, le povable- nih fhe ni bilo sa misoj. — Dobrotliv kralj rezhe fvojim hlapzam, povablene klizat’. Hlapzi grejo, alj povableni fe kujajo , ino nozhejo priti. Kralju je sa povablene veliko bilo, ter bi jih rad rasvefe- lil; on podile fhe drugih fvojih hlapzov, ino jim narozhi: „Povejte povablenim: Moja godlja je she perpravljena , pitana (kermlena) shivina je she po- Klana, ino vfe je k’ redi; ni vezh odlagati, naj le pridejo na shenitnino ! K — Pa prevsetnim povable¬ nim ni bilo mar sa godijo, c Shli fo vfak po fvojim pt>ni: nekteri na fvoje domazhe delo, drugi po ptujim na kupzhijo. Zelo nehvaleshnih ofhabnikov nekoliko Te je kraljevih hlapzov lotilo (ki fo jih bleso savolj nehvaleshnodi fvarili); popadli fo jih, saframovali, in pomorili« — Tak6nehvaleshniljud- je fvojim dobrotnikam povrazhujejo; alj tudi njim pride dan plazhila. — Kralja je to v’ ferze sabole- lo; pravizhno fe rasferdi, vkashe fvojim vojfbakam, hudobne puntarje, morivze fvojih hlapzov, pobiti, mo njih prebivaliihe posbgati; ino sgodilo fe je, 156 V. 8 —10. Prašno je omisje bilo, ino godlja je zhakala. Dober kralj rezhe fvojim hlapzam, ki /o shaloftni bili: „Prav fe je povablenim sgodilo; moja goftija je fizer perpravlena, alj oni nje nifo bili vredni. Le hitro pojdite na zefte in raspotja (krisham pote), kjer veliko potrebnih zhaka;kar jih najdete, na gollijo saklizhite jib. K — Hlapzi grejo, jih perpeljajo is sa zeli, kar jih najdejo, flabih ino dobrih; ino zelo omisje fe je s’ Ivati sa- leglo. Zhe ravno nifo vfi sa shenitnino opravleni bili, fo vender radi prifhli, ino dobrotliv kralj je po Ihegi tifliga kraja vfakimu fvatovlko oblazhilo dal, preden fo v’ goftivnizo na shenitnino ftopili. Nekdo smed njih pa ni sa fvatovfko oblazhilo ma¬ ral, ino je tako nefpodobno k’ goftvanju sa miso i fhel. ,Skos to predersnolt je imenltnimu kralju j veliko nezhaft naredil; sa to je pa tudi saflusheno plazhilo prijel. V. 11 —14. Kralj pride fvojih goftnikov gk' dat, ino najde zhloveka nefpodobno oblezhenigai bres fvatovfkiga oblazhila, Ojftro ga nagovori, i»® rezhe: „Prijatel! kako fi fe slobil k’ moji shenitm- ni, ter nifi po fvatovfko oblezhen ?“ On fe m, 1 ? 1 * kako isgovoriti, ino molzhi. Kralj pak fvoj«»j hlapzam vkashe, sanikarnika svesati, ino v’ vunaj 111 kraj joka ino shalofti pot.fniti. In tudi to fe J e sgodilo. Tako je povedal Jesuf judovfkiin pifmarjani x^, farisejam, ino oni fo jo dobro rasumili. ,ShIi . ^ jesi, ino fvet imeli (rat dershali), kako bi ga v jek fT Ali pa saftopimo Jesufovo priliko tudi mi, *' a . naf ona sadeva? — Kdo je imeniten k ra kteri je shenitnino napravil? Nafh preljub«® 1 ’ O z h e nebefhki je naredil fvojimu .Sinu ^ sufu Kriftufu veliko shenitnino, kedar je fvet prifhel, ino fe fkos fvoje terplenje ino h 11 . na krishi s’ fvojoj fvetoj zerkvoj porozhil, f® dnhovfka goltija fv e te k e rf h an fk e ve ^ na semlji, Jesufovi nauki ino fv. sakrame ^ pofebno pa obhajilo prefvetiga refhniga l e ta ino po fmerti vezli n o vefelje v’ neben je shenitnina kraljeftva nebefhkiga, na katero'j, je kralj nebel ino semlje povabil. — Kdo fo h g 0 ktepe je kralj povablenih klizat’ pofhiljal- " ‘ preroki, apoflelni, ino vfi nameftniki bo sh ji, kteri fo od nekdaj ljudi v’ vezhno sveli- zhanje klizali, ino fhe klizhejo. — lno kdo fo n e h v a 1 e s h n i povableni, ki nifo hotli priti? So t e r d o v r a t ni Ju d j e , ki fo bili pervi k’ ker- ihanfki veri poklizani; alj oni fo jo savergli, fo preroke ino apoftelne preganjali ino morili. Sa to jih je Bog dal Rimzam v’ roke, kteri fo savolj puntarftva njih kraljeftvo rasdjali , ino njih pogla¬ vitno mello Jerusalem pokonzhali. Kdo fo pa revni poklizani is raspotov ino is-hodifh? To fmo, bratje ino feftre moje! mi vfi, od ajdovfkih ftarifhov rojeni. — Po tem, ker fo Judje fveto Jesufovo vero saverg'i, osnano- vavze boshjiga nauka pomorili ali raspodili, je Bog jim vkasal med nevernike po drugih deshelah iti, ino osnanovati boshje kraljeftvo ljudem. Nafhi predni ftarifhi fo velelo na shenitnino fvete ker- fhanfke vere ftopili, fo tudi nam vrata k’ nebefhki godlji odperli, ino kolikor naf je kerfhenih v’ fveti katoljfhki zerkvi, fmo povableni fvatje na goftiji desufa Kridufa, ki naf s’ fvojimi fvetimi nauki ino s' fv. sakramenti shivi. Oj de bi tudi vfi fvatovfko oblazhilo imeli! — Prifhel bo kralj nebef inosemlje naf fvojih fvatov gledat ino fodit; koliko naf bo nevrednih, bres fvatovfkiga oblazhila najdil? Evangeljfka prilika le od eniga govori; ino to fe je od pervih kridjanov lehko saltopilo, per katerih je bilo kolikor kerfhenikov, toliko fvet- nikov. Per naf fe pa le shalodue befede Jesufove polnijo: „Veliko je poklizanih, alj malo isvolj enih,“ ki hi imeli fpodobno oblazhilo fvatovfko; sakaj v’ fedajnih zhafih ljudi vezh pofvetna obleka ino ne- zhemarna lepota trupla fkerbi, kakor fvatovfko ob¬ lazhilo nevmerjozhe duflie, ki fo fvete zhednodi.— Klejte! nebefhka godija naf she perpravlena zhaka; Ikerbimo sa oblazhilo fvatovfko, de ne bomo edversheni! II. i, Y ezhi Ikerb fedajni mlad fvet ima, fe verlo ohlazhiti mo prevsetno nofiti; alj fi rnorde sa tido v at ovfko oblazhilo fkerbi ^ kteriga bomo morli 158 imeti, kedar k’ nehefhki shenltnini pojdemo? 0 Bogu fe vfmili! to ni oblazhilo nebefhke fvatov- fhine, ampak peklenfke drushine, s’ katerim dufhni fovrashnik mladino flepi, jo sa drago oblazhilo nedolshnofti goljfa, ino po fhiroki zefti sapelavanja v’ zhafuo firomalhtvo ino v’ vezimo pogublenje pelja. Oh kako je to sbaloiino ino pregrefhuo! 1. Bog je zlilo veku o blazh'ilo dal po florjenim pervim grehu, de bi fe pofhteno oblazhil, ino fvojo framoto pokrival, Obleka nam je torej fpomin nefrezhniga greha ino potrebne pokore ; alj neframni ljudje fe gisdafto sa to oblazhijo, de en drujiga v’ greh sapeljajo. — Bog je ljudem oblazhilo dal, naj fvoj shivot po leti pred vrozhinoj, ino po simi pred m ras a m ohranijo; koliko lepotnikov fi pa 1« tako obleko omifhljuje, s’ kateroj sdravje ino pre- moshenje sapravijo. — Bog je odkasal vfakiniu ka¬ nu pofebno opravo, naj bi fe lozhil (lan od dana, ino drujiga fpofhtoval. ■ sa teboj gledali, de bi neframneshi po * e • |,jii ozhi pafli. — Po pravizi je, zhe fi P renl ° m ip ljudje nekoliko bolj drago obleko o lt>9 lij o, kar jim premoshenje d o p u ft 1; alj velika kriviza je, sa nepotrebno obleko dolge dela¬ ti, ali pa to na shivoti nofiti, kar bi imeli vbo- gajme dati. — ^Spodobi fe, fvete nedelje ino prašnike prashno preoblezhi fe po Tvo¬ ji m ftanu, fpofbtovati Gofpodov dan, pofebno, kedar v’ hilho boshjo gremo; hudobno pa je ob ravno teli fvetih godih s’ Tvojim preblifhezhim ob- lazhilam ljudi v’ ozhi pikati, drugimu Tpolu hude mifli napravljati, ino zelo v’ zerkvi pohujfhanje delati. — Velik, Tmerten greh pa je, s’ nelramnoj, rasbersdanoj nofhoj drugimu Tpolu pregrefhne shelje buditi. Sa to je Tv. Pavl sapovedal, naj shenftvo varno Tvoj Tpol sakriva, de moshtvo pohujfhano ne bo. (I. Kor. 11, 10.) — Ino kdor taji, de gisdava, nezhemerna nolha ni greh, tudi hozhe vtajiti, de ni greh, soper defet sapoved boshjih grefhiti, ka¬ terih Tkoraj vTe nefpodobno oblazhenje prelomi, ter ljudem zhaTno premoshenje ino duThno pofhtenje nevfmileno krade, 3. Kdo je kriv, de toliko hifh obosha, na ftare dni toliko ljudi rasterganih hodi, kakor sapravliva gisdoft? Nafhi ftari preddedezi ino ba- bize To po ftari Thegi bolj sadovoljno shiveli, ko mi; alj njih fuknja je bila domazhe perprave, njih frajza domazhe pr6je, njihova noTha priprofta, polhteno je bilo v Te njih sadershanje. Den denafh- ni pa nemodre matere hzheram. poprej tenzhizo kupujejo, kakor kolovrat, de bi lame Tebi sa ro- kavze napredle; ozhetje Tinam poprej shamet omifli- jo, kakor pamet, shivino lepo rediti, ino Ti obla¬ tila Tami perTlushiti. Tak6 fe rasvadijo otrozi, »no . ker jim darilih oblazhila dovolj dokupiti ne morejo, kradi sazhno. Tako fe podredijo malo¬ pridni hlapzi ino dekle, kterim je smiram plazhila premalo, dela pa prevezh; tako Te isuzhijo sa- pravlivi gofpodarji ino gofpodinje , kteri eden dru- bS® goljfajo, fvojini otrokam pa berafhko palizo poddjejo. Huda je vjima , ki nam shetvo na polji ino branje v gonzah jemlje; pa kar ona eno leto vseme, drugo iuf^tretje leto fpet poverne: alj hujlhi vjnna je nezhemerna gisdoft, ki nikoli sadofti nima; ona je nar hujfhi dazja, ktera nar vezh lo v ptuje dcshele plazhujemo. — Blago domazliiga 160 pcrpravda Tvojo ženo sgubi, ljudje fe dela ocMdijd, ino žele desnele obdshajo. Nove fhege blago k fploh sa bolji kup dobi, pa fi ga tudi le malo kaj vshijefh, ino fhiviljam pa fhivarjam toliko ispla- zhalb, kakor je roba vredna. — ( Svoje dni je ne- vefta sa nar lepfhi doto polno fhkrinjo (ladizo) domazhiga platna imela, kedar je od hifhe sa pofhtenim sheninam fhla; kmetinje fo krila (luknje) poerbale , ino .fpet Tvojim hzheram sapuftile: sdaj pa kupleno oblazhilo nove Thege le fonzu pokashi, ali pa na desh pernefi, she zapo imafh* Tako zhlovek Tam febi krade, ino fe goljfa: v’ mladofti gisddzho kupuje, na ftaroft pa firofhno prodaja. . 4. Alj The ftrafhndji Thkodo gisdoftv oblazhili ljudem n a du Th i d e la; jemlje ji* nedolshnoft ino poThtenje. t StariThi miflijo Tvoj« olroke poprej ofkerbeti, zhe jih prav salo ino bo¬ gato oblazhijo; pa ravno v’tem jim jamo nar vezni nefrezhe iskdplejo. — Hzhere sapuftijo goftokra fvoje ftarifhe, ino grejo sa oblazbilo flushit; Tle- parjov fe najde veliko , ki jim lepe oblazhila p 1 ®' zhujejo, shlahno oblazhilo neddlshnofli ino pofhtenja jim pa vsemejo. Lepo oblezhene pridejo sopet o- mu, alj polno hifho joka ino framote ftanlb 3 ^ perneTd. Poshelenje meTa, poshelenje ozhi, i n °P napuh shivlenja To Ti trije brati, ki niTo is Boga, ampak is fvetd, nar hujThi lovzi nedojshnig^ Terza; ako zhloveka le eden vlovl, ga hitro satnorijo. (I. Jan. 2, 16.) — Dokler To hzhere mazhe meselane noTile, niTo tako raspletene « roki hodile, pa tudi ne pomorile toliko dufbi kor jih preTherno oblezhen shenfki Tpol sclaj ‘ e |, mori. — Ino vender jih je toliko, ki tega sa S. j ne fhtejejo, ino fe na Tpovedi The ne obtos L,, „Telefna obleka pokashe zlilo veka/* ( t Sir. ^ fi’ u dno „Kdor fvoj shivot prevsetno oblazhi, i r ( ia , 0 / 5 oJ dufho/* ( t Sv. Avgulhtin.) »Odverni Tvoj.. 0 ti, nalifbpane shenTke, ino ne sijaj po ptdjj opominja fv. Duh (,Sir. 9* 8. 9.); savolj s g , lepote Te jih je veliko pogubilo, mo i*. n J e j,i a zbi' shelenje kakor ogenj vnema/* — s’ Tvojim od ^ lam nalafh naftavo delati * bi pa ne bilo g r ® Ali ne uzhi Jesuf fam, de vfak, kteri sheno P ? J da, ino jo posheli* je shet prefbeftdV»l s 161 fvojitn ferzi (Mat. 5,28.), kdor pa v'tak nefrezhefa pogled napeljuje, bi bres greha bil? „Ve fe fzer isgovarjate , pravi fv. Krisoftom, faj ne vabimo ni¬ kogar V’ nefratnno djanje ; alj zhe ravno s’ beledoj iie* je vunder vafha hofha pohujfhliva* de nobena befeda takb. Ve briilite mezh* ino prebodete du- fhi fmertnO rano , ki ne sazeli vezh. — Povejte* koga ljudje preklinjajo, koga oblodijo fodniki, ali Hrup popiVfhiga * ali napravfhiga* ki ga iiaftavlja? Ravno Ve tnlfhenzo perpravljate* ravno ve Imertno pivo ponujate, Šavdajavzi vmorijo telo* ve pa du- Iho* kar je veliko firafhneji, Ino kaj fo vam ne- . dolshne dufhe ftbrile, ali fo rasshaiile vat? Kratkb nikar; le fvojimu napuhu ftreshete * s’ dufhnoj mo- rijoj pa igrat e. K — Gorje tiflimu zhloveku* po kterirh pohujfhanje pride* K klizhe Ješuf (Mat. 18, 7 .); gorje tudi vain, vi prevsetno oblezheni rhladčiizhi* ino deklize* ki s’ fvojoj nefpodobnoj oblekoj Tebi ino drugim sanke haflavljate * v’ katere val dufhni lovrashhik vlovi * vam pofhtenje vseme, ino vam dulho vmori, Gisdafta, nezheinerha nofhaje dufhna morija, 5, Kakor Če žhlovek hude vjime boji, ino laftne fhkode varje, je tudi naf kriltjanov ojftra dolshnbft, fovrashni gišdofti f 1 0 v o dati* ino vfe Ihkodlive fhege v’ noflii* ali v’ drugim sadershanji ismed nat odpra- , viti. — Vi ozhetje ino matere* le po do- mazhe oblažhite is maliga tvoje Otroke; kar doma Popravite, le tega te naj pervadijo; naj de bojo i dotnazhe perpraviia fhtimali, pa tudi domazhe delo ljubili. Poglejte, koliko šhaiofti je pitana fuknja " a kopu natedila* ki jo je rnalimu Joshefu kupil! — Rasvada otrbk ftarifliam folse preliVa. — Vi pfed- ; P 0 davljeni visharji inb oblaftniki, rtd Pervbljite novo-1'begarjam med vafhe ljudi; oni fo ’ i nga sa vafhe podioshne * ki vam jih bojo popa¬ rili, ino premosbenje vafhiga kraja pojedli, — Vi r a P ž i ino dekle* ponishno fe nofite, kakor e vafbimu flushevnimu ftanu fpodobi. „Vafha le¬ pota naj ne bQ vunajna, v’ nofhi shlahnih oblazhil; a nipak V notrajnim zhloveki, v’ neftrohlivofti po- ojniga ino krotkiga duha, ki je pred Bogani no- (I. Pet. 3* 3. 4.) Kdor fe tvoje luknje framuje* .Slonifhek, hrana e. n. — II. 11 162 ino fvoj flan sanizhuje, ftrafhno rasshali fvrtjiga 4 Stvarnika, kteri ga je v’ te flan poflavil. Neprevse- tujte v’ 1'voji mladofli. „Bog kafhliga fkrito prevset- lioft s' ozhitnoj neframnofljoj,** pravi fv. Avgufhtinj ravno sa to je toliko fantov ino deklet nefrezhnih. Miflite v’ fvoji mladofli na potrebo flarih dni; faj Lote kervavo potrebovali , kar fi perhranite. — Pa tudi vi, roko deli, p o Teb n o fhivllje ino f hi v ar ji, ne miflite biti bres greha j zhe nefpa- metne ljudi novih, fhkodlivih ali sapravlivih fheg vadite. Delajte sveflo, florite vfe po pametni fhegi, kakor fe v l akimu (lanu (podobi, de vam vafhe delo iuo saflushilo k’ pogublenju ne bo. — Ino kdorkoli fi novo oblazhilo oinifliluje, naj prafha potre¬ bo, — p r e m o s h e n j e —■ ino pametno f j 1 e " go fvojiga (lanu s a fvet (rat); kar tebi to troje fvetuje (rata), flori, ino ne bofh grefhll. m. „ Ljube dufhe, pofebno vi fantje ino dekli**- dvoje oblazhilo fe vam ponuja, ino v’ isvolenje J - Pcrviga vam vfmilen Jesuf podaja; shlahno ol) 3 zhilo pofvezhujozhe milofli boshje. On ga je kupil s’fvojoj prefvetoj refhnoj kervjoj. D 7 rtebefhki vam ga napravil, ino fv. Duh vam g® olepfhano s’ fvetimi zhednoflimi ino nebefhRi 11 darmi. — S’ drugim oblazhilam vaf fili sapeliv o 1 s’ nezhemernim oblazhilam nefpodobne §' sl 0 ■), t Sam peklenfki fovrashnik ga fnuje, iuo po 6°^ pomagavzih na nove sapelive fhege obrazba, cle .^ vam oblazhilo pofvezhujozhe gnade boshje vsel; 1 koliko mladenzhov med nami fe je dalo she o piti! Dali fo oblazhilo zhifte nedolshnofli i s ® z g nofiti oblazhila pofvetne sapelivofli; sdaj § re J°(bi 1 fhiroki zefti pognblenja, vfi ^vbogi na fvoji “ u ^. vfi olifhpani na fvoji in trupli na goftvanje peklep ^ ga bresdrta, ino vlezhejo tudi druge sa feh°h^ c O odprite fvoje ozlu, ino poglejte, kam val v fhtimanje in prevsetvanje pelja! Jesufa, fvojtg** at , ’ ' niga kralja, fle sapuflili, ino hodite sa g ® vfih prevsetnib angelov, ki fe hudizht 11 etn „ nishniga jam ieio. Prifhla bo ura, de bojo to vafhe P r ®V b° oblazhilo m61i fnedli, ino vafhe lifbpano 163 zhervam v’ shiveah. S’ ftraham Te bote tiftokrat sa Jesufam, frojirn ponishnim sheninam osirali, ino vpili: „Gofp6d, odpri nam!“ Alj kakor njega sdaj v f Tvoji nefpodobni iiofhi ne.Tposnate, val tudi on sa Tvoje fposnal ne bo. „Refnizhno vam povem, val ne posnam,« (Mat. 25, 12.) Pahnili vaf bojo v’ vunajne teme, kjer bo jok ino Tkripanje sob; sa- kaj tako poTvetno, nezhemerno oblazhilo ni fva- tovfko, s’ njim Te v’ nebela ne pride, ampak na ravnoft v’ pekel gre. Poglejte vfmileniga Jesufa, Tvojiga ponishniga kralja! le eno farno tkano fuknjo je nofil na semlji, sa katero fo njegovi morivzipod krisham loTali. —* PoTnemajte Marijo , kraljlzo nebef ino semlje, ki fe je toliko pohlevno ino ponishno noTila, de nje The Tvet Tkoraj posnal ni. Le po- nishne ovzhize Jesuf ljubi, le pofhteno oblezhene Tvate k’ fvojimu nebelhkimu shenitvanju hozhe. —■ Kdor ljubi Tvojo dufho, kdor na vezhno goftvanje priti sheli, naj bres odloga sapelivo obleko iflezhe, Te ponishno nofi, ino naj sa lepoto Tvoje dufhe fkerbi, de, kedar ljubi shenin pride, dufha lepo oblezhena s’ njim v’ nebefhko shenitvanje pojde« Amen, XXIV. D vaj fe ta nedelja po bi it- k o f h t i h« Od polireshbe bolnikov. Jesuf osdravi kraljhhoviga fina. Jan. 4, 46—53. ^zhe nebefhki Tvoje otroke iiepretiefiama k’ febi klizhe, pa to, de ne vTe enako. Nektere klizhe po Tvojih natneftnikih, druge Tkos fvoje dobrote, tretje (kos reve ino teshave, fhterte vabi Tkos ter- Plenje drugih ljudi, de bi Te k’ njemu obernili. .irezhen, kdor Gofpodov glaf saflifhi, ino fvojiga 11 * 164 isvelizhanfkiga zliala ne samudi, kakor je bila frezhna hifha evnngeljfkiga kraljizha, ki je Iko* hudo bolesn domazhiga lina fvoje isvelizhanj« najdla. I. V. 46. Jesuf je is Jerusalema, kjer je o ve- likonozhnim prašniku bil, fkos .Samarijo fhel, ino J 'e v’ fvoje domazhe kraje na Galilejfko prifhel. > o zeli desheli je flovelo, kako jo v’ Kani vodo v vino premenil, koliko bolnikov osdravi, ino zh"- deshov flori. Tudi v’ Kapernaumi je bilo vfeshivo od njega. Ravno v’ tem mefli je shivel imeniten kraljev flushavnik, kteri je oblaftnik kralja Hcro- desha Antipa bil. Krishi ino teshave fe pa kraljeve hifhe ne sognejo ; tudi kraljizhovo hifho je bolesn obifkala, ino huda mersliza ali trefhlika njegoviga ljubleniga lina toliko iszhinshala ino sdelala, "• mu she nihzher vezli pomagati ni mogel.—'Dobrot* naf rade od Boga odvrazhajo, nadloge naf k Bog® savrdzhajo ; ino tak fe sgodi, de telefna bolesn dufho osdravi. ( 4 Sir. 31, 2.) Taka fe je kraljih' sgodila. , V. 47 — 49. t Skerben ozhe, kedar je she v pofkufil, ino fposnal, de finu pomagati ni vezh, * lpomni Jesufa ino njegovih del, pa tudi ra'" zhuje, de je v’ Kani na Galilejfkim, ne dalezn ^ Kapernauma, njegoviga doma. Sdajzi fe k’ nje"’ i odpravi, ino ob enej popoldne pred Jesufa P rld ,* V’ eni fapi Gofpoda poprofi, naj fe vfmilit njim v’ Kapernaum gre; sakaj bolniga fina in ’J ino fkoraj bo po njem, zhe mu ne pomaga. Glejte, kako lepo je ozheta viditi, ki sa fvoje o ke fkerbi, ino profil Tudi Jesufu ozhetova 1« dopade ; alj to mu ni vfhezh, de kraljizh P re , n ' t ] a , v’ njega verje, ter mifli, de Jesuf bolniku or ^ | lezh ne more pomagat’, zhe s' njim v’ r $» gre. Sa to njega, ino tudi vfe druge pofvar » j kozh: M Zhe ne vidite zhudeshov, ozhitnih | s, . ,a, | 3 | e n boshje mozhi, ne verujete, de fim jes °^ U va fli Mefija, vafh odrefhenik, naj fim ravno sne . tak6 vidno pokhsal. K — Kraljizh fhe enkra , jj(J ferzhno poprofi, rekdzh: *„Gofpdd! vfmib » e > 165 p« pojdi s’ mendj, de moj lin poprej ne vmerje.«* Tak bi naj tudi mi fhe toliko bolj terdno profili, z h e ravno hitro vlllfhaui nifmo, saka;: „Kedarnam Bog ne da hitro, zhefar ga poprofimo, sa to od¬ laga , de bi nam Kaj boljiga dal, ali pa sa to, ker hozhe, naj biga vezhkrat poprafili/* ( t Sv. Avgufhtin.) V. 50. Vfmileti Jesul, ki natertiga terfta ne slonu, ino tlezhiga tlenja (talita) ne vgalpe, temuzh n a fhi flabi verj rad pomdre, tudi kraljizhu ne sa- meri, ampak vflifiu njegovo profhnjo, fhe lepfhi, kakor on Tam sheli. „Pojdi, mu rezhe, tvoj fin she sdrav shivi !‘i S’ toj vfiganiogozhnoj befedoj Jesuf bolniga fina osdravi, inQ tudi kraljizhu vero poterdi. Poln sgupanja fe povevne na fvoj dom, ter la veleli, de bo Ivpjiga otroka sdraviga najdil. — Tudi mi ne fmemo Bogu vkasovati, kako nam po¬ maga naj; on vfe modro oberne, zhe fe ravno nam ne sdi; fzhafama bomo Iposnali, de Bog vfe prav naredi, inq njega hvalili, kakor evangeljlki kraljizb. Y. 5t — 55. She na pol pota svefti Ilushavniki fvojiga gofpodarja frezhajo, mu velelo povedat’, de lin ye£ sdrav sopet shivi, —r Lepo je bilq to sa- dershanje pofhtenih hlapzov. Shalovali fo s,' sha- loftnim gotpodarjam, pa tudi nilo mogli doshgkati, niernu fprza rasveleliti, kedgr je fin fpet osdravel. Sa tega del je fJog s,’ golpodarjam tudi drushino frezhno ftoril. — ; Po poti jih kraljlzh bara, p kore j le je bolniku sboljlhalo? Povejo mu, de she ob jedrni uri vzherajthniga duš (ali kakor mi ure Ihte- jeino, oh čnej po poldne) je lina mersllza sapuftila. Ozhe fe fpomni, de je ravno tiQoi uro Jesul njemu rekel, naj domu gre, ker lin sdrav shivi, —. Kra- 'jizh Ivojim domazhim odJesufa perpo.veduje, kako ljubesnivo ga je {prijel, kako modro uzhil; osdrav- len fin hvali Jesufa vfiganiogozhnoft; žela hifha fe sa Jestifa vname, vfi fposnajo, da je on boshji .Sin ino isvelizhar Iveta. Od te dobe terdno v’ njega verjejo, — Blagor hilhi, kjer med domazhi- mi prava vera, ino pa shiva ljubesn prebiva, de en drugimu teshave poiajlhajo, ino vetelje poflajlhajo. 1 oTehno je pa prave kerlhanfke ljubesni per hifhi potroba, kedar Bog domazhim kako bolesn polhle, de fi sa sdravje Ikerbijo, ino bolnikam lepo ureshejo. vsa ir. Kedar imeniten gofpod kako hifho obifhe, fi domazhi vfe persad^nejo, IVojimu goftnifeu fpodobno pbftrezhi, ino fe njemu prav vredno vflushiti. — S’ kolikim vefeljam bi fhe le dobri kriftjani fvoji- niu isvelizharju ftregli, zhe bi vef vbog ino ranjen, v’ fmertnih bolezhinah v’ njihovo hifho prifliel. Glejte, ljubi bratje ino feftre! vfak bolnik je Kri- ftufov brat, njegoviga duhovfkiga telefa ud. Kar nar manjfhimu njegovih bratov ftorimo, to njemu ftorimo. (Mat. 25, 45.) — S’ bolesnjoj lam vezhni llog fvoje ljublenze obifhe, ino ozhitno pokasbe, de Tvoje hifhe posabil ni. O kako lepo priloshnoft domazhi ino fofedi imajo, Te Gofpodu nebef ino eemlje prav dobro vTlushiti, ino sa vezhnofl veliko sakladov perpraviti. V* hifhi, v’ kteri bolnika imajo, je nar obilnifhi shetva dobrih del sa nebefhko kra- ljeftvo, zhe bolnika ljudje prav po kerfhanfki Iju- besni ftreshejo. Kako fe bolnikam po kerfhanfko ftreshe, »* a f Jesufuzhi, ino nam v’ Tvojim shivlenji nar lepi) 11 sgled daja. Imel je vfmileno ferze sa vfe ljudi i nar vezhi vfmilenje pa je imel s’ bolnikami; i“° ne bčre fe, de bi on koga bil bres pomozhi od¬ pravil, kdor fe je k’ njemu obernil. Satorej J e nafna perva dolshnoft: 1. S’ bolnikam vfmilenje imetii njemu teshave polajfha. Zhe frezhafh zhloveka 1,3 poti, kteri s’ prevelikoj teshoj obloshen pefk 3 ^ sazhne, kako mozhno mu vftreshefh, de mu neko liko teshe prevsemefn, ino dalji nefti pomagal"’ Ravno tak dobro tudi bolniku deje, kedar vidi, r fe ti vfmili, in fi perpravlen njemu pomagati, a bi ti bilo mogozhe. Kolikor teshav s’ njim o®' zhutifh , toliko jih njemu polajfhafh. Sa to m> .. 1 ’ Pavl opominja: Vefelite fe s’ temi, ki fe vefelij 0 ’ ino jokajte s’ temi, kteri jokajo, (Rim. 12* Alj veliko je po fveti bolnikov, n 1 lo p a k e r fh a nf k ig a v f m il e n j a. Kolrko pufhenih Jobov leshi na gnoji sanikarnofti d ° nl3Z ,L ljudi ; koliko ranjenih popotnikov v’ fmertnih lezhinah milo jezhi, ino ni vTrnileniga .Samarija f bi bi njim perftopil, dokler fofedi ino snanzi, « a 1(37 nevfmilen Judovfki duhovn ino levit, revne bolnike v’ fvoji fofefki bres vfe pomozhi lesliati puftijo. —- Najdejo fe n e vf mi leni ftarifhi, ki fvoje laftne otroke le tako dolgo sa ljubo imajo, dokler jim sdravi delajo; kedar sbolijo, bres vfe pomozhi jih puftijo leshati. — Najde fe mladih g o f p o d a r j o v in o go fp o dinj, ki fvoje ftare le tako dolgo lepo imajo, dokler jim bres plazhila delati pomagajo, ali fe na njih premoshenje sanafhajo; zhe pa sbo¬ lijo, ino premoshenja nimajo fvojiga vezh, fo mla¬ dim hitro na poti. ( Shvarajo fo, de imajo s’ njimi toliko opraviti, pa saftojn; shelijo jim frnerti, de bi jih Bog fkoraj k' febi vsel, ino njih nadlege re- fhil. — H i f h ni g o f p o d a r j i ino g o f p o d i n j e fvojo drushino radi imajo, dokler jint sdrava žherftvo dela; zhe pa hlapez ali dekla sboli , jih hitro od¬ pravljajo, rekozh: de bolne drusbine per hifhi imeti ne morejo. — Zhe jim kdo fvetuje (rata), naj bolniku sdravnika perpeljajo, ali praviga sdra- vila kupijo, jim je vfe predrago; „bo she Bog po¬ magal ," pravijo. Bog v’ refnizi pomaga, ter fe bres njega nizh ne sgodi ; alj on savolj sanikarnofti domazhih s’ bolnikam zhudesha delal ne bo. >,Zhe vam ofel ali vol v’ kapmzo pade, vpraflia Jesuf take ljudi, ali ga ne hote hitro islekli ? ali le bote na Boga sanafhali ? Zhe pa neumni shivnii hitro pomagate, sakaj zhloveka bres vfmilenja pufhate? ali ni zhlovek vezh vreden ko shivinzhe ?“ (Luk. 14, 5.) Vfim takim nevfmilenzam fe bo enkrat flie fedemkrat liujfhi povrazhovalo ; blagor pa vfrnile- nim, oni bojo vfmilenje najdli. (Mat, 5,7.) — „Meni fe bolniki prevezh vfmilijo, de bliso biti ne morem," fe nekter kriftjan isgovarja; alj njegov isgovor je prašen. Pravo vfmilenje is ljubesni is- vira, shiva ljubesn pa rada pomaga, ino fe v’djanji pokashe. c Sato isvira is vfmilenja nafha druga dolshnoft: 2. Bolnike obifkovati. „Naj te ne groši obifkati bolnika, sakaj fkos to bofh v’ ljubesni po- terjen « (,Sir. 7, 39.) — Jesuf fe v’verti Getfemam na oljfki gdri k’ frnerti perpralja; njegova dufha je shaloftna, v’ velikih bridkoftih je,kervav put kaple ls njfegoviga obrasa na semljo. Njegovi uzhenzi terdno fpijo, ni zhloveka, ki bi ga potolashil. Angel 168 boshji fe mu perkashe, ina rasvefeli njegovo do fmerti slialoBna ferze. TekA mnogoter bolnik, od vfih sapufhen, t’ kakim tefnim koti milo sdihujs, po žele dni prijasniga zhlpveka ne vidi, de bi s' njim pregovpril. Obifhi ti firoto sapufheno, bodi mu angel boshji, inq rasveteli ga fkqs to, de k’ njemu pugledafh, fe s' njim ljubesnivo pogovorilh, ino mu krazhji zhaf naredilh. „HvaIa Bogu, dete fhe enkrat vidim! tak nat marfkater holnik posdra- vi, kedar k’ njemu pridemo ; veliko hplj lehko mi je, ino zhe vmerjem, bqlj lehko hom vmerl, de fhe le a’ teboj govorim.** Ali nam she ni to, velelo f ilazhilo, de bolnika obifhemo ? She lepfhi plazhi- .o nam bq Je^uf daj, kedar na fodbi pqrezhe; „Pojd’te k’ meni, isvoljepi mojiga Ozheta! poledile kraljeBva vam perpravljenp; sakaj boln fim bik ino Be me pbifkali. Refnizhna vam povem, kar fte Borili kterjmu mojih nar manjfhih bratov, fte m en j Borili !** (Mqt. 25, 34. 40.) — Pa tudi nadle- •hovatj no frnemo bolnika s’ prepogoBim obifko- vanjam, kedar mu je pozhitka ali pokoja potreba, Prava kerfhantka ljubesn ve, vfe o pravim zhafi Boriti j bolnjka pbifkati, pa ga tudi v’ miru puftitk j,Rad bi holnika obifkal, pravi nekdo, alj po kaj, ker mu pomagati ne morem.* 4 Zhe ga ravno osdra- yiti ire morefh, roko, mu vender lehko, podafh, g 8 prijasno poprathafh, kako fe mu gadi ino ga lep 0 potolashith, Sa to je nafha tretja doJshnoB: . . 3. B d jn ik e t ola s h i t i ino r asv efel'* 1 : —: Kedar je KriBuf holne osdravljal, je bila vez« 1 del njegova perva befeda: M Šaupaj moj , m °^ hzhertvoja vera je tebi pomagala« Ta njegov 8 ljubesniva hefeda je nar poprej revesham bol« ferze psdrayila, dokler je tudi njim telo osdravj ■ Nam Izpr ni dano, bolnike s’ befedoj osdravl)° tl ! alj ferze bolnikov tjfiiga paklanjati, ki je ba> eS . ino sdravja gofpod, vfakteri samore. -r .Sp° nl bolnika na Ozheta v’ nebefih., bres kteriga vedenj tudi jat is pafhe glave ne pade , ki tudi njega P_ sabil rti. — Povej holniku , de Bog tiBe ljubi, ’ tere tepe, ino de fvojiga obroka bres fhiba ne P ult ^ kteriga svellzhati hozhe. — Pokashi bolniku, de I terplenje kraljeva pot k’ nebefam, po kater ‘i,\i KriBuf hodil, ino vfi pravizhni sa njim. Perpov« IGU mu is fv. pifma tolashlivo pergodbo poterpeshliviga Joba, pravizhniga Tobija,ino vezh takih sgledov, Raslagaj mu is shivleuja fvetnikov, de ga ni v' nebefih isvoljeniga, ki bi v’ tem shivlenji terpel ne hii, Bšri bolniku, ako snafh, terplenje Kriftufova; vse¬ mi brumniga Tamasha Kempzhana: Hojo sa K,ri- ltufam, ali kake druge bukvite v’ roke, ino mu a pravim zhafi is njib kaj lepiga povej. To bo sa bolno dufho nebeFhko hladilo, inc* bolnik tvojiga obifkanja vefel. Od takih obifkovavzov fv. pifma lepo govori; „Kako šale Iq noge teh, kteri osnan- vaje mir pernefb, ipo osnapnjejo dobra,** (Rim. 10, 15.) —* Zhe fe pa mersla kakor led dershifh, fi od vrat k’ bolniku ne upafh, ino drpgiga povedati ne veih, kakor merslo hefedo: „Ba she bolje!“ te bolnik ne bo vefel, ino bo shelel, de bi ga fkoraj sapuftil. — Naj bolniku telefne sdravila dahro tek¬ nejo, mu je potreba dufhniga sdravja, demubolesn trupla k’ vezhni fmerti ne bo. Tudi Jesuf je bol¬ niku narprej grehe odppftil, ino po tem mu telefno »dravjedal. Sa to je naf kridjanov velika dolshnoft: 4, Bolnika s’ fv, sakramenti previ- diti. Redar je Ezehija, Judovfki kralj, nevarno sbolel, prjde k’ njemu prerok Jesaia, jno mu po¬ ve: „Poopravi ino ponarozhi s’ fvojoj hifhoj, sakaj vmerl bofh, ino ne shivel.« Kralj fe je k ! Gofpodu obernil, ga jo milo profil, naj mu fhe shiveti da. Ino Bog je njegovo moštvo vflifhal, je njegove folse vidil, ga je osdravil, ino mu petpajft let shiv- lenja dodal, (IV. Bukv. kralj. 20, 1.) Rayno tako tudi ti, ki dolshnoft ali pravizo imafh, bolniku fmertne nevarpofti ne sakrivaj, temuzh opomni ga, naj fe s’ Bogam fpravi, ftorjeno kfivizo, poravna, fhkodo poverne, fe s] fvojimi fovrashniki poprijasni, sa fvoje pohifhtvo inp premoshenje potrebno na- rozhi, fvoje poslednje fporozhilo naredi,/ino. fe perpravi, zhe bi njega Gofpod is tega fveta saklizal, rajtengo od fvojiga hifhovanja dajat. Perpravi ali vpoti bolnika, zhe fi njegov prijatel, naj s’ Bogam ino fvojoj veftjoj zhifto porajta, fe vredno fpove ino fpokori; naj fe fklene s’ fvojim isvelizharjam v fv. obhajili; naj fvoje shivlenje v’ boshje roke lsrozhi, prijemfhi fv. pofledno olje; sakaj Bog po- go.fto s osdravoj odlaga, de fe bolnik zhifto s’njim 170 fklene, ino mu fpet ljubo sdravje da, kakor hitro fe s’ vfim previdi. Vfe to na sadno uro odlagati, je nevarno; sakaj Gofpbd pride ob uri, kedar fe nar manj saneferno. Bolniku fmertno nevarnoft sa- krivati, je grosovitno. Ako osdravi, nam bo hvalo vodil, de fmo njemu refnizo povedali; ino zlie vmerje, naf bo flovif , de fmo ga k’ Prezimi fmerti perpravili. Koliko pogublenih preklinja v’ vezli- nofti fvoje pri/atele ino domazhe, de fo jim isflepe ljubesni ino neumne fkerbi tako dolgo fmert sa- molzhali, de jih je neperpravljene is tega fveta po¬ brala ?— Sadno nar vezlii ljubesn Tvojim fkashemo, kedar jih k’ frezlmi fmerti perpravimo, jih prijasno nagovorimo, jim po duhovnika gremo, i. t. d. Kdor fvojimu snanzu fmertno nevarnoft perkriva, je nje¬ gov sadni, alj nar vezhi fovrashnik na fveti. — Perva dolshnoft sa bolnika je dufho ofkerbeti, dru¬ ga dolshnoft pa tud’ fkerbeti sa fvoje bolno telo. Kar bolnik fant ne samore, fmo dolshni mi njemu ftoriti: 5. Bolniku sdravil profkerbeti, iuo mn, kolikor premoremo, s’ vfim potrebnim poftrezhi. Jesuf je bolnike zhudama osdravljmi nam te oblafti fzer ni sapuftil, alj Narvifbi je s a vfako bolesn pofebno sdravilo is semlje vlivati, ino pameten zhlovek fe tajiftih branil ne bo. km je sdravnika vftvaril, ino opuftiti ne fmemo g 3 ’ dokler njegove pomozhi potrebujemo. (,Sir. 1, Beteshnimu sdravila fvetvati ali poifkati, P° s ,^ a nika iti, ino sa vboshza, ako premoremo, vrazh ' ali arzneje plazhati; ako je hifha sa bolnikane sdra va, tajifto pozhediti; /.ho je bolnik samasan, njeg. preprati , dati potrebnimu belo rjuho (pertizh) frajzo ; poflati ali nefti potrebnimu fldedizo sdra juhe (shupe) ali kake druge pije, ktera mu «,° de: to fo slate dobre dela sa nebefhko kralj® * ^ Ako pa tega lam ne premorefh, fproti mu p dobrotnikih, ino ftori tudi nje saflusbeiija ‘1® es | li | i i Pogofto fe potrebni profiti framujejo, dob r0 1 n - a pa ponujati nozhejo. Zhe v’imenu Jesufa naeC ve - ftopifh, trojno dobro delo opravifh; pomagam r shu, febi ino darovniku vezhno plazhilo 0 ^ r tv0 jc Vfmilen JesuT bo tebi namefto bolnika v TUj^of ftopinje poplazhal, vfe tvoje befede povernil* » v 171 mu, kdor »a vbogiga ino firomaka fkerbi; Gofpod bo njega refhil, kedar fe mu bo hudo godilo. Na podeli njegove bolesni mu bo pomagal; njegovo E odel prediljal mu bo." (Pf. 40, 1. 