ZELEZAR
Leto XVII.	1977
Julij	Št. 7
Proizvodnja slovenskih
juliju in v prve
m
železarn v ineseeu polletju 1977
Slovenske železarne so v letošnjem mesecu juniju izdelale doslej naj višjo mesečno količino proizvodov za prodajo in presegle mesečni načrt blagovne proizvodnje za 3 %. Ce bi v vseh nadaljnjih . mesecih letošnjega leta dosegli povprečno enako količino blagovne proizvodnje, bi lahko do konca leta še dosegli v letnem gospodarskem načrtu načrtovano proizvodnjo. Letos, v prvem polletju dosežena blagovna proizvodnja je za okoli 8.800 ton višja od proizvodnje v enakem obdobju lanskega. leta, vendar znaša zaostanek za zbirnim načrtom okoli 10.000 ton. Junijski dosežek je v proizvodnji jekla manj ugoden, saj je bil načrt povprečne mesečne proizvodnje realiziran samo
95 %. Doslej v šestih mesecih proizvedena količina surovega jekla je za okoli 1.100 ton večja, kot je bila v prvem polletju 1976. leta. Zaostanek za zbirnim načrtom znaša nekaj več kot 9.500 ton.
Letos so v prvem polletju železarne dosegle 19 % višjo vrednost prodaje kot v enakem obdobju lani. Doslej pa ni bila v nobenem mesecu letošnjega leta dosežena načrtovana vrednost prodaje in znaša zaostanek za zbirnim načrtom 10 %. Zanimivo je, da so proizvodni rezultati predelovalcev žice v polletju celo malo slabši od železarskih, letošnja vrednost prodaje je pa pri predelovalcih celo 28 % nad doseženo vrednostjo v lanskem prvem polletju in tudi v izvrševanju polletnega na-
Svečana otvoritev tovarne traktorjev je bila 21. 7. v počastitev praznika občine Celje in dneva vstaje Slovenskega naroda. Vrsta traktorjev proizvedenih za domači trg pred novim tovarniškim poslopjem
Sodelovanje na letošnjem novosadskem sejmu
Od 13. do 22. maja letos so se v Novem Sadu ponovno zbrali številni proizvajalci kmetijske mehanizacije in prikazali najširši javnosti svoje naj novejše in najsodobnejše tehnične dosežke. Sejem v Novem Sadu je naša največja manifestacija na področju kmetijske mehanske opremljenosti, saj je na njej sodelovalo nad 1000 domačih in nad 500 tujih razstavljalcev iz 48 dežel vsega sveta. Prikazane so bile vse veje poljedelstva in živinoreje, kot tudi vsa industrija, ki je kakor koli vezana na kmetijstvo. Posebno zanimiva je bila razstava dežel v razvoju, kjer je sodelovalo 25 držav.
Najpopolneje je bila predstavljena industrija poljedelskih strojev, v okviru katere so bili prikazani -vsi dosežki domače industrije.
Na letošnjem novosadskem sejmu je Železarna Štore, Tovarna traktorjev v kooperaciji s Fiatom razstavljala pod geslom: »Kooperacija Fiat — Štore, stvarnost, ki se nadaljuje«. Poleg tega, da so bili traktorji Štore in Fiat razstavljeni na našem razstavnem prostoru, je več naših traktorjev bilo pri ostalih razstavljalcih, kjer so bili opremljeni z ustreznimi priključki.
Ob otvoritvi sejma so naš prostor obiskali naslednji predstavniki našega družbenopolitičnega življenja: Vidoje Žarkovič, Stevan Doronjski, Vilmoš Molnar, Ivan Kuštrak, Radovan Vlaj kovic, Nikola Kmezič, Nandor Major, prisoten pa je bil tudi sekretar italijanske ambasade, Dott. Penaro-la.
V dneh novosadskega sejma je bil tudi »Dan kmetijske tehnike«,
v okviru katerega so organizirali tudi parado novosti in sodobnih tehničnih rešitev poljedelskih strojev domače in tuje proizvodnje. V tej paradi smo sodelovali s traktorjem Štore 404 in Fiat 1300 DTS, poleg teh pa so trije naši traktorji vlekli priključne stroje drugih proizvajalcev. Parada je požela veliko zanimanja in izražena je bila želja, da bi postala tradicionalna.
Lahko rečemo, da je tudi za naše traktorje vladalo izredno zanimanje, predvsem so zasebni kmetovalci spraševali po ceni, moči traktorja, načinu plačila, kreditnih pogojih, servisni službi ih oskrbi z rezervnimi deli.
Pomembno je bilo tudi srečanje med predstavniki Štor in Fiata s predsednikom zveznega komiteja za kmetijstvo inž. Ivanom Ku-štrakom. Ob tej priložnosti sta bili podeljeni dve zlati medalji in zlata plaketa in sicer za dolgoletno sodelovanje na novosadskem sejmu ter za uspešno kooperacijo.