4.) — Kdor pa olnike bres vfe pomozhi puflia, sataji Tvojo zhlo- vefhko natoro, ino pokashe, de ni kridjan. Saddl ga bo enkrat ojdriga Sodnika ftrafhen glaf: „Po- berite fe Tpred mene, prekleti! v’ vezhen ogenj; sakaj bil Tim bobi, ino me uide obifkali. Refnizlino vam povem, kar nide dorili kterimu teh nar manj- Thih, tudi meni nide dorili." (Mat. 25, 41.) — VTa zhloveThka pomozh ino fkerb je bolniku sadojn, ako nje Vfigamogozhen s’ fvojoj gnadoj ne podpi¬ ra; satorej je tudi naTha imenitna dolshnbd: 6. Sa bolnike moliti. „M61ite en sa dru- giga, veli fv. Jakob, de bote ohranjeni. Verna mo¬ litev bo bolnika osdravila, ino GoTpod bo dal, de bo njemu boljThi." (Jak. 5, 14. 16.) Kako lepo je viditi kerfhanfko Tofefko, ki fe braterno side, ke¬ dar duhovnik obhajat pridejo, Isvelizharja zeliga fveta poboshno na bolnikov dom Tprejme, ino moli sj njega! ut, d e B fe me ne pri j el a, K ^Sq bolesni, k« fe zbloveka rade primejo, alj nar rajfhi tiftiga, ki fe jih bolj boji, Nathe sdravje iuo shivlenje je v’ hosbJ 1 " rokah, inq nafh ftrah n»m ga ohranil ne bo. Kakor nat lahko is jafuiga vdari, naf tudi lehkq sales« bolesn iu fmert, naj fe fhe toliko bolnikov mo. -»• Bolnikov pa sapuftitf ne fmemo, naj ho bo lesn fhe tako nevarna, Le pra^izhno veft vfeej imejmo, ferzhni hodimo, per bolnikih modro ra ^ najmo, ino pa Bogu fe v’ roke israzhimo. K fe balesni jno finerti ne boji, tudi kuga pred bi' beshi, faj Bog njega varje. —, Zhe je pa bos I volja, de sbolimo, ali zelo vmerjemo, vmefl® , v’ djanji kerfhanfka ljubesni, kakor je vmerl K” sa naf; ino kako lepa ino frezhua je taka f'b er * Sa to je pofledua vfih kerftjanov fveta dalsh a0 ■ 7. Is kerfhanfke ljubesni fvo je sdravje * ^ shjvlenje, k e d a r b i p e r b o, 1 n i k Jh P 0 j 8 , ba bila, Bogu ino hi i 5 h n i m u v’ d a f ^ rozhiti; sravno pa tudi varvati fe po pame ^ je inogozhe. „To je moja sapoved, de fe m« j boj ljubite, kakor fini vaf jes. ljubil, Vez.ln tj 1 ' sJ od te nima nihzher, de kdo fvoje shivlenje 173 fvoje prijatle/ 4 (Jan. 15, 12, 13.) To narn Jesuf sa- poveduje, ino fv. Jancs govori: „V’ tem fmo fpos- nali ljubesn boshjo, ker je on fvoje shivlenje dal sa naf; tudi lui moftno sa brate shivlenje poftaviti. (I. Jan. 3, 16.) — To fo uzhili vli kerlhanfki uzhe- niki, to lo dorili Vfi boshji Cvetniki; vfi klizbejo , vfi naf vabijo s’ Iv, Pavlam rekozh: Bratje ino feftre! profimo vaf, bodite nafhi pofnemavzi, ino po naf le ravnajte, kakor fmo le tudi mi po Kri* ftufi. (I. Kor, 4, 16.) 11L Zhildno Velike rezhi prava kerfhanfka Ijubesrt potrebnim bolnikam na semlji flori; nefkonzhno veliko plazhilo pa tudi v’ nebefih ona vlim tiflim saflushi, ki sa bolnike lepo fkerbijo. — Kedar fe je fvoje dni V’ Milanu na Lafhkim grosovitna kuga sazhela, je fv, Karol Boromej, Veliki fhkof tidiga mefta, vfe fvoje premosbenje dal, bolnikam poma¬ gati; tudi podel fvojo je predal, ker ni glefhtal vezh, s’ zhem bi bolnim podrčgel. — Branili fo mu med bolnike , de bi fe kuga njega ne prijela; alj on na vfe to porajtal ni, terdno v’ Boga je sa- upal, bolnike neprenehama obifkoval, jih s’ fveti- mi sakramenti prevideval, ino jim s’ vfim, kar je premogel, poftregel; kar pa fam premogel ni, je sa nje isprofil. Nozh ino den je sa nje molil, dokler ni boshja fhiba odjenjala. Ni fe mu shaliga per- petilo, de fi je ravno v’fredi med kushnimi bolniki bodil; ino zelo mefto ga je hvalilo , de je on fkos fvoje molitve in dobre dela ljuddvo kuge refbil. 5 ,Sv, Alojsi Gonzaga, shlahniga rodu mladenzh. v’ fvojim fhtiri ino dvajfctim leti, je ravno v’Rimi ml, kedar je sa lakote voljo v’medi ftrafhna kushna bolesn vdala, ino veliko tavshent ljudi pomorila. ' fe bolnlfhnize ali fhpitali fo bili polni, in ni flre- shajov sadodi bilo, ki bi bolnikam flushili. Mlad Alojsi, v’ redu ali ordnu Jesuitovfkim, je fvoje 'tihi tako dolgo profil, de fo mu dopudili bolnikam iczhi. S velikim vefeljam nofi na fvojih ladnih vaniah kushne bolnike v’ fhpital, jim proli od hifh« . sa P otr ebne rezhi, jih fam preoblazbi ino /1,; di, jim pa tudi sa svelizhanje dufhe fkerbi, ter 174 jih tolashi s’ boshjoj befedoj, — Bila je boshja volja, de fam sboli, ino v’ treh mefenzih po tem fvoje fveto shivlenje Iklene. Kedar fo mu sdravniki na¬ povedali, de bo v’ ofem dneh fvet sapuftil, fe je neisrezheno rasvefelil, ino je fvojim prijatlam djal: „Ali de flifhali velelo novizo ? Ne vezh ko ofem dni fhe shiveti imam ! Rasvefelite le moje Irezhe, ino sapojte hvalno pefem s’ menoj: Tebe, Bog, mi hvalimo ! i. t. d.“ Pred fvojoj fmertjoj le je prijasno nafmejal, rekozh: „Gremo, gremo s've- feljam •“ kedar ga vprafhajo : Kamo ? „V’ nebefa, K odgovori, ino pohlevno v’ Golpodu safpi. — Kdo bi fi njegove frezhne Imerti ne shelel, kdo ne ve- felil njegove krone v’ nebelih! — Vfe to li lehko saflushimo, ako bolnikam svefto ftreshemo. Kakor je bolesn kralizhoviga fina zeli hifhi v’ isvelizhanje bila, bo tudi nam. Bodimo bolnikam prijateli, ino bo tudi Bog prijatel nafh. Amen. \ XXV. En ino dvajfeta nedelja po bm- kofhtih. Od kerfhanfke persaneflivofti. Evangelj od kralja, ki s' fvojimi hlapci ob ra ]^ dela. Mat. IS, 23-—-35. I^dor vfmilenje Ikashe, vlmilenje najde: to Iploh pregovor pove. Alj pogofto ljudje, k* vfmilenje najdejo, s’ drugimi vfmilenja D j m j a kakor nam ravno to evangeljfka prilika vfmde kralja ino nevfmileniga hlapza pokashe. T, jtfmi- vfmilenje na semljo pernelil, ino je prilhel lenja ljudi uzhit. — Peter je ravno Jesufa v P ra j, a iB kolikokrat naj Ivojimu blishnimu, ki ga rass odpufli ? ali do fedemkrat ? Jesuf mu TeZ ^ 'J [p rezhem ti do fedemkrat, ampak do ledenik 175 demkrat, to je: vfelej, bodi fhe tolikokrat rasshaljen. 4 * — Teshko fe je to Petru ino njegovim tovarlham sdelo. Jim te imeniten nauk prav shivo ino ozhitno pokasati, perpoveduje lepo naliodno priliko, ktero fi naj tudi mi globoko v’ ferze vtlfnemo. I. Y. 23. NeTkonzhno mogozhen ino premoshen kralj nad nami v’ nebelih prebiva, nar pravizhnej- fhi povrazhnik vfiga dobriga ino hudiga, ki fe pod fonzam godi. VTi ljudje fmo njegovi blapzi- na fvetu, ino pa njegovi veliki dolshniki; sakaj vfe, kar imamo, je njegovo, ino le pofojeno nam. Na¬ lili neprefhtevilni grehi fo veliki dolgovi, ki jih per njemu delamo, alj poplazhati lami ne samore- mo. Pride ura, zhe ravno ne vemo kdaj, ino na obrajt naf bo saklizal. ,/De pa vede, kako ne- helhki kralj s' ljudmi na fodbi ravna, je KrifluT fvojim poflufhavzam djal: poglejte, kako neki po- semeljfki kralj s'Tvojimi hlapzi flori, kedar s’njimi v To porajtati hozhe, kar fo mu dolshni. y. 24. Veliko fvojih Ilushavnikov je imeniten, kralj imel, ki fo s’ njegovim blagam kupzhevali. Eden is med njih je perfilen na rajtengo ilopil, ki je imel Itrafhno veliko dolgov , malo pa fvojiga premoshenja. Delet jeser ali defet tavshent talentov (po nafhim fhtevili okoli tridefet miljonov goldinarjov (rebra, ker en talent per tri tavshent goldinarjov snele) fe je sadolshil; sakaj eden imenitnifhih kra¬ ljevih nameftnikov je hleso bil. — Ravno migrefhni- ki fmo taki veliki dolshniki pred Bogam, ki vfak den lehko grefhimo, ino malokdaj pomillimo, kako bomo fvoje grehe posadoftili. Nesveftoba v’ nafhim bani naf pred Bogam v’ ravno toliko nefrezho sa- pelja, kakor evangeljlkiga hlapza. V. 25. Veliko je bil hlapez dolshen, ino malo je glefhtal ; de bi fe praviza ojftro dopolnila, vkashe kralj, kakor je fvoje dni per Judih ino Ajdih na- ^ada bila , vfe njegovo prenioshenje v’dnar fpravi- n j e S a i njegovo sheno ino otroke v’ fushnoft Izdati, de bi fe njemu dolg faj nekoliko poplazhal. babo marfkater sapravliv ozhe febe, Tvojo ljubo 8 'eno ino Tvoje otroke aeTrezhne flori j tako pa tudi vfaki grefhnik pogubi Tvojo dufho ino telo; inb koliko ljudi bi bilo zhafno ino vezhno nefrezhnih, ako bi Te dober Bog ne vfmilil, kakor evangeljfki kralj Tvojiga hlapza. V. 26 — 27. Kar ni hlapez saihogel ftorili, de bi Tvoj velik dolg poplazhal, to je pofkufil ispro- fiti; padel pred kralja na Tvoje kolena, povsdignil Tvoje roke ino profil: Mi Samo poterpi nekoliko s’ menoj, Gofpod! ino pozhakaj tiie The, Taj Titovoljn, vle poplazhati, kakor hitro bom mogel." *- bep u je bilo sa dolshnika, de je fposnal Tvojo dolslinolb ino Te ponishal pred Tvojim Gofpčdam; hvalevred¬ no je bilo njegovo naprejVsetje , Tvoj dolg, bcrsh ho mogozhe, poplazhati; nar lepfhi je pa bilo kralja vfmileno ferze, ki mu ni le odloga sa poplazhanjc dal, temuzh mu vef dolg odpuftil. — Glejte, tako vfmilenje najde, kdor Te pravizhno potiisha; ia° kdor profi, te prejme, — Lehko, de bo tudi hal kralj nebef ino semlje v’kratkim pred Tebe saklizal* rekozh : „Dajte rajtengo od Tvojiga hifhovanja, p°' plazhajte dolge Tvojih grehov, ki fte jih toliko fto- rili." Kaj bomo sazheli tiftoktat na ojftti b°sn)i pravizi? Bilo bi tamkaj she preposno profiti; > I sdaj je The prijeten zhaf, sdaj To dnevi isvelizbanja- Sdaj na Tvoje grefhne kolena padimo, sdaj.k Tpodu kakor evangeljfki dolshnik s’ ponishnim m' zam sdihujmo: „Imej poterplenje s’ nami, Golp ( ’^_ Taj bomo popravili in poravnali Tvoje krivize* je mogozhe, fkos vredno pokoro ino poboljlkanj Tvojiga shivlenja." VTmilen Ozhe nebeTbki nam 1 vfe nafhe dolge odpuftil; Taj potertiga ino shaniga Terza ne sanizhuje Bog, (PT. 50, Alj kakor miloftlivo on nam persanafba, H 10 toliko vezh Tvojim bratam ino fcftram mil° ^ biti tudi mi, ino ne delati, kakor je nehvale* # evangeljfki hlapez s’ Tvojim sravno -hlapzatn g naredil, , rnva n V. 28 — 30. Vefel ino Trezhen, vef odaro^ gre hlapez ispred Tvojiga dobriga kralja; .ju gre Tvoje shene ino otrok obifkat, ki bi im e jj rfg s’ njim vred v’ Tlrafhno fushnoft predani k> l!, " s ], en je vfiga dolga je, in mu The vfe njegovo P renl ,° 7 j,l 0 ' oftane, Kdo bi Ti vmiflil, de bi bilo mogoz veku ftoriti, kar je on fioril? On Trezna 177 vboshza Tvojih fohlapzov, kterimu je bil fto clnar- jov (po nalhim fhteviii oholi fheft in o dvajfet rajni- Ihov) sa potrebo polodil. Kaj je to proti zhudno velikim fhtevilu dnarjov, ki jih je on kralju dolshen bil, ino mu jih je ravno kralj vfe zhifto odpuftil! On pa revniga fvojiga dolshnika gredozh popade, ga davi (dergne) po tolovajfko, ino vpije nad njim: 5 ,Le hitro plazhaj bres vfiga odloga, kar li mi dol- slieni K Revesh The tega dnarja glefhtal ni; poklekne pred fvojiga pofojvavza, ino ga jokaje profi, kakor je tudi on profil kratko popred fvojiga kralja, re- kozh : „Poterpi me nekoliko zhafa, ino hozhem ti vfe gotovo poverniti." Alj nevfmilen grosovitnesh. fe ga ni vfmilil; gofpofki ga toshi, ino v’ jezho, v* katero fo dolshnike sapirali, savolj tega malo- vredniga dolga, firomaka vrezhi da. — Alj ni to nevfmileno djanje, ki v’ nebo sa mafhvanje vpije? Tako le hudobniga zhloveka vfe, fhe tolike dobro¬ te, ktere mu Bog deli, ne poboljfhajo, temuzh fhe le pohujfhajo, ino bolj prevsetniga ftorijo. On tako dolgo prevsetuje, in sanizhuje fvoje brate, dokler njega ojftra boshja praviza sadene, kakor nevfmileniga evangeljfkiga hlapza. V. 31. Kakor nevfmilen je bil hudoben hlapez, tako dobri fo bili njegovi drugi fohlapzi, svefli flushavniki vfmileniga kralja. Viditi, kaj je hu- dobnesh s’ fvojim vbogim tovarfham naredil, jih velika shaloft obide. Is ljubesni ino vfmilenja grejo hitro fvojimu gofpddu pravit, kako gerdo jenehva- leslmik fvojimu fohlapzu" ftoril. Gofpod ga na ravnoll poklizhe, in mu ferdito rezhe: „Hudobni hlapez! kaj fi naredil s’ fvojim fohlapzam? Jes fim tebi vef dolg odpuftil, ino fim tvojo profhnjo vfli- fhal; ali bi fe ne bilo fpodobilo, tudi tvojimu dolshniku ravno to ftoriti? Ino ti nifi kaj tako raa- liga fvojimu vbogimu fohlapzu odpuftil! S’ kakoj »neroj fi meril, fe tudi tebi odmerilo bo.“ — Ne¬ vfmileno djanje nehvaleshniga hlapza je dobriga gofpoda po pravizi rasferdilo. Vkashe, ga v’jezho vrezhi, dokler bo vfe poplazhal, ako bo mogel, kakor je on s fvojim vbogim fohlapzam ftoril. — lak6 nehvaleshniga zhloveka ojftra praviza pokori, kteri fe fkos fvoje djanje vfinilenja nevreden ftori: >, liftiga fodba bres vfmilenja zhaka, kteri ni vfrni- «Slomfhek, hrana e. n, — II. 121 178 lenia fkasal; le vfmilenje lohk^jfhi fodbo flori/ (Jak. 2, 13.) ^ V. 35. Kaj pa s* nami bo, bralje ino feftre moje! ki fmo ravno taki nehvaleshni dolshniki fvo- jiga Gofpoda, kralja nebefhkiga ? Vfak den gre- fhimo vezli ali manj, ino v lih Tvojih grehov ne mormo pregledati; vezh jih je, kakor lali na glavi imamo. (Pf. 39, 13.) Ozhe nebefhki nam jih od- pufha , kakor hitro ga vredno poprofimo; mnogo¬ teri smed nat pa žele leta samero dershijo,zhe nam kdo nafhih tovarfhov ali fofcdov kaj shaliga flori. Angeli boshji ino fvetniki naf toshujejo, de mi, ki toliko vfmilenja vshivamo, pogofto nobeniga vfmilenja nimamo s’ Tvojimi brati ino feftrami. Tudi s’ nami fe bo sgodilo, kakor s’ nevfmilenim hlapzam, sakaj: „Tako bo tudi Ozhe nebefhki vam Boril , pravi Jesuf, kakor je kralj nevfmilenimu hlapzu, ako ne odpuftite fvojim bratam ino feftram zhiflo is fvojih ferz, zhe fo vaf rasshalili." — »T* fo befede kakor grom sa nevfmileno zhlovefhko ferze, pravi fv. Avgufhtin; in kogar one ne sbudijo, on ne fpi; o ne! on je she mertev. w II. Kakorfhen gofpodar, takflini hlapzi: P 1 ' 3 !, 11 ” ljudje. O de bi bila tudi med nami ino med no¬ gam ravno ta refniza gotova ! , 1. Bog, nafh nebefhki Gofpodar, je vef y rnI . len, pohleven ino persanefliv ; mi pa njegovi/“ a P na semlji fmo jesavi, hudobni, ino nevfmil en G ferza. Vfe, kar imamo, je dar nefkonzhne njeg°y dobrote; kar pa mi njemu damo, je vezhi del P re S r ! ha ino rasshalenje boshje. Mi sapovedi boshje P r dersno prelomljamo, sateramo njegovo kralje« refnize ino pravize, shalimo nehvaleshno ino ^ dobno njegovo nelkonzhno ljubesn, ino vender n® persanafha ino zhaka, naj bi fe iszhajmali, p ob ° * fhali, ino njega sa odpufhanje prolili; m ‘ r e „ a ,n tako hitro fhvaramo, ino hudujemo, zhe fe kaka mala kriviza sgodi. Shal befediza, ktero J tovarfh ali tovarfhiza rezhe, majhina ftvarza,^ nam jo kdo nafhih podloshnih navfkrish flori, . ^ pogofto sazhetek velike samere» jese, kreg a i 170 fovrashenja. Bog ima s’ nami, s’ Tvojimi rassha- livzi, dolgo poterplenje; mi pa hitro vfe hude is pekla posovemo, zelo fofefko rasdrashimo, vfe goTpofke obletimo, ino veliko fe jih po nobeni ženi vtolashiti ino fpraviti ne da. — A i rasshalimo vfaki den fvojiga vfigamogozhniga Gofpoda , ino vender nam smiram fonze lije, voda tžzhe, ino semlja rodi; mi pa jeso kuhamo, ino fe bres vfiga odloga nad fvojim blishnim mafhovati ifinemo. Zhe nam pa to mogozlie ni, islivamo fvoj hudoben lerd nad domazhe, sheno, otroke ino drushino; zelo ne- flolshna sliivina more nafho jeso obzlmtiti. Zhe Boga rasshalimo, ino fe le lamo sgrevamo ino ob- toshimo, fpovemo ino poboljfhamo, nam dober Bog vfe naflie grehe odpufti, nat' fpet sa fvoje fine ino hzheri objeme; ako pa tovarfh, fofed, ali kdo drugi rasshalivfhi naf, sa samero profi, nje ne do¬ bi; ali na jesiku fe mu odpufti, v’ ferzu pa ferd oftane. O pervi perloshnofti fe fovrashtvo fpet oglafi, vfe pretezheno fvojimu blishnimu sopel ozhitamo, in ftate rane fpet ponovimo. O kako persanefliviga ino vfmileniga Ozheta v’ nebefih imamo; kako malo vfmilenja in poterplenja pa mi na fveti med feboj fposnamo, ino farni febi nefrezho delamo! — Koliko hifh je po fveti nefrezhnih , v’ bteri domazhi s’en drugim poterplenja nimajo; koli¬ ko fofefk, vefi , meft ino deshel fi shiv pekel na¬ pravlja, ker ti po kerfhanfko persanafhati nozhe ! Hifha ali fofefka, v’ kteri lepe saftopnofti ni, je shivo gnesdo ftrupnih kazh, ki farne febe pikajo ino gonobijo. — Koliko kriftjanov v’fovrasbtvi moli, in° saftbjn; — hodi k’ fpovedi ino k’ obhajilu, pa fvojimu pogublenju; — shivi, pa tudi vmerje v’ ovrashtvi, ino pride, kakor nevfmilen evangeljfki blapez, peklenfkim trinogam v’ oblaft. — Gorje n ?ni, ako fe nam bo vfmilenje boshje v’ ojftro pra- I v »*o premenilo, in nam bo pravizhen Bog ravno tako ltoril, kakor mi s’ fvojim blishnim ravnamo ! »/hlovek jeso v’ zhloveka ima, ino per Bogu sdravja ifhe ? On febi enakimu zhloveku vfmilenja rf fk a . s be, sa odpufhanje fvojih grehov pa profi? n*, ki je mefo, jeso dershi, ino per Bogu odpu- lanja ifhe? Kdo bo sa njegove grehe profil? « Pomni fe poflednih rezhi, ino nehaj v’ fovrasbtvi 180 shiveti; sakaj ftrohlivoft ino fmert zhaka po njego¬ vih sapovedih fovrashne. t Spomni Te na boshjiftrah, ino ne jesi fe nad blishnim." (,Sir. 28, 3. 8.) 2. Korenina vfe frezhe ino velele sadovoljno- fti per vlaki hilhi, kakor v’ fleherni fofefki, je le¬ pa saftopnoft ino kerfhanfka persaneflivoft. Sa to kraljevi prerok prepeva, rekozh: ^Poglej, kako dobro in kako velelo, kjer bratje v’ lepi saftopno- fti shivijo! Sakaj ondi je Gofpod shegen obljubil, ino shivlenie vekomaj." (Pl. 132, 3.) — Korenina veliko shalofti ino nadlog je flaba saftopnoft ino nevfmilen ferd. Boljfhi v’ pnlhavi prebivati, kakor s’ ljudmi, ki le radi kregajo ino jesijo. (Prip, 21,19.) —- Ljubo saftopnoft med nami obraniti, ino ker- flianfko persanellivoft sa tovarlhizo imeti, vam de¬ ne!, bratje ino leftre moje! slato fhkrinjo miru ino fprave, polno ladizo lepih naukov isrozhim: kako naj s’ ljudmi na Iveti v’ miru shivimo, ino per Bogu vlmilenje najdemo, Pervi nauk miru ino fprave je: Znloveki Ipomni fe, kedar ti kaj navfkrish hodi, akte rasshali , de po tvoji volji vle biti « e more! — Bog je vfigamogozben, moder in fvet, pa vender ljudje po njegovi Iveti volji vfiga ftorijo. Kolikokrat ti grefbifb, soper njega voljo ftorifh, ino on le ne jesi, ampak s’ teboj tolika zbala poterpi. — Vfak den molifh, ino profil 1 ' 1 M Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na semlji!« Kakor molifh, tudi ftori tako, ino rez 1 ; ker tebi kaj po volji ni : Naj fe po volji bosnjt sgodi, naj bo v’ boshjim imeni! Ti bolh potcrpel, ino Bog bo tebi povernil. ^Togoten zhlovek boje napravi, poterpeshliv pa napravleiie potolasM. (Prip. 15, 18.) 1 Drugi nauk miru ino fprave je: Ne P°. sabi, o kriftjan! de je p o t e rp e s hb v °‘ k’ tvoji mu sv elizhanju toliko potre®' na, kolikor podplati na nogah, de tebe temp ne vbada. — De bi fe poterpeti nauzbil, te* 01 .' ( j ber Bog bridkofti pofhilja, in dopufti, de l e vezhkrat kriviza godi. „Vfe, kar fe tebi pe r S° Q ’ voljno Iprimi; poterpi bolezhine, ino v’ fvojim P nishovanji poterplenje imej; sakaj slato ino ire fe v’ ognji pofkulha, ljudje pa, ki imajo lsvei« 181 ni biti, v’ pezbi ponishovanja." ( t Sir. 2, 4. 5.) Ako v’ malim voljno poterpifh , fe ti velikiga terplenja bati ne bo; zhe fe pa maliga terplenja branifh, bo tebe Bog savergel, ali pa fhe vezhi teshavo nakla¬ dal, ino te perfilil, fe poterplenja vaditi. Kakor lekar ali pader is ran divje mefo reshe, de zlilo- veka finerti refhi, zbe ga ravno boli: tako tudi Bog lialhe dufhne rane fkos terplenje zeli, zhe fe nam ravno hudo sdf. Ne dobro bolniku v mikati, ne zhloveku nevoljnimu biti; fhe vezhi rane fi bo na¬ redil. — Ne isvrazhaj tedaj tvojih krishov na druge ludf, ino ne dolshi jih, de fo ti oni krivi; faj je tsrplenja tebi potreba, ino bo ti v’ dobro isiThlo, zhe Boga ljubifh in poterpifh , ljudem pa Ijubesni- vo sanefefh. „Poterpeshlivo(l vam je potrebna, uzhi fv, Pavl; de voljo boshjo florite, ino obljubo dofeshete." (Hebr. 10, 36.) Tretji nauk persaneflivolli je: Premifli, ko¬ likokrat ti Boga, ino fvojigablishniga rasshalifh, de pogollo v’ fvoji naglofti fain ne vdh, kdaj ino kako. Ravno taka fe tvojimu blisli- nimu tudi godi, ker tebi pogollo kaj shaliga. flori, ne is hudovoljnolli, ampak is nevednofti ali per- niere. Ne sameri mu, ne sarajtuj njemu v’ hudo, ampak lepo ga isgovarjaj, kolikor po pravizi morefh, kakor vfmilen Jesuf fvoje rasshalivze , rekozh: „Qzfie, odpufti jim ! oni ne vejo, kaj delajo." (Luk. 23, 34.) — „Kdor fe pa mafhovati hozhe, nad tem fe bo Gofpod mafhoval, ino bo njemu grehe terd- no sadershal." ( 4 Sir. 2lej, tah6 bolh vreden otrok Ozheta nebefhkiga, da Ivojimu fonzu f s j ati na dobre ino hudobne , 184 ino da deshiti na pravizhne ino krivizlme. (Mat. 5, 45.) jSedmi nauk miru ino fprave je: A k o fe tebi permeri, de ti Ivojimu blishnimu kako krivizo ftorifh: o ne taji, no opravizhuj fam febe, ino ne odlagaj, ftorjene krivize poravnati, fhkodo poverniti, ino zhe to mogozhe ni, Taj lepo od njega isprofiti. 4 Storjeno krivizo na vedi imeti, je, teshek kamen na ferzu nofiti, ki po malim to¬ lik perrafte, de sadnizh pod njegovoj teshoj one- mdremo. Baraj pravizhne moshi, komu pravizo perfodijo; ino zhe tvoja ne velja, ne daj fe po no¬ beni ženi toshvati, ampak: ,,Hitro fe fpravi s’Tvo¬ jim sopernikam, dokler fi s’ njim na poti, (zhe bi fe she toshovat fhla) de te kje sopernik ne isda fodniku, in de te fodnik ne isda flusbavniku, in de ne bofh v’ jezho vershen. Refnizhno ti povem, ne pojdefh vunkaj od ondod, dokler ne plazhafh sadniga vinarja« (Mat. 5, 25. 26.) Poglejte, ljube dufhe! to je fedem slatih nau- kov lepe saftopnofti ino kerfhanfke persanefhvothi nted domazhimi ino med fofefkoj. Svefto jih ohra¬ nite v’ fhkrinji miru ino fprave, de vam jih j® 51 ino fovrashtvo ne pokonzhate. Slata fhkrinja miru ino fprave je ljuba krotkoft, slata kluzheniza k.P a pohlevnoft, ino njeni slat kluzh je varn i. es *"’ »jUzhite fe od mene, naf ljubi Jesuf prijasno klizhe, ker fim jes krotek ino is ferza ponishen, ino bo 8 pokoj nafhli fvojim dufham.« (Mat. 11, 29.) mur ne povrazhujte hudiga sa hudo ; persadem c fi, de vat' bojo ljudje radi imeli, opominja fv. Pavk v’miru shivite s’vfakim, kolikor vam je mogozhe. ^a lepo pohvalijo, de je refnizhen, ino de vfakimu Po pravizi pove , kar je prav ali ne. „Ti ne gle- a t» na ljudi , lo djali, tudi rimfkiga zefarja fe ne ! 188 bojifh: povej nam tedaj, ali ni greh, zefarju dazje dajati, ker fino mi isvoljeuo boshje ljudftvo, ino le Bog nafh pravi kralj ? K — Jesuf je dobro vedil, ka¬ ko nevarno vprafhanje fo mu naftavili, ino kako bi ga radi v’ nefrezho fpravili. Ojftro jih satorej nagovori, rekozh : „„Vi hinavzi, kaj me fkufhate 6’ fvojim svilim vpralhanjam ? Vi ne ifhete refnize, ampak krivizo, de bi me vjeli ino satoshili. Alj povedal vam jo bom , le pokashite meni dnar, s’ katerim rimfki gofpofki dazjo plazhujete \ ac< — Po¬ dajo mu nekak rimfki defetiik , ino on jih pobara: „„Zhigava je ta podoba, ino pa opif na dnarji?“ K I)jali fo mu: „Zefarjova/ £ — „„Zhe vi od zefarja dnarje jemljete, mu jih tudi odrajtovati morete; zhe ima on pravizo, vam dnarje dajati, imate tudi vi dolshnoft, davke plazhovati. K<£ Tako jih Jesuf sa- verne. — „Alj mi fmo isvoljeno ljudftvo boshje, fo miflili; le farno Bog je nafli oblaftnik, ne pa rimfki zefar.* 4 — „„Sato, pravi, Jesuf, dajle zefarju, kar je zefarjoviga, pa tudi Bogu, kar je boshjiga To safl fhati, fo fe potegnili eden sa drugim; fr anl jih je bilo. Kar je farisejam Jesuf povedal, je isrozhil tudi nam: dajati zefarju, kar je zefarjoviga, ino Bog u ’ kar je boshjiga. Tudi kriftjanov fe najde, ki P'> farisejfko vprafhajo, ali bi to od Boga bilo, de morjo davke dajati? Le perfiljeni fvoje dazjejua- zhujejo , fovrashijo gofpofko, ki od njih davke jenu lje, ino naj bi kak uzhenik to veliko dolslmou v .mifel vsel, bi od njih ravno tako fovrashen bi i kakor Jesuf od farisejov. Alj kakor je Kriftuf P n boshjo bres vfe krivize uzhil, in na veljavo J P ni porajtal, fe more tudi kriftjanam bres v 'k () ovinka povedati, kaj fo Bogu, kaj zefarju >” njegovim oblaftnikam, kaj fo deshelfki gofp 01 ' dolshni. II. Kdo med nami, ljubi kmetje! bi fe ^ z * ie *!j|”iii roju (zhebelnimu panju) ne zhudil, gledati j bzheliz lepo modro delo, ino okufhati njih ^ perdelk? — Ravno tako fe je zhudil fvoje d * 11 „ 3 mladenzh fvojintu salimu bzhelniku (ulu), D 189 dober ozhe njemu dali, naj bi fe od ozlieta bzhe- Jarije, pridnofti pa od marlivih bzheliz navuzhil.— V’ fvojim premifhlovanji vgleda veliko matizo, kako fe med drugimi godi, pa farna medu (ftercli) lie nofi. Vidi debele trdte, ki na delo ne grejo , ino fe v’ fvoji neumnofti nad njimi rasferdi, rekozh ; H’ zhemu je ta shivina med pridnimi bzhelizami, ki drugim delavnim povsbiva, kar one perdelajo , farna pa naberati nozhe ali nesna?" V’fvojim ferdu matizo vmori ino trote pomuzhka; ino prav dobro fe mu sdi, kakor bi bil kaj pofebno modriga ftoril. Alj hitro fe sazhne njegov roj bres kraljize mefhati, fe s' drugimi grifti , ino med feboj mozhno shalo- vati. Bzhelize nimajo vladize (visharize), neftraho- nela; nekoliko fe jih rasgubi, nekoliko pomerje , ino v' kratkim ni roja vezh. Mladenzhu fe vefelje v’ shaloft premeni, jokaje fvojimu ozhetu nefrezho potoshi. „Kaj fi naredil, moj fin, mu moder ozhe rezhejo ; ali ne vefh, de bzhelni volnak (kofh) bres kraljize biti ne more, kakor ne fvet bres gofpofke? V* vfaki drushbi, v’ vfaki fofefki, v’ vfakim kra- ljeftvi je potreba visharja, delavzov ino varhov, kakor v’ bzheinimu roju. Tvoja nefrezha naj te modrofti uzhi!" O naj bi ta pripodoba tudi vaf modrofti navu- zhila, vi nevoljni podloshni, ki zhres fvojo go- fpofko godernjate, jo tolikokrat v' fvoji jesi hudi¬ čku isdajate, ino fi v’ fvoji nefpameti obetate, kako dobro bi shiveli, zhe bi gofpofke ne bilo. Poglejte shaloften bzhelnik mladiga nefpametniga fanta; — favno taka bi fe s' nafhoj desheloj bres potrebne gofpofke godila. Vfiga hudiga, ki naf sadeva, je Ve zhi del nesveftoba podloshnih kriva , ki fvoji go- fpofki nifo pokorni, ne pokorni fvojimu Bogu. — fJajte zefarju, kar je njegoviga; dajte Bogu, kar je boshjiga; dajte, kakor Bog sapove: 1 . Poko rfhino fvoji gofpofki v’ v teh pravi z h 11 ih rezheh; ftorite, kar ona v’ boshjim imenu sapoveduje ; opuftite , bar ona vam prepo¬ veduje ; le pravizhna pokorfhina ljudi frezhne ftorf. . res potrebne pokorfhine bi bil vef fvet ftrafhna jama rasbojnikov, ki bi f e med feboj morili — bi lula vlaka deshela sbaloftna pufjhava, polna smefh- 'jave ino nadlog. — She ni fe kervava semlja 100 ohladila, ki je toliko nodolshne kervi popila, ktero I 'e puntarftvo prelilo. Ozhitno nam prizha, kar fv. frisoftom uzhi: „Bres gofpofke biti, vajvoda in visharje sgubiti, je -velika liefrezha, je isvirk veliko nadlog, ino sazhetek vlih smot.“ Sa to opominja fv. Peter: ,,Bodite vfaki zhlovefhki oblaftipodloshni savblj Boga; ali kralju, kakor nar vifhimu ; ali vaj- vodam, ki fo od njega poflani, fe nad hudodelniki mafhvati, pohvaliti pa dobre; sakaj tako je volja boshja." (I. Pet. 2, 13. 15.) „Bodite pokorni fvojitn telefnim gofpodam, uzhi fv. Pavl, ino nikar ne Ilushite na ozhi, kakor bi hotli ljudem dopafli, am¬ pak v’ preproftofti ferza , ino bojte fe Boga." (Kol. 3, 22.) „Kaj tebi vfe m drugo pomaga, zhe Gofpodu pokorn nifi? Kako bi Gofpodu pokom bil, ako njegovi sapovedi nifi pokorn ? Le pokorfhina vezhen venez najde, farno nepokorfhina v’vezhno fbtrafm- go sajde." ( Sv. Avgufhtin.) „Prav in potrebno je, pravizhni gofpofki po¬ kornim biti, mnogoter kriftjan govori; alj nepra- vizhni gofpofki pokorfhino fkasati, bi ne bilo prav. De fe krivizhna gofpofka na fvetu najde, to fe vla- jiti ne da, dokler tudi ona zblovefhko natoro in'*’ ki fe rada smoti; alj veliko ljudi gofpofko ponida- ma krivize dolshi. Kmetje imajo v’ navadi, J 6 tajifle fovrashiti, M jih v’ kaj filijo, kar jim ne do- pade, naj fi je ravno po pravizi ino dobro sa nje. Pogotlo fe ljudem kaka vkasa nefpametna sdi, ne pregledajo, kaj is nje dobriga v’prihodno s vl ( a j ,Saj tudi otrozi ne vejo, sakaj jim ozbe, potov 1 v’ veliki vrozhini, merslo vodo piti prepovedujejo’ kedar odraflejo, fhe le fposnajo, kako modra J bila prepoved ozhetova. — Kako hudobno ravnaj 4j „ clulfa . - __ sa to gerdi ljudje, ki po kerzhmah (litofbih) 1,10 drugih kratkozhafih fvojo gofpofko hudo fodijo< knvizhno dolshijo, ino njej hudo shelijo, nar vezh vii takt, kteri fvoje laflne hiflie prav vishati o® sna j°* _,Skos tako opravljanje fe krade gofp 01 ' 1 Podnje, fe jemlje potrebno pofhtenje; hudobne shr le povsdigujejo, ftrah ino pokorfhina ljudi sa- PU n 3 V 1U u° * vat Pe tam hujfha, kjer gofpofka a P °^L < r S ^ ni p P rav pofhtovana ni. Sa to je she n o po Mojsefu prepovedal- Sodni 1 "'" ktp ri fo na ' mefto Boga, ne Leih opravljati, Sodnikov, kteri _ vliati. ino Vtfhig 3 191 jiga ljuddva ne kleti« (II. »Iojs. 22, 28.) Vrashji jesiki bojo sa vfe to odgovor dajali. 5 ,No fodite, pravi Jesuf, de ne bote lojeni, Sakaj s’ kakorfhnoj [odboj fodite, s’ takofhnoj bote lojeni; ino s’ ka¬ korfhnoj mero j merite, s’ takolhnoj le vam bo na- saj merilo.« (Mat. 7, 1 . 2.) „Ne fodite na ozhi, (kar ne sadopite.) ampak fodite pravizhno fodbo.« (Jan. 7, 24.) Zhe je gofpoTka ravno krivizhna, moremo vender kridjani pravizhni bili, ino tudi hudobni gol p o Tki pokorfhino fkasati v’ takih rezheh, ki nilo boshjim sapovedam soper , kar nal Jesuf v’ befedi ino v’ djanju uziii. Hudobni lo bili Ju- dovfki poglavarji , kakor nam jih fv. evangelj popifuje, ino vender Jesuf fvojim uzhenzam sa- pove: „Vfe, kar koli vam reko, dershite ino Itorite; po njih delali pa nikar ne delajte.« (Mat. 23, 3.) Krivizhen je bil Ponzius Pilatush, deshelfki poglavar, ki je fodil Jesufa, ..Sina boshji- ga; vender mu je bil Jesuf do Imerti pokorn, do lmerti krisha, ino mu je fam rekel: „Ne imel bi nobene ohladi do mene, ki bi ti ne bila od »goraj dana« (Jan. 19, 18.) Po sgledu Ivojiga uzhenika fo tudi ftorili pervi kridjani: nedolshno preganjani, po krivim k' lmerti obfojeni fo vfe rajlhi voljno terpeli, kakor bi fe fvoji krivizhni gofpofki s’ filoj vdavili bili. Dobro fo vedili, kaj fv. Pavl govori: »Ni obladi od drugod, ko od Boga; katera je, je od Boga podavlena. Kteri le tedaj obladi vdavljajo, le boshji volji vdavljajo, ino farni febi pogublenje nakopavajo.« (Rim. 13 , 1. 2.) — Koga bi ferze ne sabolelo, flifhati, kako fo fe v’ nafhih krajih nepo¬ korni kmetje sa fvoje dare pravde puntali, kako nevfmileno fo s’ fvojoj gofpofkoj delali, kako hu¬ dobno vfe fovrashili, ki nifo s’njimi potegniti hotli. A1 i kaj fe je saduizh s’ njimi sgodilo ? Veliko jih je ]-o jezhah v’ sbelesji pomerlo, veliko bres fvojiga doma krisham fvet rasifhlo , žele okolize fo obo- shale, veli ino meda fo bile savolj puntarije po- onzhane: Bog puntarjam nikdar dauovitne frezhe !' e n-‘ 5)p°ljfbi je pokorfhiua, kakor dari; nepo- orfhina je kakor greh nialikvanja.« (I. Bukv. kralj. > 22. 23.) —• „Moj fin, opominja fv. Duh, boj fe l0| poda ino kralja, ne perdrushi fe njih sanizho- 192 vavzam; sakaj pogublenje pride naglo,' 4 (P up. 24, 21. 22.) — Per vifhi gofpofki po pameti pravize ifkati, je nam perpufheno , zhe nam manjfhi go- fpofka krivizo dela; pa nefpamettio bi fe bilo toshva- ti, kedar fposnamo, de nizh ne opravimo. Boga fe je potreba v’ taki nadlogi isrozhiti; faj tudi go- fp6da fvojiga Gofpoda ima. Modra pravizhna gofpofka je velik hoshji dar: Boga sa njo hvaliti, njo fpofhtvati je nafha dolshnoft. .Slaba krivizhna go fpofka je fhiba bos h ja, savolj nafhih pregreh; kri¬ vizo voljno poterpeti, fvoje shivlenje poboljfhati, ino pa s’ poboljfhanim ferzam Ozheta vfmilenigasa preloshenje profiti, to krifljanam pomaga, zhe v ohladi krivizhne gofpofke sdilmjejo. — O vi vh nevoljni podloshniki, ki fe toliko fhvarate, poglejte faj fvojiga krisbaniga Jesufa; poprafhajte njega, vfigamogozhniga kralja, sakaj toliko krivize terpb ki bi lehko fvoje krivizhne fodnike ino grosovitne rabelne, ko bi trenil, v’ prah ino pepel sdrobi „Vfe to terpim, vam on rezhe, de vam pokashe®, dati zefarju, kar je zefarjoviga, ino Bogu, kar ) 1 , hoshjiga; de vam sgled sapufllm, tudi knviz gofpofki pokornim biti, dokler je boshja volja■ ko.“ — .Skos fvojo pokorfhino je nafh ljubi * s , lizhar vef fvet odrefhil, ino nam fvete ne , t ?i\, 0 perl. Tudi tebi fe bo grenka pokorfhina v J a |. vefelje premenila, zhe le is ljubesni boshje vo terpifh. Prifhla bo ura pravize, Bog bo °j bo krivizhne gofpofke slomil, tebi pa vfe ® i r0 povernil. „Tem, ki Boga ljubijo, vfe v iside.“ (Rim. 5, 28.) . . t a r 2. Druga dolshnoft, de damo zelarp » je zefarjoviga, je sveftoba v’ flushbH. J -i-l j u o v v u uu d v t i u v - ■ • p sa deshelo opravljati mormo: p o f ebno sholu r i. i / c _ i j o i i . \ ~ „ * . ? fki (foldafhki) ftan fpofhtovati, ino k fvoji mozhi podpirati. Kdo bi verjel, zhe W» ■v idil ino ne flifhal, de fe med kriftjani mlade « 2 ■ najde, ki fe vezh zefarfke flushbe kakor f« er __ ... ... .cz.li zeianne iiusiine «•“Vhkodj e j° ’ bojijo, ino pogofto fvoje sdrave vude P 0 ,.. r m ert el : de bi sholdnirji ne bili; kar jeftrafbnove^r . rh ;. k* „ r »]i ITHr, V.: r - greh. Kdo bi miflil, de fo med nami ftarifh 1 rajfhi vidijo fvoje fine k’ pogrebu neftii ^ J])a zh° vojfko iti, branit fve'to vero ino ljubo 193 deshelo. She ajdje fo imeli nar vezhi vefelje, zhe fo njihovi lini sa domovino na vojfki zheftito vmerli. Israelzi fo na trobente glaf sa Tvoje oroshje prijeli,, ino fo fhli s’ vefelim petjam v’ vojfko Tvojim fo-* vrashnikam v’ bran. Koliko kerfhanfkih vojfnakov fe je v’ pervih zhafih zelo sa Tvoje neverne zefarje vojfkovalo, ki To jih savolj Tv. vere preganjali, nevfmileno martrali ino morili; v’ fedajnih zhafih Te pa kerfhanlki mladenzhi pred sholdnirfhino fkri- vajo, in zelo rajfhi med tolovaje grejo, kakor v’ pofhteno Tlushbo sholdnirftva. Ino v’ tem jim zelo ftarifhi potuho dajajo ! — To ni po sdravi pameti, in po kerfhanlki pravizi, ampak po fhegi divjih ljudi, ki ne posnajo Boga, ne njegove Tvete volje: ne posnajo Tvoje deshelfke gofpofke. Taki delajo zeli desheli krivizo, Tebi pa velik greh. Bog je sholdnirftvo poftavil hudobnesham sa ftrah, ino ko¬ gar Bog po Tvoji gofpofki sa vojfhaka poklizhe, dolshen je vbogati; sakaj, kdor fe pravizhni go¬ fpofki vftavlja, Te vftavlja Bogu, ino kdor njemu vhaja in pred foldafhinoj beshi, dela kakor prerok Jona, ki je tudi Bogu vjiti hotel, ter Te je hudobnih Ninivitov bal. Kakor je morfka riba Jona posherla, posherla bo nepokorne vhajavze nevfmilena fmert, ki fe pravizhne vojTke bojijo. — ^Starifhe posnam, ki fo imeli vezh finov, alj de bi kter njihovih sholdnir ne bil, fo fe hudo sadolshili, jih odkupili, ino drug nedolshen je moral namefto njihovih v’ v ojfko. c She ni leta dni minulo , odkupleniga fina ftrafhna bolesn prime, ino fmert ga pobčre is tega fveta. — Kamor zhloveka Bog klizhe, naj zhlovek voljno gre, Bog ga bo vodil in varval, tudi v’ sholdnirfkim ftani. Eni fe Toldafhine bojijo, ter pravijo, de fe sholdnirjam prehudo godi. Ref de takim rasvajenim mladenzham v’ sazhetku teshko hodi per pizhlim shiveshi biti, kteri fo doma sverhane fkle- de navajeni; alj boljfhi je shivesha sa potrebo do¬ jilj, kakor zhres potrebo prevezh. Sholdnirjam fe sa vfakdanji kruh obilno Tkerbi, de jim potreba ?i Bradati; kdor pa vfe po meri vshiva,bo doshivel Barih let. ( t Sir. 31 .) Drugi le sholda bojijo, ker morjo sapu- Btti d o m a z h e kraje ino snane ljudi. Alj .SloBifhtk, hrana s. n, — II, 13 194 zhlovek nima na semlji ftanovitniga doma, vel fvet je nafha zhafna hiflia, le v’ nebelih je nafh pravi doni. „Sa tega voljo, pravi fv. Pavl, fmo vfelej frezbni, ker vemo, de, dokler fmo v’ telefi, tmo popotniki Gofpodovi." (II. Kor. 5, 6.) — Mladenzh, j ki le v’ vigredi (pomladi) fvojiga shivlenja po fveli poda, vidi nove kraje, fe veliko potrebnih rezili lehko navnzbi, sve v’ fvojih mladih letali, deje I le popotnik na semlji, fe sinodri, lehko frezhno ! vmerje ino fe k’ fvojimu Ozhetu nebeflikimu po- verne, kjer nobene lozhitve ne bo vezb. Oii n® perveslie fvojiga fer.ia na to, kar je na semlji, le v’ enim kraji; ampak, ifhe tega, kar je sgoraj v’ nebelih, ino Bog bo njemu sa zhafen dom, kienga is pokorfliiue sapulti, vezhno ftanovanje v’ nebelih dal, ako pravizhno shivi. Tretji fe sboldnirfkiga shivlenja bojijo s av olj nevarnofti p o hu j fh a n j a ; pregrel h n ig* shivlenja ino pogublenja vezhniga. ' rebrni fe je mladenzham ravno tega nar vezh bati; le se tega voljo ftarifham sa fvojimi fini nar vezh sbalovati, kedar v’siiold grejo. Pogofto fe ref voh kako fe slioldnirji po fveti veliko gerdiga navuzluj 0 in vfi sapeljani sapelivzi nasaj pridejo, zelo folel' 0 kakor dufhna kuga pohujffiat. Pa ta nevarno« 9 farno tifte zhaka, ki fo flabo poduzheni, kimalo vredno isrejeni she vezhi del rasujsdani v’ sho gredo. Pofhteniga kerfhanfkiga fanta boshji ang 9 , na vojfko fpremlja, kakor velik angel Rafael m® diga Tobija, ino mu pomaga ne le fovrasbnike shele, ampak fhe hujfhi fovrashnike njegove du ^ premagati, ino ga frezhno na njegov P ravl ,.° perpelja. — Tudi v’ vojfki ftrah boshii pr®" 1 ’ tudi vojfhakov fe veliko v’ nebefih vefeli. zliafU fv. Jurja, fv. Ahazja, fv. ! Evftahja, fy- ^ tina, ino toliko drugih fv. vojfhakov? Tudi °. n j. bili slioldnirji, flushili ajdovfke zefarje, f° * a malikvavze sa fvoje tovarfhe; sdaj flushijo ker fkiga, bogabojezbiga zefarja, ino bi po kerfoa , y prav shiveti ne mogli? — Sveft flushavnik K rl1 j j fe ne da v’ vojiki poiiujfhati, ne sapeljati, kar j prizha toliko tvetih vojfhakov; flab kriftj®.**, vfakim Rani lehko pogubi, kar nam prizha Kr ^|-|, n nov navadno shivlenje ino fin e rt, Jesuf J® 195 lianam nebela odperl, le nepokornim bojo nebela saperte. Veliko jih sholdnirfhino sa to zherti, ker mifli, de fo sholdnirji sa farno flikodo na fveti; alj kak6 krivizhna ino hudobna je ta mifel! — Poglejmo po fterniih fkalah toliko ffarih gradov v’ desheli, ino poflufhajmo, kaj nam oni perpovedujejo. „Bili fo fvoje dni, to je njih fpomina glal, shaloftni zhafi, ker je divjih hudobnih ljudi veliko po desheli pre¬ bivalo, ki fo fe vezhi delna ropu shivili; fofed To¬ ledu persanefel ni. Gofphda je v’ vednih ftraheh prebivala, fi je na pezhovji varne grade sidala, in marfkater kmet je moral tako dolgo sa grad ka¬ menje vositi, dokler je nefil khsho fvojih volov zhres ramo k' domu. Gofpdda fe je fovrashnikam po vifozhinah branila, alj vboge kmete fo po do¬ linah tolovaji tolikokrat oropali, poshgali ino po¬ morili, kolikorkrat v' grade sbeshati vtegnili nifo. — Berite dar e pifma ino bote lehko svedili, kakb fo fovrasbniki, pofebno nevfmileni Turki, vfe- fkosi v’ nafhe deshele planili, ino tako gerdo de¬ lali, de je povedati Urah. Sholdnirjov ni per- pravlenih bilo; preden fo fe pa ljudje sbrali ino v’ hran poftavili, fo grosovitneshi vefi poshgali ino oropali, flare pomorili ino mlade v’ fushnoft od¬ gnali ; nar lepfhi kraje fo v’ shaloftno pufhavo pre- menili, kar fe je tolikokrat v’nafhih krajih sgodilo. — Sdaj pa, hvala Bogu! (rasen ob zhafu ftrafhne vojfke,) vfe te nadloge med nami ni. Vfaki lehko po ftorjenim deli mirno v’ fenzi pozhiva, ino bres Ikerbi fladko safpl, dokler sveflo sholdnirftvo fo- vrashnikov v’ deshelo varje ino domazhe hudodelze v ’ ftrahi ima. — Kakor kmetje na polji bres fkerbi ne delate, zhe doma pravih varhov nimate: ravno *ak6 bi zelo kraljeftvo nozh ino den v’ flrahu shi- ^elo, ako bi sholdnirjov sa varftvo ne bilo, — Wej t e, koliko dobriga nam vezhni Bog po zefar- !I ohladi daja; torej dajajte s’ hvaleshnim fer- bo n h” Zefar j U ’ ■ zeferjoviga, ino Bogu, kar je 3. 1 retja dolshnofl: kriftjanov je: Z e farju, 'no namefto njega drugi gofpofki, dazjo H v ® ^ 0 dajati, naj bo fh t ib ra, noviza, muta, ali e >etina, kakor fv. Pavl-sapoveduje, rekozh: w Pod- 13 * 1<)G loshni /le tlolslini biti, ne farno savolj flraha, am¬ pak tudi savolj vedi. Sa to tudi davke dajajte vfim, kar njim gre; komur dazja,, dazjo; komur muta (zol, harmiza) , muto ; komur lirah, Urah; komur zhaft, zhaft; sakaj hlapzi boshji fo predpoftavleni, iao ravno to je njih flushba. K (Rim. 13, 5. 7.) — Koliko fe najde krilljanov med nami, ki fe fhe greha ne bojijo, zefarja ali fvojo gofpofko na davkih ogoljfati; zelo predersnejo fe, s’ fvojoj krivizoj fe hvaliti, ino druge uzhiti, kako naj gofpodo goljfajo! Alj vfi taki fo flabimu drushinzhetu podobni, ktero tudi nima sa greh , gofpodarja ali gofpodinjo okra¬ di. — Yi nesvefti odrajtovavzi fvojih davkov, sakaj fe tolikokrat nad Tvojimi flabimi hlapzi in deklami fhvarate, de vam ismikajo, ino jim kaj savupati ni ? Ali jih ne uzhite kradi ravno vi, ki fe ne fra- mujete v’ prizho njih ali pa s’ njimi, zefarja mo gofpofko goljfati? Kar fo pofli vam, to 11 e zefarja ino gofpofki vi, ino kar ne shellte, de bi vam ljudje ftorili, tudi vi njim ne ftorite. (Mat. 7, 12.) 7! „K a m o pa toliko gofpdda d e vi j e, de) 1 nikdar doplazhati ni? K flifhim veliko ne voljnih podloshnikov barati. Alj ravno tako nar tudi nevedna drushina, k’ zhenm bi gofpodarju 10 liko blaga bilo, kteriga mu nozh ino den perdeluj t ino tudi ne premifli, koliko rok vfako leto na fpodarja zhaka, ki hozhejo od njega, kar i' 01 .? 1 .’ imeti, zlie jih ravno drushina in otrozi ne viu'J* Koliko tavshent ino tavshent zefarfkih flushaviuKo^ uzhenikov, fodnikov, sholdnirjov i. t. d. j e P° ^ sheli, zhe ravno mi sa vfe ne vemo, kteri lo c sheli tak6 potrebni, ko hlapzi in dekle sa v ® pohifhtvo; vfe te fvoje pofle pa more zefar , ra s’ temi dazjami, ktere gofpofka v’ njegovim 1111 ^ od podloshnikov pobira, prefkerbeti ino redi !*' j n o to je tudi Jesuf fam boshji 4 Sin dazjo dajal, ^ nam v’ djanju pokasal, kar je v’ befedi uzln • Prifhli fo enkrat dazarji, (ki fo davk pobiralk/ .# fo barali t Shimona Petra, M ali Jesuf davk plaz Peter jim odgovori: ,„,Kaj pa de ga P laZ "7 g i, e ii Jesuf, de fi ravno kakor t Sin boshji ni bu o ^ ^ glavne fhtibre plazhovati, rezhe Petru: 0 j. morju, ino pervo ribo, ko vjamefh, vsemi 11,’ -jp, pri ji uda, ino bofh najdel dnar, de bol* 1 15)7 dazjo plazhal sa mene iuo sa febe. {< (Mat. 17, 23. 26.) Kar je farn Krifhif s’ zliudesbana plazhal, ali le line pravizhen kriftjan bres greha tega braniti? „Ako niz h posemeljfkiga imel ne bofh, pravi fv. Hilarion, ti ne bo potreba dazje plazhovati; ker fp pa gofpodarftva podftopifh, ktero je zefarju v’ob- lafti, fe tudi fhvarati ne fmefh, dajati zelarju, kar je zefarjoviga. K Kedar pa fvoje davke plazhujete, le s’ volj¬ nim, dobrim lerzam odrajtujte, kolikor premorete , de fvojiga plazhila v’ nebelih ne sgu- bite; le vefeliga dajavza Bog ljubi. (il. Kor. 9, 7.) „Vfe dolshnofti, pravi fv. Avgufhtin, ktere Bog sa- poveda, fo nevoljnim teshke, voljnim pa lehke,* 4 kakor Jesuf fam govori: ,/Vsemite moj jarm na fe, ino uzhite fe od mene, ker jes fim krotek iuo is ferza ponishen. Moj jarm je fladek , ino moje bre¬ me je lehko." (Mat. 11 , 29. 30.) — Ne tosbujte to¬ liko , de fo davki prehudi, faj vafh Ozhe nebefhki tudi sa nje ve, to de bolj dobro saltopi, kar je i irav sa naf, kakor pa mi. Zhe ravno nekoliko rol j vbogo shivimo, ne slialujmo sa to; kolikor vezh ljudi bogallvo pogubi, tolikor vezh jih vboshtvo svelizha. Ino zhe nat ravno vzhafih ftifka, le v’ Boga saupajmo, pa fvoje ftorimo, sakaj: „Bog^e sveft, kteri vaf ne bo puftil fkufhati vezh, kakor premorete, pravi fv. Pavl; on bo ftoril, de fe bo fkufhnja v’dobro isifhla, de jo bote lehko prenefli. 44 (!• Kor. 10, 13) Le dajte zefarju, kar je zefarjo- viga, pa tudi Bogu, kar je boshjiga, 4. 4 S h ter ta dolshnoft p odi oslini kov je, sa zefarja ino gof pofko moliti, sakaj: »Oni zhujejo, uzhi fv. Pavl, kakor taki, kteri bojo s a vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’ vefeljam ftorijo, pa ne sdihvaje« (Hebr. 13, 17.) V’ rokah Jiafhe gofpofke veliko dobriga, pa tudi hudiga s* mshjim perpufhenjam sa naf lesih, ino teshej je , butara dolshnofti vifhih, kakor mi miflimo; sa tega voljo fmo jih s’ fvojoj molitvijo; podpirati dolsluiL ^^rofim tedaj, opominja iv. Pavl, naj fe opravljajo juofhnje , molitve , perporozhbe ino sahvale sa vfe hudi; sa kralje (zefarje) ino gofpofko, de bi mir- "u ino pokojno shiveli v’ vfi brumnolti ino v’ pofli- «nofti, sakaj to je prav ino prijetno pred Bogam, 198 nafhim isvelizharjam.« (I. Tim. 2, 1. 3.) To fofto- riii vfi boshji fvetniki, sa fvoje neverne zefarjo in oblaftnike fo pervi kriftjani motili, molili fmo dolsh- ni tudi mi sa fvojiga kerfhanfkiga vladitela (knesa ali zefarja) deshele, ino njegove nameftnike, naj jim Bog, on kralj vlih kraljov ino gofpod vfih go- fpodov, pravo modroft ino pravizhno pamet da, fvoje podloshne po njegovi fv. volji pofhteno vla> dati, zhafno frezhne ino vezhno isvelizhane ftoriti, Vfmilen Bog bo vflifhal nafhih profhenj glaf, ino bo nam gofpofko po fvojim ferzu dal. — Tako bo¬ mo nauk fv. Petra dopolnili, ki veli: „Vfe fpolli- tujte, brate ljubite, kralja v’ zhafti imejte!" (1. Pet. 2, 17.) III. Povejte meni, ljubi kriftjani! kaj nafho zerkev nad nami dershi, de naf ne safuje? .Sama sveftoba vfakiga kamna od perviga vogla do verha. Vfi kamni fe terdno podpirajo, ino ftorijo varno sidovje k' boshji zhafti, ino k’ nafhimu pridu. Ravno tako vfako kraljeftvo, kakor zel fvet, le sveftoba ohrani, de lam febe ne pokonzha. „Poglejte, govori k; Pavl, mi vfi fmo le eno telo; alj kakor zelo telo en fam ud ali glid biti ne more, ampak jih veliko potrebuje, tudi mi ne moremo vfi v’ enim te 111 biti. Sa to je nefkonzhno moder Bog vfakimii udu fvoje mefto odkasal, kakor je hotel; (pa tudi vta- kiga zhloveka v’ njegov ftan poftavil.) Oko ne more roki rezhi: Tvoje pomozhi ne potrebujem; tudi ne glava nogam: Nafte meni potrebni; ampak vfi W fo en drugimu potrebni, de ni raspora v’ tel elit temuzh de en ud sa drugiga fkerbi. Ino zhe e« ud kaj terpi, vfi udi s’ njim'terpijo, ino zhe fe ud zhafti, fe vfi udi s’ njim vefelijo. Ravno telo Kriftufovo fte vi, ino fte udi med lehoj. j' Kor. 12, 14. 27.) Kakor ude eniga telefa, t* ftane eniga kraljeftva le sveftoba frezhne ftori. nam je ravno sveftoba goftokrat grenka ino teshaviM je nam vender dobra mati, ki nam daja zbali frezho ino vezhno svelizhanje. • i Obrifhite fi satorej, ljubi bratje ino feftren 1 /^ vrozh put is fvojiga zhela, eglejte fe gor v’ Vil 199 nebofa, kjer kraljuje vfih kraljov kralj, kteri vaf gleda, ino sa val’ po ozhetovo fkerbi. Obljubite njemu svefto flushiti v’ tem ftanu, v’ kateriga vaf je on poftavil; dajajte po njegovi fv. volji zefarju, kar je zefarjoviga, pa tudi njemu, Bogu, kar je boshjiga. — Nikoli ne posabite, de nifmo na semlji laftniki, ampak le njegovi bifhniki, ki bomo vfi pred njim na fodbi ftali, ino od vlaga, kar imamo, odgovor dajali, vfak po fvojim ftani, naj fi bo ze- far ali kmet. Blagor mu, kdor bo sveti najden; krono shivlenja bo prijel. Tam nad svesdatni naf zhaka nafha prava laftnina, ki nam jo bo kralj vfih kraljov dal, kedar porezhe vfakimu fvojimu sveftimu flusliavniku: ,,91'av, dober in svetli blapez! ker fi bil v’ malim sveti, te bom zhres veliko poftavil; pojdi v’ vefelje fvojiga Gofpoda/ 4 (Mat. 25, 28.) Amen. XXVII. Tri ino dvajfeta nedelja po b i n k o f h t i b. Ocl otrofhke reje. Jesrcf ozhetu Jairu mertvo hzher oshivi. Mat. 9 , 18 — 26 . T * eshek jarm flor.1 na Adamovih otrokih od dne njihoviga is-lioda is materniga telefa, do dne nji- j>oviga pogreba v' hladno krilo zherne semlje, ki ]e mati tffilt ljudi: tako omiluje moder mosh (Sir. 40, 1.) v ttarim sakoni vef zhlovefhlii rod; to nam prizha shalollen ozhe ino bolna shena v’ fv. evau- gelji ; to naf tudi nafha laftna fkufhnja sadofti uzhi. . . Sazhetek vfiga hudiga nam po pervih ftarifhih ‘i V j r . a > sazhetek ino korenina nefrezhe fo fhe sd^j a bi ftarifhi fvojim otrokam: pa tudi sazhetek vfiga 200 dobriga To, zhe Tvoje dolslmofli s vedo dopolnijo, ino sa Tvoje otroke tak6 lepo fkerbijo, kakor je fkerbel imeniten mosh Jair sa Tvojo hzher. I. Bodi Ti zhlovek bogat ali vboshen, naj noti krono na glavi, ali hodnik na shivotu: vlak Tvoje breme ima, breme krishov ino teshav natemfveti; sakaj kakor raflejo na semlji roshize med ternjam, tako fe vefelje na fveti le med shalotljoj ino ter- plenjam savshiva. V. 18—19. Imeniten mosh, po imenu Jair, vifhnik Judovlke f-hodnize ali Thole, v’ katero to fe Israelzi ob Tvojih prašnikih f-hajali, boshjo Tlushbo opravljat, je imel sadofti premoshenja ino zhafti, alj bres shalofti vunder ni bil. Njegovo edino dete, hzher fhe le dvanajft let Tiara, leshi na fmertni po* fleii, jemlje od tega fveta Ilovo ino terga dobro ozhetovo fsrze, kteri jo ljubi, ko Tvoje oko, poj 1 pomagati ne more. — Kolikokrat tudi mi P otl | teshkim krisham rev ino teshav milo jezhimo, ko¬ likokrat vidimo Tvoje ljube brate ino feftre veliko terpeti; pomagati jim shelimo, kakor Jair Tvop vmirajozhi hzheri, ino ne moremo. Le en Tam J e » kteri vfelej pomagati samore: Jesuf Kriftuf, isve ' , lizhar nafh, ako Te s’ pravoj veroj ino s’ shivim sa* upanjam k’ njemu obernemo, kakor Tkerben oz sa Tvojo mlado Tirotizo, sa katero ni bilo na sem) zhlovefhke pomozhi vezli. . Ravno je v’ fredi vefelih mnoshiz vfmilen . suf dal, ki To, vfi eno uho, njegove faoshje nau poflufhali, ino njegove velike zhudeshe ,§ eC - tel [ ktere je med njimi delal, kedar bogat ino * me01 ] B . mosh Jair k’ njemu pride. Vef shalolten, P a P savupanja pred JesuTa poklekne, ino ga P 0 ?^^ „GoTp6d! glej moja hzher ravno vmira, ino le . de je she vmerla; poidi s’ menoj, poloshi n a | Tvojo roko, ino fvelt Tim Ti, de bo oshivelainc> F sdrava.‘ £ — Velika je bila ponishnoft ‘ me cL 1« mosha, pa tudi Jesuf jo lepo poplazha. v (j a - isrekel je shaloflen ozhe, kar sheli, ino Jesu sJ ne ljudi sapuBivfhi, ino fe s’ Tvojimi u z “ e . n r . ozhetam poda. Tako je dober Bog vfele/ F 201 pravlen, tudi nam pomagati, zhe fmo le mi per- pravleni, njegove dobrote vredno prijemati. V. 20—22. 4 She ni zhudesha ftoril, kateriga ftoriti le je namenil, kedar njega na poti revna shena frezha, ktera je želih dvanajft let kervotezhna bila. Vfe je sa fvoje. sdravje pofkufila, fvoje pre- moshenje she sdravnikam potrofhila; alj nobeno sdravilo ji pomagalo ni. Sdaj fhe v’ Jesufa fvoje saupanje ima; alj, ozhitno fvoje bolesni povedati, fe je framoshliva bolnlza bala. Miflila je, zhe fe le roba njegoviga oblazhila doteknem, bom lehko sdrava. Doteknila fe ga je, in ko bi trenil, ob- zhuti v’ fvojim shivoti, de je osdravela; alj tiho je bila, kakor bi nihzher ne vedil. Jesul' fe ogleda, ino pobara: „Kdo fe me je d o teknil?” ^fi tajijo, de fe ga nifo. Peter fe mu pa s’ fvojimi tovarfhi zhu- di, rekozh: „Uzhenlk! poglej, kako te mnoshize llifkajo, pa fhe vprafhafh, kdo bi fe te doteknil ? {£ Alj Jesul' ojltro saterdi, de fe je mozh njegove vfi- gamogozhnofti nekoga doteknila. Kedar shena iposna, de Jesuf hozhe, naj fe oglafi, vfa plafhna pred njega poklekne, ga sahvali ino v’ prizho vfih ljudi ozhitno pove, kako je osdravela. Jesuf pa njeno shivo vero pohvali, ino ji rezhe: „Saupaj hzh^r! tvoja vera te je osdraviia; v’ miru pojdi sdrava!“ — O naj bi tudi v’ nafhih zhafih bolniki toliko saupanje v’ Jesufa imeli, kakor ga je bolna shena imela; tolike shelje, fe s’ njim v’ prefvetim Sakramenti fkleniti, kakor je ona imela, fe njego¬ viga roba dotekniti: koliko vezh pomozhi bi dofegli sa dufho ino telo! „Jes fim vdajanje ino shivlenje,” pravi Jesuf (Jan. 11, 25.): ako je tebi odlozheno, de osdravlfh, bofh hitrej osdravel, zhe fi vredno Jesufa pod fvojo ftreho vsel; ako pa morafh fvet sapuftiti, bo dal tvoji dufhi vezhno shivlenje, pa ‘udi tvoje truplo na foden den obudil bo, kakor n >erivo rieklizo po denafhnim fv. evangelji, V. 23^—24. Na poti pridejo ozhetu shalodno pravit: „lvoja hzher je vmerla; po kaj bi uzhenika dalej trudil, faj je she po njej. <£ Shaloden glaf je •o sa ozheta bil; alj vefele fo bile Jesufove befede, s kterimi ga je potolashil, rekozh: „Ne boj fe! le terdno savupaj, ino tvoja hzher bo fmerti odteta.‘ £ 202 Kar je isvelizhar govoril, je^ tudi doril; kjer on prebiva, tam fmerti ni. Kedar bliso Jairove hifhe pridejo, shaloftno pifkanje ino milo jokanje flifbijo, ktero je bilo fvoje dni v’ tidih krajih per imenitnih merlizhih v’ navadi. Najeli fo pifkazhe ino . shalovavke, de fu sa rajnim jok napravljali ino per domazhih shalod budili. — Jesufu ni tako fhumenje dopadlo. „0d- dopite , je djal, ni potreba shalovati; dekliza ni na vfelej mertva, ona le fpi.“ — Ludje fo fe mu na to pofinehovali, sakaj dobro fo vedili, de jevmerla. Mi pa, ljubi kriftjani, fe teh befedl lehko rasvefe- limo, kedar nam nafhe ljubesnive ftarifhe, brate, fedre, prijatle ino snanze k’ pokopu nefo. c Saj ni- fo vmerli nafhi ljubi na vfelej, ampak le fpijo v’ Gofpodu, ino pozhivajo do fodniga dne od fvojiga truda. Sopet jih enkrat Jesuf od fmerti saklizal bo, kakor mertvo deklizo, ktero fo she obshalovali. Y. 25— 26. Kedar fo mnoshizo ljudi isguali, vseme Jesuf ozheta ino mater rajniga deklizha, pa fvoje nar ljubfhi uzhenze tri: Petra, Jakopa mo Janesa sa prizho s’ feboj , ino ftopi k’ merlizhu, ki je kakor ozvetena rosha sa kofoj na mertvafhkim vojdru leshala. Prijasno jo sa merslo roko primo, ino s’ vfigamogozhnim glafam saklizlie : ,,Deklici vdani \ K Njeni duh fe poverne, ino kakor is flacmi- ga fpanja fe prebudi ino vdane. Vfmilen Jesul 1' rezhe jedi dati, ino jim prepove, tega z h uc j®s 3 rasglafiti, ker fvoje hvale ne posheluje. Alj hitim dene fo bile prevoske toliko zhudo sadershati, < e bi fe ne rasvedilo. Po vfih deshelah fe je rasfm- velo , fhe den denaflien flovl ino uzhi darifhe, po Jairovo sa fvoje otroke fkerbijo, de Id tl ’ 1 enkrat toliko vefelje nad njimi vzhakali, kedar > tudi naf Jesuf enkrat obudil, kakor fkerben oz* nad fvojoj oshivlenoj hzherjoj. II. Poflufhajte ve dare drevefa! tako fkerben ved^ nar fvojimu drevju pravi: kakorfhne dare “, re . ve ]ie ’ takofhne tudi vafhe mladike. Ako dobriga f ac u . |)0 pernefete, s’ fvojimi mladikami pofekane v’ ogenj vershene, — Zhujte, tudi darifhi vi- 203 ravno tako Ozhe nebefhki vam govori, ino bo ravno to s’ vami ftoril, ako Tvojih otrdk prav ne redite. Nifte laftniki Tvojih mlajfhov, de bi s’ njimi po Tvoji volji ravnali, ampak le redniki fte, kterim je Ozhe nebelhki otroke isrozhil, de jih po njegovi Tv. volji oTkerbite ino enkrat na Todbi sopet od- rajtate, ktere fte od njega prijeli. „Otrozi, pravi Tv. Krisoftom, To fveto, ftariTham Tporozheno blago." Oj ozhetje ino matere moje! v’ Terze Te meni vTmi- lite, kedar premifiiTujem Tlabo isrejeno mladino, sravno pa pregledujem, kako Tploh Tlabo vi sa Tvoje male Tkerbite. Ne govorim od hudobnih fta- rifliov, ki Tvoje otroke Tkos Tvoje sadershanje hu¬ dobno Tami pohujlliajo ino pogubijo; take JesuT Tam obTodi, rekozh: Boljlhi bi bilo, de bi Te jim mlin- Tki kamen sa vrat obelil, ino Te v’ globozhino morja potopili; alj vam, vi pridni redniki! ktere Trezha ino isvelizhanje dragih otrdk veliko Tkerbi, nekoliko potrebniga nauka dati shelim, kako jih naj Tkerbno redite. Valita ljuba shivlnza Tamo truplo sa val ima, ncvmerjozhe duThe pa nima, vender jo iThete od leta do leta sboljThati ino lepfhi Tpodrediti: valhi ljubi otrozi truplo ino nevmerjozho duTho imajo, koliko bolj Tkerbi potrebujejo sa Tvojo dulho ino truplo? Kakor fte sazhetniki Tvojih otrok, morte tudi oTkerbniki biti, ino 1. t Skerbeti otroka m sa sdravo, zher- ftvo telo, ki je nar boljlhi zhaTno blago sa zhlo- veka na Cveti. — SakonTki ozhe more she pred rojftvam sa prihodniga otroka voljo pametno shiveti, mati she pod Terzam sa Tvoje dete Tkerbe- ti, sakaj ona dva fta korenina, is katere prirafte deteta drevo. Joj ftariTham, ki sdravje Tvojiga Tpo- zhenza she pred porodam kasijo (kvarijo); joj otro- kam, ki morjo s’ Tvojim boletnim truplam Tvojiga ozheta ino matere divjo Tlado Tkos zelo Tvoje shiv- lenje plazhovati! Koliko otrok nepoduzheni ali pa divji ftaririii she v’ maternim teleTi pomorijo! — Sa vTe to Te je potreba per Tpovedi poTvetvati, 2. Mlado drevze Te more varvati, ino lepo 1 avnali, de israfte salo drevo : Tkerbno ohrani¬ ti tudi mlado dete, de fe njegovo rahlo truplo lepo isredl. Ni ftvari na Cveti toliko 204 vboge, ko novorojen zhlovek; sa to mu je dober l»og ftarifhe dal. Kakor hitro fe dete na fvet po¬ rodi, she profi s’ milim jokam ozheta ino mater fvojo sa potreben shivesh ino oblazhilo. Sa to pravi fv. Pavl: „Nimajo otrozi sa ftarifhe premo- shenja perpravbati, ampak ftarifhi sa otroke." (II. Kor. 12, 14.) JNifo ftarifhi, ki lami dobro shivijo, Tvojim otrokam pa potrebniga sliivesba in oblazhila ne prefkerbijo; faj vender dara ptiza mladim gnesdo nanofi, ino jih pita is fvojiga laftniga kluna. 3. Mladi otrozi imajo dve pofebne peftovne ali varuzhke, ktere jim sdravje ino shivlenje varjejo: perva je fnashnoft. ki jih varje bolesni od svu- naj, druga je smernoft, ktera jih varje bolesni od snotraj; obedve pomagate, de truplo zhedno odrafte. t Starifhi, ki Tvoje otroke vmasane imajo ino jih s’ jedmi prenadevajo, saredijo v’ Tvojih laftnih otrokih mnogoterih bolesn. „Sdravje pa je boljfhi ko vfe slato, ino terden shivot boljfhi ho nesmerjeno bogaftvo." ( ( Sir. 30, 15.) 4. Kedar otrozi odraftejo, jim dajte k’ fnashno- fti ino smernofti tretjo drushizo: pridno delav¬ no ft, de nikoli prašno vali ne bojo, naj bi ravno drugiga dela ne imeli, ko lezho prebirati. Is ~ diga jih dela vadite, de jim bo tudi na ftaroft d e ® ljubo. Zhelar fe mladenzh nauzhi, bo tudi ftarznc' snal. Kakor fkerbna kokla Tvoje mlade sa shive- sham vodi ino jih sernja ifkati uzhi: tako pervajap dela tudi vi ftarifhi Tvoje otroke po mozhi njihovi^ shivota. — Kaj pomaga otrokam The toliko b‘ a r^ poerbati, zhe le sapravljati ga, perpravljati P® !j a snajo? Ne fhkrinje frebra ino slata, le pridna, e ^, vajena roka jih ofrezhi, jih greha varje, W° , g brumnofti poterdi. Otrozi, ki bres dela pohajkvai > Ta vfih hudobij navadijo. Lenoba je mati 5. Ne vadite Tvojih otrok premen 1 »j. shivlenja (ne Tzartlajte jih), de bi j• 1,1 a |j a , predobro jefti ino piti, ali jih pretople h* 0 P. |[0 mehko oblazhili; njih truplo bi le oTlabelo, teshko bi po fveti f-hajali. Ptuje roshe ino tre sa . Ta, ki jih morjo pred vfakim vetram pod okl .!j r )ie . pirati, nifo sa kmeta. — Ne dopuftite jim, e potrebnih ali zelo Thkodlivih rezki vaditi, P',’ tobaka, igre ino drugih prašnih fheg, v le 205 rasvade fo sa zhloveka nove dazje, katerih fe v’ mladofti is neumnofti navadi, v’ ftarofti fe pa flabe navade teshko, aii zelo ne odvadi vezh. Ni frezhen, kdor veliko ima, tudi ne, kdor veliko saflushiti sna, ampak blagor mu, ki je s’ malim sadovoljn. Sa to fv, Krisoftom lepo uzhi: „Ti ne ftorifh kaj tolikiga, zhe fvojiga fina uzhifh, bogaftva perpravljati: bolj- Ihi je, de ga uzhifh, bogallvo sanizhovati. Ni ta ji— fti bogat, ki bogaftva potrebuje ino v’ bogaftvi fedi, ampak le tifti. kterimu ga potreba ni.“—• ,Skerbite otrokam sa sdravo telo, sa pridne roke, pa sa pofhteno ime; tako fte jih s’ zhafnim dovolj ofker- beli, zhe jim ravno premoshenja fporozhiti nimate. Alj kaj pomaga zhloveku. naj zel fvet perdobi, ako pa fvojo dufho pogubi; nizh ne pomaga otro- karn k’pravi vezhtii frezhi fhe tako fkerbno isrejeno telo, ako ni njihova dufha od mladih let lepo ofkerblena. Satorej je ftarifbov Druga dolshnoft: pofebno sa dufho fkerbeti. 1. V’ mladim otroku dobro ino hudo po¬ vito fpi; ktero fe bo popred sbudilo, bo zhlove¬ ka vodilo. 4 Skerbno satorej naj pasita (ahtata) ozhe ino mati, v’ kake flabe navade fe btrok nagiba; „sakaj po persadevanju fe otrok fposna, pravi mo¬ der t Salomon, ali bojo njegove dela zhifte ino pra- vizhne “ (Prip. 20, 11.) Hitro fe mora vfe hudo od¬ praviti, dokler je dete fhe mlado, sakaj pregovor je: „Zhefar fe mladenzh navadi, tega tudi ftar ne opufti.« (Prip. 22, 6.) Kar je per otroku samujeno, fe tudi per mladenzhu ino moshu teshko popravilo bo; ftarifhi pa bojo sa fvojo samudo na ojftri fodbi ftali. — Imel je na Lafhkim imeniten ozhe verliga fina, pa flabo ga je isredil. Vfiga pofvetniga fe je ts mladiga vadil, alj kar je boshjiga, fe je flabo Uzhil; vfe mu je nefpameten ozhe dovolil. Bres vfiga pofvarjenja israfte, v’ flabe tovarfhije sahaja, fe s’ Tvojimi tovarlhi prepira ino tepe; permeri fe jtiu, de v fvoji hudi jesi nekiga nafprotnika vbije, ino med tolovaje sbeshl. —• Nekoliko zhafa po tem njegov laften ozhe po fvojih opravilah med rasboj- nike pade, per kterih je bil njegov fin. Sin ozheta P o sna, ga nekoliko v’ ftran odpelja, ino vkashe Vo limu ozhetu: „Perpognite mi le te odrafhen ltar 206 hraft." Ozhe fe isgovarja, de tega ne samore. „Per- klonite mi pa to mlado lefkovo fhiho!" nefrezhen fin sopet fvojimu ozhetu sapove, ino ozhe mu lehko to flori. „Ozhe, ozhe! njemu fin na to ferdito rezhe: bil fim tudi jes urn, kakor lefkova fhiba ■v’ fvojih mladih letali, ino vi me nifte poduzhili, ne pofvarili. Odraftil fim fkos vafho sanikarnoft veliko malopridno drevb, ki flabo fadje rodi, ino ni vredno, kakor de fe pofeka, ino v’ogenj vershe. K V fvoji hudobiji ozheta prebode, fam Jfebe satoshi, ino vmerje rabelnu v’ rokah. Tako ftrafhno fe fta- rifham sanikarnoft she na tem fveti pogofto povra- zhuje: kaj fhe le na unim fveti bo! — Vbogajte fkerbno, ozhetje ino matere! kar vaf fv. Duh uzlii, ki pravi: „Imafh finov , poduzhi jih ino perpogibli od mladofti njihov vrat. Imafh hzhere, varvaj njih telo, ino ne kashi prevezh vefelja nad njimi. Konja bofh teshko vodil, kteriga poprej vkrozhal nifi; ino rasvajen otrok oftane firovina. Tčpi ga s’ fhi- boj, dokler je otrok, de kje terdovraten ne bo ino tebi nepokoren, de te ne bo ferze bolelo." ( t Sir. h 24 . 25 . 30 , 7 . 12 .) 2. Ne dopuftite fvoji m otrokam, vi ftarifhi! fv oj volj e, ino na jih pamet prevezh ne sanafhajte fe. Otrozi , ki fvojvoljo imajo, kop- lejo febi in fvojim Rarifham jamo nefrezhe. Heh, veliki duhoven Israelfkiga ljudftva, je imel hudobna fina dva, ki fta kradla ino druge hudobije vganjd 3 ' Ozhe jih fzer fvari, pa jim praviga ftrahu ne “ a ' ino ona fvojvoljo imata. Gofpod bog fe je ozhetu sagrosil, rekozh : „Jes bom ftoril eno rezh, de, kdoi koli jo bo flifhal, mu bo po obema ufhefama svo nelo. Tčpil bom Helija ino njegovo hifho, ker ] e vedil, de njegova fina nefpodobno sbivita, j n0 J ni v’ ftralie vsel." Kmalo po tem fta bila njego^ fina v’ en dan na vojfki pobita, ino ozhe, to » e frezho flifhati, snak is flola pade, fi vlomi vrat l vmerje. „0 sapeljiva fvojvolja, klizhe fv. Avgo tin, ki fi otrok pogublenje! Oj dejo ljubesn. 02 . 1 tovo , ki otroka vfmerti! Ne rekajte , de jih *J u 51 r ’ ktere v’ pogublenje peljate ino jim fmert p.