Inž. Kuštrak je v pogovoru orisal potrebe našega kmetijstva v bodočem, srednjeročnem obdobju ter poudaril možnosti razširitve kooperacije, predvsem v kategoriji težkih traktorjev, pa ne le za pokrivanje domačih potreb, pač pa tudi za izvoz, predvsem v dežele v razvoju.
Poudaril je tudi izredno pomembnost domače proizvodnje, rezervnih delov, s čimer bi rešili prav gotovo enega najbolj perečih problemov v naši kmetijski mehanizaciji.
Dejanovič Viljana
črta zaostajajo le 3%. Podrobnejši podatki o delovnih uspehih in izvrševanju polletnega načrta so naslednji:
Slaba kvaliteta vsipa na jeseniških plavžih in nepredvideni zastoji pri štorski elektroreduk-cijski peči so navedeni kot vzrok za ponoven zaostanek v izvrševanju mesečnega načrta proizvodnje surovega železa. Na Jesenicah je bilo doseženo le 82 % povprečnega mesečnega načrta proizvodnje surovega železa. Na Jesenicah je bilo doseženo le 82 % povprečnega mesečnega plana proizvodnje, v Štorah pa 90 %. Skupna, načrtovana količina je bila dosežena 83 %, kar je znižalo zbirni rezultat, ki je bil po petih mesecih še 94 % izvršitve, na 92 % v polletju.
Proizvodnja jekla je bila v juniju skoraj za 1.000 ton višja kot v maju, vendar 5 % pod povprečnim mesečnim planom. V vseh treh jeklarnah so izdelali malo več jekla, kot v preteklem mesecu, vendar tako, da sta jeklarni na Ravnah in v Štorah prekoračili mesečni načrt, na Jesenicah pa je zaostanek okoli 12 %. Polletni rezultat jeseniške jeklarne je tudi 3 % nižji od proizvodnje, dosežene v prvem polletju lani, oziroma pomeni 6 % zaostanka za zbirnim načrtom. Zbirni načrt izvršujeta: jeklarna železarne Ravne .102 % in jeklarna železarne Štore 108 %. Skupna izvršitev proizvodnje surovega jekla je za Slovenske železarne 98 %. Slab rezultat v elektrojeklami železarne Jesenice je v mesecu juniju posledica zastoja zaradi redukcije električne energije,'ki je ^nastopila zaradi remontnih del na hidrocentrali Moste.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naš razstavni prostor so obiskali najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja
Proizvodnja slovenskih železarn v meseeu juliju in v prvem polletju 1977
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dosežena blagovna proizvodnja iz meseca junija je s 103 % izvršitve plana popravila tudi zbirni podatek izvrševanja na 97 % V železarni Jesenice znaša izvršitev povprečnega mesečnega plana 98 odstotkov, v železarni Ravne' 116 odstotkov in v železarni Štore 105 odstotkov. V izvrševanju zbirnega načrta so dosegli na Jesenicah 92 %, na Ravnah 106 % in v Štorah 103% proizvodnje za prodajo. Proizvedena roba odhaja iz ^skladišč in je odprema po išestih mesecih okoli 3.000 ton višja kot proizvodnja.
' Po posameznih grupah proizvodov je v polletju izvrševanje na-ačrta proizvodnje za prodajo naslednje:
5sn Surovega. železa so . prodali o %
;■ veči kot znaša polletni načrt. & ; Toplo valjanega, jekla je bilo .izdelano 4% nad načrtovano količino. Nekaj večji zaostanek je-: pi'i:valjani žici na Jesenicah,'kjer' so imeli težave zaradi rekoostruk-ecije'v .žični valjarni in je izvrše-': no le 80 % načrtovane prodaje. Iz-f vršitev 89 % prodaje srednje ih ..tanke pločevine je posledica - sta-i nja naročil. Tudi proizvodnja vlečenega, brušenega in luščenega jekla je ob polletju v vseh treh . železarnah i pod nivo j cm polletnega plana, kar je tudi odraz - stanj a naročil in v manjši meri a-_ sortimenta proizvodnje. Pri vlečeni žici znaša polletna izvršitev ..v železarni Jesenice 94% in v že-t lezarni. Ravne 43 %,... Osnovni vzrok zaostanka je ,y.. problematiki zagotovitve vložka.
| Izvršitev; blagovne proizvodnje .hladno valjanih trakov in pločevine znaša po šestih -mesecih 65;
. odstotkov, vzrok je v uvajanju . novega ohrata in pomanjkanju’
, vložka.
Pri jeklolitini so na Jesenicah izdelali do polletja trikrat več, kot znaša načrt, na Ravnah pa le 83 , odstotkov, kar je pa predvsem „ posledica drobnega asortimenta7 in pomanjkanja naročil za težje odlitke.