^ pravljate."— „Leftrahpo poti isvelizhanja vodi, , v’obljubleno nebefhkoplazhiloperpelja." (Zipi‘J 207 3. Varujte ftarifhi fvoje otroke nevar¬ ne, flabe tovarfhije; huda perloshnoft krafti uzln, ino daha drushina lepo sadershanje kaši. — Nevarno je sa duflio ino telo, de fe otrozi potepajo, na p a Ih a h ino po vefih bres varha norijo. Od ene bolne ovze žela zhreda sboli, en fpriden otrok zelo fofefko pohujfba. Oj koliko ozhetov ino mater bi naj s' shaloftnim Jairarn milo sdihovalo, rekozh: „Gofpod, moj lin, moja hzher je vmerla , v’ ne- frezhen greh sapeljana; pridi ino oshivi jo fpet! 44 O sa reliiizo! taki isdihleji bi dopadli vfmilenimu Jesufu; folse ftarifhov sa otroke prelite nifo per Bogu sgublene. „Alj merlizha objokujete, kteriga ie je dufha lozhila, pravi fv. Avgufhtin; dufhe pa ne obshalujete, ktero je Bog sapuftil ? K — Zhe pa Ivojih otrok per febi nimate, ino jih hudiga varvati ne samorete , pofhilajte faj fvojo molitev sa njimi, ino ftorite kakor pravizhen Job, ki je vlak den Bogu sa fvoje otroke daroval, de bi Boga ne rasshalili. 4. t Srezhni ftarifhi, ki fvoje otroke pohujfhanja ovarjejo, pa fhe veliko bolj frezhni fo , kedar jih tudi v’ vi ih potrebnih naukih prav isuzhi- j o. „Ako bi tvoj fin kruha ftradal, ali bi na to ne porajtal? Zhe pa bres poduzhenja vmira, ali ga samorefh v’ nemar puftiti?" ( t Sv. Krisoft.) — j.Uzhi fvojiga otroka, opominja fv. Duh, persadeni ii njega poduzhiti, de ne bo njegova neframnoft tebi v’ nezhaft.“ (ojo lrezhno odraftli; le Bog je prava, edinafrezha otrok. Dete, ki fe is muliga uzhi fposnavati Ozbe- ja dobriga, ki je v’ nelicfih, bo vfelej rado molilo, je bo balo njega rasshaliti, ino bo tudi fvoje ftari. ne sa ljubo imelo. Bogabojezboft bo njegov angel 'arh. Ako pa hozhejo ftarifhi fvete otroke imeti, Skorjo farni fveto shiveti. O kako je lepo, viditi 'nimno mater, ki o mladim jutri poklekne, otrozi 208 pa okoli nje; ki roke ino ferze k’ nebefam povsdigne ino s’ fvojimi ljubzi juterno molitvo opravi, preden jim jefti da, de ne posabijo, od koga vfe dobro pride. Kakor fe mlade roshe lepfhi raszvetijo, od juterniga fonza obfjane: fhe lepfhi bojo otrozi ra- flili, ako vfako jutro s’ Bogam shiveti sazhno. Le od bogabojezhe matere fe otrozi prav moliti na- uzhijo, ino bojo vfe fvoje shive dni snali. Kdo bi fe od vefelja ne rasjokal, viditi v' nekolikih ker- fhanfkih hifhah, kjer fhe po lepi flari fhegi pofhte- nih kriftjanov shivijo: kako bogoljuben ozhe fvoio drushino poklizhe, jim kaj boshjiga bčre ali pove, kedar na vezherjo zhakajo, ali pa po vezherji fhe pofedijo, kako fveto pefem sapojo, fvet roshenkranz pomolijo, ali kako drugo vezherno molitvo opravi¬ jo. Preden grejo otrozi fpat, pred fvojiga ozhela pokleknejo ino sa ozhetni shegen profijo. Bogo- ljuben ozhe vfe lepo pokrisha, jih Bogu, Manji ino defnimu angelju varhu perporozhl. Oh kako fladko fpijo taki otrozi, in tudi Irezhen ozhe lehko bres fkerbi sravno njih pozhiva, sakaj Vfigamogo- zhen nad njimi zhuje in angel boshji jih varje. — „Gofpod varje dufhe fvojih fvetih, ino jihbogre' 1 ' nikam is rok odtel. Pravizhnim vftaja luzh, i’ 10 vefelje tem , ki fo dobriga ferza. Vefelite fe v b®' fpodu pravizhni, opominja kraljov pevez;hva> fpomin njegove fvetofti.“ (Pf. 96, 10. 12.) —■ lefno urnenje malo pomaga, uzhi fv. Pavl, brn noft pa je sa vfe dobra, ker ima obljubo feda]W D ino prihodniga shivlenja.** (I. Tim. 4, 8.) Druga zhednoft o t rokam potreb n • ljuba pokorfhina naj bo. Mlado d ele V 0 pa mehek vofk lehko vfako podobo dobita, flarifhi mladih dni ne samudijo. Terd vofk saftojn flozhil, v’ tvojih rokah rasletel fe bo; z j vek, ki je v’ nepokorfhini israftil, bo flabo p° j 0 f-hajal. Prepirati, tepfti ino tosbvati fe sna^.^ vbogati ne, ako fe ni is maliga pokom bitinau^. Pokorfhina mora s’ otrokam raftiti; teshko jo odrafhen oblezhe. Sa to pravi prerok ; , «j,« sa zhloveka, kedar nofi jarm od fvoje mla (Jer. shal. pefm. 3, 27.) . p o- Tretja zhednoft otrokam fof e bn js trebna, je ljuba ponishnoft; de le 0 209 malig.a vadi ,. lepo, tiho ino pametno fe sadershati. Stariflii fli'.ifhiu> hudo ftorijo, ki fvoje otroke vezh prevset.ali užhijo, kakor pohlevnim biti ino pom¬ ahati fe. AKo cirozi l)res vfiga firahu fofedove sa- nf/.hnjejo, fvoje tovarfhe in tovarfhize tepb, vboge krulovze, flepze 1 i druge reveshe drashijo, bojo f ko raj . tudi Jbri.fl«;. m ino drugim predpoftavlenim , kakor divje .dr.evefa, nad glavo israftli, ino kdor jili bo pohislVatf Hotel, jih bo moral vlomiti. Povfo- di fe bodo [potikali, s’ fvojoj' vifokoj glavoj sade- va!i, ino.fi jo kervavo rasbili, pa tudi nebelhke vrala jim bojo preniske ino saperte. tJzhite satorej otroke, s’ fvojimi dobrimi delami ne prehvaliti fe, fvoje zhefli ne ifkati, ampak sa vfe hvalo dajati bogu, ino predpodavlene vfelej pofhtovati: fante, ti e fe odkrijejo v [im, ki lb vifhi od njihj lantam ino dekletam sapovedujtc, de roko po¬ ljubijo (kufhnijjo vfim , k te rim fo kako sahvalo dolshni ; tako jih bojo vfi dobri ljudje radi imeli, nar rajfhi pa Bog , kteri ponishnim fvojo miloft delij (1. Pet. 5, f>.) Gladek pot bojo otrozi fkos zelo fvoje shivlelije imeli, Vfake vrata jim bojo od- perte , sadnižh tudi nebefhke. — Sa to trojno fuk- nizo treh fVOtih zhednoft, ljubi flarifhi! fvojim ofrokafb flverhiie, in bore nauk fv. Pavla dopolnili, ki val' uzhi: „Vi o/Jietje (pa tudi matere), nikar ne drashile IVojih otrok k’ jesi, ampak redite jih v’ podtizhenju ino (varjenju Gofpodovim." (Ef. 6, 4.) K’ temu fo vam potrebne fhtiri rezhi: otroke uzhi- li, ako grefhijo; modro f variti, zhe to ne po¬ maga; jih pravi/, h no ftrahdvati ali fht ra¬ bi v a t i; i;iq pa n e p r e n e h a m a moliti s a n j e. Kdor to zhetVefo prav flori, fvoje otroke po ker- fhanfko re'di.' Gorje pa o/hetam ino materam, ki fvofih otrok po kerfhaufko prav ne redijo; shivo gajshlo (bizh) b fpletajo , ktera jih bo kervavo tepla, pa tudi vfe, hi s’ njimi šlnvijo. 4 Slafao isrejent otrozi fo kervave bube sa reven fvet, ino flari0.il,, ljudomorzi, ki fvoje otroke prav isrediti ne fkerbijo. ( t Sv. Bernard.) Pre¬ grehe rallejo, v’ nebo sa mafhovanje vpijejo, angel boshji klizhe joj ino gorje ljudem savolj pohnjfiianja Oiiadiga fveta, ino isliva kvtpizo ferda boshjigst ,Slomfhck, hrana c. li. — II. 14 210 na s e ml j o. (.Skrivn. rasocl. 16.) Pekel fe fhiroko odpira, ter poshira sanikarno Darifhe, ino flabo srejeiie otroke. III. Ljubi ozhetje ino matere, kteri zhafno ino vezimo frezhni biti skelite: he poshelnjte bogaftva, ne ifhite imenitnolli, ne pofvetne zhafti; lesa dobre otroke profite ino fkerbite, kolikor samorete. Do¬ volj bogati fte, naj fi belizha (clrobmzha) ne glelh- tate, ako fkerbno poduzhene otroke imate: prava uzherioft je sa zhloveka nar boljfhi bogatija. Ime; nitni ino shlahni De vi ozhetje ino matere, naj H ravno pod fmrekovoj fkorjoj prebivate, ako fe valili otrozi lepo sadershijo: pofhteno kcrlhanfto | sadershanje, le ono je hifke prava shlahnlja. J esU ^> j otrokarn nar boljfhi prijatel, bo tudi vafh prijate' in pomozhnik, sakaj: „Kdor koli žniga takih otrok fprejme v mojim imeni, mene fprejme. <{ Jesuf b® govori : (Mark. 9, 36.) „PuDite otrozhizhe k’mem priti, sakaj njih je nehefhko kraljeDvo.“ (Mat. Ih 14.) Zhe pa otrozi fkos vafho fkerb v’ nebclw° kraljeilvo frezhno pridejo, tudi vam saperto ne b°' Dobri otrozi fo vafha zbafna frezha na freti, J® 0 vafha vezhna krona v’ nebelih. — Poglejte flarig 3 lobija, ino premiflite, koliko vefelja she na te ® fveti dober fin fvojimu ozhetu Dori. Zgubil je P r ® mosnenje, sgubil pofvetno zhaD, tudi ozhi f°.» sapuftile; ni inu oDalo, kakor pofhten dobro i sr 5 e fin, mladi Tobija. Alj raviio on je pernefil fvoji® ljubimu ozhetu dobro fneho, premoshenja sado 1 ' - in tudi ljubo luzh njegovim ozhem, Tako do Bog otroke po fkerbnih Darifhih shegnuje, in° riiham po pridnih otrokih she na tem fveti n* da, po fmerti pa toliko fvetlih kron v' nebel kraljeftvi, kolikor fo isredili na semlji P° , e . e otrok. „Ozhe pravizhniga od vefelja pofka ino kdor je modriga rodil, fe ga bo vele (Prip. 23, 24.) ’ Kako vefelo bote enkrat vi, fkerbni Daril' • | Tvojimi otrozi od fmerti vDali, kedar vaf nav” 0 j vfigamogozhen Gofp6d, kakor mertvo dekhzo t- 21 i denefhnini Tv, evangelji, is hladniga krila zherne scmlje saklizal bo: „Vftanite mertvi, ino pridite k’ fodbi 1“ Yefelo bote fpet fvoje dobre fine ino hzhere objeli , ino jih peljali pred fvojiga ^odnika, rekozh: „Gloj Gofpod! tw fini jes ino moji otrozi, ktere fi m o ni dal/ c (Is. 8, 18.) Amen. XX, Vil L P o f 1 e d n a ned e j j a p o b i n- k o fli ti h. Od frezhne ino nefrezhne vezlmofti. Jesuf prerokuje konzhanje Judovfkiga kraljejtva. ino snamenja fodniga dne. Zlat. 2-L, 15—$5, 'Vfe, kar semlja rodi, fe fpremeni, ino bo enkrat nehalo, Vfiga pofvetniga v’ tej podobi enkrat ne l)o, kakor ga nekdaj ni bilo, kedar bo vfigamo- gozhnoll boshia vidno nebo ino pre.rnin.6zho semljo rasdjala in fpremenila. — Oilal bo zhlovek, vftvar- jen po boshji podolii: oftala bo vezhnoft, Irezhna ali nefrezhna. — To nam Jesul' v’ denafhnim fv» evangelju prerokuje, ino naf opominja, fkerbeti sa to, kar nam bo vezhno ollalo. i. .. i’ -V! Polvelen zhlovek* fe filo rad v’ prizhujozhe malovredne rotili tako saljnbi, de bi jih na vfelej rad imel, kakor- le je Jesufovim uzhenzam (jogram) godilo. Lepote Jerusalemfkiga tempelna fe nifo mogli nagledati, „Le poglej! fo djali Jesufu, kako verlo sidovje!“ >— Dobro je sa zhloveka, ako pri- )atla ima, de ferze njegovo preminbzhim rezhem odterga , ino na kaj boljlhiga nagne, kakor je Je- 14 * 212 suf fvojim apoftelnam ftoril. »V’ rcfnizi! lepo jeino salo to sidovje, jim Jesnf odgovori; pa vam po. vem : ikoraj ho vfiga tega konez ino The kamen ne bo na kamni oftal.“ — Rado bi zhlovelliko ferze vfe naprej vedilo, alj boshja modrblt mu le toliko osnani, kar mu je vediti potreba. Tudi apoflelni Jesufa prafhajo : »Kdaj fe pa bo vfe to sgoclilo, de bo konez Jerusalemfkiga mefta ino pa konzhanje zeliga fveta? K — Jesuf fe na bregi oljfke gore vle- de, fe oberne na Jerusalemfko inefto, ki le je od vezherniga fonza obfjano v’ fvoji lepoti pred njun blifketalo, ino sazhne fvojim apoftelnam na njih dvojno prafhanje odgovarjati, rekozh: V. 15 —18. »Poglejte ! fkorej fe bo dopolnilo, kar je prerok Daniel pred fhefl fto letami she na¬ povedal, de bo to fv. mefto ftrafhno rasdjano. Grosa ino ftrali bo, gledati pregreh veliko hudobijo, pa tudi fhtrafe nevfmileno ojftroft. Tiftokrat naj hej' 1 vlaki, bolj ko more , de samudil ne bo. Is rlohn Judovfke deshele beshite v’ vifoke planine; k> ° na ftrehah, le na ravnofl fe naj is Grehe v _l )e ^ fpuftijo, de jih fovrashnik ne vlovi. Kdor je P na polji, fhe po fuknjo ne hodi, ino vfiga le rap tvegaj, kakor bi k’ domu tekel, ino po tern u ' ne mogel vezh.“ — Kar je dva dni pred n'°H fmertjoj Jesuf uzbenzam napovedal, fe j e ino fhtiridefet let po njegovi fmerti sgodilo. /o mero fvoje hudobije sverhali, fveti tenrtpe knivizoj ofkrunili, pravizhne po zeli desheh ganjali, nedolshno kri prelivali. Bogu fe J c s iJ e ] 0 iti sdelo. Pofhle nad nje grosovitne Rimljane, deshelo oropajo, ino poglavitno mefto ‘f®!' u ? a v0 . obfedejo. Kriltjani fo pa po Jesufovi befedi s ^ jim brumnim fhkofam t Simeonain is vfiga 1 ? j kraja sbeshali, ino fo sa gorami v’ fkritim m Peli mirno prebivali. ... • „ e - V. 19 — 20. Zhlovek fam sa febe lehkej ^ frezhi uide; alj Bog mu pomagaj, ak° sa fkerbeti ima, kakor matere ino ozhetje. v ’ voljo pravi Jesuf: »Gorje nofezhim ino dojez- tajiftih dneh, kedar bo 'naglo beshati potrej ^ fl j e mogle ne bojo. — Ravno sa tega voljo J es “ 6 jn« verne opominja moliti, de bi jim ne bilo* P s 213 beshati, ker je te3havna pot, ali ob faboti, po Ju- dovfki fbegi terdno sapovedanim prašniku, v’ kte- rim je bilo zhres eno uro hoda prepovedano, de bi tako sadershaui sbeshati ne mogli. Molili fo krift - jani ino fo fnierti odifldi; terdovratni fo neverne Judje ofbali, ino nad en miljon je pobitih, fedem ino devetdefet tavshent fushnoft predanih. — To je terdovratniga grefhnika shaloften konez. V. 21. Dolgo febi grefhnik fhibo ispleta, in dalej ko jo je fpletal, hujfhi jo je fpletel, kakor nefrezhni Judje. .^Strafhna bridkoft, tak Jesuf pre¬ rokuje, jih bode sgrabla, ki je ni bilo, kar fvet Hoji, in je ne bo do fodniga dne.“ Ino ravno taka le je Judam godila. Rimfke vojfke fo nad deshe- loj perhrule ; mogozhni vojfhaki fo. ko derezhi levi, Jerusalemfko mello oblegli; ni prifhla shiva dufha ne noter ne vun, rasen fkos linert. — t Strafhna lakota po vfim mefti rujdve, en drugirnu shivesh is med sob fi mikajo. Vojfka hrumi od svunej, kuga tuli od snotrej, v le povfod davi nevfmilena fmert: kup sa kupam merliz' ov po vfih ulizah leshl. — Sdaj fe njim povrazhuje Jesufova nedolslma kri, ki fo jo na Pilatushovim dvorifhi nad febe klizali, rekozh: ^Njegova kri naj pride nad naf ino nad nafhe otroke.“ V 22. t Strafhua je fhiba boshje pravize sa grefhnika; pogofto jo tudi pravizhen srivno okufi, pa ne sa fhtrafo, ampak sa obilnej plazhilo , kteri- ga fi flushi. Alj tudi grefhnikam Dog savolj pra- vizhnih, kateri med njimi prebivajo, persanafha. Ob konzhanji Jerusalema bi noben zhlovek Ju- 'lovfkiga rodu per shivlenju oftal ne bil, ako bi bog tej moriji konza ne bil naredil. „Sa pravizh- nih voljo pa, pravi Jesuf, fo bili dnevi ftrahu ino groše vkrajfhani." Jerusalemfko medo je bilo fzer poshgano, tempel s’ vfim imenitnim sidovjam rasfut, vfe pomorjeno , kar fe je branilo, alj sdaj je Bog bimze potolashil, de fo fhe veliko Judov shivih ohranili ino jih po vfih deshelah ino krajih ras- kropili. Ino to je ftoril Bog savolj kriftjanov, de hi fe s’ njimi po želim fveti rasfhirali. \. 23. Kakor ftrafhni fo ozhitni fovrashniki, tako nevarni fo fkrivni sapelivzi. Takih je bilo ob zhafi Jerusalernfkiga pokonzhatija, taki fo fhe sdaj, ino bojo enkrat, prej de bo konez fveta. Jesul jih napoveduje, ino naT pred njimi IVari, rekozhi ^Lashnivi preroki bojo vdali, sazheli krivovero uzhiti, zelo goljufne zhudeshe delati, s’ tajiltim ljudi fleparili, ino bojo rekli, de fo sa odreflieuika od Boga poflani. t She sa isvoljene kriftjane je ne- varno, de bi od njih sapeljani ne bili. Alj ne ver- jamile jim, in pa ne hodite nikamor sa njimi, ne v’ pufhavo , ne v’ hifho ali v’ hram , kakor sa no¬ vi tia Kriftufam. Ne bo dolgo njih fleparija oftala, sakaj kakor blifk, ko bi trenil, od jutra do vezhe- ra semljo pofvetli: tako fe bo tudi po tem Jesufov nauk po vfim snanim fveti rasfhiral, ino vgafnila bode luzh vfih goljufnih uzhenikov. <£ Premagal bo Jesuf Ivoje fovrashnike , ino kakor mertvo truplo, ki ga orli (divje poftojne) oberajo , bodo premaga¬ ni, ino od vfih saframovani oftali. — To fe je vfim krivoverzam sgodilo ; vseli fo shaloften konez, »m ga fhe bojo, kar jih je, ino fhe bo do foduigadne. t Snio pa ftrafhen konez Jerusalernfkiga mefta i' 10 zeliga Judovfkiga kraljeftva premifhlovali, kakor ga Jesuf napovedal je: fhe na zhudno fpremenenj e fveta fe oglejmo, ki nam ga tudi On prerokuj 8 - V. 29. Kedar bo enkrat fhtevilo isvoljeni fpolnjeno, ino hudobija tega fveta she sverha> ia > hozhe tudi lepote fveta vezhno pravizhen Bog konzhati. „ t Sonze, pravi Jesuf, bo otemnelo, , fenz bo fvetlobo sgubil, svesd bo konez, vfe * 8 Ipremenilo, kedar fe bojo nebefhke mozln b° s '!_ vfigatnogozhnofti gibale. — Kar fo grefhniki lj |lD li, bojo sgubili; kar fo fovrashili, fe jim bo p® k a salo. „Sagledali bojo, Jesuf prerokuje, snamejo fv. krisha, na kterini je svelizhar sa nje y nie ^j vidili bojo Jesufa v* prezhudnirn velizhaftvii s ojflriga fodnika , ki nifo marali sa vfrnu 811 a odrefhenika. .,-jj. V. 31. Jerusalernfkiga rasdjanja nifmo v ' ^ farno to vidimo, kako fe je vfe na tenko po 0 fovih befedah fpolnilo: alj konzhanja fveta “ ’ ^ enkrat pofkufhali. Angeli boshji, pravi Kri bojo s’ trobentrtim glafam boshje vfigamogoz ^ mertve is grobov budili, od vfih krajov fp raV 215 ino hudobne od pravizhmh odbirali. Gorje grefhni- kam! Njih konez bo shaloften ino vezhno nefrezhen. Sa kar nifo zelo nizh fkerbeli, bo na vezhno oba¬ lo; kar fo pa nar rajfhi imeli, bo vfe minilo. —• Blagor pa isvoljenim! Konzhanja fveta fe pravizh- nim bati potreba ne bo, veliko vezh bojo jim vfe prikasni fodniga dne prihodno vefelje napovedovale. „Kakor naf figovo drevo rasvefeli, pravi Jesuf, kedar mladike poganjati sazhne, in nam ljubo mla¬ do leto osnanuje : tako morejo tudi isvoljenim sna- menja, ki fe bojo pred fodnim dnevom godile, osnaniti , de je konez folsrie doline, ino boshje kraljeftvo pred vratami. „Oj de bi fe tudi nam li- ftokrat dveri (duri) nebefhkiga kraljeftva odperle , kedar fe bo seinlja pod nami rasvalila, ino vel' fvet s’ vfoj fvojoj lepotoj fkos ogenj fpremenil! y. 35. Preminozhiga fveta fe ne fmemo der- sliati, kteri bo enkrat s’ fvojim zhafnirn premo- shenjam konez jemal ; le naukov Jesufovih fe naj dershimo, ki vekomaj oflanejo, sakaj: „Nebo, ki ga nad feboj vidimo, ino semlja, po kteri hodimo, hota prejflda, govori Jesuf, alj moje befede pa ne bodo prejfhle;“ ne bojo prejfhle ftrafhne befede fodniga dne: »Pridite shegnani mojiga Ozheta! pofedite kraljeftvo, ktero vam je perpravleno od sazhetka fveta. — Poberite fe fp-red mene, pre¬ kleti! v’ vezhen ogenj, kteri je perpravlen hudizbu ino njegovim angelam." (Mat. 24, 34.) S’temigro- sovitnimi befedami bo vfe zhalno nehalo , ino ne- fkonzhna vezhnoft, frezhna ali nefrezhna, fe bo sazhela, sakaj: »Pogubleni pojdejo v’ vezimo ter- 1'lenje, pravizhni pa v’ vezhno shivlenje." (Mat. 26, 46 ) II. Pofledna nedelja zerkveniga leta je denef; s’ Pcr^oj adventnoj nedeljoj fe nam novo zerkveno leto odpre. Pofledna ura bo tudi enkrat nafhiga sluvlenja na fveti; novo shivlenje fe nam po fmerti >’ dolgi vezhnofti odperlo bo, vezhno frezhno ali hres v fig a konza nefrezhno, kakor fi ga bomo v’ tein fvojim kratkim shivlenji na semiji sallushili. — 216 rezhi, iuo ne bofh: nikdar grt" donef fvoje Odprite le dene! zhuduo fkrivne vrata nefkonzhne vezhnofti! pokashite nam le nekoliko fenze neis- rezheniga vefelja, ki fe tamkaj pravizhnim per- pravlja — le en ogork peklenfkiga terplenja, ki liefpokorjene grefhnike zhaka. Le eno lamo kaplizo fvojiga vefelja ve Fvete nebefa v’ naihe ferze rofite, naj vfe pofvetne pregrefhne shelje v’ njem pogaii; le ena ifkra vezhnih marter fe natn sablifne naj, de vfe pregrefhno naguenje v’ naf pogori; le sa en laf nefkonzhne vezhnolli fe nam pokashe naj, ino sadofti je, de bomo modri, zhafno frezhni ino vezhno isvelizliani. „Per vfih fvojiii delali f pomni fe fvojiii poflednih Ulil.« (.Sir. 7. 40.) 1. Povsdignite torej, dufhe moje, glave, ino poglejte nekoliko s’ fvojim duham v Ivete nebefa, koliko vefelja nam tainiaj v’ Ozhetovi hifhi v f mil e n Jesuf po¬ pravlja! — Tam v’ nefkonzhnim morji vezhn« luzlii nalh ljubi Ozhe nebefhki prebiva, 113 velizhafhnm troni fvoje ne konzhne ljubesni fedi, in vfi njegovi isvoljeni otrozi fe krog njega vefehjOi kakor frezhni popotniki, kteri fo pr.ifhli is pt ll ), e deshele na fvoj ljubi Ozhetov dom. „Tam fe ‘? e ' tijo pravizhni kakor fonze v’ kraljellvi fvopg® Ozheta." (Mat. 13, 43.) — Tam fedi na defniH lioshji v’ fvojim velizhaftvi Jesuf b o s h j i * preljubesnivi isvelizhar nafh, in vfi njegovi sv e ^ uzhenzi ino uzhenke fe kakor bratje ino fem a njim vefelijo, ino savshivljajo nesmerno pl az 1 • fvojiga Gofpoda.— Tam Bog fv. Duh, On vez > vir vliga tolasheuja ino vefelja, shelje isv°l] el napolnuje s’ nebefhkoj fladkoftjoj, ktere fhe n° D j no zhlovefiiko ferze obzliutilo ni. — Tam fe kakor deniza med svesdarni Marija P reZ l Lli d e v i z a, ino trume frezhnih d e v 1 z. fe o nje vefelijo, ino s’ vefelim ferzam gledajo, ' je premagana kazha fkuHinjave, ktera je Evo o tila ino v’ nefrezhen greh sapeljala. Tam 6^®.^ roke podajajo ino fi vofhijo frezho, rekozh : »f? 3 *,, lino tega, kteriga nafti a dufha ljubi, ino n f D [ e ga sgubile vezh. j)| J ’ kakor fo jih v’ zhafnim shivlenji hudobno vele 1 .) Tukaj p o s h r e f h n i k i b r e s mere j e d o, P. janzi bre s mere p i j 6: tamkaj f e j i m v f i h teh rez I 11 grosovitno gabi, i* 10 ve ^ do ender fi jih is fpomina /praviti ne morejo. Bogate poj^ dine fo tukaj sapravlivzov nebefa, ino tam 1° J shivi pekel. Tukaj fo nezhiftnikam nefrani pregrehe nar vezhi fladkofti, katere ^ fhi imajo, kakor fvoje laftno shivlenje: tarn J jih savshite neframne flade kakor ftt' u P n ® ■ j e ovijajo, katerim fe vbraniti ne morejo. A u * bil bo ga ti na m dnar ino k r i v i z h n i k am I ^ f vet no blago ljub fhi ko Bog, “ ras ^jdili vczhuo shivlenje; le gledati kup dnarjov* ‘ e 221 polne f-hrambe blagh, je bilo na fveti sa nje neka¬ ko nebeihko vefelje: tamkaj v’ bedi fvoje ftorjene kri vi/.e kakor ha sherj&vzi fedijo., ino le pr« mesi ti ne rriorjo. •— Kolikor fmertniii nefpokornih grehov, loliko peklenfkih marter. „ t Skos kar kdo grefhi, s’ tem bo tudi pokorjen. Grefhniki hojo vfi pre- ftralheni fvoje grehe pomnili, ino njih laftne hudo- bije jih bojo toshvale." (Mod. 4, 20. 11, 17.) Druga martra pogubi'enih je hudob¬ na d rus h in a, med kateroj vezhno shiveti morjo. Kako hudo je per hiflii biti, ktera hudobniga go- fpodarja ima: tako hudo je v' pekli, v’ katerim h u d i z h g o f p o d a r i ino v f a hudoba g o f p o- dinji! Kdo bi nefrezhne hifhe ne sapuftil, v’ ka¬ teri je veliko kažhjih ljudi, ki fe med feboj grise- jo , bres prenehanja vjedajo; tamkaj pa m e d fa¬ rnimi h u d o d e 1 zi shiveti, ki nobene ljubesni vezli ne p osna j o, nobeniga prijatela imeti, kterimu bi fvoje bolezhine potoshil: kolika martra more to biti! Ino nar grosovitnejfhi je, de fe v’pekli ravno vfi tihi nar hujfhi fovrashijo , ki fo fe na tem fveti nregrefhno ljubili. Tukaj fo fi flabi t o var f hi in tov a r f h i z e kakor perfti na roki ; vezimo lju- besn fi perfegajo : tamkaj pa fe preklinjajo, e d en pred drugim beshijo; pa fe kr uf hi ti v’ ft r a f h n i ni t e r p 1 e n j i ne morejo. .Kolikor grefhnih tovarfbov ino nefpokorjehih sapelivzov na fveti, toliko martrovzov v’ pekli. „Veliko je takih, pravi 1'v. Pavl, kteri shivijo kakor fovrashniki kri¬ ška Kriftuloviga, katerih kunez je pogublenje." (Pil. 3, 18. 19.) Eden preklinja fvoje ftorjene pre¬ grehe , drugi jezhi pod nesnanoj teshoj fvoje kri- vize, tretji tuli nad ftralnnoj vezhnoftjoj. N e- frezhni o t r o z i p r e k 1 i n j a j o fvoje sani¬ tarne ftarifhe, drushina fvoje gofpo- i dar j e, predpoftavleni fvoje podloshne. Tamkaj fe vlaki hudobni duthi povrazhuje, kakor Bog v’ fkrivnim rasodenji govori: „Povernite ji, kakor je tudi ona vam delala, ino dajte ji dvakrat toliko po njenih delali." ^Skrivil, rasod. 18, 6.) F r e t ja martra p o g u b 1 e n i h je huda, n e v f m 1 1 e n o p e k 6 z h a ved, ki jih kakor zherv ’ ino nikdar ne vmerje — kakor gorezh ogenj 222 pezhe ino nikdar ne vgafne. — Tukaj fe prevsetni grefhniki hvalijo, de imajo dobro mirno veft, pra¬ vijo de jim potreba ni, fe fpovedati ino pokoriti: tamkaj le jim na enkrat ftrafhno huda veli sbudi, kedar jim she mogozhe ni, tiflo kdaj potolashiti. Tukaj fo od leta do leta p ob 61j Ciljanje. fvojiga shiv- lenja odlagali, dni inonnefenze milofti bošhjegcrdo sapraVili: tamkaj nimajo minute zhafa, fi is fvojiga flrafhniga flana pomagati. „To bo; grefhnik vidil, ino Je bo j e sil j on bo s’ Tvojimi sobmi fhkripal, ino fe bo fufhil; shelje hudobnih bojo poginile govori kraljev prerok David. (jPf. 111, 10.) Pogubleni premifhlujejo fvoje pregrefimo shivlenje na se ml ji, kak6 hitro je minilo; gledajo v’ dolgo vezhnoft, pa konza in krajane vidijo; pregledujejo pregrefhne dobrote, kako malovredne neumne igrazhe Jo bile, ino vi¬ dijo, v’ koliko nefkonzhno nefrezho fo jih sapeljale. Oni gledajo vefele nebela, ino jih dofezhi ne morejo; v i d i j o f r c z h n e pr c ' bivavze kralj e ft v a nebeflikiga: toliko no- dolshnih dufh, ki fe jim nifo sapeljati dale; tol’" 0 bogabojezhih krifljanov , katere fo sanizhovali; t0 ' liko [pokorjenih tovarfhov ino tovarfhlz, ki fo f'”!® grehe objokali, ino Tvoje shivlenje poboljn' 3 h dokler To fe jim oni sanizhlivo fmejali. — !' diti, bojo prepadeni od grosniga Praha, govori • Duh, ino fe bojo saz.hudili savolj naglofti ne . u P, aI J ia ga svelizhanja; fe bojo kfali ino od bridkofti sdihvali: Ti fo , ktere fmo nekdaj- safmehovali, v’ saframliv pregovor imeli. Mi neumni fm° shivlenje sa nefpamet imeli, ino njih konez sa zbalt; glejte, kako fo sdaj perfhteti med bos ^ otroke , ino njih ^lel je med fvetniki. —* ^ na poti krivize ino pogublenja vtrudili, sa «° 1 j dovo pot pa nifmo vedili. Kaj nam je P reV . se et . pomagala ? ino bahanje s’ blagam , kaj nam j e 1^ lieflo? VTe to je kakor fenza minulo; n)l . n pa k rento nobeniga snamenja zhednofti pokasati, 3 k. 0 v’ Tvoji hudobiji fmo konez vseli.“ Tako g° v v v’ peklu tihi, ki fo grefhili, (pa fpokorilt l e (Modr. 5, 1.14.) 223 JS h t e r t a rnartra p c k 1 e n f k i g a h r e s cl n a je groš o vit na vezhnofl, ki savershenim. ka- she, de njih terplenje nikdar nehalo ne ho. — Naj zhlovek na tein fveti fhe toliko terplenja ima, fa¬ rna mifel, de vfe le majhen zhafek terpi, mu te- shave polajfha in polladi. Tudi nesnane rnartre llrafhnia iz, zhres vfe rnartre (veta velike, imajo faj eno velelje, de hojo enkrat nehale, in zhe ne poprej, 1'aj na foden den; alj martra vfih peklenfkih marter je grosovitna refniza, de peklenfkili marter nikdar konz i ne ho. —■ Rezi peklenfkim prebivav 1 - zarn, ki tamkaj pod flrafhnoj teshoj liesmerne vežb~ liofli jezhijo, de, kedar ho toliko miljonov let njr- liilo, kolikor je svesd na nebi, liftja i^. trave na sem 1 ji, le jim bo pekel odperl, irid njih terplenje nehalo: od vefelja ukali hojo, ino pekla vezli ne bo. — Naj bi vlake tavshent let enk p ti z h iz a per letela, is globozhine nesmernig^ morja kapli/.e vode popila, sernize pefka sa moi“ jam posohala : enkrat morja ne ho, tudi ne pefka na seml i: pekel fhe bo smiram ftrafhen kakor je bil. — Oj vezhnofl, ti zhudna ino nesnana ! kdo b6 tebe popifal, kdo bo tebe sapopadil? Pogubleni tvojo teslio obzliutijo, alj dopovedati nam tvoje groše ne samorejo. Tukaj fe je terdovraten hndobnesh tebi fmejal, ni na tvojo groso porajtal: tamkaj sdaj pod tvojoj teshoj jezili , in fi pomagati ne more. Is plamena ftraliiniga terplenja fe povsdiguje ino sbeshati hozhe; alj vezhnofl:, ti fi njemu grosenfke vrata saklenila, ino jih s’ fvojimi verigami na vfe vezlme zhafe saperte dershifh. Vezh terplenja ne- frezhna dufha oftermi, ino fe sopel v’ globozhine peklenfkih marter prekuzne , ino sa njen fe vfe od »je sapeljane ino pohujfhane dufhe vdirajo, vfe florjene , pa nepovoriijeue krivize na njo padajo, ino njo v’dno peklenfkih marter tifhijo. — Tamkaj ni prijatela, ni pomozhnika, tudi fmert ft> jih ne vlmili vezh, sakaj: „Tam bojo hnert ifkali, ino nje ne bojo najdb; bojo vmreli sheleli, ino fmert bo od njih beshala.« (.Skrivil, rasod. 9, 6) Vezhno bojo savershem v’peklu vmirali, pa nikdar vmer- vezhno shiveli, alj bres vfiga nehanja terpeli; e en fam glaf fe bo nad njimi milo flifhal: »Bolj 224 hi jim bilo, de bi taki ljudje rojeni ne bili!" (Mat. 2G, 24.) sakaj : „Gofpod bo fvoje ljudftvo fočlil, ino ftrafhno je pafti v’ roke shiviga boga." (Hebr. 10, 30. 31.) „On bo zhres grefhnike kazi)e deshiti puftil; ogenj, shveplo ino pilli bo njih terplenja del.« (Pf. 10, 7.) 3. Tako ftrafhno fv. pifmo grosoviten pekel po- pifuje, premilo naf ljubesnivi Jesuf fe pekla var- vati Ivari ; mi pa tako radi na vfetoposa- bimo, le sa vezhnoft tako llabo p e r- pravljamo ino vezhi del bres vfe fkerM po fhiroki zefti v’ gerlo peklenfkiga bresdna letimo! —■ O premiflimo la j prav pogofto , koliko je veli- z h a ft v o nebel h ko, kako flrafhne I o p e k- lenfke martre, kako dolga je nefkouzh- Ji a vezlinolt, kako kratko je nafh.esiiiv- lenje na fveti, kako prem in ozke v fe pofvetno blago, ino uzhimo fe is vfiga tega biti m o d riga ferza. Poglejmo ftrafhen konez Jerusalemfki a nlefla, grosovitno pokonzhanje Judovfkiga kraljefiva. Sa- rafhena grobla na tihim m fti pp rajnih zkafih je ne.k daj n o kamni oftal. jsbaluje, kjer m fti po kraljevo kamen )ii na kamni oftal. (Mefto, vidi, je od kriftjanov posidano.) Rasdjano ne da j n o mefto je ftrafhna podoba mefto ftalo, in ktero fe s fla l K - t e rd°' aieio grefhnika, ki na boshjo miloft r 11 fhi, ino do konza terdovraten oftane. — fat Judovfkiga kraljefiva, bo tudi enkrat konez * V pregrefhniga fveta ; grefhnikam le bo zhafno te ^ plenje, pa tudi shaloft pravizhnim v’ vezimo felje premenila. — One odlagaj v’ tem h r ’. jkim zhafi sa frezhno vezbnofl fker| )C . J nikar ne zhakaj, vmerjozh zblovek! na p r >' u ! ( . | j foden dan: lebko , de bo sa tebe fbe donel fe f fvet pokouzhan, zhe Gofpod nebel ino semljc dufho od tebe saterja, ino ti v’ grosovitno ' noft pokopan, ako pregrpfhnih navad ne op« 1 iuo fe v’ refnizi ne poboljfhafh. • \ e . T i 1 i f h p a f h fvoje truplo s’ sapem.^ [ e potoj, ga redifh, kakor bi vezhno shiveloi . 1 ^ ne fpomnifh , de ravno pod tvojim fhtimam 1 ^ Q jj lazhilana she vmira tvoje zhervivo ' 225 nevmerjozhi dafhi pa fe ftrafhna vezlmoft odpira. t Skoraj fe bo tebi ftemnilo, satifnili bojo tebi tvoje inertve ozhf, in bodi fi fhe tako verli fant ali salo dekle, v’ kratkim bo vfa tvoja lepota minila, bolh posablen: tvoja dufba pa bo v’ dolgi vezhnofti vshivala, kar fi je tukaj saflusliila. — Ti pofve- t e n bogatin, fpravljafh nozh ino den fvoje zhafno blago, kakor bi vekomaj shivel: o neutnnesh! fhe donef bo morebiti tebi tvoja dufha vseta, ino zhi- gavo bo, kar fi perpravil? (Luk. 12.) — Ti ras va¬ jen fladuh, bres vfe mere jefh ino pijefh , ne- dolshnoft sapelujefh, gerde pregrehe kakor vodo poshirafh, shivlfh bres vfiga poboljfhanja, kakor bi dober Bog tebi tavshent let sa poboljfhanje bil odlozhil; ali fe ne fpomnifh, de ravno fkos tako rasbersdano shivlenje fam febi mertvafhko jamo kdplefh , ino v’ fvojim nezhiftim trupli zherve redifh ? — Ravno na tvoji nesmerni jeftvini ino pi- jazhi tvoja prehitra frnert fedi, ino po fmerti fe tebi tam vezhen glad ino slieja perpravlja. — Ti le jesifh ino rasfajafh, kakor bi fodniga dne vzhakati hotel; nikolj ni tvojimu nevofhlivimu lerzu sadofti: majhen veterz bo po tebi sahlidil, ino pefhiza pariti bo tebi sadolti, s’ kateroj te bojo pokrili; tvoje melto fe posnalo ne bo. (Pf. 102,10.) Le sa zhafno fe trudifh, o zhlovek! navezhno pa zelo posabifn, kakor bi vezhnofti sa tebe ne bilo. .Skoraj bo tebi frnert vfe pofvetno pobrala, kakor pomete mozhen veter droben prah; od vfiga tebi nizh oftalo ne bo, kakor ftorjeno hudo ino dobro, vezhnofl vefela ali pa ftrafhna. — Kako ltrafhno fe satorej, grefhnik! goljfafh, zhe fe le na pofvetno sanafhafh! ».Svet prejde, ino vfe njegovo poshelenje. Kdor voljo boshjo flori, oftane veko¬ maj/ 4 (I. Jan. 2, 17.) I III. Ljube dufhe, drago odkuplene ovzhize Jesu- love! kako dolgo naf fhe bo motil sapeliv, pre- mindzh fvet? — Zhe mi na vfe opominjanje ne porajlamo, sadofti naj fo nam befede tri: nebefa, Pekel, vezhnoft, naf preoberniti. Ako nam sa Itrana e. n. — II. 15 vfe drugo mar ni, le farne tri rezbi: lepe ncbe- fa, ki fe nam perpravljajo, ftrafhen pekel, kteri naf zhaka, dolga vezhnoft, ki fe nam perblishuje, prav preminimo: one bojo is grefhni- kov v’ fvetnike naf premenile, ako she nifmo fnho drevo, ktero je Bog, kakor Jerusalemfko rnedo, potekati vkasal, ino naf v’ vezhen ogenj obfodil. „Zhlovek ! koliko imafb rok, koliko nog, ko¬ liko ufhef, koliko ozhi? vprafha fv. Krisoftom. Ti meni odgovorifh, de vfih teh udov (glidov) po dvoje imafh. Zhe eniga sgubifh, fi faj s’ drugim pomagafh , kolikor samorefh. Sdaj pa povej, ko¬ liko dufh imafh? Ti odgovorifh: Le eno farno. Oj de fe Bogu vfmili! eno farno , ino to nevmerjozho, Zhe to sgubifh, koliko jih fhe tebi otlane ? Nobena. Tvoja edina dufha, enkrat pogublena, bo vezimo gorela; enkrat isvelizhana, bo vfelej velela." Sa 1'vojo edino dufho pa mi tako flabo fkerbimo?" Sdaj nam fhe fije blago fonze milofti boshje, tke fo nam fvete nebefa odperte, fhe nam ura dvanajft- krat po dnevi, dvanajftkrat po nozhi osnanuje vfmi- lenje boshje, ino nal' glafno klizhe, sa dolgo vezb- lioft perpravljati fe. /ilj tudi ona nam bo dot^kla, ino sa naf na vfelej vftavila fe; v’ vezhnofti nTe vfmilenja ni, tamkaj vezbno zhaf floji. —• Kamorm drevo nagiba, taj tudi pade; kamor pade, tam ob- leshi. Kakor zhlovek shivi, ravno tak6 tudi fpl o11 vmerje, in kakor vmerje , frezhno ali nefrezl” 10 ’ fe mu tudi v’ vezhnofti nefkonzhno dobro ali p 3 hudo godi. Oj de bi faj te refnize nikoli ne p« 53 ' bili ! — ,Svet ino vfe pofvetne rezili bojo enim 1 minile, frezhna ino nefrezhna vezhnoft minila i> 3 bo. — Nefpokorjeni grefhniki p o j d e 1 0 ^ vez h no t e r p 1 e n j e, pravizhni pa v’ve z 311 s h iv len j e. — „Nebo ino semlja bota prejo' t te befede pa ne bojo prejfhle.“ Amen. 3n eku berfefku (JFranj jFftJHfd&Mt) SSerfagS* t)aiibfuitg tu ®raf3/ unc attd) ut attett tiktgeu Defler* mcf)tfrf)eit S3«df)l)anbt«ngetty ftnb ju fjaktt: 2In ((oit)enifd;cn (roinbifc&cn) ^Bcrfen. sUhtrEfl 21. , f(on>enifc(>*t>eutfdje3 unt> betilfdjs flotventfcfješ jjanblkrterbud) (flovenlko-nemfhki ino nemfhko-flovenfki rozhni befednik) ttad) bett 33oHž# fprecbarten ber ©loutetten tu ©tetermarl, jjaruteit, Šrattt unb bem w>ejHtd)en Ungar«. II £f)le. (53 33og.) 4 p. S. g». -tficorctifd) = bracfifd)e flotvenifdje @pradj« fetjre fitr jDeutfdje, uebfl etnern Sbtljmtge ber $um ©prečk« uotbmenbtgfle« SBorter, enter 5lu6>t>a^I beutfck flometttfcfjer ©efprdck ic. (14 SSog.) 1 fl. (S, Uitter btc rcffc f o utrne« fjeuer noti): Vol k mer Leo p., fabule ino pofvetne pefmi. S’ kratkoj biografijoj Volkmera na fvetlo dal A. J. Murko. Jais P. E., navuki v’sgledih. Is nemfhkiga preftavleni sa llovenfko mladino. 15 * HRANA evangeljfkih naukov, bogoljubnim dufham elana na vfe nedelje ino sapovedane prašnike v’ leti. .Spifali dufhni paltirji na fpodnim .Shtajarfkim; na fvetlo dal A 5 t&(D 5 t < 01L(DStt ( 0ailBSL 9 . nchdajnl Kaplan per Novizerkvi. TRETJI DEL. —iB T'i mr -rn— i Saloshil Franz Ferftl v’ Gradzi. Janes Lavre Greiner. 1 8 3 5 . Perpravljajte fi ne le hrano, lii mine, ampak hrano ali jed, katera oftane v’vezimo shivlenje, ki vam jo b 0 ,Sin zlilovekovi (Jesuf Kriftuf) dal. Jan. 6, 27. si>r." > V l H « . •ijnioiO Sapopadek tretjiga dela, .Stran I. Prašnik fpozlietja Marije prezhifte devize. Od devifhke zhiftofti »4*.3 II. God darovanja Jesufa Kriftufa ino ozhifhovanja Marije , ali .Svezhniza. Od isvelizhanfke vere ino feerfhanfkiga saupanja 11 III. Prašnik fv. Joslicfa, shenina Marije devize. Od frezhe ino sveftobe v’ kmetifiikim ftanu».M IS IV. God vzhlovezlienja .Sinu boshjiga ino osnanenja devizi materi Mariji. Od pozhefhenja Marije .. 24 V. Prašnik fv. apoftelnov Petra ino Pavla. Od fvete kerlhanfke katollhke zerkve >•>••>»<«« 33 VI. God vnebovsetja Marije devize, ali velika gofpodniza. Od sliivlenja Marije . 4»«4.>. .. 44 VII. God rojftva Marije devize, ali mala gefpodniza. Od pofebnih zhednofti Marije »n..,,,,,,,,,,, 4§ Vlil. Prašnik vlili fvetnikov. Kako fvetnike zheftiti ino polnemati • 55 I tUiliii, ■ 'TjjUvc; • i i f i, > * *♦ IIJIJJ , > f)> r,i«BTCin:W'.<' or: •- .'lil.'! fi ,r, i. .1. . "v" '• ■■ • r. t ]'.:r ; • lil.ur.i’.. .• ž J: , ..p . e oni cjncr;.. ■ .; f/:>.'»?• .. .. ..... , i . - ov;h»s -it. ? ■ . rf x>i?■ , s?;r7;'5 u[■'rni 1 ' ho > Aonr oo , r V ’ , • [ .»»a.. i*i ' f I !: * ■ ; J 1 1 ’ .m -7 _ ( -- •• .ifcli .- .it* -»-«*- 2 v- -tjflttv. Hrana evangeljfkih naukov, TRETJI DEL. Na sapovedane prašnike ino gode. .siomfhck, hrana e. a. — III. 1 ojuBfl ilbSVfhs 1 ,1 %■" J ;O t : Oftl o::*'- ,. : Šf!fifc>7' - - .Ul •*> - !,i * I. Prašnik fpozhetja Marije pre- zhifte devize. Od devifhke zhiltolti. Bukve rodu Jesufa Krijlufa . Mat. 1, 1 —■ 16. •^■akor roshe med ternjam raftejo, tako dobri ljudje med hudobnimi sbivijo, Bog hudobnim sa to shiveti da, de bi fe poboljfhali, ali jih sa to shi- Teti pufti, naj bi fe pravizhni med njimi v’ fvetili zhednoftih poterdili, ino saflushili toliko lepfhi krono v’ nebefih. To nam prizha vef zhloverhki rod, ako ljudi prav premiflimo i to nam kashejo fpredniki rodu Jesufa Kriftufa, ktere nam fv.' Ma- tevsh v’ denafhnim fv. evangelji imenuje, ki nam shlahto Jesufovo od Abrahama ino Davida, nar ime* nitnejfhih predftarfhov njegovih po zhlovefhki na- tori, doJoshefa, mosha Marije, njegove matere po- kashe, katere zhiftiga fpozhetja vefel god ravno dene! obhajamo. I. Per Judih je bila fhega bukve fvojiga rodu ime« jri v’ katere fo fvojo shlahto sapifali, de bi mlaj- jhi fvoje ftarifhe pomnili, njih zhednofti pofnemali, 'no fe velikih obljub vredni ftorili, ki jih je njim ^ezhni Bog po Abrahamu dal: de bojo njegovo is- yoljeno ljudflvo med vfim’ narodi na šemlji, nar itnenitneji ino nar frezhnejfhi, dokler fe bojo nje¬ govih sapoved svefto dershali. — Mozhno je bilo Judam na fkerbi, fvoje rodovine imenitne fprednike 4 * 4 Hiteti; alj malokaj jih je fkerbelo, saveso Gofpo- dovo dopolniti, ki fo jo s’ Bogam ftorili. Posabili fo njega ino njegove sapovedi, fo fe r^spartili, v’ velikim fovrashtvi med feboj shiveli, ino namello praviga shiviga Boga , fvojiga nar vezhi dobrotnika, fo malike, slate, freberne, shelesne, lelene ali zlo parftene podobe molili. Savolj tolike nehvaleshnofti ino hudobije jih je dal Bog fovrashnikam v’ rok». Afirzi fo nad nje perburili, jih premagali, ino nar poprej defet rodov Israelfkiga kraljeftva v’ fuslmoft odpeljali. Nekoliko let po tem fo perbruli fovrash- ni Babilonzi, fo dva sadna roda Judovfkiga kra¬ ljeftva s’ kraljam vred v’ dolgo Babilonfko fuslmoft odgnali, sadnizh poglavitno mefto Jerusalem po- shgali, ino njih fvet tempel rasfuli. — Tako fe ljudem godi, ki ne ftorijo, kar fo Bogu obljubili. Kakor neftanoviten je zhlovek v’ dobrim, tak6 sveft: je Bog v’ fvojih obljubah. Kedar fo fe Israelzi v’ terdi fusbnofti poboljfhali, v’ veliki fili fvojiga praviga Boga fposnali, ino fo njemu svefto fluslntj sazheli, jih je Bog zhres fedemdefet let sopeltv ljubo domazho deshelo peljal, jim je dal zbali i* 10 oblaft, de fo farni fvoje kraljeftvo imeli. Ino ravne to je tifto imenitno Babilonfko prefelovanje> o ( kt^riga fv. Matevsh govori. Nar imenitnej obljuba, ktero je Bog Israelza" dal, je bila , de bo Isvelizhar, ki ga je po ft or !^ nim grehu pervim ftarifham obljubil, is me “, n L rojen. She Abrahamu, nar imenitnejfhimu ozlia^. je Bog vefelo osnanil, de bojo v’ njegovim saro^ vfi narodi semlje ofrezheni. (I. Mojs. 12, 3.) ^ veliko obljubo je Davidu, nar imenitnejfhi m u l sr ® fkimu kralju, ponovil, ino perfegel, de bo n e ^ njegovih mlajfhov kakor Mefija vezhno kralje ' (Pf. 88, 30.) Judje fo satorej obljubleniga z e zhakali, de bo is Davidove shlahte rojen. $ a °1 je bilo pred vfem pokasati treba, de je J es “ ^ zhlovefhki natori is Davidoviga roda: kar ]} . fv. Matevsh po bukvah Jesufoviga rojftva 'P 11 ter jim rod sa rodam od Abrahama do David** ^ od Davida do Joshefa, mosha Marije, imenu] je rodila Jesufa, obljubleniga odrefhenika ,?™j a rija Joshef ni bil pravi ozhe Jesufov;, alj j S ino Joshef fta bila rojenza čniga rodu J u ’ 5 imenitne rodovine Davidove. Per Israolzils je pa bila navada, le po moshkih rod imenovati; ino Ker je Joshef po boshji previdnofti Marijin musli po- ftal, je bilo sadofti, pokasati, de je on Davido viga rodu, ker fo Judje is tega lehko fposnali, de je tudi Marija, mati Jesutova, is ravno tega r.odu; sakaj per Judih je bila podava (IV. Mojs. 36, C ! —10), de hzheri, ktere bratov nifo imele, nifo Duele is drugiga, kakor is fvojiga rodu mpsha vseti, de ni premoshenje med ptujze prifhlo. Marija, hzher fv. Joahima (kteriga fv. Lukesh 3, 23. Heli imenuje) ino Jfv. Ane ni bratov imela; kar je bilo Judam lehko snano. Vsela je satorej Joshefa , fina Jako- poviga, kakor nam fv. Matevsh pokashe. Obedva žniga rodu, dobre dufhe ino shlahtniga ferza, fe vsemeta; ino Bog isvolji Marijo sa mater, Joshefa pa sa rednika fvojiga t Sina, isvelizharja vbil na¬ rodov semlje. Tako je dopolnil vezhni Bog, kar je obljubil Adamu ino Evi, kar je Abrahamu ino Davidu ponovil. Imenitna ino frezhna fta Marija ino Joshef po fvojim shlahnim rodu, ker fo fe po njima nar ime- nitneji obljube boshje fpolnile ; alj fhe frezhneji fta po fvojih fvetih zhednoftih , sa katerih voljo ju ja Bog sa ftarifhe fvojimu t Sinu Jesufu po zhlovefhki natori isvolil. — Med vfimi zhednofti fe pa na nji¬ ma fveta devifhka zhiftoft nar lepfhi fveti: kakor bela lilja med roshami. Sato nam fv. mati ka- lolfuka zerkev Marijo ino fv. Joshefa sa pofeben sgled fvete zhiftofti pred ozhi poftavi, nju fantam ino deklizham pofnemati perporozha, ino pofeben prašnik zhiftiga fpozhetja Mariji obhaja, ki je de- viza bila, deviza rodila, ino je deviza oftala. Ma¬ nja je vfih zhednoft shiva podoba, pred vfemi pa fvete zhiftofli, ktero pofebno nekoliko premiflitr hozhemo. II. Ni ga bolj vefeliga fzbala v’ želim leti, kakor je 1 ju besniva fpomlad (vigred), kakor fo dnevi se- lenja ino shlahniga zvetja; tudi frezhnejiga zhala v želim zhlovefhkim shivlenji na lem fveti ni, ka¬ kor je ljuba mladoft, kakor fo dnevi zlufte nedolsh- G nofti. Oj de bi nam vfelej selenila fveta zhiftoft ino nedolshnoft, de bi jo krilijani prav obrajtali, nikoli s’ nelramnim greham no omadeshali, ino kterim je dano, v’ devifhkim ftani shiveti, jo do fmerti svefto ohranili! 1. Vifoko zhefhena ino fpoflitovana je bila zhi¬ ftoft she per nevernih ajdih. V’ Rimu fo zhifte de¬ vize Veftaline v’ toliki zhafti imeli, de fe jih do- tekniti nihzher ni fmel. Ako je ena njih zhloveka frezhala, ki fo ga k’fmerti peljali, mu je ona shiv- lenje refhila. Gorje pa tudi taki devlzi, ki bi bila fvoje devifhtvo sapravlja: shivo sasidali Io. t She lepfhi fv. pifmo ftare savese devifhko žhifloft hvali ino povifhuje, „0 kako lep je zhift rod v' fvoji fvetofli, govori moder t Salomon; njegov fpomin je vezhen, ker per Bogu ino per ljudeh hvalo ima/ (Modr. 4,1,) „Zhifta dufha vezh velja, kakor vfe, kar na fveti fhe toliko ženo ima« (Sir. 26, 20.) - s kamenjam je bila nevefta pofuta', ki je per Israel- zih pred sakonam s’ drugim grefhila. Nar lepfhi pa kerfhanftvo fveto žhifloft povsdi- guje, ino jo zhres vfe druge zhednofti lepo zhe! i. De bi nam ljubo zhiftoft perporozhil, je bil Jesm od prezhifte devize rojen, od Marijiniga zhift]g a shenina fv. Joshefa isrejen, ino fi je nedolshmg 1 Janesa is med vfih fvojih uzbenzov sa fvojig* n ? lubesnivfhiga prijatla isbral. »Blagor jim, k' zhiftiga ferza, Jesuf fam govori; oni bojo gledali« (Mat, 5,8.) „To je volja boshja, pravi fv. Pavl, de fe nezhiftoft* '■ _ 1 fvetofli ino zhafti Boga vafh* pofvezhenje, lete, ino vfaki fvoje telo v' tvetolti mo znan* ni.« (Tef. 4, 3 — 4.) „0 zhiftoft, ki fi ferza ve .L ^tero tebe ima! O zhiftoft, ki dufhi P 6 ™ 11 ,', „ r; ,- meru ieue ima: U zmttojt, hi clullri peruo "-r de fe k’ nebefam povsdiguje! O zhiftoft, vizhne rasfvetlujefh, ino kakor rosha med j )n jnt ino truplam zvetlfh , zelo prebivalifbe s’s i o ^ duham napolnifh! Tako fv. Efrem ljubo z ^ Ilovi, ino s' njim tudi vfi drugi fveti uzhem • vlfhko zhiftoft fveta zerkev shlahen zvet zhiz imenuje, ino fhteje v’ pervih zhafih ker va toliko fvetniz, kolikor marterniz, ki “ ^ kri prelile, kakor bi bile fvoje devifhtvo sg« f Zhe mi fvoje kratko shivlenje na sem j premiflimo, mormo tudi farni fposnati, de 7 duflie nar bolj vefelo shivijo, frezlino vtnerjo , ino nar loshej vezhno isvelizhane bojo. — Vfaka zve- tezha rosha, ki zhiftimu mladenzhu ino devizi lepo vefelje daja, jima podobo zhiftofti kashe, kter,a Ihe lepfhi v’ njunim ferzi zveti; ona fe pred njima v’ nebela osira, kjer ju krona devifhtva perpravlena zhaka. Vfaka ptizhiza, ki po selenim gaji prepeva, nedolshne dufhe na Jesufa pomni, ki ptize sbivi, ino fhe lepfhi sa devize, fvoje nevefte, fkerbi. Je- suf je devifhkiga ferza zhifti ljubej, Marija zhiltih dulh preljubesniva mati ; angeli boshji fo njih var¬ ili ino tovarfhi; ni fe jim hudiga bati. Ino zhe jih ravno hudoben fvet zherti, faj fo jim fvete nebefa odperte, kjer bojo zhifti nedolshno jagne Jesufa fpremljali, ino pred njegovim fedesham novo pefm peli, ktere nihzhe rasun njih ne bo mogel peti. ( t Skrivn. rasod. 14, 3.) >,Kar v’ prihodnofti bomo, to fte she vi zhifte dufhe biti sazhele; velizhaftvo vftajenja she na tem fveti imate, ker bres pofvet- niga madesha grefte fkos fvet, ino ker zhifte ofta- nete, fte angelam boshjim enake.' 5 ( 4 Sv. Ziprijan.) O vi pofvetni nezhiftniki, povejte, kaj je vfe vafhe neframno vefelje proti vefelju zhifte dufhe ? Le goljufne fenje fo, ki fe vam bojo v’ ftrafhno shaloft premenile, kakor hitro fe is fvojiga grelh- niga fpanja isdramite. Kaj je vfa vafha mefena do¬ brota ali flada, kakor prašna pena; fladka fzer na pokuf, alj .kakor hitro ]0 povshiiete, bo vam gren¬ ka kakor pelin. Kaj je vfa vafha telefna lepotija, kakor blato ino prah. — Vmerlo je sa vaf vfako nedolshno vefelje na tem fveti; neframen greh vam je pamet oflepil ino ferze popazhil, de zhiftiga ve- felja ne vidite ino ne obzhutite vezh, Roshize shlah- ne vfako fpomlad sopet zvetijo; rosha vafhe sgub- lene zhiftofti nikoli vezh ne perzveti. Gore fe vfa¬ ko leto fpet selenijo, le vafha sgublena nedolsh- noft, ki je vtnerla, vezh ne oshivi, Oh de hi faj kriftjani veliko vrednoft, vifokoft ino imenitnoft fvete zhiftofti prav fposnali, jo fpofhtovali ino ohra¬ nili! — Alj kar Bog nar bolj ljubi, hudoben fvet fploh po navadi fovrashi; tako tudi fveto zhiftoft, 2. Kakor je rahlo pomladenfko zvetje v’ nar vezhi nevarnofti, ino fe mora pred mrasam ino vfakim merslim vetram prav fke^mo varvati, ima 8 tudi zhiftoft nar vezli fovrashnikov, kterih fe var- vati more; ona je velik saklad v’ rahli parfterii po- fodvi. (II. Kor. 4, 7 .) JSovrashnik fvete zhiftofti je laftno zhlovefhko telo , fpazheno po isvirnim grehi; od lijegoviga po- shelenja bo zhlovek vlezhen ino v’ hudo vablen, ( ( Sv. Jakopi 1, 14.) „Kdor fvoje mefo premehko redi, zhres potrebo je ino pije, zhiftofti fvoje ohra¬ nil ne bo. Vino ino mladoft fta dvoje kurilo llad- nofti." (,Sv. Hironim.) — Nevarna je zhiftofti ne- fpodobna nofhnja fpolov, ki fe s’ gisdaftim (ofert^ nim) oblazhilam v’ ozhi pikajo, ino fi po lepoti preminozhiga shivota dopafti shelijo. Sa to moder opominja: ,,Oberni fvoj obras od nalifhpane shen- fke, ino ne sijaj po ptuji lepoti. Savolj shenfke le¬ pote fo jih je veliko pogubilo, ino is nje fe posbe- lenje kakor ogenj vnema." (,Sir. 9, 3. 4.) — ma . popiti da; ino glej, mahoma je s’ ftrafhnim n ’ njam konez vsela. —Mladenzh na fvoje ^°l e V ia ' r[ . de, sahvali Boga ino Marijo, de je bil P re 1- „ ai l joj obvarvan, saklizhe hudodelko, ino ferm ^ njo sagromi; „Beshi, groša! de ftrafhm 10 idefh; delaj pa tudi pokoro, de boshji P ravl |,. krat v' roke ne pridefh ! {< — Shenftvo sbes Qle\u< denzh pa sazhne sopet pofhteno shiveti. kamo neframna ljubesn ljudi perpelja? ’ 1 ^ ^lo¬ ko vredno pozhefhenje Marije prezhifte dev z ni veka zhafne ino vezhne fmerti relhri a - - m ferz u fvoje vefti sadufhil, ino ftrah boshji v f v0 l I .,j iao saterl; de fvojo pregrefhno sbivlenje sapu > pravo pokoro delati sazhne. 11 O ve revne, sapeljane dufhe, ki v’ flrafhnim shelesji nezhifte ljubesni sdihujete; rastergajte bres vfiga odloga fvoje neframno snanje, obernite fe k’ Mariji, ino ne obupajte. Zhe ravno vafhe pre- grdfhne ozhi nilo vredne, v’ Ivete nebefa ogledati le, ne vredno vafhe omadeshano ferze, vflifhano biti; faj imate mogozhno priprofhnizo per Bogu: Marijo mater milofti boshje, ki vaf bo sopet s Je- sufam fpravila, ako le poboljfhate, ino pravo po¬ koro ftorite. — Vefelite fe pa pofebno ve zhifte, nedolshne dufhe, ino Marijo devizo svelto pofne- majte. Ohranite rosho Ivete zhiftofti, dokler fe Vam enkrat v’ nebefhko krono fpremeni. Amen. II. God darovanja Jes ufaKriftufa ino ozhifhovanja Marije, ali .Svezhniza. Od isvelizhanfke vere ino kerfhan- Ikiga saupanja. Jesufa fo v Jerusalem pernefli, de fo ga po- Jiavili pred Gofpoda. Luk. 2, 22 — 31. ■^-ratek je pot od sibele do pokopalifha: v’ mraku fe sazhne, ino v’ temo konzha. Hitro rtiine nafhe shivlenje na fveti, kakor posimfki den, o katerim jutern mrak vezhernimu roko podaja. — V’ mraku le zhlovek od materniga telefa rodi. njegovo oko |s perviga ne vidi, ino ne fposna vidnih rezhl, dok¬ ler fe ne rasgleda. Ino kedar pride vezher shiv- lenja, vgafne vfako fhe tako hidro oko, vfa po- Ve, iS a ^ vel ^°b a mine, ino fpet fe zhloveku flemni. P . u j jhlovefhka dufha je bres boshjiga rasfvet- enja, dokler dete kerfheno ni; ino v’ vezhno temo n saj h.el zhlovek po fmerti, ako bi fe Bog, on uzhc luzhi, njega ne vfmilil. Bog fe je vfmilil. 12 in o nam je dal dvojno luzh, ktera fveti pravover¬ nim kriftjanam is zhafnofti v’ Irezhno vezhnoft. Perva luzh fe kriftjanu per fvetim kerfti persbgž: fveta vera fe imenuje, ino kerftna fvezha nam jo pomeni. Druga fe kriftjanu na fmertno uro per- shg&: terdno saupanje fe imenuje, ino mertvaflika fvezha je nam tajifte fpomin.—Ravno donef pofve- zhovanje teh fvezli obhajamo, ino ponovljamo zhe- ftitliv god azbifhovanja devize matere Marije, ki je pernefla v' tempel Jesufa, nebefliko luzh, kteri je prifhel na fvet v’rasfvetlenje nevernikov, de no¬ beden, kdor v’ njega verje, ne bo po temi hodil, ampak luzh shivlenja ima. ^Spomin vfiga tega nam mora denaflino godvanje ino branje fv. evangelja prav shivo ponoviti. I. V. 22 —25. Vfi fmo v’ grehi, v’ dufhni [le¬ poti ino v’ madeshi rojeni. „Sakaj poglej, p rav J kraljevi prerok, v’ hudobiji fim fpozhet, .ino ' grehi me je moja mati rodila. K (Pf. 50, 7.) V ut« 10 ozhifhovanja potrebni, ker nizh nezhiftiga v ne- befhko kraljeftvo ne pojde. V’ t<5 fpomin j° v’ ftari savesi (III. Mojs. 12, 4.) viim porodom' shenami, fhtiridefet dni po porodi moshkiga, ofemdefet dni po porodu shenfkiga fpola, sa P° vedal, v’ tempel iti ino fvoj dar v’ sahvalo p® nefti; kakor v’ denafbni evangeljfki P c !^ 0 lza Marijo ftoriti vidimo. — Marija, prezhifta dev^ mati bres vfiga madesha, je boshjiga ,Sina J®* od fv. Duha Ipozhela, ino ni nobeniga ozhi ^ nja opravljati imela; alj ona, vfa pokorna » 10 , 0 fta flushavniza boshja, vfe fvete fhege na e ^_ dopolni, fvojiga edinorojenza Jesufa C)zhetu_ . befhkimu daruje, ga odkupi, kakor je v P Bog sapovedal (II. Mojs, 13, 2 — 16), bi o p° jim premoshenju fvoj dar opravi. r0 - ,Stara fhega je per Israelzih bila, vfe P e /- r fo jeno Bogu darovati; she na Epiptovfkim, J a v’ terdi fushnofti bili, fe je sazhela, ino P\J z |icn veliko vfmilenje boshje pomnila. Vfigani 0 & Bog je savolj terdovratnofti Egipzhanov en vfe egiptovfke pervorojenze fkos angela p 13 nal, Israelfke otroke je pa shive ino sdrave ohra¬ nit. "V’ hvalni fpomin sa toliko dobroto je po Moj- sefu tudi sapovedal: vfe pervorojenftvo, ki mater¬ no telo odpre, febi darovati, ino vfe pervorojene fantizhe refhiti. (Mojs. 13, 13.) — Marija, kraljeva rojenka, fe ni fvojiga vboshtva framovala; ker let- niga jagneta, ki je bilo premoshnim sapovedano, imela ni, je dvoje golobov sa dar pernefla, kakor je bilo vhogim rezheno, ter je dobro vedila, de bogatija zhloveku nobene prave vrednofti ne da, pa tudi pofhteno vboshtvo Iramote ne dela. To je lepo, to je Bogu prijetno, de fe imenitni ponisha- jo, gerdo pa, kedar fe vbogi poviflmjejo. ffar je Marija v’ boshjo zhaft ino hvalo ftorila, tudi > den denafhni kerfhanfke matere pofnemajo. I)e bi pa te fvet opravk ne le po vunajni Ihegi, ampak s’Marijinim ferzam vredno obhajale, morjo porodne shene pred vfim fvoje ferze v figa nefpo- dobniga poshelenja ozhiftiti, ker le zhiftiga ferza dar Bogu dopade. Sa to fe per vpeljavanji s’ sheg- nanoj vodoj pofhkropijo, ino fe jim gorezha fve- zha v’ roke poda, jih fpomniti, de fe naj zhifte, kakor fvetla luzh, njihove shelje k’ Bogu povsdigu- jejo. — Marija je po fhegi Israelfkih mater fvoje boshje dete Ozhetu nebefhkimu v’ hvalni fpomin darovala, de je v’ Egipti pervorojenze ftnerti otel; sahvaliti fe morjo kerfhanfke matere, de je dober Bog jih ino otroka na porodu v’ toliki nevarnofti fmerti ovarval. Njih nar prijetnifhi dar terdna ob¬ ljuba naj bo: novorojeno dete k’ boshji zhafii prav po kerfhanfko isrediti. Tako bo ta fveta fhega zeli kerfhanfki zerkvi zhiftiga velelja shiv isvlrk, kakor je bilo ozhifhvanje Marije bogabojezhimu .Simeo¬ nu, od kteriga nam denafhen fv. evangelj per- poveduje. V. 25 — 32. .Simeon, pravizhen ino bogabo- jezh mosh, fe je v’ flushbi boshji poftaral. Bog njemu njegove sveftobe ni s’ pofvetnim blagam, ne s ’ zhafnim vefeljam poplazhal, le obljubo je njemu dal, de bo fhe, preden vmerje, fvojiga is- ' elizharja vidil, gledal odrefhenika vfiga fveta, Terd- no savupanje v boshjo obljubo rahliga ftarzheka sliivi ino podpira, de frezhno vzhaka, kar je Bog njemuobljubil. Od fv. Duha rasfvetlen ravno ob 14 tein zhafi Jesufa na fvoje roke vseme, ino na vef glaf Bogu hvalo sashene, rekozh: „Sdaj pufti, Go- Jpod, fvojiga hlapza v’ miru iti is tega Iveta; sa- kaj, kar fiin 6helel, to fim vzhakal: isvelizhanje fvoje fim vidil: isvelizharja, kteriga fi vfim naro- dam sa uzhenika poftavil, de bo kakor fvetla luzh nevernike s’ fvojim naukam rasfvetil, ino dal zhaft isvoljenimu Israelfkimu ljudftvu/ 4 O naj bi bilo nafhe saupanje toliko, kakor .Simeonovo, bilo bi tudi nafhe vefelje ravno tako obilno. Jesuf naj bi bil, kakor .Simeonu, tudi nafhe nar vezhi ino nar flajfhi poshelenjc: fhe ve- zhi vefelje kakor .Simeon bi per vfakim fvetim ob¬ hajili obzhutili, kedar Jesufa, fvojiga isvelizharja, ne le v’ narozhje, ampak per fv. obhajili v’ fvoje ferze objamemo. Bil bi Jesuf nafhe shivlenje, ino vmreti bi bilo nam dobizhek, kakor pravizhnimu .Simeonu. Alj pomenkanje shive vere ino terdm- ga saupanja nam nafhe shivlenje shaloftno, ino na- fho fmert nefrezhno flori. O pershgijmo fi satorej dve fvetle luzhi fvete kcrfhanfke vere ino terdniga saupanja, ki nam bojo kakor bogabojezhimu .b>' meonu fkos to shivlenje v’ frezhno vezhnoft vefelo fvetile. II. .Svetlo donef na altarji ino po zeli zerkvi fvezhe gorijo, ino nam kashejo, kako naj tudi fhe ferza v’ shivi veri, v’ terdnim savupanju v’ gorezhi molitvi puhtijo v’ fveto nebo; p ole r sa to nam jih katoljfhka zerkev shegnuje, IIl0 .^ er vfakim fvetim opravili pershiga. Jeser mo 1 ... fvezh k’ zhafti boshji gori, ino ljudem lia .. s e j: fveti. Is med vfih fle pa dve nar i m e r jj lia perva je kerllna, druga mertvafhka. fvezha nam kashe fvete isvelizhanfke veie po- luzh, druga nam fvetlobo shiviga savupanj meni. Blagor kriftjanu, kterimu te dve Ive po gorite! , t e dar 1. Mlado dete luzh tega fveta sagle«®) ga mati porodi; alj njegova dufha v’ l ® m k l t " 0 i|lik J niga greha oftane, dokler ga fveta mati p. e rft ll zerkev fkos fvet kerft ne prerodi. P e r lv ' 15 fe zhlotreku fvetla In z h p ra v e v e r e p r i- shgž, ki mu bo s’ IVojimi isvelizhanfkimi nauki fkos to zhafno shivlenje fvetila na ljub Ozhetov dom. Sa to duhovnik novokerfhenimu otroku fve- zho podajo, rekozh: „Vsemi gorezho fvezho, ino bres madesha obrani Tvoj kerll; dershi sapovedi boshje, de, kedar Gofpbd k’ shenitvanju pride, njemu naproti pojdefh, njega s’ vfimi fvetniki v’ nebefhko domovanje fprejmefh, v’ vezhno shivle¬ nje pridefh , ino tam vekomaj shivifh. K Po tej lu- zhi fvete vere mora zhlovek kakor popotnik na semlji hoditi, po njenih naukih Boga ino njegovo beto voljo fposnavati, le po fveti pravi veri fe mora zhajmati, pofebno v’ tiftih refnizah, katerih gola zhlovefhka pamet rasumeti ne more. Sa to nam jo Jesuf je nam te fvet pernefil, je na dena- fhen den pervokrat boshji tempel ftare savese ras- fvetil, je s’ njenimi Ivetimi nauki teme ajdovfkiga nevdrftva, ino judovfkih fheg fkrivnofti rasdenil, ino vfim fvojim varnim pravo pot v’ vezhno shiv¬ lenje pokasal. Ml Svcta katolfhka vera je dufhi luzh, vrata shivlenja, ino sazhetniza vezhniga isvelizha- nja.« ( c Sv. Krisoftom.) O milofli polna, ino ljubes- niva zhednolt fv. vere! pravi fv. Bernard, kdo bi vender tebe ne ljubil, ker fi sazhetniza vfe milofti ino zhednofti! ti grehe ozhiftujefh, dufhe oshivljafh, flepe rasfvetlujefh, lozhifh isvoljene, naf s’ Kriftu- fam fklepafh, ftorifh svefte dufhe boshje nevede, ter jih varjefh ino ohranifh; zhudeshe delafh, vfe z haftitno premagafh, ino tifte, ki v’tebi svefti ofta- ne jo, s’ vezhnim isvelizhanjam venzhafh.“ Koliko sa hvalo fmo dolshni torej Bogu Dzhetu dati, kteri naf je vredne ftoril, tolike mi¬ lofti fkos rasfvetlenje; de naf je odtel oblafti teme, mo preflavil v’ kraljeftvo fvoiiga preljubiga ( Sina. fi 12. 13.) — Dolshni fmo pa tudi sa isveli- ‘Oanfko luzh vedno fkerbeti, de nam ne gafne, ampak de fe nam fkos fvete kerfhanfke h? n 6 zhedal i e bol l ras fvetli. Dolshni fmo fe te ft zh ® prave isv eli zhanf k e vere prav terd- ■ dershati, vfih novih krivover svefto varvati Dol; V 6 /?^ lU P° mn °goterih ino ptujih ukih sa- niiil atl 13» i n e krivoverzov poflufhati, ne imove sapelive luzhi gledati, ki ljudi tako dolgo 16 flepari, de jih isvodi, oflepi, ino jim Iveto vefo vseme. „Le en Gofpod je, ena vera, en kerlt, (Ef. 4, 5.) ena prava lnzh, ino ta v’ fveti katolfliki zerkvi gori. Isvelizhani fo, ki fe nje terdoo der- shijo, ino shivijo po njenih naukih. 2. vTe pofvetno pa sa zhloveka hitro mine; vfe, kar glefhta, mora sapuftiti, kedar fe k’ sad- nimu mejniku shivlenja, k’ fmerti perblisha. t Smert vseme zhloveku vfe pofvetno vefelje, ga lozhi njegovih snanzov ino prijatlov, mu vgafiie luzh tega fveta, ino ga v’ nesnano vezhnoft pelji Alj fpet fe kriftjanu na ravno tem nevarnim pod druga luzh, mertvafhka fvezha prishge, v’ fpomin terdniga saupanja, ktero vmer- jozhimu fkos mrazhne vrata fmerti v’ vefeli kraj vezhne luzhi fveti, ino zhloveka na sadno uro nar bolj tolashi. Sa to podajo vmerjozhimu shegnan® fvezho v’ roke, ino mafhnik molijo k’ temu, re- kozh: „Sazhelo fe je mrazhiti, o Gofpod! naminiu bratu (feftri); rasfvetli ti, o Jesuf, vezhna luz'j temo fvojiga fposnovavza; polajfhaj mu frnertne teshave, naj mu fveti vezhna luzh; v s emi ga vezhen mir ino pokoj ! K — Mertvafbke | A, luzh je shiva podoba kerfhanfkiga saupanja, k e zhloveka na pofledno uro podpira, de v hner temah ino teshavah ne obupa. „Saupanje u ^_ v’ vezhnoft povsdigne, de svunajnih teshav ne z ti, ktere terpi. K (..'iv. Gregor.) r . Zhlovek mora fvet sapuftiti, kteriga fe site vadil je; alj ter dno s a upanj e mu lepi ni' • shelo k a s h e v’ nebelih, v’ kateri nobene ni vezh. Od fvoje domazhije, shlahte, prijat o snanzov fe lozhi; alj kerfhanfko saupanje mu vi, de ga zhaka tam v’ Ozhetovi 1 \ frezhna drushba isvoljenih, ki ® t f e njim fkos mrazhno dolino fmerti naprej *^ ^ she tam vefelijo , nam roke podajajo, 1110 m a co, febi shelijo. Sapuftiti mora vfe pofvetno ^ {0 alj tam fe mu ftokrattolikoo bet a ’ teZ jie- pravizbnimu nikdar odvseto ne bo. ’ KeS^ e> nim shivlenji vidi fzer mnoge ftorjene p ki njemu v’ fmertni uri ftrah delajo; a J c a up a ! befeda Jesufova njega tolashi, ki pravi: « ti moj fin, moja hzher! tvoji g re 17 od pufh en i.“ — Vfe fhe tak6 bridko terplenje le mu kashe dokonzhano, ino sa ono pravizhni- mu v'fveteni raji fvetel v e ne z zveti; vfe fkufh- njave vidi premagane, ino v’ nebefhkim kraljeftvi njemu krono p e r p r a v I j e n o. Vfe to kashe pravizhnimu na fmertni podeli fvetla luzh ker- flianfkiga saupanja. ,She sadno ftopinjo flori, in vfiga hudiga je na vfelej konez, vfiga dobriga pa vezhen sazhetek. Komur ta fvetla luzh terdniga saupanja, kakor ftarimu .Simeonu fveti, njemu ni kraflma fmertna ura, ampak le od ljubiga fonza milofti boshje obfjan vezher, ob katerim fe na Ozhe- tov dom po fvoje plazhilo odpravlja. Polno ne«, vmerjozhotti je njegovo saupanje (Modr. 3, 4,), ino njegova dufha gre kakor modra devfza s’ fvet- loj luzhjoj sheninu fvojimu naproti. m. Ljube dufhe! kdo fi ne shell tako vefeliga shivlenja, kdo fi ne vofhi tako frezhne fmerti, ktere fe je bogabojezh t Simeon rasvefelil ! O no vgafnite farni febi fvetle lužili isvelizhanfke vere fkos fvojo sanikarno ali pregrefhno shivlenje, am¬ pak radi poflufhajle njene nauke, ino svefto fe ravnajte po njih, de fe vam bo zhedalje lepfhi ka¬ kor gorezha fvezha rasfvetlila, ino vam kasala pra¬ vo fteso v’ vezhno shivlenje. — ,Skerbno fi pa tu¬ di pripravljajte fvetlo luzh terdniga saupanja sa fvojo sadno uro, poravnujte hudo, delajte dobro >no sa nebefa fi saklade (fhaze) perpravljajte , de, kedar fe vam vfe pofvetno flemni, sginejo vfe zliafne dobrote ispred vafhih ozhi, vam fvetla luzh terdniga saupanja v’ boljfhi prihodno shivlenje lepo fvetiti sazhne, ino vaf fkos mrazimo dolino v’ kra- ljeftvo vezhne luzhi peljd, kjer bomo gledali, kar tukaj verujemo , ino savshivali, kar sdaj saupamo.“ O zhlovek, varn ino gotov pot imafh k’ Bogu, klizhe fv. Bernard, kjer je Mati pred ( Sinam, JSin pred Ozhetam. Mati kashe ,Sinu fvoje perfi, .Sin vJzhetu fvojo ftran ino rane. Tam fe kaj odrezhi Ue more, kjer je toliko snamenj Ijubesni.* 4 f j Zatorej, o Marija, ti blashena mati nafha! ki 1 darovala fvojiga .Sinu Ozhetu nebefhkimu, fprofi .Slomfhcli, hrana e. n. — III. 2 tudi nam njegovo milolt ino pomozh, naj po naukili njegove fvete vere lepo shivimo, ino fe vefelimo njegovih obljub. Enkrat pa, kedar pofledna ura pride, pogasili nam blashen fad fvojiga telefa. Ka¬ kor fi Jesufa .Simeonu v’ narozhje poloshila, naj ga tudi nafha dufha v’ prefvetim refhnim Telefi sa popotnizo vredno objame, de fvoje shivlenje s’ pravizhnim .Simeonam vefelo fklenemo, rekozh: ,jSdaj pulti, Golpod, fvojiga flushavnika v’miruili| ker fo moje ozhi vidile isvelizhanje tvoje. K Amen. III. Prašnik fv. Joshefa, shenin» M arij c devize. Ocl frezhe ino sveftobe v’ kmetifli- kim ftanu. Joshef, Marijin mosh, je bil pravizhen. Mtf' 1 , 18 — 21 . V eliko na tem fveti imenitno/t /lanu, sblajnj 0 ^ rodu, bogaflvo in premoshenje per ljudeh veljaj 0 . alj per Bogu vfe to farno na febi nima »obe 1 !® vrednofli. Le lvete zhednolti ino pa dobre 3 per Bogu pravo ženo imajo, ki ne gleda na Ib®' ne porajta bogaltva, ampak na shlahnoft naflu?