Pri sivi litini je zbirna izvršitev 104 %-prl tem je navadna si-’ | va litina in metalurška litina .nad načrtovano količino, nodularna li-‘ tina na nivoju plana in nodularna konti litina. 15% pod načrtovano, količino.
Med proizvodi iinalizacij e so izvršili polletni proizvodni načrt samo pri konfekcioniranih izdelkih, v,železarni. Jesenice-in to 103 odstotke, pri vseh drugih, izdelkih so pa zaostanki, predvsem zaradi pomanjkanja naročil. Pol-' letna - zaostanka, ki izstopata, sta . pri rezilnem orodju, kjer je.-izvr-šilev 77 % in pri vzmeteh z izvršitvijo 81 %, v..železarni Ravne.
Pri predelovalcih žice mesec junij, ne moremo .prišteti med najuspešnejše. Edino v Tovilu so ^visoko presegli mesečni plan z 18 odstotki in je tudi polletna izvršitev 114%, v. Plamenu so mesečni plan dosegli 96% in polletnega 99%, v Verigi mesečni plan .73 % in polletnega 92 % ter v Žični mesečni plan 89 % in polletni 86 % Slab rezultat v Verigi, za katerega navajajo kot vzrok sla-; bo 'oskrbo z vložkom, potegne za seboj tudi poslabšanje polletnega dosežka.
Blagovna proizvodnja je bila realizirana v mesecu juniju skupno za Slovenske železarne 102 %, polletni načrt pa 97 %, kar je pa količinsko 3 % več, kot v enakem obdobju lanskega leta.
Izvoz je bil v. mesecu juniju nad povprečjem izvrševanja v prvem polletju, vendar še Vedno izdatno pod planom. Razveseljivo je to, da je vrednostna izvršitev okoli. 8 do 10% nad količinsko, kar pomeni, da je povprečna vrednost izdelkov, katere izvažamo, .nad planiranim- povprečjem; Letošnji izvoz je v polletju po vrednosti 9 % nižji, kot je bil v enakem obdobju lani. Za zbirnim planom, -zaostajajo v železarnah 28 %, predelovalci pa 27 %..
Povprečno mesečno načrtovano vrednost prodaje so dosegltev železarni Jesenice 95 %, v železarni Ravne 107 Na in. v: železarni Štore 76 %. oziroma skupno v železarnah 94 %. Pretekli mesec so: vse delovne organizacije predelovali cev žice presegle povprečno- načrtovane vrednosti prodaje in to:
: _Dne 22. junija je‘‘v Kropi imel svojo .redno sejo. delavski svet Slovenskih železarn. Poleg obravnave in odobravanja konkretnih razvojnihprojektov je bila osrednja točka dnevnega reda izvrše-. vanje gospodarskega načrta in} razčlenitev- ekonohaskega -poioža- -za DO SŽ v letošnjem letu.
Na podlagi pismenega gradiva ,in predvsem široke razprave,, tako na seji upravnega odbora kot delavskega sveta SŽ je bilo ugotovljeno, da - reproduktivna sposobnost: delo viiih organizacij in celotne ; sestavljene , organizacije združenega dela slabi.
Po relativno ugodnem letu 1975, ■ ko sta se skupni dohodek in dohodek sozda SŽ povzpela na 8,3 milijarde oziroma 1,9 milijarde din ih ts-tem na prvo mesto med ■proizvodnimi, I organizacijami združenega dela v SR Sloveniji, je v letu 1976 v poslovanju nastala stagnacija. Proizvodnja jekla -je-padla za 2 %, fizični obseg blagovne proizvodnje pa celo za 4 odstotke in eeloten dohodek na
8,16	milijarde din ali za 1%.
V nasprotni smeri pa so S:e gibali proizvodni stroški m druga poraba. Kljub zmanjšani proizvodnji so se -materialni stroški povečali za-v.2%, zakonske, in pogodbene ob vernosti za 32 oziroma 23 %,masa sredstev za osebne dohodke, ki je kljub zaostajanju rasti povprečnih OD za republiško -stopnjo, pa je -porastla za 23%.
Razumljivo je, da še je rezultat takega gibanja odrazil na o-stanku sredstev za poslovne sklade. Bruto akumulacija, to je seštevek - amortizacije in ostanka čistega dohodka je padla na 820 milijonov din ali za 8 %, kar realno pomeni znižanje reproduktivne sposobnosti za blizu 20 odstotkov.
Ob tem, ko nekateri na Slovenskem zadnje čase železarne Jesenice, Ravne in Štore obravnavajo kot vzrok za ekonomske pro-
Plamen za 15 %,- Tovil še posebno izdatno, kar za 40 %, Veriga 14 % in Žična 2 %. Predelovalci so izvršili mesečni načrt 114 % in Slovenske železarne skupno 96 %.