® ferza. Le tifti je per Bogu imeniten, kteri je P®' Ihten mo pravizhen, kakor preljubi fv. J« s “ eI ’ shenin Marije, prezhilte devize, isvoljen varh 111 rednik Jesufa Kriltula, kateriga lepo hvalo v e nafimim fv. evangelji beremo. I. Odložilen zhaf isvelizhanja ino odrefhf^l® r liga fveta fe je perblishal. Kakor fe veje V, ^j^le' naf mladiga leta, tako sheljno fo zhakali o 19 niga odrefhenika v’ flari savesi vfi pravizhnt ljudje. — Slie je bila v’ majhnim mefii JNazaret Marija deviza isvelizharju sa mater isvoljena. Angel Ga¬ briel je blagi devlzi to preveliko frežho osnanil; alj Marija, fne mlada ino pa vboshna, ni imela to- varfha, ki bi njeno pofhtenje varval; ni imel Jesuf Ihe ofkerbnika, ki bi flushil rnalimu otroku po- trebniga kruha. Bog je ifkal pofhteniga mosha, ino ie najdel Joshefa vbogiga ftenarja (zimermana); njega je Mariji sa shenina, ino fvojimu 4 Sinu sa varlia isvoljil, sakaj Joslief je bil pravizhen. — Poglejte, koliko velja per Bogu fveta pravizhnoft! Naj ravno v’ revni bajtizi na semiji prebiva, v’ ne- liefili ona na slatim troni fedi. V. 18. Marija ino Joslief fta bila po judovfki fiiegi sarozhena ali obljublena; nifta fhe fkupaj shi- vela, pa svetlobo sakonfko fia fi bila ojftro dershati dolshna. Joshefu je fhe fkrito bilo, kar je angel Mariji osnanil, ino kaj zhuda fe je v’ njej sgodila, de je lahen ro¬ jak! tako njega anselj prijasno v’ fpanji nagovori: jNehaj nad Marijoj shalovati, ino rasvefeli fe fvoje ljubesnive nevede, sakaj, kar fe je pod njenim ma¬ ternim ferzam fpozhelo, je od fv. Duha. Vsemi Marijo bres vfiga pomillika , sakaj ona bo ,Sina rodila, kteri bo J5in nar Vikfniga imenovan. On bo fvoje ljudftvo grehov odrefiiil, sa to njemu ime Jesuf (isveiizhar) daj/ 4 Kar je angel Joshefu rekel, to je on bres od¬ laganja doril. Vefelo Mariji roko poda, jo kakor fvojo ljubo sakoufhzo na fvoj dom pelji, ortanc njeni sveft tovarfh v’ vefelji ino shalodi, doma mo na poti, kakor tudi v’ p tuj i desheli. Bil j e ^ er ' ben krufhen ozhe Jesufov, pa tudi Jesuf per tesh- kim deli njegov pomagavez. — Pravizhno ie m Joshef siiivel, ino frezhno je v’ narozhju .Tesida ino Marije vmerl; velik fvetnik je v' nebefih, n ,n mogozhen nafh priprofhnik, kmetovfkiga ino de- lavniga (lana po feb en patron. Ob de bi fi tudi v j persadevafi, tako pridni, sadovoljni ino pravu-1' 11 biti, kakor je. fv. Joshef bil: zliafaa ino ved' 113 frezha bi jim na rokah radia. II. Dve pofebne dvari nam je vfigamogozben Bo» na tem fveti dal, ki vfe shivijo, kar lese ino gr' fvetlo toplo forize nad nami, ino rodovitno se' I pod nami. t Srezhni fino, dokler nam romeno ze v’ pravim zhafi fije, naf ogreva , ino nani dovita semlja potrebniga shivesha daja. Bres . ino bres semlje bi nam na tem fveti ne bilo s ^ ti. Ravno tako potrebna da pa tudi na sem J { na dva: kmetovfhi ino gofpofki; sakaj, karje temu fvetu, to je gofpofki dan zhlovefhkini ino kakor potrebna je rodovila semlja, *a treben je na tem fveti delaven kmetifh ' ajd t Srezhno vfako kraliedvo, frezhen vef ^ne¬ rod, dokler gofpodvo modro vlada ali is tifhtvo pa pridno potreben shivesh perde i 21 svefiiga dopolriertja teh dolshnoft fre/.ha vfih ftanov rafte. Ako fe torej gofpolki ftau vifoko zhefti., fe mora tudi kmetifhki lian fpodobno fpofhtovati, sakaj: 1. Kmetifhki ftan je imeniten ino z h e- ftitliv ftan, ker je on pervi ino nar ftarejfhi na tem fveti. Nalil pervi ozhe Adam je kmetoval, ino fam Bog ga je v’ posemeljfki raj sa kmeta po- fiavil, de bi ga obdeloval ino varval, ino savshi- val njegoviga fadu. (I. Mojs. 2, 15.) Pervi ime¬ nitni ino zheftitlivi ozhaki ftariga sakona (teftamen- ta) fo bili lnnetovfkiga ftana rnoshje; fv. Joshef ino ljuba deviza Marija fta po kmetifhko shivela, ino fam boshji .Sin, vfmilen Jesuf, fi je med kmetov- fkimi ljudmi sbiveti isvolil. Imenitni kralji ino ze- farji fe nifo framovali, sa drevo (plug, oralo) der- shati, ino semljo orati ; ino fhe den denafhen ga vlak moder golpod vifoko fpofhtuje; le ljudje, ki prave pameti ino saftopnofti nimajo, kmetifhki ftan sanizhujejo. Franzofki kralj Ludovik Xii. je na fvojiin dvoru mlacliga shlahnizha imel, kterimu je na kmete slo inerselo. Enkrat je nekiga kmeta ger- do imel, ino ga sanizhoval. Kedar moder kralj to sve, sapove, prevsetnimu mladenzhu o poldne sa obed mefa ino vina na miso priuefti, kruha pa ne betva dati, Kedar fe shlahnizh nad tem potoshi, ga kralj poprafba: „Kaj nimafh mefa ino vina sa- dofti? K Mladenzh odgovori, de bres kruha biti ne more. Kralj njemu rezhe: „Bres kruha biti ne morefh, sakaj pa tifte sanizlnijefh, ki nam ga v’ puti fvojiga obrasa perdelujejo ?“ „Ne fovrashi tru¬ da polnih opravil, opominja l'v. Duh, ino poljfkiga dela ne sanizhuj, ktero je od nar Vifhiga sapove- dano« ( t Sir. 7, 16.) 2. Kmetifhki ftan je lehko med v Timi drugimi nar bolj vefel ftan, de bi le kmetje Ivoje obilno vefelje prav fposnali ino savshivati ve- dili. — Nar shlahnej vefelje na fveti je tifto, kleri¬ ki 4 nam fam Bog deli; nar bolj nedolshno vefelje na semlji je tifto, ktero nam ferze k’ nebefam povsdi- S u je, de fe v’ Bogu vefeli. Ino takiga vefelja nar ^pzh kmetifhki ftan ima. Žela natora kmetam pre- uvalifhe salfha (žira) ino prijetno napravlja, vfak eteu zhaf sa kmete pofeben nauk ino vefelje ima. 22 — Ljubesniva fpomlad kmetam rosbe po polji fa- di, ki fo lepfhi oblezlietie, kakor t Salomon v’ tlim fvojim velizhaflvi. Toplo poletje kmetam bres Ihte- vila ptlzhiz rodi, ki nozh ino den prepevajo boshjo hvalo in zhaft, ino vam, kmetje! glafno prizhajo, de ozlie nebefhki, ki jih tako lepo redi, tudi val, lvojih otrok, posabil ne bo. Bogata jelen vam po- trebniga shivesha prinefe, ino hladna sima vam od teshkiga dela pozhivati da. Ino naj vaf ravno kako terplenje sadene, faj na vfelej ne terpl; ono vaflje lerze poboljfha, ino po tem fhe lepfhi ve- felje pernefe. — „Kako je to, ljubi moj fofed! de Ii smiram tako dobre volje, naj te she frezha ali nefrezha obifhe? f{ je neki kmet drugimn djal. »To je lehko, mn moder fofed odgovori; dobre volje biti me moj^ kmetvanje uzhl. Kedar pridejo reve ino nadloge zhres mene, fe fpomnim na oralo ino brano. Oralo njivo rasterga, ino brana brasde po- vlezhe, de le plevel (sel) potuje in pofufru, sklad¬ no feme pa oseleni ino obrabe. Tudi lerze zldo- vefhko je njiva, ktero terplenje ozhifli, ino P°' terplanje s’ dobrimi delami obfeje. Ni nefredi® bres frezhe. — Sa fvoje polje vfako leto nar bol)' fhi vreme imam, saka) jes fi vremena drugiga ae poshelim, kakor tifto, ki ga Bog vfak den pofhle. Yle fvoje Bogu isrozhltn. ino vfe od njega sado- bim, kar njemu dopade, ino kar je sa mene P raV ' .Saj vfelej sa desham fonze polije, ino sa terple »Jam vefelje pride; po kaj bi shaloben bil " lako je lehko vfak pravizheu kmet vfelej vefc • 3. K m e t i f h k i z h I o v e k je p a tudi 11 a loshej frezhen na tem fveti, ino po ti vezhno isvelizhan. ■— Prave frezhe zhlo ku ne da imenitnofl, ne bogaflvo, ne mehko s o' lenje v’ obilnofii, ampak pravizluiofl ino sa voljnoft v’ fvojim (lanu. Na fveti pa ni fianu. Iti zhloveka bolj pravizhno ino pofbteno s . 1 . uzhil, kakor ravno kmetifhki ftari, po ka| elin , tudi Jesuf fvoje nar lepfhe nauke od boshjiga Ijeflva povsel, ino na vfako dotnazhe opravi od fevza, ki dobro leme feje, do gofpomnj^ kruh pezhe — kak isvelizhanfki nauk sapiiab » bolj lehko Bogu flnshi, ino sa nebefa fkerbi, kor kmetifhki zhlovek, ako rad m6h, l e » 23 varje, ino pa vfe fvoje teshke dela Bogu perporo- zha? Tako on zelo fvoje shivlenje v’ molitev ino v’ pozhefhenje boshje premeni. — Kdo bolj lehko sadovoljuo sliivi, kakor pofhten kmetifhki zhlovek, dokler fe ne rasvadi, ino s’ malim sa dobro vseme ? „K.edar imamo shivesh ino oblazhilo, naj nam bo to sadodi, uzhi fv. Pavl (I. Timot. 6, 7 .); sakaj nizh nifmo na te fvet pernefli; je pa tudi ozhitno, de nizh odnefti ne moremo." In vender je toliko v’ kmetifiikim liani nesadovoljnih ljudi! Godi fe jim kakor kmetam, od katerih bom sdaj povedal. Imeniten kralj je veliko podloshnikov imel, ktere je ljubil kakor fvoje otroke; alj ljudje fo ne- sadovoljno shiveli, ino le kaj boljfhiga skeleli. En¬ krat fe v’ ptujim nesnanim oblazhili med nje poda, de ga nifo posnali, ino jih prafha, kaj bi sheleli. Pervi hozhe premoshenja, dofli dnarjov ino lepo ftanovanje; drugi bi rad bil shlahen pofpod; tretji bi rad bres vfiga dela bil; fhterti bi fe rad oshe- nil; peti bi rad prav dobro jedil ino pil; ino ve¬ liko drugih sheli, naj bi nobene gofpofke, ino pa dazje ne bilo. fvralj 1'i vfe to popifhe, ino jim hozhe njihove sheie fpolniti. Pervimu da veliko kmetijo, ino toliko dnar¬ jov, de fe lehko s’ vfim prefkerbl. Drugiga sa gofpoda na eno fvojih gradim podavi. Tretjimu lepo hifho kupi, ino mu vfaki den, vezli ko po¬ treba, kuhati ino pezhi da. 4 Shtertimu pomaga, de 'fe po volji osheni. Petimu vkashe bres vfiga dela s’ siiivesham ino oblazhilam prefkerbeti; ino vfim drugim odlozhi lep kof deshele, naj jo bres vfe gofpofke med feboj rasdelijo. Vfi fo miflili, de fo sdaj frezhni; alj le pozhakajte malo. Bogat kmet nima nozh ino den pokoja. Med fvojoj nevboglivoj drushinoj da bila pofebno dva hudobna hlapza, katera je mora! odpraviti. V’jest k’ tolovajam greda, ki pridejo, gofpodarja sveshe- 1°) vfiga obropajo , sadnizh mu fhe hifho poshg6- j°, v’ kateri svesan firotej sgori. Drugi, &a golpo- v d a poftavlen, fe je prevsel, je podloshtie gerdo iuiel, ino je hotel, de Iti fe mu odkrivali. Vfe ga zherti; nekoliko hudobneshov ga po nozhi perzha- ha, ino tako ftrafhno otčpe, de v’ bolezhinah vmer- je. Tretji bres vfe mere dobro je ino pije, pa 23 * kmalo bolehati sazhne. Enkrat Te prenapije, po fhtengah pade, ino fi vrat vlomi. ( Shterti ima fzer lepo, alj lilo hudobno sheno; nozh ino den fevje- data, tapeta ; drugiga ne, ko fmerti fi sheli. Peti bres vfiga dela je ino pije, alj toliko mu je dolg zhaf, de ne more prebiti; fpet profi fvojiga gofpo- da, naj ga delati pufH, t Sliefti fo bili bres gofpofke nar nefrezhnifhi. She per delitvi fo fe sazheli kla¬ ti ino en drugimu filo delati. Hrame fo fi pershi- gali, ino pomorili bi fe bili, zhe bi jim vfmilen kralj pravizhne gofpofke dal ne bil. Nifo vezh bres gofpoike biti liotli. — Povejte mi, preljubi! ali bi fe ne godila nam ravno taka, ako bi nam dober Bog vfe po nafhih shelah ftoril? Ne toshujte satorej, kmetje! fvojiga delavniga ftanu, kakor bi preteshaven ino preshaloften bil; le flabofti, nesveffobe in hudobije vafhiga shivle- nja, one fo, ktere vaf nesadovoljne ino nefrezhne ftorijo, Vaflra flaba fkerb sa otroke ino drushino vam vafho hiflio s’ jesoj ino s’ prepiram napolni. Vafiia gisdoft (ofert) v’ nofhi, ino sapravlivoft v shiveshi vam premoshenje krade, ino berafhko pa; lizo podaja. Vafhe fovrashtvo, toshbe ino prepiri« ki jih pogofto v’ fofefki imate, vam vafho frezh° podirajo, ino domazhe vefelje grenijo. Vafhater- dovratuoft ino nepokorfhina vaf zhafno ino vezni ' 0 nefrezhne flori. — Kdor hozhe v’ fvojim ftani n®, zhen biti, s' tiftim sadovoljn bodi, fvoje dolshn 0 1 svefto dopolni, ino fe v’ vefelji ino v’ shaloui k* kor fv. Joshef v’ voljo boshjo podaj. Le pofh c noft ino sadovoljnoft fte feftre prave frezhe. III. Rasvefelite fe, ljubi bratje ino feflre kmetifhkiga ftanu pofhteni ljudje! kedar zn e fpomfn fv. Joshefa obhajate; te prašnik je P° le p 0 , imeniten ino rasvefeliv sa vaf delavne ljudi, glejte, zelo shivlenje fv. Joshefa je bilo j 1 ® ^ fveti le teshaven delavni dan, kakor je tudi . shivlenje le putiven delavnik. Tamkaj je sdaj ga velela nedelja, kjer nad fonze in° svesde povifhan rokodel v' boshjim kraljeltvi veliko plazhilo savshiva. Tudi sa vaf je a 24 lep prodor perpravlen, kjer bote shMi, kar na tem fveti dobriga vlejete, ako po Joshefovo pravizhno ino sadovoljno shivite. — Naj bo vfmilen Jesuf valh ljubesnivi tovarlh, naj bo Marija deviza va- Iba ljuba tovarlhiza, ino fv. Joshef vafh pofeben prijatel fkos zelo vafhe shivlenje; tako bojo tudi enkrat na pofledno uro te tri fvete perfhone vafha svefta tovarfhija na sadnim poti v’ velelo vezh- noft. Amen. IV. God vzhlovezhenja ( Sinu boslt- jiga ino osnanenja devizi materi Mariji. Od pozhefhenja Marije. Angel Gabriel je bil od Boga k' devizi Ma¬ riji poflan. Luk. 1, 26 — 38. K •*^do je tifta, ki velelo vdaja, fvetla kakor juterna sarja na nebi; lepa ino prijetna kakor bela luna, ki le ismed temnih oblakov perkashe; zhifta ino isvoljena, kakor slato fonze, na katero fe rodovi osirajo, katere le velelijo vle llvari na semlji? Ta je Marija, prezhifta deviza, mati vlmilenia ino sa- upanja nafhiga, ki nam je rodila Jesula, ,Sinu hoshjiga, isvelizharja zeliga Iveta. Ona mosha Iposnala, bres vfiga madesha je njega od Iv. tJuha fpozhela, kakor je Angel Gabriel njej o-na- ni ‘* Ravno te prezhudne ino zhres vfe velike Ikriv- *J°IU vzhlovezhenja Jesufoviga zhefliten Ipomin donel obhajamo, kakor to velelo pergodbo v’ de- nalhnim Iv. evangelji beremo. I. 2G Nar vezhi frezha, klere fo fe bogabojezhi Israelzi, pa tudi pravizhni ino rasfvetleni ajdje ve- felili, je bila obljuba odrefhenika. Sheljno fo ga zhakali, nar vezh pa sdaj, kedar je she zhal nje- goviga prihoda dotekal. Obljubim, de fi ie marf- katera imenitna Israelfka hzher obetala, biti morda V- mogozhne oclftavil, ino Melijova mati; alj Bog je ponishno povsdignil. V. 26 —27. Obljublenimu Mefiju mater isbrat, ni poflal vfigamogozhen Bog v’ velike meda; am¬ pak v’majhnim meftizi Nazaret, v’malokaj snanim kraji na Galilejfkim, ne v’ velizhafinim poflopji, v’ revni bajtizi (kozhizi) fi je devizo isvolil, bije Bila fzer imenitniga rodu kralja Davida, pa toliko vboga, de fe je s’ revnim ftenarjam (zimermauam) Joshefam sarozhila. ,Svet, ki gleda le na bogadvo ino pesemeljfko zhaB,‘ nje ni posnal; ali Bog, bi vidi zhednofii ino shlabnoB ferza, jo je nad vef shenfki fpol povsdignil. — O blagor vfim vboginj ino potrebnim na tem revnim fveti! Bogati vli ne moremo biti, alj bogabojezhi ino pravizhnibno lehko vfi; ino ravno to Bogu dopade ino naf lazhne s’ dobrim napol«. frezhne Bori; sakaj on ino bogate prasne puBi. V. 28. Velik angel Gabriel je bil okoli pet let poprej imenitnimu preroku Danielu osna« 1 poflan, kdaj bo obljublen Mefija rojen. Pofl« 1 1° bil tudi fheB mefzov poprej, Zahariju vefelo pje prezhifte devize. Njegovo duhovfko kraljeftvo J e fv. kerfkanfka katolfhka zerkev na semlji, ino v ezhno isvelizhanje v’ nebelih. Vfi pravoverni fo Jjjegovo isvoljeno ljudftvo, ki bojo s’ njim v’ ne- befhkim vefelji kraljovali vekomaj. V. 34 — 38. Vezhiga vefelja ni bilo od tega, “ a f je angel Mariji osnanil; alj ona fe sa fvoje devilhtvo sboji, ino polna zhifte Ikerbi, pa tudi saiipanja, angela Iraraoshlivo pobara : »Kako bi fe 28 pa to sgodilo, dokler omoshcna nifim, ino moslu ne fposnam, ker fiin fklenila v’ fvojitn sakonlkim ftanu po devifhko shiveti?” Angel ji ljuhesnivo odgovori: ,, ( Svet Duh te bo oblagodaril (napolnil), ino boshja rnozh bo tebe obfenz-ila (rodovito fto- rila), ti pa bofh deviza ollala. ( Sveto bo dete tvo¬ je, ki ga rodila bolh; t Sin boshji bo. Ino de vefli, kako je Bogu vfe tnogozbe , pogldj zhudo v’ tvoji ghlahli. Tvoja teta Elisabet, ktero fo ljudje sa ne- rodovito imeli, je v’ 1'voji veliki ftarofti finu Ipo- zhela ino she v’ fheftim mefzi uofezha hodi. Tako fe bo tudi tebi fkos vfigamogozhnofl boshjo vfe dopolnilo.” — To saflifhati, fe Marija v’ fveto voljo boshjo poda, ino isrezhe: „Jes fim dekla 1' v o j i g a Gofpoda, njemu pokorna; naj no fvoji vfigamo- gozhnofti s' menoj flori, in kakor fi meni osnanil, »i a j f e meni po tvoji b e f e d i s g o d i.“ Na to befedo je v’ Marijinim devifhkim telefi zhlovek podal boshji .Sin, na to Marijino befedo je zeli« 111 Ivetu isvelizhanje dofhlo. .Skos to befedo fvete ponishnofti ino pokorfhine je Marija kraljiza nebe ino semlje podala, na to befedo fe je Bog na nis- koft fvoje dekle oserl; savolj te befede Marijo frezhno flovijo vfi narodi, ino jo zheftimo P erV0 sa Bogam tudi mi. II. Dvojin prašnik obhajamo donef, krili ja 1 ' 1 , prašnik fvojiga Gofpoda, ino fvoje Gofpe: ,n '^ • ten prašnik nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa, I Kavno denafhen den is ljubesni do naf zhlove E ftal, ino prašnik Marije, nafbe gofpč , ki je,P° ravno te den frezhna mati .Sinu boshjiga, in j? ,j ( j Iha mogozhna priprofhniza per Bogu. — ., e , ino hvaliti mormo donef veliko fkrivnoft vz i ! >^ r zhenja Kriflufoviga, zheftiti pa tudi deviz«’ 'O' , Marijo, katero je boshji angel zhefi.il ; . I j eSll f pravim pozhefhenji Matere tudi nje A 111 -:' de- Kriftuf zheftl. „Ravno te ftvari zheflijo M an ’ jj er - vizo, ki flushijo farni fveti Trojlzi, goj° r f i, j- jyfa- nard, ker Bog tako hozhe ino sapove,” I 11 j 0 vo rija, od fvoje tete Elisabete sa mater Go 1 29 posdravlena, govori: „Glej! odfihmal me hojo frezhno imenovali vfi narodi, sakaj velike rezin mi je ftoril, on ki je mogozhen, ino fveto njego¬ vo ime.“ (Luk. 1,48. 49.) „Ino naj bi vfi nafhi vndje fe premenili v’ jesike, Marije dohvaliti bi nobeden ne mogelpravi fv. Hironim. Kako pa hozhemo, ljube dufhe! Marijo, blago mater vlmilenja boshjiga, prav zheftiti, ki je zhe- fhena od nebefhkih angelov ino fvetnikov?— Glej¬ te, fpodobno pozhefhenje devize matere Marije naj bo nam lepo shlahno drevo, ki tri selene ver- he ima, na kterih je zhudno veliko svelizhanja ino vefelja sa naf kriftjane. 1. Na pervim verhi rafle sveftoba J e- snfu, bos h jim u ino Marijinimu 4 Sinu. Kdor hozhe Marijo vredno zheftiti, mora sveft flu- shabnik Jesufov biti, fe njegovih naukov terdno dershati, ino fvoje shivlenje po njih ravnati. „Kar koli vam porezhe , ftorite!“ je Marija v’ Kani Ga¬ lileje flushavnikam rekla (Jan. 2, 5.), ino ravno to veleva tudi nam , ki jo zheftimo. Kako bi bili nevfmileni Judje Marijo zheftili, kedar fo Jesufa, njeniga ljubiga ,Sina, iovrashili, preganjali, ino zd- 10 na krish perbili, pod katerim je ona shaloftna mati v’ fmertnih bridkoftih ftala ? Kako bi ti grefh- nik Marijo vredno zheftil, ki Jesufa s’ fvojim pre- grefhnim sliivlenjam rassbalifh , fkos fvoje hudo¬ bije njegovo kraljeftvo rasdirafh, ino fkos pohuj-i Ikanje, ktero dajafh, fvete ude njegoviga telefa, to je njegove verne kriftjane, ranifh ino morifh, kedar jih pohujfhafh ? Marija ne mara sa otroka, >'> rasshali njeniga t Sina. Le kdor Jesufu svefto flnshi, tudi Marijo fpodobno zhefti. ■. drugim verhi pozhefbenja Ma- r 1 j i n i g a z v e 11 s a n a f pofnemanje Mariji- 11 i h lepih zhednofti. Hozhefh, o kriftjan ! Ma- njo vredno zheftiti, morafh po njenih [vetih fto- pmjali hoditi. shivlenji Matere boshje najde 'taki ftan fvoj potreben nauk ino pravizhniga shiv- mija shiv sgled. Od nje fe uzhijo mladi fantje ino nekluhi, ponishno, bogabojezhe ino zhifto sader- s iati fe; v’ njenim fvetim shivlenji imajo sakonfki nar lepfhi podobo ino ogledal^ pofhteniga sakonfki- §a shivlenja. Od Marije fe naj vfak kriftjan uzhi, 30 v* frezhi ino v’ vefelju biti Bogu hvalesben, pa tudi v’ shalofti iuo v’ teshavah poterpeshliv. 0 kako flab zhaftivez Marijin bi bil, ki bi io s’ fvo- jim jesikam vifoko zheflil, s’ fvojim flabim sader- shanjam bi jo pa saframoval! Befede ino dela na- fhe fi morjo biti podobne, kakor bratje ino Jedre; naj vfelej, kar govorimo , tudi v’ djanji fkashemo. Satorej lepfhiga venza Mariji plefti ne moremo, kakor de njene Jvete zbednofti pofnemamo; bolj- fhiga boshjiga pota Mariji v’ zhaft ne opravimo, kakor zhe po njenih fvetih ftopinjah hodimo. »Ma¬ rijo refnizhno zheftimo, ako fkerbno po njenim sgledi shivimo.“ (,Sv. Avgufbtin.) 3. Na tretjim verhi pozhefhenja Ma¬ rij iniga šele ni sa na! isrozhenje v’ prot n- njo Matere boshje. Hozhefh Marijo prav zb«' ftiti, perporozhaj fe ji, de profi Boga sa tebe, « a ' kaj: „Ona je nebeJhka kraljiza, miloft je njena laftnoft, uzhi fv. Bernard. Polna vfmilenja je ona do naf; mati je ona edinorojeniga ,Sinu boshjiga. Vfim odpre krilo fvoje milofti, de sadobi fushen fvoje odrefhenje, bolnik fvoje sdravje, shalolten potolashenje, grefhnik odpufhanje, ino pravizne’ miloft ino pomozh fkos njo.“ — Kedar fi dete■ sa volj rasslialenja k’ fvojimu ozhetu ne upa, k i'°l ljubi materi perbeshi, de ga ozbetu perporoz i ino mu vfmilenje fprofi. Ako kriftjan savoll g’ e pred Bogam vflifhan biti vreden nifi, Manj 1 teri fe s’ grevanim ferzam pcrporozhi, naj P^ 0 ona sa tebe. Ona ti profhnje ne bo odrekla, fi persadevafh , v' refnizi poboljfhati fe ; * nn . j ne rij in fin fvoji materi pravizhne profhnje °“ re7J loV( ) more. Vfmilen Jesuf fvojo ljubo mater ■ vflifhal bo , kar bo profila sa naf, kakor je v . Galileje njene sbelje zhudno dopolnil, k ec a fvatam vina pomankalo. — Pofebno fe Manji P^ porozhajmo v’ dufhnih nevarnoftih ’. n0 -j ^ j r u- bab. „Marija gofpoduje od eniga morja do giga, govori fv, Bernard; to je: od morj grehe do morja milofti. Kdor koli P° , V p °u e ne' ga fveta plava, ne oberni fvojih ozhi od n e vJ - befhke svesde, od devize Marije. Kedar _ '°o. fl v’ lovi hudih pregrefhnih navad sgrabijo, i n ° jo nevarnofti, ae bi ga posherli, ogledaj le g° 31 svesdo, saklizbi Marijo. Hitro bo obzhutil roko, s’ kateroj ga bo prijela, povsdignila ino ohranila, is nevarnotU refhila, ino is morja na kraj miru ino pokoja perpeljala; sakaj Marija gofpoduje od morja do morja, od morja milofti do morja vezhniga svelizhanja." — Koliko tavshent ino tavshent krift- janov jo hvali, ki fo po njeni priprofhnji bres Ihtevila boshjih dobrot sa dulho ino truplo dofegli; koliko fe jih po želim kerfhanfkim Cveti njene per- pomozhi fhe sdaj veleli! Sa to naf Cv. mati ka¬ toliška zerkev sravno Gofpodove molitve tudi an¬ geliko zhefhenje (zhefhena fi Marija) moliti uzhf, sa to je toliko imenitno per vfih pravovernih krift- janih njeno zhefhenje. O naj bi vielej vredni bili, de bi ona sa naf profila, dopolnile bi fe befede, ki jih je moder ^Salomon govoril, tudi nad Ma- rijoj sa naf; M Otrozi! poflufhajte me; blagor jim, kteri ohranejo moje pote.' Kdor mene najde, bo najfhel shivlenje, ino prijel svelizhanje od Gofpo- da.“ (Prip. 8.) Tako bi bilo pozhefhenje Marije sa naf Cveto drevo vezhniga shivlenja. III. Kdo sapopade zhudno pergodbo denafhniga fvetiga prašnika, bratje ino feflre moje; kdo rasu- nii preveliko zhudno fkrivnoll vzhlove- ? henja bo s h ji g a S i n a ? „Vem, de je befedh dilovek podala, pravi fv. Krisoftotn; alj kako je Podala, tega ne sadopim; tega jes ne vem, ino •udi nobena Hvar ne saftopi." INebo fe zhudi nad ,(l j fkrivnoftjoj, ino semlja [termi; zhlovek, fre- 7 hen zhlovek fe pa naj vefeli, naj mOli nefkonzhno 'fniilenje boshje, ino zhefli Marijo svoljeno mater, P° kateri nam je Bog 1'voje vfmilenje fkasal. — ' a to naf fv. mati katolfhka zerkev vfaki den 1 r ■ k r a t fv. mati katolfhka g 1 a f n i m svonam opominja, rno j 131 klizhe, pozheftiti Jesufa ino njegovo boshjo rna- ,er Marijo. Sjutraj s g o d a j o pervim sori sasvoni, v^rbna mati kriftjane, fvoje otroke, is fpanja budi, ‘ a l a ti ino moliti Jesufa, ki je sa naf zhlovek Jj° “, a l, je prifhel kakorfuzh natefvet, a ‘ s Ivojim naukam rasfvetlit, ino teme vezhniga 32 pogublenja oclrefhit; — pczheftiti pa tudi devizo mater Marijo, ki nam je rodila Jesufa, kakor ju- terna sarja fvetlobo beliga dne. — Redar fonze na poldne dojf, v' drugizh is (vifokiga) tuna sasvonf, fv. mati taiolfhka zerkev fpet fvojo otroke klizhe, sahvaliti Jesufa, hi je sa naf kakor z h 1 o v e k na krishi terpel ino vmerl, de bi nam fveto nebo odperl, kjer bi mi vezhno shi- veli; — posdraviti pa tudi mater Marijo, ktera je Ikos fvojo ponishnod ino pokorfhino nam isvolje- na mati odrefhenika podala. — Ino k e dar lju¬ bo fonze v’ gnadi boshji sa gore gre, IHe tretjizh fe glafno is bele line s’ svonam oglafi, ino veleva hvaliti Jesufa nafhiga isvelizharja, ki naf je v’ nebcfhko kraljeftvo poklizal, ino nam fhel v’ Ozhetovo hifho prebivalifha perprav- ljat; •— pozhediti pa tudi Marijo nebef ino semije kraljizo, ki fe tam v’ velizhadvi fvojiga .Sina ve¬ leli, ino kakor nafha ljuba mati Boga sa naf prof*. Satorej, o kerfhanfka duffia! kedar sallilhifn mili glaf fvoje matere kat. zerkve, fpomni fe neis- rezhene milodi ino fkrivnodi vzhlovezbenja boshji- f a .Sina; sahvali Boga, ino pozhefti Marijo. ,Spo- obno fe pokrish.aj, ino isrezi pervo fkrivnod on- gelfkiga zhelhenja: „Angel Gofpodov je n 13 ' riji osnanil ino je fpozhela od fv. Dul'®* ino mdii s’ fvetim fpofhtovanjam pozhefhenjc Ma¬ rije, kakor ga je sloshil angel Gabriel, fv. te Elisabeta, ino kakor naf tajido fv. mati katoltn zerkev uzhl: Zi efhena fi Marija i. t. d. — Pre- mifli drugizh veliko ponisbnod Marije hostije tere, ino rezi njene fvete befede: „Glej, .. Gofpodova fim, sgodi fe mi po tv ° ll ian , fedi;“ ino drugizh jo s’ angelfkim posdra v e pozhedi. — Kedar pa tretjizh prefvete bete vezhi fkrivnodi ino milodi boshje isrezhefh^ Befeda (to je boshji .Sin Jesuf Kriftuf) j e '«f e podala, ino je med nami prebiva ^he- s’ fvetoj grosoj globoko perkloni, ino tretjo » } Ihena fi Marija* odmoli. — Tako bofh den Jesufu ino Mariji fvojo sahvaio *»•“ ,Jf 0 vig a fhenje opravil, fe trikrat saflushenja fe S 3 ino Marijine priprofhnje delfeshen doril* s’pregrefhnim shivlenjam nevreden ne uo sahvaio ino p' ozl> e ' vfiga ftrahu bolh lehko vle fvoje dela opravljal, bres vfe fkerbi, kakor frezhno dete v’ krili fvoje ljube matere, fladko pozhival. Jesuf ino Marija kota v’ shivlenji tvoje savupanje, ino po fmerti tvoje vezhno vefelje. Amen. V. Prašnik fr. apoftelnov Petra ino Pavla. Od fvete kerfhanfke katolfhke z er k v e. Jesuf vprafha fvoje uzhenze, kdo je t Sin zhlo - veka? Mat. 16, IB — 19. S 9 fvetim vefeljam obhaja mati katolfhka zerkev zhaftitliv prašnik fv. Petra ino Pavla: — v’ tema dvema nar imenitnifhima pa tudi donel vfe druge apoftelne zhefti. Ona jim zhaft ino hvalo daruje, od kterih po Jesufu fvoj sazhetek ima; fvoje verne pa opominja, jih zheftiti, ino dajati sa vfe blago- dare hvalo Bogu, ki nam jih je po apoftelnih tvo¬ jih delil. "Vero — rasfvetlenja pravo luzh fmo fkos pje dofegli; kluzhi nebefhkih vrat fo fe jim sa naf 'srozhili: kaj bomo pa mi v’ sahvalo tolike milofti boshje Bogu ino apoftelnam k’ zhefti ftorili? Der¬ emo fe svefto fv, matere katolfhke zerkve, katero fo oni poftavili; shlvimo lepo po naukih, katere fo oni uzhili, ino sa katere fo prelili fvojo kri, To Pozhefhenje bo Bogu ino apoftelnam nar bolj do- padl°, nam pa nar vezh pomagalo, Sa to pre- •pulimo nekoliko denafhen fv. evangelj, v’ katerim fu SU £, f vet i m u Petru nar pervo oblaft v’ fveti ker-' •anfki zerkvi isrozhuje, .Slomfhek, hrana e. n. — Iti. 3 34 I. V. 13. Jesul je prilhel po Tvojih isvelizhanfkih hojah bliso gore Libanon, v’ kraje okoli meda Ze- sareje Filipove, ktero mello je bil zhetertni ob¬ la (inik Filip posidal, ki je bil Galilejlkiga oblafl- nika Herodesha brat, ino je v’ ltureji ino v'Tra- honifhki desheli kraljoval. V’ teh krajih je Jesuf nekoliko zhafa vuzhil, ino zhudeshe delal, ino je po tem Tvoje vuzhenze prafhal,. kaj ljudje pravijo, kdo bi on bil, ki fe (lam is ponishnofii) zhlovekov .Sin imenuje ? — Jesuf je po Tvoji vfigavedozbno- Iki dobro vedil, kaj ljudje govorijo; alj hotel je Tvojim apoflelnam fkos praThanje perloshnoft dati, de bi-ga vfi prav fposnali, kakor .Sina boslijiga ino obljubleniga Mefija; naj bi po tem veliko oblail apoftolftva od njega prijeli; kar fe je tudi sgodilo. V. 14. Yuzhenzi sazhnfi Jesu'u praviti, de jih nekoliko govori, on bi bil Janes kerftnik, ki je od Herodesha ob glavo djan sopet od fmerti vda, ino sdaj toliko zhudeshov dela. Drugi millijo, o® bi Elija bil 1 , uni imenitni prerok, ki je okoli dete fto let pred Kriflufam shivel, ino od kteriga je pre^ rokovano, de pred prihodam GoTpodovim sope pride. Tretji fpet Todijo, de bi vtegnil P rer( j. Jeremija biti, ki tako ojftro, kakor on ^°l e . C u l „j ljudi Tvari, ino jih k’ pokori opominja. Ino df S Tpet govorijo, de bi bil kaki drugi rajnih P ie kov. — Tako ljudje krivo Podijo ino govori) 0 ’ ^ Te Tvoje glave, ino Tvojih mifel dershijo; sa v’ naukih Ivete vere, ino v’ drugih imenitni' 1 zheh nikoli na mifli ljudi sanefti ne Tmemo. « V. 15. Apollelni teh mifel nifo bili- To ga sa .Sina boshjiga ino obljubleniga ° c j® nika, ker To njegove nauke flifhali, zhudles' ^ dili, ino tudi oni v’njegovim imenu zhudcs l_i: o. "L > " J ‘T“ 7 " “J c gu>im imenu - „ j tali. Sa to jih Jesuf na ravnoft poprafha: Pa n V1 . , -. raV,te ’ de fim jes?« Apollelni fo vfi e« 0 r r ! 1, . fh .. b ‘ 1 !- t^himon Peter, ki je med Tvojimi tovar- Iln vlelej pervi bil, Te v 7 imenu vTih oglafi. * n 2 kar ,,m v’ ferzu gori, ozhitoferzhno pove: »Ti A 1 l! du /» °^, ub e ^ °drefhenib, zhe ravno v ^ vefhki podobi, ,šin praviga shiviga Boga; 1,0 P umh kdo, od kterih ‘ljudje govorijo.** ~ č rel ' kdor Boga prav fposnd, ino veruje v’ Jesufa Kri- ftufa isvelizharja fvojiga, zhe le po nauku prave vere tudi sliivi. Prava vera je vezlmiga shivlenja isvirk, Sa to tudi Jesuf Petra toliko Irezhniga po- flovi, ter pravi: „Dobro tebi ( Shimon, Jonov fin! sakaj te fvoje vere iiimafh fam od febe, tudi ne od fvojiga ozheta Jona, ne od drugih ljudi; rnefo ino kerv tolike fkrivnofti ne rasumita, ino tudi rasodeti ne moreta, ampak to rasodenje pride od sgoraj dolj, od mojiga nebefhkiga Ozheta: on je tebi (kakor tvojim tovarfham) pofebno vfmilenje dal, vfe to fposnati. — Poglejte, tako je Iveta ve¬ ra velik boshji dar; potreba je s’ hvaleshnim fer- zam tajifto ohraniti, ino fe svefto tajifle dershati. V. 18. Nar pervo ino nar potrebnifhi sa vezhno shivlenje je prava vera, de fposnamo Boga Ozhe¬ ta, ino boshjiga c Sina, kateriga je nam k’ isveli- zhanju poflal. Ker je Peter to tako ozhitno ino zherftvo fposnal, mu je tudiJesuf med vfimi Tvoji¬ mi nameftniki nar pervo imenitnoft ino oblaft v' kraljeftvi fvoje fv. zerkve dal, rekozh: „Ti fe Pe¬ ter (to je po nafhim fkala) imenujefh: tvoja isveli- zhanfka vera, ki fi jo sdaj fposnal, je terdna ka¬ kor fkala. Na to fkalo prave vere bom fvojo zer- kev (sberalifhe pravovernih) poflavil, ino te moje zerkve nobena smota, nobena hudobna rnozli, naj bi fe tudi peklenlke vrata odperle, ne bo prema¬ gala/* — Kakor je Kriftuf fvojo fv. zerkev posi- dal, kedar je fv. Petra sa perviga, ino druge apo- ftelne sravno njega sa poglavarje fvojih vernih po¬ javil, tako fhe sdaj nepremaklivo floji. Nameflo Petra fo rimfki papeshi, nameflo apoftelnov fhkofi; ino vidni sbor vfih pravovernih kriftjanov pod njihovim visbarflvam fe fv. kerffaanfka katolfhka zerkev imenuje, katere fhe noben fovrashnik prema¬ gal ni, ino premagal ne bo, kakor je Kriftuf obljubil. V. 19. Alj ne le nar vezni imeuitnoft, tudi nar Pervo oblaft je Kriftuf fv. Petru v’ fvoji fv. zerkvi eapuftil. — Bila je v’ ftarih zbafih fhega, de fo kralji ino imenitni gofpodje fvojimu pervimu obi aftniku per hifhi v’ snamenje oblafti hifhne kluzhe podali. Po tej navadi je tudi Kriftuf Petru djal, kedar ga je sa perviga nameftnika v’ fvoji zerkvi rsvolil: „Dal bom tebi kluzho nebefhkiga kraljeftva moji (Veti zerkvi. Ti ho Hi imel oblaft, saklepati ino odklepati. Ino kar bolh na semlji ftoril, bo tudi v’ nebefih od Boga poterjeno.* — To veliko ino zhudno oblaft fo tudi po tem vfi drugi apoftel- ni od Jesufa prijeli. (Jan. 20, 23.) Ravno to oblaft The sdaj rimfki papesh, fhkofi, ino po njih tudi drugi nameftniki boshji imajo: odpufhati grehe (po¬ korjenim , ino sadershavati nefpokorienim; verne ljudi v’ Kriflufovo zerkev jemati, neverne ino ne¬ vredne is fhtevila pravovernih isbrifati, ino jim tako nebefhko kraljeftvo odpirati ali saklepati. Kar oni po Tvoji oblafti prav Tposnajo, tudi v’ nebefili poterjeno bo. t Sam fv. Duh jih visha, de Te vfi lkupaj nikoli ne smotijo, ino JesuC je obljubil per njih oftati do konza fveta. Tako terdno ino lia¬ no vitno fv. kerfhanfka katolfhka zerkev ftojl; toliko imenitnoft ino oblaft sa nafhe isvelizhanje nameft- niki boshji imajo! Oh kako frezhni fmo mi katolfhki kriftjani, ke¬ dar vemo, de nafha Tveta vera na terdi Tkali po- zhiva, tle nafha fveta zerkev premagana nikoli ne bo. Kako fmo lehko vefeli, kedar flifhimo, de imajo nameftniki boshji kluzhe, nam nebefhko kra¬ ljeftvo odpreti, in zhe grefhimo, ino fi grefhe ne- befa saklenemo, imajo oblaft naf grehov odvesati, zhe fe prav fpokorimo, ino nebela fpet odklenili; Velike fo dobrote milofti boshje, ki jih kriftjam * fv. katolfhki zerkvi savshivamo ; pa tudi velike ° dolshnofti, katere do fvoje fv. zerkve imamo, 1110 fe jih od fv. Petra ino Pavla vuzhimo. II. fv. Pe- im l'v. evangelji ozhitno fposnab tudi bila do Jesufa njegova j djanji ozbitno ^luva je bila vera v’ Jesufa, katero je ter po denafhnim fv. evangelji gorezha je pa “ besu katero je on v' befedi ino v prizhal. Kedar Te je vfmilen Jesuf po Tvojim vftajenj« apoftelnam vtretji/.h perkasal, hio je Petra sa P £ glavarja fvoje f v . zerkve poftaviti hotel, preden J In P c?® tu P overnil > ga je pofkufil, ino P°P r * nai: ,,Shunon, Jonov fin! ljubifh mene bolj* kor ti le?* Ino Peten mu pravi, de njega J 1 37 „Pafi moje fjagneta,* 4 mu rezhe Jesuf. Hitro ga vdrugizh popralha: „ t Shimon Jonov! ali mene lju- bifh ? {< Gorezho mu Peter odgovori: Ml Saj vefh, Gofpod! de tebe ljubim." — Ino kedar ga vtret- jizh popralha: „,Shimon Janesov! ali mene lju- bilh ?“ Petra flrah ino shalolt obide; fpomnil fe je, kako je fvojiga Gofpoda trikrat satajil, ino je djal: „Gofp6d! ti vfe velh, tudi moje ferze posnafh; laj vefh, de tebe ljubim, K Na to tretje prizhanje njegove shive ljubesni mu je rekel Jesuf: „Pafi moje ovze ; K vishaj vfe moje verne, ne le podlosh- ne, ampak tudi predpoftavlene. Tako je pofta- vil Petra sa vifhi paftirja Ivoje zhede, ino sa po¬ glavarja fvoje zerkve; dopolnil je, kakor mu je bil obljubil: dati kluzhe nebefhkiga kraljeftva. (Jan. 21, 14 — 17.) Kar je fv. Peter v’ befedi prizhal, fvojo shivo vero ino gorezho ljubesen, je tudi v' djanju po- kasal fkos zelo fvoje shivlenje, Nizh ga ni per- moglo, de bi bil Jesufovo vero satajil ; ni ga lozhi- 10 preganjanje, ne jezha, ne martra, ne fmert Jesufove ljubesni. Judam ino ajdam Jesufovo vero osnanu- je, ino jim isvelizhanfko zerkev odpira. Kedar je she po Judeji ino Samariji nauk fvete vere safa- dil, ga osnanuje v’ Antijohiji, po Galaziji, Kapa- doziji, Bitiniji, dokler is Asije v’ Evropo, ino v’ Rim perpridgije, kjer je fvojo vero ino ljubesn v’ Jesufa s’ fmertjoj poterdil. Ravno te shive vere ino gorezhe ljubesni v' Jesufa je po fvojim preobernenju tudi fv, Pavl*bil, 011 imeniten apoftel ajdov. Koliko deshel je tudi 011 prehodil, koliko terplenia sa Jesufovo kraljeftvo. predal, ino je v’ djanji fprizhal, kar je kriftjanam 1'ifal, rekozh: ,,Kdo naf bo lozhil ljubesni Kriftu- love? Nadloga ali bridkofl, preganjanje ali mezh ? p Sa terdno vem, de ne fmert ne shivlenje, ne e dajno ne prihodno , ne nobena druga livar naf pinti mogla ne bo od ljubesni boshje, katera je ' Kriftufu Jesufu , Gofpodu naf hi m.“ (Rim 8, . ?9.) Svefto je dopolnil dolshnolfi fvoje shive ere ino gorezhe ljubesni, ino je lehko na konzi Ji°R f ? a sbivlenja djal: „Dobro vojfkovanje lim imel, dokonzhal, vero ohranil; sdaj mene zhaka krona pravize, ktero bo meni dal Gofp6d, pravi- zlien fodnik.“ (II. Timot, 4, 7. 8.) Kar fta fveta apoilelna vuzhila ino ftorila, to fta natn ▼’pofuemanje sapuftila ; pofebno pa tri veli¬ ke dolshnofti, katere do Tvoje fvete zerkve imamo: 1. Terdno ino svefto vervati, karnaf fveta mati katolfhka zerkev vuzhi. „Kdor vaf poflufha, pravi Jesuf apoftelnam ino vfim zerk- veniin vuzhenikam, mene poflufha; kdor vaf sa- nizhuje , mene sanizhujc, kdor pa mene sanizhuje, sanizhuje njega, kteri je mene poflal." (Luk. 10,16.) •— Sakaj je den denafhni toliko prepira, smotnjav ino nefrezhe po fveti? Le farno sa to, ker fe ljudje fv. zerkve vezli dershati nozhejo, ktera je deber ino terdna podpora refnize. (I. Tim. 3, 15.) Kakor fe v’ ponozhni hiflii prebivavzarn bres fvetle lužni ftemni, tako fe ljudem godi, ki fe luzhi fvete ker- fhanfke vere ne dershijo; vfe pravo fposnanje v njihovim ferzu vgafnuje. Shaloflno je fli hati, ka¬ ko fe v' tiftih krajih godi, kjer ljudje opufhajo to zerkev poflufhati. Vfak fi fvoje nauke dela, vla' po fvoji glavi shivi. Vfe fe mefha — punta — m0 ti in nori; fe preganja ino mori. O koliko ne dolshno kervi fo krivoverzi prelili, iu° ^ ie n ' prelivajo! . Tudi med nami fe prevsetnim kriftjanam v ^ lej na sadu«-hudo godi, ki fvete zerkve n ® P° |e . /hajo, nameltnike boshje sanizhujejo, ino kakm pokorni otrozi le po fvoji glavi shivijo. ,° 3 A. na v’ velike smole, v’ zhafno nefrezho ino v v no pogublenje padi. „Kdor zerkve ne P° naj ti bo kakor nevernik ino zolnar." (Mat. 1 , . t Sveta kerfhanfka zerkev naf vorli po pravim^ nafhiga isvelizhanja fkos fvoje nauke; ona nat tudi fkos fvoje fvete sakramente pomaga, P 0 ^ ftim frezhno hoditi. Ona je nafha nar boljl‘ u ino mi verni, njeni otrozi, fmo dolshm: . |l0 2. ( Sveto katolfhko zerkev lju" 1 .. ^jl, fpofhtovati. Tudi Jesuf je fvojo zerkev 1 pravi fv. Pavl, ino je dal fani febe sa u|' 5, 25.): ino mi njeni otrozi bi nje ne lju ‘ ^ r n« no tifto fkerb, katero je Kriftuf sa Ivoj .^ni imel, katero je fv. Petru ino drugim .name ^ fvojim isrozhil, imajo fne sdaj rimfki pap 0 ’ 39 tolfhki fhkofi ino drugi duhovni palKrji sa naf. Siie od nekdaj fe ta ljubesniva Ikerb zerkvenih vi- sharjov materni fkerbi {pergliha, ino Iv. zerkev fkerbna mati imenuje, ker po materno nikoli oe neha, Tvojim otrokam sa frezho fkerbeti, naj she sa 1'voje verne moli, ali jih vuzlil; naj jih hvali, ali tepe, smiram lubesniva mati oftane. Kmalo po rojftvi naf v’ Tvoje olkerblenje vseme, ino nal’ do- brotlivo fpremlja Tkos zelo nafhe shivlenje, dokler nal dolgi vezhnofti v’ narozhje poloshi. Satorej Trno dolshni is ljubesni do nje sa njeno povifhanje mo¬ liti, de bi I* po želim Tveti rasfhirala, ino vfi ljudje jo sa Tvojo isvelizhanTko mater Tposnali; pa tudi pomagati, kar je nam po nalhim ftani mo- gozhe. Moliti fmo dolshni sa viThiga poglavarja rimfkiga papesha, sa Thkofe ino vle druge zerkve- ne poglavarje, de bi jim Bog pravo modroil ino Terzhnoft dal, Tvojo zhredo lepo vishati ino sa is- velizhanje vernih fkerbeti. Moliti Trno dolshni tudi sa verne, ino fe ljubiti kakor bratje ino Cedre, ker Trno vfi vudje matere katolfhke zerkve. — „Kdor pa mene ljubi, pravi Krifluf, dershi moje sapovedi. (Jan. 14, 21.) Satorej fmo tudi mi dolshni: 3. .Sveti materi katolfhki zerkvi po¬ korni biti, ino njene sapovedi dershati. Kaj bo s’ zhlovekam, kateriga vudje ne vbogajo ■vezli? Noga ali roka, ki fe ne da vezli osdraviti, le more odresati, de zelo truplo ne vmer-je; ino frilljan, ki je fvoji zerkvi nepokoren, ino fe po- boljfhati ne da, bo tudi kakor fukodliv vud is med uje diushtva odlozhen ino saversheu. Kakor fo vfe- Kj otrozi nefrezhni, ki fvojih ftarifhov ne vbogajo, t^ko To nefrezhni prevsetni kritljani, ki Te Tveti ka- Jolfhki zerkvi vftavljajo, ino sanizhujejo njene po- jlave. Oh shaloftno je TliThati, kako mnogoteri uiiltjani zerkvene sapovedi sanizhujejo; flie bolj hesiiauo je viditi, kako gerdo soper zerkvene sa¬ povedi shivijo, Cvetih netjel ino prašnikov ne po- vezhujejo, o petkih ino drugih sapovedanih po- 111 l lr es vfe potrebe is farne Tladnofti mefo jedo, jnalokdaj k’ Tpovedi ino k’ Cvetim obhajilu grejo, ' *• d. Bog jih sa fvoje otroke ne bo fposnal, ker 1 oni njegove Iveta zerkve sa Tvojo mater ne posnajo. „Taji;ti, vuzhi fv. Ziprijan, ne more 40 imeti Boga sa fvojiga ozheta, kteri zerkve sa fvo- jo mater nima. K — Vbogaj voljno, o kriftjan! fve- to zerkev boshjo, dershi njene sapovedi, ino ne porajtaj na govorjenje nehvaleshnih puntarjov, kile ji hudobno vltavljajo. Kakor je v’ ftarim sakonu Koreta, Datana ino Abirona shiva semlja posherla, sa to, ker fo fe zhres duhovfko oblaft Arona po- vsdignili, bo tudi vfe nepokorne kriftjane, ako fe ne fpokorijo, pekel posherl; vfim pokornim pa bo nebefhko kraljeftvo odperto, kateriga kluzhe je Kriftuf fvoji zerkvi isrozhil. ( Srezhni bomo, ako Bogu ino Iveti zerkvi boshji, kakor Iv. Peter ino fv. Pavl, svefti oftanemo. III. Zheftitlivo je bilo shivlenje fv. Petra ino Pavla; zheftitliva je bila tudi njuna Imert, ki fta jo ravno na denarhen den sa fveto Kriftufovo vero v’ R' mI preftala. Od grosovitniga rimfkiga zefarja Nerona h’ fmerti obfojena peljajo; fv. Petra krishat, ino fv. Pavla ob glavo djat, £ Sv. Peter ■ objame voljno fvoj krish, kakor Jesuf njegov vuzhenik, na Kate riga fo ga djali ino glavo k’ semlji obernili. , Pavl voljno fvojo glavo poda, de mu jo rab e * ° ' feka. — Oh zhaftitliva poglavarja fvete katon zerkve, kakor fta fe v’ shivlenji ljubila, fe tU( J 1 ,. fmerti nifta lozhila! t Shla fta na en den v’vele^ fvojiga Gofpoda, nebefhkiga plazhila savshivat. . O de bi tudi nam fvetila prava shiva vera, de bi ^ naf terdno podpirala prava gorezha ljubesn, ne vfelej Bogu ino fveti kerfhanfki zerkvi do ^ sdihleja pokorni, ino svefti oftali, de bi tudi J po fmerti fvete nebefa odperte bile! — K ar P a • fha laftna flaboft ne dofeshe, naj nam bo fkos p ^ profhno fv. apoftelnov Petra ino Pavla pode Amen. 41 VI. God vnebovsetja Marije’ devize, ali velika g o fp 6 dni z a. Od shivlenja Marije. Marija je nar holji del isvolila. Luk. 10, 38 — 42. I^ 0 li na s’ folsami polita je nafha semlja, na kateri prebivamo. t Srezhe fi ifhemo, frezho fi vofhimo, dokler sbivimo, pa vender en drugimu folse pre¬ livamo, ino fi dolino shalofti delamo, ker fe pra- viga pota ne dershimo, ki v’ gotovo frezho pelja. Nobena zhaft, nobeno bogaftvo, nobeno pofvetno vefelje nima ftanovitne frezhe sa naf; le fveto voljo boshjo prav Iposnati, fe Bogu v’ roke dati, naj fe vfelej njegova fveta volja sgodi: to zhloveka zhafno ino vezhno frezhniga flori. Tak6 je shivela Marija, ino fi je nar bolji dčl isvolila, kteri ji ne bo odvset. I. V. 38. Dve ljubesnive feftre fi je Jesuf sa fvoje prijatelze sbral: Marto ino Marijo, ki fte ljubiga brata imele Lazara, kteriga je bil Jesuf od fmerti obudil. t Skerbne fte bile obedve ; alj kolikor fkerb- neji Marta sa zhafno ino telefno, toliko fkerbneji je bila Marija sa dufhno ino nebefhko. Jesuf, dober hifhen prijatel, fe je rad per teh dobrih dufhah oglafil, kedar je fkos njih terg Betanijo fhel, kakor ravno po denafhnim fv. evangelji s’ fvojimi uzhenzi Per njih oftane. — Ljuba prijasnoft med poflitenimi ljudmi pravizhnim dufham veliko dobriga daja: ona terplenje polajfha, vefelje poflajfha, ino shiv- en je na semlji prijetno flori. Alj kdor hozhe v’ pravi prijasnofti shiveti, fe mora tifte vredniga fto- "h, Kakor Marta ino Marija. 42 V. 39. Maria je bila fkerbna ino poftreshna gofpodinja. Od velikiga vefelja fe po hifhi obra¬ zka ino jedi napravla , de bi tolikimu goflu fpo- dobno poftregla. Marija, vfa bogoljubna duflia, mirno per Jesufovih nogah fedi, shelno njegove nauke pollufha, ino JesuH s’ IVojoj fkerbjoj sa vezhno shivlenje bolj vftrezhi sbeli. — Kakor te dve feftre, imajo tudi ljudje na tem fveti dvojno fkerb; eni kakor Marta le sa telefno fkerbijo, na dufhno potrebo pa radi posabijo; drugi fkerbijo po Marijino pred vfim sa dufhno vezimo shivlenje. Kdo fi is med teh nar bolji del isvoli, nam Jesuf v’ denafhnim fv. evangelji pove. V. 40. Marto fkerbi, de bi vfiga poopraviti ne mogla. Ne vidi rada fvojo feftro bres dela fe- deti, ino Jesufa bres fkerbi poflufhati. Prav pn- jasno fe satorej Jesufu pertoshi , rekozh: „Gofpod. sakaj ne rezhefh moji feftri, naj bi meni perpo- mogla; faj vidifh, kaj dela imam, ona pa bres dela fedf“ — Enako, pa flte huji, vezhkrat pofvetneslu bogoljubne dufhe fodijo, jih sa lenuhe ino sanizlie imajo, pa ne vejo, de je duflia vezh vredna o "t, ino de fe savolj pofvetniga ne fme duU* =abiti. Potreba je truplu sa shivesli ino obleko fkerbeti; alj nar pervo je, fkerbeti duflh sa rasfve' lenje, „.Skerbite, govori Jesuf, pred vfem sa bosti)® kraljeftvo ino njega pravizhnoft; vfe drugo varu >o navershetio." (Mat. 6, 33.) Ravno to v’ denaflm 1 fv. evangelji poterdi. , V. 41 — 42. Ljubesnivo Jesuf Marto pogle. ’ ino jo prijasno pofvari: „Marta, Marta! P° . U tebi toliko fkerbi sa farno jefti ino piti? .Saj bi 1 kaj maliga sadofti, nam glad ino shejo vtolas u ' ti pa fi toliko perpravit’ persadevafh! Glej, *'.*.■ feftra Marija fi je kaj boljiga isvolila: P 0 ** 1 * . befede vezhniga shivlenja, dufhi sa isvehz a > i fkerbeti, ino ravno to je pervo, pa nar bo J P trebno. Marija fi je nar potrebnifhi del p re drugim isvolila , ino tihi ji ne bo odvset/ .Srezhna fi tudi ti, kerfhanfka dufha ‘ fh . Marijino sa naF bolifhi del nar bolj fkerbi zhafno ino vezhno isvelizhanje. Tako j e ^ Marija devlza, katere vnebovsetja zhefrit 1 P obhajamo. Ravno sa to fv. katolfhka zerkev 43 denaThniga fveliga evangelja na Marijo oberne. — Glej, ona sdaj tamkaj v’ nebelih Tvoj nar boljfhi del savshiva, tvoja fkerbna mati sa tebe proTi ino Ikerbi; ona kashe po Tvojim shivlenji tudi tebi pravo pot, ki frezhno v’ nebefhko veTelje pelja. II. Mnogoteri poti To, po katerih pofvetni otrozi Tvoje Trezhe iThejo; Marija Ti je v’ Tvojim shivlenji le eniga isvolila: po boshji volji svefto ravnati, Te Vfigamogozhnimu v’ roke dati ino s’ vlem sa dobro vseti, kar Bog, nafh dober Ozhe, poThle. Skos to je poftala nebel ino sentlje kraljiza. 1. Rojena je bila vboshniga ft an u, zhe ravno kraljeve rodovine. c Sv. Joahim ino Tv. Ana fta jo, to Tvoje isvoljeno dete, she v’ Tvoji veliki ftarofti od Boga TproTila ; pa tudi po volji boshji fta jo lepo isredila. V’ sapovedih boshjili Tkerbno Tvojo hzher poduzhiti fta Ti nar vezh per- sadela. — Kaj pomaga otrokam zhaft, kaj shlahnija, kaj The toliko poseineljTkiga blaga, ako od boga- bojezhih ftariThov v’ boshjim ftrahi isrejeni niTo ? Pofvetna zhaft hitro sgine, kakor juterna megla; posemeljTko blago preide, kakor hladna roTa, otro¬ kam pa golo vboshtvo oftane. Kjer ftrahu boshji- ga ni, tudi ftanovitne Trezhe ne najdefh. — Ne shaluj satorej, moj mladenzR, moja dekliza! de Ti vboshniga ftanu, de tebi ftariThi nilo kaj sapuftili; Taj Ti le tako Mariji podobna. V’ revni hiThizi je v’ Nazaretu p r e b i v a 1 a, s’ Tvojimi ro¬ kami Ti je Tvoj kruhek Tlushila; alj podala Te je v' Iveto voljo boshjo, ino je vefelo shivela. — Kedar je Tkop ino terd ozhe Tv. Franzifhka t Sera- fina, Tvojiga Tina, perfilil, doti ali SrbThini zhifto Te odpovedati, je mladenzh tudi Tvojo Tuknjo ozhetu iflekel, ter je velelo djal: „Sdaj The le bom po pravizi Boga Tvojiga ozheta imenoval." Oj kolika Tvezita vTakimu vboshzu, imeti v’ nebelih Tvojiga Ozheta! 2. Marije ni fkerbelo drago polvetno o h 1 a z h i 1 o, na navadno s n a n j e, de bi v’ kak Trezhen (lan prifhla; le nauke Tvete vere je Tkerbno premilhlovala, Bogu Tvoje Terze perporo- 44 zhala, je pridno molila, ino fvoje dela sveflo opravljala, svefta Bogu ino fvojimu ftanu. Zhe je ravno bila zelimu fvetu nesnana, bila je vender od Boga is med vfih drugih sa frezhno ma¬ ter boshjiga .Sina isbrana. — O mladina, kako hudo le pa ti goljfafh, ki fe na lepoto fvojiga trupla, na dragoto Ivojiga oblazhila sanafhafh, fvo¬ jiga Boga pa posabifh! Podobna fi lepi rudezhi ja- belki od svunaj, ki je gnila od snotraj, ako tvoje ferze malo velja. „Lashniva je lepota, ino prašna je berhkota; le kdor fe Gofpoda boji, bo hvalen kakor Marija.* 4 (Prip. 31, 30.) 3. Velik angel Gabriel, od boshjiga trona poflan, je M arij o nar frezhnejfhi med vfimi shenami posdravil, ino njej osnanil, de bo mati t Sina boshjiga, odrefhenika fveta. Zhres vfe ftvan v’ nebelih ino na semlji je bila vboga deviza fkos to povifhana; alj toliko bolj fe je ona ponisha- la, ino v’voljo boshjo podala, rekozh: „I)eklafim Gofpodova, naj fe mi sgodi po tvoji befedi;“m° ravno to je njo v’ refnizi frezhno florilo. — koliko E ofvetnih ljudi pa prevelika frezha nefrezhnih h 01 f' e malo jih saftopi, fvojo frezho v’ isvelizhanje oberniti. Blagor vfakimu, ki fe v’ frezlii ne p re " vseme , v’ nefrezhi ne obupa; fe v’ vefelji na p n ' hodno shalofl: perpravlja, v’ shalofti pa s’ prihodnim vefeljam tolashi, sakaj: Mi Svet preide ino vfe 11 )®' govo poshelenje; kdor pa po volji boshji norit oftane vekomaj.* 4 (I. Jan. 2, 17.) 4. I s v o 1 j e n a m a t i .S i n a b o s h j i g a le )® s’ vbogim rokodelam fv. Joshefam sarozhila. revfhini je shivela, pod revnoj flrehoj prebivaj vender je bila vfa velela, ker je vedila, de je bosi ja volja tako. — t Se v’ fvojim nofezhim bani dolg pot v’ Betlehem k’ popifovanju podati, ^ enim revnim h 1 e v i p r e it o z h i t i, i n 0 . fvoje boshje dete poviti: oh kako bučo) morlo biti to! Alj vfe je Marija voljno Pj eH ’ ker je bila volja boshja tako! Mi pa le l ’ ( l 7 j ier |] e ii naj bi fe nam vfe po nafhi volji godilo! Via 1 molimo: „Sgodi fe tvoja volja!** O tak rav"®) , tudi po nafhi molitvi, ino bodimo kakor Ju J . vfim sadovoljni, sakaj: „Zhe fmo dobrote is 45 roke prijeli, sakaj bi teshave ne vseli?" (Job 2,10.) „Saj vemo, de tem, ki Boga ljubijo, vfe v’ dobro iside, kakor Mariji." (Rim. 8, 28.) 5. Trije kraljevi m o s h j e is dalnih krajov pridejo, darujejo boshje dete ino mu pernefo miro, kadilo ino zhifto slato. Kolika zhad ino vefelje bilo je to sa frezhno mater, pa kako hitro fe je premenilo! V’ 6nih dneh grosoviten Herodesh kralj njenimu nedolshnimu otroku po shivlenji ftreshe. Naglo mora Marija s a p u d i t i lvojo do- mazhijo, prijatle ino snanze, ino b e- shati v’ dalno ptujo deshelo. Alj vfe je voljno prebila, sa to, ker je bila volja boshja tako. .Sposnala je, de: „Kdor fe Gofpoda boji, temu fe hudiga sgodilo ne bo, ampak Bog ga bo v’ fkufh- njavi ohranil, ino hudiga refhil." (,Sir. 33, 1.) 6. Grosoviten Herodesh je drafhne fmerti vmerl: sopet angel Marijo ino Joshefa v’ domazh kraj saklizhe. Koliko vefelje mati Jesu- fova obzhuti, gledati fvoje preljubesnivo dete, ka¬ ko je radio, polno modrodi ino milodi boshje ! Ko¬ liko vefelje je bilo sa frezhno mater, viditi fvojiga boshjiga .Sina uzhenika po vfi desheli hoditi; fli- fhati, koliko zhudeshov dela, kako ga ovefeleno ljuddvo velizhedi ino hvali; flifhati glaf evangelfke sheiie : M< Srezhno telo, ki je tebe nofilo, ino frezhne perfi, katere fo tebe dojile!" (Luk. 11, 27.) Vfiga tega je bila Marija vefela sa to, ker je bila volja boshja tak6. — Boshja volja je pa tudi bila, de je frezhna mati fvojiga ladniga c Sina na mertvafhko goro fpremiti, ino pod krisham nedolshni- ga dati mori a. Oh kdo obzhuti neisrezheno shaloft Marije, ki je kakor dvaresezh mezh njeno jnaterno ferze prebadala, ino jo kraljlzo marterni- k°v dorila ! Alj voljno tudi pod krisham doji, de fe le fveta volja Ozheta nebefhkiga sgodi. 7. Isrozhil je vfmilen Jesuf na krishi f v 0 j o shalodno mater preljubesnivimu U7 -henzu Janesu, kteri jo je od tifte ure k’febi v sel, She hekoliko let je s’fv. Janesam lepo mirno tja tepi fveti shivela. Njeno telo je fzerv’tej revni dolini prebivalo, alj njena dufha je po nebefih sdi- •tovala; ferzhno shelela je, iti sa fvojim ljubim 46 t Sinam v’ tajifti frezhen kraj, kateriga je on fvoji materi od vekomaj perpravil. Alj tudi v' teh fvojih fvetih sheljah fe je boshji volji vdala, ino pohlevno ure zhakala, ob kateri jo bo is tega zhafniga shiv- lenja v’ vezhno saklizal. Ino ravno donel obhajamo tifti frezhen god zheftilliviga vnebovsetja Marije boshje matere. — Oh kako lepo ino iladko je bilo flovo , ki ga je vsela Marija od le te revne semlje; kako neisrezheno velizhaften ino vefel je bil Marijin fprevod is semlje v’ fveto nebo , v’ katero fo jo /premili vfi angeli ino boshji Ivetniki! Basvefelile Jo fe nebefa, /prijeti fvojo kraljizo; veleli fe pa tudi semlja, ino fe milo sa njoj osira, ker ima tamkaj fvojo mogozhno pri- profhnizo. Kdo sa popa d e sdaj njeno fr e- z h o , kdo popifhe Marijino zhaft? „Marija je tajifta velizhaftna gofpa, s’ fvetlim fonzam ob¬ dana, ki fe fveti v’ velizhaftvi fvojiga.Sina, govori Iv. Bernard. Ifvanajft fvetlih svesd na fvoji glavi sa krono ima; alj bolj fe fvetijo svesde od Marijine fvete glave, kakor pa ona od njih.* 4 — „Ni kraja na fveti, ki bi vezh vreden bil, kakor devifhko telo , v’ katerim je Marija boshjiga t Sina fpozhela; pa tudi v’ nebelih ni lepfhiga fedesha, kakor kra¬ ljevi tron, na kteriga je boshji ( Sin Marijo povsdig- nil. K (Sv. Hironim.) To je tiftinaj boljfhi del, kteriga fi je Marija isvolila, ki ji nikdar odvse ne bo. Kaj je pa Marijo toliko frezhno °' rilo? jo povsdignilo nad fonze, mefenz ino sves e- jo povifhalo zhres vfe angele ino boshje jo pofadilo na tron kraljize nebef ino semlje- shlahen rod, ne pofvetna zhaft, ne bogaftvo» uzhenoft, ampak Marijina befeda, polna P°\ us ' ,. fti ino pokorfhine: e k la fim Gofppdov j naj fe meni sgodf po njegovi f v e t i v 0 katero je vfe fvoje shive dni svefto fpolndla. rija fe deklo imenuje, ino Bog ptmishuo . vfih kraljizo flori. — Tako on mogozhne is ^ vershe , ino povsdigue ponishne (Luk. 1 > fe v’ njegovo fveto voljo podajo. 47 III. Preljubesnivi bratje ino feflre, isvolieni fini ino hzhere Marije matere! ki fe s’ menoj is folsne doline v’ fvete nebefa osirate, Kakor otrozi isptuje .deshele sa fvojoj ljuboj materjo): povejte, po ka¬ terim poti bomo hodili, de Jrezhno pridemo na Tvoj Ozhetov dom , kjer fe Marija nafha mati sdaj vefeli ? Ne po Ihiroki zelli polvetni a vefelja, am¬ pak po ftermi flesi volje boshje mormo hoditi, zhe hozhemo sa Marijo priti v’ fveto nebo. Vefelje ino shaloft, frezha ino terplenje fe je Mariji fpre- menjalo kakor lonze ino desh, kakor nozh ino den. Ako fe je Mariji nafhi niateri taka godila, tudi sa na£ druga ne bo. Nafha hoja fkos to kratko shivlenje na semlji ino pa nevarna voshnja po globokim morji nobene ftanovitnofti nima; sdaj je lepo vreme vefelja, sdaj huda ura terplenja sa naf. Le farno eno je, kar naf v’vefelji kakor v’shalolli ftanovitno ofrezhi; ,Se v’ fveto voljo boshjo podati, ino po tajifti fvo j e s hi vi e nj e svefto ravnati. Ta je edino prava pot, ki nam jo je Marija v' nebefa pokasala. — „Pred nami je nafha kraljiza hodila, ino v’ toliko velizhaftvo je vseta, govori fv. Ber¬ nard, de tudi mi, njeni otrozi, lehko polni sa- npanja sa njoj hitimo, vefelo sa njoj klizhemo: Pomagaj nam sa feboj, o Marija! v’ frezhen kraj vefelja ino svelizhanja fvojiga; naj de, kjer fi ti, nafha ljuba mati! bomo tudi mi, tvoji otrozi, Amen, 4S VII. God rojftva Marije devize, ali mala gofpddniza. A Ocl pofebnih zhednofti Marije. Bukve rodu Jesufa Kri/iufa. Mat. I, 1 — 1 P, M ed vfimi svesdami svesda nar lepfhi je sgodna deniza, ki nam vlako jutro velel prihod fvetliga fonza. osnani, ino nam rojftvo beliga dne napove. Na njo fe osirajo brodnarji na fhirokim morji, po njej sdihujejo revni bolniki na teshavni podeli•' ze i Ivet fe tajifte ovefeli, kedar fe s’ slatoj sarjoj ogernjena na juternim nebi perkasbe. t She lepfhi svesda fe nam je ravno na denafhno jutro perkasala, fbe gorfhi deniza je shaloftnimu fvetu perfvetila: Marija prezhifta devlza, isvoljena mati odrefhenika zeliga fveta, katere vefel rojih® god fv. mati katolfhka zerkev ravno denef obhaja, de bi fe mi krifijani na njo ogledali, fe rasvefeUj* njene fvetofti, ino pofnemali njene fvete zhednolh- I. Rojftva deti sa zhloveka po navadi ni den v® felja, ampak fpomln shalofti ino terplenja, v tero zhlovek, v’ grehi rojen, is materniga te e • ftopi; sa to je jok otroka pervi glaf. ,Sveta ® katolfhka zerkev ne obhaja satorej fvetnikov r J niga goda, ampak den njih zheftitne fmerti, o terim fo is terplenja v’ vezhno isvelizhanje Sa to tudi moder Pridigar (7, 2.) govori: »““I je den fmerti, kakor den rojftva." Rasvefeu ie f.j vender rojftniga dne fv. Janesa kerftnika, ki J e she v’ maternim telefi pofvezhen, in° P a j. re s Marije prezhifte devize, ktera je bila ^ 0 l en ^ ran i vfiga madesha, ino je vefolen fvet s’ fvojim r0 J“ rasvefelila. 49 Kakor fe pa shlahen kamen na vifokim belim pezhovji ne najde, ampak le v’ semlji fkrit ino s’ perftjoj obloshen leahi: ravno tako je tudi Marija bres vfiga velizhadva bila rojena, zhe ravno je shlahne ino zhres vfe imenitne fprednike imela, ktere nam denafhen fv. evarigelj imenuje. —Kako imeniten je bil Marijin prededez pravizhen Abra¬ ham, kteriga fi je lam Bog sa ozheta fvojiga Ijud- ftva isvolil, ino mu obljubil, de bojo v’ njegovim sarodu oblagodarjeui vfi narodi semlje! Kako bo- gabojezh je bil Isak, ozlie Jakopa, sveftiga fiushav- nika boshjiga, ki je rodil Judesha ino njegove brate, med katerimi je bil nar imenitneji Egiptovfki Joshef, kateriga nedolshnod ino modroft fe po vfim snanim Iveti hvali! ■— Koliko Ilovi brumen kralj ino pre¬ rok David, kteriga je Bog od paftirflva na kraljev fedesh pofadil, ino mu obljubil, de bo v’ njego¬ vim rodu prihoden Mefija rojen! — Kako velizlia- Iten je bil moder ino mogozhen kralj ( Salomon, Davidov fin, ka eriga modrofti ino velizhafti fe ni mogel fvet dovolj nazhuditi! Kak6 hitro je pa ravno is med te kraljeva shlahte vfa zhad ino imenitnoft sginila! She Robo- am, fin kralja £ Salomona, je defet rodov fvojiga kraljeftva sgubil, ino le dva roda da njemu oftala. V’ kratkih letah fo njegovi nadopniki tudi fvojo sadno ladino sgubili. t Sovrashniki fo jim Veliko medo Jerusalem rasdjali, ino jih v’ dolgo Babi- lonlko fushnod gnali. Savolj hudobniga shivlenja jih je dal Bog fovrashnikam v’ lad, dokler fe po- boljfhali nifo. Tako dalezh fe je kraljeva imenit- nod Davidove shlahte sgubila, de she Marijinih ftarifhov, Joahima ino Ane, fvet fkoraj vezh posnal Bres vfe blifhave da Marijo v’ Iveti bogabo- jezhnodi isredila, ino jo sarozhila s’ Jošhefam , s’ revnim , pa pravizhnim sheninam , ki je bil ravno 1e ga kraljeviga rodu. Marija kraljeva rojenka, ino Joshef kraljev rojak da morla*v’ malim mefttzi Na¬ zaretu prebivati. Vliga bogadva ino velizhadva njunih barih jima ni drugiga oftalo, kakor v’ do« nmzl)i m medi Betlehem rastergan hlev, v’ katerim r^^rija fvoje boshje dete porodila, — O ne sa- aihaj fe tudi, o zhlovek! na imenitnod fvoje hifhe, .Slomfhek, hrana c, n. — HI, 4 50 »e na shlahnoft fvojiga rodu; pa tudi ne shahij, zhe imenitne shlahte nimath; ikerbi le sa Tvojo laftno vredn6ft! Lepe laftnofti, ki fi jih ofvojifh, bojo tvoja flava; fvete zhednofti, ktere Ti ofkerbifh, bojo tvoja ttanovitna frezha. Marija je bila shlahniga rodu, alj to ji ni no¬ bene vrednofti prineflo; ona fe je bres vfiga ma- desha rodila, alj tudi to ji ni nobeniga saflushenja dalo; ona je pa tudi od mladofti do ftarofti svefta flushavniza boshja bila, lepo ogledalo vfih fvetih zhednoft, ino ravno to je Marijo Bogu toliko pri¬ jetno ftorilo, de jo zhres vfe angele ino fvetnike povsdignil je, de jo narodi frezhno flovijo, ino fe vefelijo njeniga rojftva. — Prav po pravizi fe tudi mi donef Marijiniga rojftva rasvefelinto, ino jo po- ziieflimo, kakor dobri otrozi fvojo ljubo mater. ,,Ljubite Marijo, preljubesnivi, katero zhaftife, opominja Tv. Hironim; zhaftite jo, katero ljubite; pa le takrat jo bote prav ljubili ino zheftilit kedar jo bote is zeliga ferza pofnemali." Kedar dobri otrozi god Tvoje matere obhajajo, v’ lepim verti zvetezhih roshiz naberb, is njih lep veriez (brajdelz ali pufhelz) fpletb, ino ga Tvoji ljubi materi hvaleshno darujejo, Ali ne bomo tudi mi ravno tega Mariji ftorili ? — Alj shlahn® roshe fo she ozvetele , minil je she dolgo roshen zvet; kje hozhmo Mariji roshiz nabrati, kakb njej sa relhitev venez plefti, ki bi tolike matere vreden bil? — V’ en lep vert vaf hozhem peljati, v ka- terim nobene sime ni; nar lepThi roshize v’ tajnimi zvetijo, katerih nobena ne obleti. ,Satn veznn Bog 11 ga je isvolil, ino s’ nar lepfhimi rosham ga je nafadil, Te shlahen vert je blago ferze n rije devize, ino njegove roshe fo Marijin® fve zhednofti. * II. Vfako zhloveThko ferze je lehko boahji v«rt» s’ shlahnimi roshami lepo nafajen. .Serza s roshe fo fvete zhednofti, hude navade i” 0 Pf i aV 2 pa fo njegovo ternje. Vfaki zhlovek j® oI ? ^ fvojiga ferza. Veliko je lepih vertov na Ive ■> 51 liko mrd ljudmi shlahaih ferz ; nar lepfhi med vfi- ini je pa lerze Marije, nar fivnifhi vert, kateriga je sa Jesufam semlja imela, poln nebefhkih roshiz, ivetih zhednofti, is med kterih vam hozhem donef pet nar gorihili isbrati, ino vam podati, de fe jih rasvefelite, ino safadite v’ vert fvojiga ferza, Boga ino Mariji v’ zhaft, febi pa v’ isvelizhanje. 1. 1’erva rosha Marijiniga ferza, s’ kteroj je ona Bogu dopadla, je bela lilja zhifte ne- dolshnofti, — Zbifta deviza je bila vredna, de je velik angel prifhel, ino ji velelo osnanil, de bo mati hoshjiga t Sina; in vender fe Marija prellrafhi, premifhluie, kaj angel hozhe, ino na ravnoft pove: „Jes moslia ne posnarn." — t Stopite pa ve donef naprej, odrafhene deklize, ki bi fi rezhi vupale : Me inosha ne posnamo? Koliko je vaf, vi oftarlivi fantje, ki bi fe mogli s’ dobroj veftjoj oglafiti, re- kozh: Mi ne vemo, kaj je shenfki fpol? Huda si¬ ma sapelivolfi je roshno zvetje vafhiga devifhtva pomorila, vfe gerdo ino gnilo po verti vafhiga ferza leshi; vafhi angeli varhi milo shalujejo, kedar vi¬ dijo, koko l'e shenfke ino moshki sapelujejo, ino nifo vezh Mariji podobni. — Oj drage dufhe, ki fhe zhiftofti nebefhko rosho nofite, ohranite jo var¬ no kakor fvoje oko, ino fpomnite fe , de je vafhe telo tempel IV. Duha, vafha dufha Jesufova nevefla. „Blagor vam, aao fte zniftiga ferza; Boga bote gledali, K (Mat. 5 , 8.) 2. Druga rosna Marijiniga ferza je fveta bo- ganojezhoft. — Rada ie v’ tvojim ierzi boshjo befedo premiflilovala. ino to jo je Bogu perblisha- lo; rada je fvojo dufho v' molitvi k’ Bogu povsdi- govala, ino to jo je s’ Bogam sdrushilo. Ravno molila je, pravijo Iveti uzheniki, kedar je angel ji Posdravlenje pernefil. — Kako malo vefelja pa sdaj ljudje k’ Bogu ino njegovi Ilushbi imajo! To nam kashejo prasne zerkve , pofebno per popoldenfkili flushbah boshjih; to nam prizha krifijanov flabo sadershanje. Mersla je semlja po simi, nima se¬ mnja ne zvetja; merslo je tudi nafhe lerze, v 1 ka¬ terim je rosha brumnofti vmerla. O pershgite pravo vefelje do boshjih rezhi v 1 fvojim ferzi fkos 6 vefto poffufhanje boshjih naukov , fkos svelto opravljanje ferzhne molitve. Shiva bogabojezhoft vaf bo frezline ftorila v’ revfhini kakor v’ bogaftvi, v’ sdravji kakor v’ bolesni, sakaj: „Brumnoft je sa vfe dobra, ker ima obljubo fedajniga ino prihodni- ga shivlenja." (I. Tim. 4, 8) 3. Tretja rosha Marijinih zhednoft je pohlev¬ na ponishnoft. — Nar zhednifhi ino fvetejfhi vfih deviz je bila Marija, pa vender nje fvet lhe posnal ni; lhe vidili nifo pofvelni fhtimanzi, de toliko imenitna deviza med njimi shivi. Alj Bog jo je posnal, jo sa kraljizo nebel ino semlje isvolik Angel boshji jo ponishno obifhe, sa nar frezhnifhi med vfimi shenami jo pozhafti; ona fe pa le deklo Gofpodovo imenuje. Oh kolika ponishnoft! — Vfe drugazhi pa fedajin mlad fvet ravna, .Svojo lepo¬ to na oglede nofi, ino kar je nima, je per fhtazu- narjih kupi, ino s’ flabimi rezhmi prevsetuje, ki le hitro poftarajo, ino nimajo nobene ftanovitne vrednofti. „Bog fe je ponishal, zhervizh fe pa na¬ pihuje , ino prevsetuje l K (.Sv. Ambrosh.) Alj P re " vsetnoft fe fpotika, ino framota fe sa njo pomika. Taki ljudje sapelivimu fvetu ftreshejo, Boga pa samezhujejo; sa to jih tudi Bog ponisha. t ovet jim vseme nar shlahnej blago — nedolshnoft mo miloft boshjo, namefto tega jim pa pregrefhno ger- dobo, nefranmoft ino sanizhovanje da; karavla den vidimo ino flifhimo. O predragi moji, ki frezhni ino pofhteni biti shelite , le ponishno mo pohlevno fe sadershite! Lepfhajte fvoje ferze s. zhednoftimi, fvojo glavo s’ potrebnimi uzhenoftnm, alj s’ vfim tem ne hvalite fe. Pametno fe nohte i vfe bedafte nove fhege sanizhujte; fkerbite Marij podobni biti ino dopafti fvojimu Bogu. prevs^tnim fovrash, ponishnim pa fvojo miloft de • (f. Pet. 5 , 5.) — „Sa nanilhnjenim gre ponishanje, kdor je pa ponishniga duha, bo zhait sadobi. (Prip. 29, 23.) .na 4. .Shterta rosba Marijinih zhednoft je , s ^ e .i.. pokornoft. — Svefta dekla je Marija v , e hemi, kakor v’ Egipti; na potu, kakor doma- . fe kregala, ne befedovala; fhe 'tiho potosbi| ia ti ker je morla po teshkim poti v’ Betleher» , h eS _ U domazhiga kraja v’ ptujo deshelo, Bila J e P 53 koma dekla tudi pod krisham fvojiga ljubiga t Sina. Kar nam je perva mati Eva Tkos Tvojo nepokor- Ihino sgubila, to nam je mati Marija Tkos Tvojo pokornoft perdobila. — Kako pa fedajin Tvet sna? * Vfe bi rado sapovedovalo ; redek pa je, ki hi vol jno vbogal. Otrozi Te vftavljajo Tvojim ftariTham, dru- shina beTeduje Tvojim gofpodarjam, ino podloshni Te puntajo soper Tvoje predpoftavlene. Sa to pa tudi med nami nobeniga miru, nobene prave Trezhe ni; sakaj Bog je nepokorThino preklel. „Glejte, govori Bog £ Sabaot v’ ftarim sakoni, jes poftavim E red vafhe ozhi blagoflov (shegen) ali prekletev; lagoTlov, ako bote pokorni sapovedam GoTpoda Tvojiga Boga; prekletev, ako ne bote pokorni/ 4 (V. Mojs. 11 , 26. 28.) — „Boljfhi je pokorlhina, kakor darovi, ino flufhati boljfhi, kakor darovati; nepokorThina je greh malikovanja/ 4 (l. Kralj. 15, 22. 23) — £ Saj Trno vfi Tlushavniki boshji, bodimo Ti hlapzi ali goTpodarji, satorej : ,,Bodimo pokorni Tvojim vifhim savolj Boga. Oni zhujejo kakor ta¬ ki, kteri bojo sa vafhe duThe odgovor dajali, de to s’ vefeljam ftorijo, ne pa sdihvaje; sakaj to bi ne bilo dobro sa val/ 4 (Hebr. 13, 17. — „Pokorl'hina je latlija, v’ kateri fe v’ nebela pel jamo; ona je kluzh , ki nam nebela odpre/ 4 ( Sv, Bonaventura.) 5. Peta rosha Marijinih zhednoft je p o t e r- plivo p o dan j e v’ fveto voljo b o s h j o. „Jes fini dekla gofpodova, liaj Te mi sgodi po tvoji be- fedi/ 4 tako je Marija rekla, kedar jo je angel nar frezhnejfhi mater posdravil: ravno tako voljno je pa tudi pod njegovim krisham Hala, s’Tvojim bosh- jim c Sinam rekozh: „Ozhe, ne moja, ampak tvoja v olja noj Te sgodi. 44 Njena volja je bila v' vTeh rezil e h s’ boshjoj voljoj 1’klenjena, jno ravnd ta je ~?la korenina .Marijiniga vefelja ino tolashbe. -~ Eaj pa naT v’ tern shivlenji nar vezh neTrezhnih ltori ? Ne vboshtvo , ne bolesn, tudi ne Tmert; nar vezhi nefrezha je sa naf, zhe nozhemo tega, kar hozhe. Bog naT hozhe poboljTliati, ino nam pothle terplenja; mi fe pa sdravila branimo, iiio erpeti nozhemo. Dober ozhe bi nam rad kaj ma- 'ga vsel, ino kaj boljiga dal; mi pa toga nozhe* 1110 ' farni Tebi krivizo delamo, — O nehajmo, 54 le vftavljati nefkonzhno modri previdnofti bosbji; podajmo fe kakor Marija v’ fveto voljo Ozheta ne- befhkiga; režimo vfaki -den v’ befedi ino v’ djanji, kakor naf je uzhil Jesnf moliti: Ozhe, sgodi fe tvoja volja! Tako bojo tudi nam is poterpeshlivolli nar lepfhi roshe perzvetele. Tukaj imate pet pefebnih roshiz is Marijiniga verta , pet nar shlahnifhili zhednoft njeniga ferzs, ktere fo jo na semlji toliko lepfhale, tam v’ nebe- fih ji pa vezhno krono fpletle , jo ftorile kraljizo nebef ino semlje. III. Kako dober je Bog, nafli ljubi Ozhe nebefKki, ki nam ni fploh bogaftva ne imenitnofti dal, kedar fmo fe na fvet porodili; sakaj vfe to bi nam no¬ bene prave vrednofti ne dalo, bi naf ftanovitne Irezhnih ne ftorilo. Dal nam je pa kakor Manj« mehko in sa vfe dobro prijetno ferze, v’ katerim raftejo fvete zhednofti, ki fo vezh vredne, kakor vfiga fveta blag6. Oh kako nehvaleshni ino nefpa- metni bi vender bili, ako bi namefto shlahnih rosni* zhednofti le ternje pregrehe ino hudih navad v verti fvojiga ferza redili! — Ozhedite torej, *j u,)C dufhe! is fvojiga ferza ojftro ternje napuha, mlazi' nofti, nezliiftolli, nepokorfhine in fvojvolje; na ,?, dite ga s’ nebefhkimi roshami Marijinih zhednoi • s' zhiftoftjoj, s’ bogabojezhoftjoj , s' ponishnoftjoj ino pokorfhinoj; fkerbite vedno sa nje, naj va ^ po leti ino po simi lepo zvetijo. Lehko.botei^ njih Bogu ino Mariji prijetne venze pletli; ino b°n vam bo sa nje kakor Mariji nebefhko krono dal. Ti pa, premila mati Marija, sgodna deinza t vrata nebefhke! pomagaj nam fvojim otrokam , k’ tebi vpijemo ino sdihujemo , ter pcr tein, l v J ljubi materi, biti shelimo. — O dobrotliva, o loftliva T o ijubesniva deviza Marija! profi fveta boslvja porodniza, de bomo vredni ob l Kriftufovih, Amen. 55 VIII. Prašnik vfih Cvetnikov. Kako fvetnike zheftiti ino pofnemati. Jesti/ na gori ofem isvelizhanjiev uzhi. Mat. 5 , 1 — 12 ; De zhlovek ni na semlji doma, to fkufha vel zhaf fvojiga shivlenja, to zhuti njegovo nesadovoljno ferze, to pravijo njemu vfe pofvetne rezhl; vf» kashe njemu le v’ nebefa k' domu. — Alj sgubil je *he pervi zhlovek, v’ greh sapeljan, pravo fteso v’ nebefa; želih fhtiri tavshent let je vfmilenBog veli¬ kokrat ino po mnogih potih ljudem tvojo voljo rasodeval, ino jim kasal pravo fteso v’isvelizhanje ; nar lepthi je pa to ftoril fam boshji .Sin, nafh is- velizhar, ki je prithel na fvet, nam nebefhko kra- Ijeftvo odpret. Ravno v' denathnim fv. evangelji nam ofem nebefhkih ftopinj, otem isvelizhanlkih naukov v’ fvoji prelepi pridigi na gori raslaga, ka¬ tere k’ nebefam gred6. Ravno donef pa tudi fv. mati katolfhka zerkev fpomin vfih ljubih fvetnikov obhaja, nam pokasati, kako fo oni po t6h isve- lizhanfkih naukih hodili v’ trezhno domovino fvoji- ga Ozheta. — Oglejmo te tudi mi, bratje ino teftre moje! donef sa njimi, ino poflufhajmo ljubiga Je- sufa, kako nat on v’ vezhno isvelizhanje hoditi ino frezhne biti uzhi. I. V. l—2. Blagor zhlovelhkimu ferzu, ki pij® befede boshjiga nauka is shiviga ftudenza nebefh- mg* poduzhenja; frezhne fo ufh^fa, ki refnize vezhniga shivlenja svcfto poflufhajo. — Poflufhali (fari ozhaki angele jim rasodevati fveto voljo hoslijo; poflufhalo je Israelfko ljudftvo boshje pre¬ roke ; mi pa tlifhimo v’ fv, evangelji boshjjga .Sina 5 G Jesufa, kak6 naf pota pravize uzhf. Ravno ga vidimo donel na seleni gori pod milim nebam v’ fredi mnoshiz fedeti, ga flifhimo njegove boshje ufta odpreti, ino uzhiti ukosheljne ljudi, ki fe lepo okoli njega po vifoki planini kroshijo. — Re¬ dar fo uzhenzi k’ Josufu blishej perflopili, ino fe poflufhati prav perpravili, je uzhiti Jesuf sazhel: V. 3. Blagor vbogimv’duhi,frezhni Jo; ker njih je nebefhko kraljeftvo. — Nebefhko kraljeftvo, od kateriga Jesuf govori, po¬ meni njegov isvelizhanfki nauk, Iveto kerfbanfko vero na tdm fveti, ino po tem pa vezhno isve- Jizhanje v’ nebefih. Kriftuf je prifhel fzer vfe is- velizhat, alj fhtimanzi ino bogatini fo na njegov nauk le malo porajtali. Vfi taki le na pofvetno zliatt ino bogaftvo fhe sdaj sanafhajo, ino loshej gre ka¬ mela fkos fhivankino shVelizo, kakor pa taki v ne¬ befhko kraljeftvo. — Vfi ponishni pa, ki fvojo po¬ trebo posnajo, ferzhno boshjiga nauka shelijo, lvoj'g a ferza na preminozhe pofvetne rezhl ne veshejo, to vbogi v’ duhu; ino takih je nebefhko kraljeftvo. Skerbno boshje nauke poflufhajo, radi fvoje sluv- lenje po njih ravnajo, fo perpravleni sa Ive Jesufovo vero vfe fvoje dati , fposnajo Boga m njegovo fveto voljo, shivijo sadovoljno ino . z1 '- she na semjji, ino fe vefelijo hie boljfniga po fmerti v’ nebefih. Tako shivlenje je nar ho I kraljeftvo; ino to kraljeftvo je Rriftuf vbogim v cu pernelil. — Vbogi v’ duhu fo bili apoftelni n. pervi Jesufovinzhenzi, vfi ponishni ino ukoshej' ’ ki fo fhe to, kar fo imeli, radovoljno sapuftiii, ' sa Jesufam fhli. Taki fo fhe sdaj vfipravizhm rl jani, kteri, zhe fo vboshni, vender sadovoljno s vijo, ino fkerbijo toliko bolj sa vezhno isveliz a J ’ ako fo pa bogati, pretnoshenja ne sapravljajo, ^ jiga ferza na ono ne perklepajo , ampak po n _ Jesufovim s’ pofvetnim blagam dobre dela °P nafhajo , ino fi nabirajo saklade (fhaze) sa ne je kraljeftvo. Taki naj bomo tudi mi, d e bo nafhe nebefhko kraljeftvo. _ . r 0 . V. 4. BI ag o r k r o tki m, i sve J ^ r^ ar no sak a j oni bojo semljo pofedli. R* 1 * 11 . difhezhp rosho v’ fvojih rokah, fhe rajfht kr ' => 57 zhloveka v’ fvoji tovarlhiji. On vef pohleven ni¬ kogar ne rasshali, pa tudi nikomur lehko ne sa- meri. On zherti prevsetnofi, togoto ino prepir, iuo fkerbi, kar je nar bolj mogozhe, s’ vfimi v’”' lepi saltopnofti shiveti. Kakor hladen ino zhift vrelz , tezhe njegovo pohlevno shivlenje: nobena jesa mu sdravja ne kali, nobena pravda premo- shenja ne jemlje; on fvoje posemeljlko premoshenje mirno savshiva; vlak pravizhen mu je prijatel, dokler le togotniga vfe, kakor ojftriga ternja i ogiba. Krotkoft ino ponishna pokorfhina pernefete zlilo veku sdravo, velelo ino dolgo shivlenje, po fmerti pa vezhno svelizhanje; ino to le pravi, seniljo na tem Iveti polefti, po Imerti pa v’ deshelo vezhniga pokoja priti. „Uzhite le od mene, ker lim krotek ino is lerza ponishen, nat Jesuf opo¬ minja. iuo hote pokoj tvojim dufham najdb.* 4 (Mat. 11, 29.) — Kaj pa val zliaka , vi togotniki , kteri fe sa vlako malovredno rezil vjedate ino toshujete, dokler lami tebe, ino fvojiga blishniga vjefte? Ne- pokojno shivlenje na semlji, hitra fmert ino po iinerti pa pekel je vlili togotnikov del. Togota vmori abotniga zhloveka , pravi poterpeshliv Job (5, 2.); ino kdor le nad fvojim bratam jesi, bo kriv lodbe; kdor ga pa v’ jesi zelo preklinja ino gerdo ima, bo kriv peklenfkiga ognja. (Mat. 5,22.) V¥ 5. Blagor shaloiinirn, s a kaj oni bojo potolaslieni ino o v e 1 e 1 e n i. Ni ga zhloveka na Iveti, de bi li shalofti ne fkulil; alj kakor ni vlako velelje pravizhno, tudi ni vlaka shaloft isvelizhanfka, „8halolt po fvetu (po pre- grelhnih rezke.i) pernele fmert (ali pogublenje), uzhi Iv. Pavl; shaloft pa, katera je po Bogu, pernele s’ feboj pokoro, ino ta je k’ftanovitnimu svelizhanju.* 4 (II. Kor. 7, 10.) Ravno od te isvelizhanfke shalofti Kriftul govori. ( Srezhni bojo , ki nad krishi ino nadlogami fvojiga blishniga shalujejo, kterim bi radi pomagali, pa jim ne morejo. Njih shaloft: isvira is kerlhanfke ljubesni, ino ne bo bres pla- zmla. Sa to nal' fv. Pavl opominja: „Yefelite le s’ temi, ki le vefebjo , ino jokajte s’ temi, ki jokajo/ 4 (brni. 12, 15.) — Isveližhani bojo bogoljubni krift- J ani > ki shalujejo savol smot ino pregreh hudobnih 58 ljudi, s’ katerimi Boga nar boljfhiga Ozheta shalij« ino lami Tebe v’ nefrezho fpravljajo. Oni shalu- jejo kakor vfinilen Jesuf nad terdovratnim Jerusa- lemam, dokler le fpazhen fvet v’ fvojili hudobijah fmeji. „Refnizhno vam povem, govori Jesuf, vi bote shalovali, alj vafha shaloft fe bo v’ vefelje fpreobernila.“ (Jan. 16, 20.) — K’ fvojimu isveli- zhanju shalujejo vli [pokorjeni grefhniki nad Tvo¬ jimi ftorjenimi pregrehami, ki milo jokajo, kakor ozhitna grefhniza per Jesufovih nogah, ino kakor Peter, ki je fvojiga uzhenika satajil. Kakor juter- na rofa, v’ kateri fe fvetlo fonze vtrinja, lep den napoveduje: tako osnanujejo folse prave pokore vfmilenje boshje, ino prihodno vefelo shivlenje. M Vefelo ino prijetno befedo bojo saflifbali (valhi grehi lo vam odpufheni), ino njih poterte kolti bojo od vefelja pofkakovale/ 4 (Pf. 50, 10 .)— Gorje { >a vfim terdovratnikam, ki fe ptujih hudobij vefe- ijo , ino miflijo, de le farni grefhniki nifo i fe 8 Tvojimi laftnimi pregrehami hvalijo, ino s n j' m J ropozhejo; hudoben fmeh fe jim bo fpremenu v jok ino v’ fhkripanje s’ sobmi. . . V. 6. Blagor jim, ki fo lazhni ino $ hej ni pravize; ker oni bojo na fi tenu Kakor truplo jedi ino pijazhe potrebuje, tako P° sheluje dobra dufha pravize; to je: fposnati, kar je prav, ino lepo po boshji volji ravnati. Le k o po vfih sapovedih boshjih prav shivi, kakor fe n Zaliarija ino Elisabete b&re, je pravizhen per 0 gu; ino kdor tako shiveti fi prav terdno is y Tvoje mozhi persadeva, naj fe mu ravno na ve sa tega voljo hudo godi, je pravize laz h en i shejn, ino bo v’ Jesufoviin kraljeftvi fvoje , liS/e zhanje najdel. Taki fo bili svefti poflufhavzi /ovi, ki fo žele tri dni v’ pufhavo sa Jesufam njegovih boshjih naukov poflufhat, ino fo M .° telefen shivesh posabili. Taki fo bili vfi P €rvl 5^ rezili kriltjani, ki fo nar grosovitneji martre, _ ftrafhneji fmert ino vfe druge krivize voljn-p P ftali savolj kerfhanfke pravize. Sadovoljno ° veli, fhe toliko fovrasheni; fo vefelo v^^u^bje savshivajo sdai v’ nebefih po vfi obilno" 1 ’ ^ pravize. — Blagor tudi vam, ki od hudo!* 1 I 59 sa to veliko terpite, ker lepo bogabojezhe shivite, ino le vfake krivize svetlo varjete. „Sakaj vfi fe mormo pred Kriflufovim fodnim Bolam pokasati, de v fak prejme, kakor je v’ Tvojim shivlenji dobri- ga ali hudiga Boril.* (II. Kor. 5, 10.) — Gorje pa vlim pofvetnesham, ki na pravizo malo porajtajo, ino le od krivizhniga blaga redijo. „S’ kakorThnoj meroj merijo, s’takofhnoj fe jim bo nasaj merilo.* (Mat. 6,2.) V. 7. Blagor vlmilenim; sakaj tudi oni bojo vfmilenje dofegli. Ni zhloveka pod Tonzam toliko frezhniga, de bi ptuje pomozhi ne potreboval j ni ga pa tudi, de bi vfmilenja fvo- jimu blishnimu dolshen ne bil. Nevfmilenz nima zhloveThkiga Terza, ino je gerlhi od divje sverine. Kakor ima vfak zlilovek dufhne ino telefne potrebe, tako fmo tudi fvojimu blishnimu dufhne ino telefne dela milofli opravljati dolsbni; ne savolj povrazhi- la (to tudi neverniki Borijo), ampak savolj Boga. „Bodite vfmileni, kakor je vafh Ozhe vlmilen.* (Luk. 6, 36.) — Vfmileni fo bili apoilelni ino vfi drugi osnanovavzi fv. kerfhanfke vere, ki fo fvoj dom ino vfe sapuilili, ino fhli v’ ptuje nesnane kraje, nevernih ljudi k’ isvelizhanju klizat. Vfmi¬ leni fo bili pervi krifljani, ki fo fvoje premoshenje med vboge rasdelili, ino en drugimu radi poma¬ gali. Tudi oni fo vfmilenje najdli, ino vfe to fe jim v’ nebefhkim kraljeftvi flokrat povrazhuje. — Blagor tudi vam, vi dobre dufhe ! ki neumne uzhi- te, grefhnike fvarite i. t. d.; pa tudi po fvojim pre- moshenju lazhne nafitujete, gole obiazhite i. t. d., sakaj: ,,l\efnizhno vam povem, pravi Jesuf, kar fie Borili kterimu mojih' nar manjfhih, fle meni Borili,* Gorje pa vfim merslim krifljanam, kterim fe smo- teni bratje ino feftre zelo nizh ne vfmilijo, ki po fhiroki zefli pogublenja hodijo; gorje jim, ki fvoje premoshenje sapirajo, ali pak sapravljajo, kedar vboshzi gladu ali m rasa vmirajo. ,,Pobžrite fe fpred mene, prekleti ! v’vezhen ogenj, enkrat fodnik vfim nevlmilenzam porezhe; kar nifle Borili kterimu teh n ® r maujfhih, tudi meni nifle Borili.* (Mat. 25.) —• »fajifti bo imej fodbo bres vfmilenja, kteri ni vfmilenja fkasal; vfmilenje flori lohkejfhi fodho.** (Jak. 2 , 11 .) 60 V. 8. Blagor jim, i s v eli z ha n i f o zhi¬ fti g a ferza; ker oni bojo Boga gledali. Zhlovek nofi boshjo podobo na febi; njegovo ferze je ogledalo, v’ katerim fe ona vidi zhitta ali ne- zhifta. Vfak greh ferze omadeshuje, ino podobo boshjo temni, pofebno pa greh gerde nezhiftofti, Satorej frezhen je, kdor fvoio pervo zhiftoft ino nedolshnoft ohrani. Is nedolshniga ferza fe boshja miloft fvetli, kakor slato fonze v’ zhiftim potoki. Zhifta dufha fe pofebne prijasnofti boshje vefeli, njej fe Bog she na semlii nar lepfhi fposnavati ino savshivati daja; fhe lepfhi fe pa nedolshnim v’ ne¬ belih rasodeva, kjer ga od oblizhja do oblizhja gledajo, savshivajo, ino nedolshno jagne fpremljaje njemu hvalo pojo. Taka je bila Marija, prezhilla deviza, fv. Joshef njeni zhifti shenin, JV. Janes, nar ljubesnivfhi Jesufov uzhenz. Taki fo bili vfi zhifti mladenzhi ino devize, shlahno zvetje ker- Ihanfke zerkve; ino ffte tudi med nami fe jih najde, zhe ravno smiram manj, takih pofebno Bogu po- fvezhenih dufh. Tovarfhi in tovarfhize angelov fo, ino angeli boshji jih pofebno varjejo. — Ker pa pred Bogam nobeden zhift sadofti ni, ino ker fe zhiftoft nafhiga ferza v’ tolikih fkufhnjavah tako lehko sgubi, zhujmo ino mdlimo , de v’ fkufbnjave ne pademo. — Blagor nedolshnim , ki fvojo velt fkerbno zhiftijo, ino v’ vedni pokori shivijo, kakor fo vfi fvetniki, tudi nar nedoishnifhi ftorili. bla¬ gor pa tudi vfim sveftim fpokornikam ino fpokor- nizam, ki fvoje madeshe fkos drugo kopel ojfh e pokore s’ folsami vmivljejo. { Spet bojo zhifti ka¬ kor beli fneg, ino tudi oni bojo gledali ino savshi- vali fvojiga Boga. — Gorje pa vfim samasann« nefpokorjenimi grefhnikam ; nezhiftiga nizh v ne- befhko kraljeftvo pe pojde. ( t Skrivn. rasod. 21, 27.; V. 9. Blagor mirnim; sakaj oni bojo otrozi boshji imenovani. — Bog j e oZ l ljnbiga miru, ino hozhe tudi le mirne otroke nne • Hudoben greh je ljudem blashen mir pod e y 1 l ir .’ e je hudo veft ftoril, ftrafhen nepokoj naredd, J grosovitno fovrashenje, prepire, vojfke i n ° m0 K med njimi napravil. Boshji t Sin je pernelil s p ljub mir na semljo ljudem, kakor fo angeli pernje 61 govim rojftvi peli. Ino kedar fe je is tega fveta fpet k' fvojimu Ozhetu odpravljal, je fvojirn uzhen- zam sa Ilovo djal: „Mir vam sapuftim, fvoj mir vam dam; ne kakor fvet daja, vam jes dam.« (Jan. 14, 27.) — Kako frezhni fo, ki imajo mirno veft, ino v’ prijasnofti boshji shivijo ; pa tudi s’ fvojirn blishnim Te lepo saftopijo. ino rajfhi kako malo kriviz.o poterpijo , kakor bi fe prepirali: kakor je pravizhen Abraham s’ Lotam, s' fvojirn ftrizam, lioril. Vfi taki frezhno shivijo, kakor otrozi v’ hifhi fvojiga ozheta. — Nar vezli pa per Bogu tifti veljajo, ki tudi med drugimi sa lepo saftopnoft fkerbijo: fovrashnike poprijasnijo, fofefko sopet fpravijo, ino jih veliko greha ino krivize ovarjejo. Taki fo bratje ino feftre Jesufovi , fo isvoljeni fini ino hzheri Ozheta nebefhkiga. — Gorje pa vfini hudobnim jesikam , ki med ludrhi sdrashbe delajo, žele fofefke, mefia ino deshele v’nepokoj fpravijo; oni fo otrozi hudizhovi. ,,Preklet je podpihovavz ino dvujesizhnik , sakaj on bo veliko mirnih med feboj sdrashil.« (^Sir. 28, 15.) Kakor ojfter tern bo tudi on pofekan ino foshgan. V. 10 —12. Blagor jim, ki fo savolj pravize preganjani; njih je nebefnko kralje ftv o. Vedno fe hudo s’ dobrim vojfkuje; kriviza s’ pravizoj terd boj ima, od tifte dobe, kar je fatan leme pregrehe in nepokoja med ljudi safjal. Vfi pravizhni bojo od krivizhnikov fovra- sheni ino preganjani; ne najdejo tukaj na semlji fvojiga pokoja; alj tam v’ nebefhkim kraljeftvi jim je sa to vezimo shivlenje perpravleno. Taka fe je godila prerokam, osnanovavzam pravize boshje, katerih ene fo s’ kamnjam pofuli, ali shive rassha- g^li. laka je bila apoftelnam ino vfim drugim 'narternikam , katerih fo nad tri fto let is deshele ■v deshelo preganjali, s’ ognjam ino mezbam morili savolj boshjiga kraljeftva, ino njegove pravize. Ni vetnika v’ nebelih, ne na semlji pravizhniga, de 11 od hudobneshov krivize terpel ne bil, ali jo fhe P a terpel bo. Pa ravno to fovrashenje hudobniga ' e a > ozhitno snamenje, de fmo isvoljeni boshji ( , r ° Zl ’ ravno to nam pravizo nebefhkiga kraljeftva J a * »jSrezhni fte, govori Jesuf, kedar vaf bojo 0*2 kleli, preganjali, ino vf« zlmdo soper vaf lashnivo govorili, sa to, ker fte moji svefti flushavniki; naj le ne preftrafhi vafhe ferze vfiga tega, ino naj le ne boji, ampak vefelite Te, ino od velelja polka- kujte, ker je sa vfe to vafhe plazhilo obilno v' ne¬ belih« Oj blagor vam, vi pravizhni, ki po ne- dolshnim ino pa'voljno na tem fveti terpite ; tamkaj med isvoljenimi v’ ljubi Ozhetovi hifhi tudi vaf plazhilo slie perpravleno zhaka, ki ga ni oko vidilo, ne uho flifhalo, ne fhe obzhutilo zhlovefhko ferze, Preljubi, opominja fv. Peter, kedar vaf nadloge peko, s’ ktcrimi fte fkufhani, naj fe vam nikar uesnano ne sdi, kakor bi fe vam kaj noviga per- godilo ; ampak vefelite fe : ker fte deleshni Kriftu- foviga terplenja, bote tudi v’ rasodenji njegove zhelll prav veliko vefelja imeli. (1. Pet. 4, 12. 13.) II. Lepo je gledati slato fonze po dnevi, fvete svesde in mefenz po nozhi na jafnim nebi, fvetlo gorijo kakor pershgane luzhi nad nami, ino kje J« boshji zhlovek na semlji, de bi jih vefel ne bi'. } SHe bolj vefelo je, v’ duhu gledati boshje fvetiuk e ino fvetnize v’ nebelih, ki v’velizhaftvi fvojiga fpoda prebivajo, ino savshivajo fvoje obilno P la ' zhilo ; alj nar lepfhi ino nar bolj vefelo je 111 c njimi prebivati, ino fe s’ njimi bres vfiga nehanj* tani veleliti , kjer nobene nozhi, nobene sime> bene fmerti vezh ni, kjer je vfmilen Jesuf v lizhaftvi fvojiga Ozhevta med Tvojimi is voljeni 11 ’* j kakor lonze med svesdami. •— O kdo bi ne she sa njimi is te revne ptuje deshele k’ fvojimu lj l J" mu Ozhetu, iti med fvoje frezhne brate ino * el , v’ hifho vezhniga vefelja! — „Hjtimo, naf opon 111 ^ fv. Ziprijan, de bomo fkoraj vgledali Xvoj° j) 11 domazho deshelo, de fe bomo vidili s’ fvojimt „■], mazhimi. Tamkaj naf zhaka veliko fhtevilo na . fl0 ljubih, od ondod nam grejo mnoshize prijat} 0 ^ 1 snanzov na proti, kteri fo fi fvojiga isveliz.h a k fvefti, pa vender lilo fkerbni tudi sa isveh ztia »afhe.« Kdor pa hozhe sa isvoljenimi v’ priti, mora po ravno tem poti sa njimi h° kteriga nam je nafh isvelizhar v’ fvoji lepi pridigi na gori pokasal, kedar je ofem isvelizhanftev uzhil. jShtiri pofebne nauke nam pa donel isvoljeni boshji perporbzhajo, de bi jih Bogu v’ zhaft ino k’ nafhimu isvelizlianju globoko v’ lerze vtifnili, ino lepo po njih ravnali. »Bratje ! feftre! tako naf oni pofebno donel v’ duhu uzhijo: Ako hozhete naf Ivetnike prav zhaftiti: 1. Hvalite Boga nefkonzhno dobri- ga, ki je fvetnikam toliko v f mile n ja ino pornozhi dal, de fo toliko dobriga ino zliud- niga na fveti Borili, febi toliko velizhaftvo v’ ne¬ belih saflushili, vam pa fvetih isgledov sapuftili, kako imate sa njimi frezhno v’ vezhno isvelizhanje priti. Po apoftelnih ino kerfhanfkih uzhenikih fmo isvelizhanfke nauke fvete Jesufove vere fposnali; na marternikib vidimo nepremaglivo ferzhnoft in ftanovitnoft; od fposnovavzov ino pufhavnikov fe uzhimo pravo pokoro delati ino sa nebela fkerbeti; na devizah gledamo zhudno niozh, zhiftoft ino ne- dolshnoft ftanovitno ohraniti. Velike ino hvalo- vredne rezili fo te ; alj one nifo fvetnikov laflina. »Vfak nar boljfhi ino popolnoma dar pride od Ozheta fvetlobe." (Jak. 1 , 17.) — »Ne nam, ne nam, ampak Gofpodu gr6 zhaft ino hvala;" to naf isvoljeni donel uzhijo, (Pl. 113 , 1.) — »Ino kedar kriftjani Ivetnike zheftite, fv. Hironim govori, naj le to tako sgodi, de zhaft, ki fe fvetnikam opravlja, f« po fvetnikih v’ Boga oberne."— Hozhete, vi revni s^jnljani! Ivetnike zheftiti, ino sa isvoljenimi v vezhno isvelizhanje priti, tako je njih drugi nauk: . Pofnemajte Ivetnikov isvelizhan- !. ® sglede. — Ne sanafhajte fe na pofvetne ob- jube, ne ravnajie fe po navadi pofvetnih ljudi; sa- kaj fhiroka je zefta, ki v’ pogublenje pelja, ino veliko jih je, ki po njej hodijo. Ne sanafhajte le pa tudi na fvetnikov mogozhno priprolhnjo, de bi ' lm bres vafhiga truda v’nebefa pomagali; ampak po sgledu apoftelnov bodite perpravleni, vfe po- vetno, kar imate, sa nebefhbo kraljeftvo dati, ako J >' ez .'? eH Bog to od vafhotel; boditepoterpeshlivi el V- ° r te . s b av ah, kakor marterniki, sakaj: »Ter- ■r ll )e fedajniga zhafa ni veliko proti prihodni zhafti, 64 katera fe bo nad nami rasodela." (Rim. 8, 48.) — Delajmo pokoro kakor Iveti fpokorniki, ker le fkos njo pridemo grefhniki v’ nebefhko kraljeilvo. (Mat. 3, 2.) Obranite, vi mladenzhi ino deklize! Ivojo zhiftoft ino polhtenje, kakor fvete devize; sakaj le zhift rod per Bogu ino per ljudeh fvojo hvalo ima, (Modr. 4, 1.) .»Ravnajte fe po naf, tako naf fvet- niki po befedah fv. Pavla opominjajo, kakor fmo fe mi ravnali po Kriftufu. K (i. Kor. 11, 1.) —»Mi bomo po tem kratkim shiv.lenji ravno to, kar fo sdaj fvetniki v’ nebefili, uzhl iv.. Krisodoin, ako fmo sdaj v’ shivlenji tudi to , kar fo oni nekdaj na semlji bili.“ — Ako vam teshko iiodi. po fiermi ftesi pravize sa fvetniki hoditi, ino vam ferze vrnita, kdaj v’ vezhno isvelizhanje priti; oj tako 3. Ogledajte fe na fvetnike, povsdigni- te fvoje savupanje, ino poterdite fe; kar fo oni sam ogli, bote tudi vi, sakaj: „Vfe samoremo v’tem, ki naf mozlme flori, K pravi l'v., Pavl. (?dip. 4, 13.) Tudi fvetniki fo ravno te flabofti imeli? 1° fe s’ ravno temi ino fhe s’hujfhi fovrashniki vo, Ko¬ vali? kakor fe mi; fo bili v’ fivi ftarofti? i' 10 v rahli mladofti; moshkiga ino 'tshenfkiga fpola ? p’ 0 fo frezhno premagali. .Saj fmo tudi mi mladi e . . f -V k- . . ravn0 tifti tiftig terfa Jesufa Kriftufa; kerfhanfke zerkve safajeni. Tutti ravno vinograd fvete nam tezhejo ravno tifti ftudenzi boshjiga vlmilenja mo pomozhi; boshja roka ni perkrajihaua, ki nat podpira. „Satorej, bratje! vterdite fe v’ Gofpodu, ? V njegove mozhl," opominja Iv- Pavl. (Lfes. 6, 10.) Kriftuf, naflia glava, je prema¬ gat ; ino vfi njegovi premagajo s’ njim. Kedar pa bote na fvojirn teshavnim poti pefhati sazheli ? lie obupajte; ampak 4 Klizhite isvoljene boshje, ange Ie in o J v e t n i k e v’ p o m o zh : faj nifte farni, ki K vpirate sa nebefhko kraijeftvo; vaf podpirajo tudi liebefhki prebivavzi s’ fvojoj priprofhnjoj. _b.a o 1 le bere od Jeremija, boshjiga preroka, de j e P 1 , 1 jatel fvojih bratov, ino veliko moli sa fvoje lj« d ' ftvo (II. Makab. 15, 14.); tako fe verje ino saup* od vfih drugih fvetnikov, ki darujejo pred trona' Jagneta fvoje molitve kafcor difhezhe kadila fvoj inl * i 65 Bogu. (.Skrivn. rasod. 5, 8.) — Naj fi ravno is- voljeni boshji nifo vfigamogozhni, ino nam po Iv o ji mozhi pomagati ne morejo, fo vender nar , blishej boshji prijateli, ki pred ftolam milofti boslije ftojijo. Ino zhe po befedah fv. Jakopa (Jak. 5, 16.) molitev pravizhniga shev’tem shivl.nji veliko velja, ketlar molimo eden sa drugiga, koliko vezh bo mo¬ litev Ivetnikov pomagala, ki v’ poiehni prijasnofti boshji shivijo. „Kdo bo dvomil (zviblal) nad nji¬ hovo) velikoj oblatljoj ino miloftjoj per Bogu, vpra- fha Tv. Ziprijan, od kteriga fo, kakor David go¬ vori, sa vojdarje zhres vlo semljo poftavieni ? c< — De ravno je nelkonzhno vlmilen Bog nafti ljubi Ozke; de ravno on poprej ve, zhefar potrebujemo, kakor ga lami profitno, ino naf vfelej vfiifki, kedar je nam k’ isvelizhanju: vender ljubi prijasnoft ino ljubesn med fvojimi otrozi, pofebno med nami na semlji ino fvelniki v’ nebelih, ktera fe nar lepfhi fkos priprofhnjo pokashe. Savolj nje naf toliko raj vflifhi, kar je ,prav sa naf.—'To naf nafha ljuba mati, fv. katollhka zerkev, uzh;: fvetnike fpodobno zheftiti, jih v’ litanijah na pomozh klizati, ino fe perporozhati v’njihovo priprofhnjo, ker je to dobro ino koriftno (Trident, sbor. fej. 25.); de kar nafha llaboft ne dofeshe, nam bo fkos njihovo priprofhnjo podeleno. (.Sv. Bernard.) — Ino kdo je med nami, ki bi (liihal, vidil, ali she fam fkufil ne bil, koliko dobrot vfigamogozhen Bog po fvojih fvetnikih krift- janam deli? — Oh kako frezhni lino salorej mi krilijani , de toliko ino toliko mogozhnih prijatlov per Gofpodu imamo, tam v’ tajifti bogati desheli, is katere nam vfe dobro pride; imamo prija tele. svetle ino imenitne, prijati e ljube ino mogozhne, de lehko vefelo s’ bogabojezhim Davidam rezhemo: 3,kako zheftiti fo narti tvoji prija tli, o Bog! njih golpoftvo je filno ruogozh.no poftalo.“ (Pf. 138, 17.) vectar pa donet zheftiten fpomin fvojih izvoljenih a tov, fvetnikov v’ nebelih, obhajamo, ino pofve- ''-nujenio hvalen god kerfhanfke bratovfbiue , isve- 'znaulke gmajne "fvetnikov, fh e enih bratov . 1 ie fter p osab,iti ne fmemo, kterih she ni Ve/ J 1 t pa fho jih tudi tam v’ kralieftvi a ztnla med isvoljenimi ni, ako fo ravno v’ gnadi .Slumfhck, l«an a e. n. — Ul. 5 <36 boshji fe is tega fveta lozhili. Sadershanih je fhe nekoliko nafhili ljubih rajnih v’ tajiftim groso- v it ni m kraji ftrafhnih iz, kjer le zhiftijo fvo- jih macleshov, de bojo beli kakor fneg ino zhifti kakor slato, preden pojdejo pred boshje oblizhje, ker nizh omadeshovaniga v’ nebefhko kraljeftvo ne pride. ( ( Skrivn. ras. 2t , 27.) Tamkaj plazkujejo fvoje dolge, kterih nifo v’tem shivlenji doplazliali, ker po befedah fv. Avgulhtina noben nar inanji greh ne more bres pokorjenja oftati, ino bojo sa- doftovali, dokler sadni vinar (drobnizh) poplazhan ne bo. Tamkaj imajo neisrezheno terplenje; sakaj ogenj., kteri duflie v' izah pokori, prari fv. Av- gufhtin, zhe ravno ni vezlien , je vender huji od vfih bolezhin, ki jih zhlovek kdaj v’ tem shivlenji terpeti samore ; ino ni ga raslozhka med terplenjain ■vernih dufh v’ izah, ino obldjenih v’ pekli, kakor de je pervih terplenje le zhafno, drugih pa vezhno. (,Sv. Ziril.) ..Nafhi rajni ftarifhi, bratje, feftre, snanzi ino prijateli klizhejo tamkaj na naiho flaro prijasnoft ino ljubesn, kakor nekdaj brurnen Job v’fvoji rev- fhini: M Vfmilite le naf, vfmilite fe naf faj vi p r j" ja teli nafhi, sakaj Gofpodova roka naf je sadela (Job 19, 20.); flrafhno pa je priti v’ roke shiviga ‘Boga. (Hebr. 10, 31.) Kdo bi bil tako kamnitiga ferza , de bi fe ljubih pokojnih ne vfmilil, ki po¬ trebujejo nafhe pomozhi, dokler vfaki naf eoiga ali drugiga med mertvimi ima, kterim je is hva- leshnofti pomagati dolshen. — Perftopimo jim 5 molitvami, sakaj: 5J1 Sveta ino dobra miiel ie- sa mertve molitf, de bi bili grehov refheni." (II. Maka < 12, 46.) Pomagajmo njim s' daritvijo] fv. malhe, ki fe Bogu sa shive ino mertve opravlja; p a <•*.. Ikos druge dobre dela namello njih sadoftujmo bos r pravizi. Ozhe nebefhki gleda nafhe ferze: ino . a kor njemu dopade, de fe shivi med teboj lju.mj 0 ^ tako njemu dopade, kedar shivi fvojih mertviii 1 posabijo ; ampak jim fkashejo fhe sa grobam vfmileu Ozhe nebefhki, ljubi Oz h e ' oj ih otrok , ki fi poJesufu, fvojim^inu, [kos -Po ln °zh [v. Duha vfe narode v’, fvoje kraljeftvo sh!wi ’ ino naf v ’ fvoji hifhi vezhno isvelizhati t | e 1 1 • y°di naf vfe po pravim poti. de le nobe- j, 11 lv ojih ne pogubi. In kedar nafha ura oride, V( ,V‘ al na k v c ti smankalo bo, vsemi naf v tilto Ko tr umo fvojih isvoljenih, ktere nihzhe prefhteti 5 68 ne more, is vfih narodov ino jesikov, ki pred tvojim fedesham ino pred Jaguetam ftojijo,belo oblezheni, palmove vejze v’ rokah dershijo, ino s’ velikim glafain prepevajo zhalt ino hvalo fvojimu Bogu. Oh ljubi Ozhe! daj, de bomo tudi mi, kakor sdaj oni, s' vfemi angeli okrog tvojiga fe- desha Hali,na fvojib obrasih tebe molili ino hvalili, rekozh : „Amen! hvala ino llava, mod rod in sahvala, zliaft in oblaft Bogu nafhimu na vle vezhne zhafe!“ Amen. « N a t i f k i n e papir. Is Andreja Lajkamovc natifkarnjc ino pap<> "J