Polletni načrt vrednosti prodaje je bil dosežen: Viželezarni Jesenice 88 %, v železarni Ravne 100 %, v železarni Štore 80 % in skupno v železarnah 90 %.
Predelovalci so dosegli- po še-, stih mesecih 98 % vrednosti načrtovane prodaje, posamezno pa: Plamen 109 %, Tovil 143 %, Veriga 85 % in Žična 96 %, Slovenske železarne skupno pa 90 %, kar je 20 % več kot .v. prvih-mesecih lani.
Pri .pregledu realizacije medsebojnih dobav lahko samo ugotovim, da je navedba iz problematike -Verige, da je osnovni vzrok za 8 slabe proizvodne rezultate7 v slabi oskrbi z vložkom kar blizu resnice.
Železarna Jesenice jim je od specificiranih, količin do | polletj a
1 O
blerne v kovinski in elektro industriji, je zanimivo, da je v sozdu Slovenske železarno v železarnah bruto akumulacija padla za 11 %, v predelovalnih DO pa porastla .za 21 %. Tudi med železarnami je razlika v-gibanju reproduktivne sposobnosti. Bruto akumulacija je največ padla v Železarni Jesenice, kjer izdelki črne metalurgije predstavljajo 90 % realizacije, in sicer ža ’24 %; v Železarni Rav-ne,'kjer j;e predelava najbolj raz-.vita, pa sc j c celo za 17 % povečala. iz tega lahko sklepamo, da inflacija bol jr ogroža razvoj železarstva. .
V prvem- četrtletju letošnjega leta se kljub oživljenem gospodarstvu položaj železarstva: ni popravil. Po enereiji so se neugodna gibanja proizvodnje v drugem polletju lani7 nadaljevala tudi prve tri mesece.letošnjega leta; Primerjava proti istemu obdobju lani, ko je bila proizvodnja še visoka, kaže čelo nazadovanje, in sicer v surovem jeklu za 2 %. v blagovni; proizvodnji pa za 3 %.
. Materialni stroški so se ob nižji proizvodnji povečali za 13 %, zakonske obveznosti za 74 % in pogodbene obveznosti za 26 %. Tudi bruto • osebni- dohodki so se dvignili in sicer za 15 %. Že iz teh podatkov se vidi, da se inflacija stroškov nadaljuje in da se na področju delitve še vedno; nahajamo v gibanju, ki znižuje reproduktivno - sposobnost gospodarstva. To je tudi letos najbolj izraženo v' železarnah. Tudi večji7 del proizvodnih stroškov v železarnah je izven vpliva-zaposlenih delavcev. Kot primer navajamo ceno na enoto Fe v rudi, ki je iž; domačih virov za 35 % dražja od uvožene. Za zakonske in pogodbene obveznosti so morale7 samo železarne Jesenice, Ravne in Štore v prvem četrtletju oddvojiti 129 milijonov din ali 58 % več kot lani, celotna sozd pa 151 milijo-
dobavila38 %, Železarna Ravne 53 % in Železarna Štore 29 %.
Pravo Sliko o izvrševanju gospodarskega načrta za poletje nam bodo dala šele polletna poslovna poročila. Dosedanji proizvodni rezultati in pa realizirana vrednost prodaje pa ne obetajo nič dobrega. Med železarnami imajo boljše rezultate v železarni Ravne, med predelovalci so.pa podatki Plamena solidni, izrazito pa izstopa s posebnimi uspehi Tovil.
Do konca leta se da še marsikaj nadoknaditi in popraviti. Razumljivo, se pa zaostankov, ki pomenijo Celomesečno realizacijo, ne da več v celoti • nadomestiti. Nerealno bi > bilo tudi pričakovati, da bodo rezultati v drugem polletju-trajno,- v. vseh šestih; mesecih .-toliko višji in .nad mesečno načrtovanim povprečjem tam, kjten nismo niti -v-.- enem mesecu dosegli plana. V prihodnjih mesecih bomo redno spremljali stanje -In možnosti realizacije gospodarskega načrta in upajmo, da se bo. stanj e popravljalo.
nov ali 45 % več kot v istem obdobju, lani.
Razumljivo je, da v takem gibanju stroškov in dajatev ni možno zadržati upadanja reproduktivne sposobnosti. Nerealna je zato zahteva nekaterih po : znižanju con jekla.
Statistika je ugotovila, da so se v Sloveniji cene na drobno lansko leto povečale za 9,5.%, letos pa smo v petih mesecih že presegli za celo leto dovoljeno raven.
Železarne v tem letošnjem inflacijskem gibanju, ki . presega planska predvidevanja, niso dale •svojega prispevka, ne • bodo Ra brez posledic mogle ostati v ozadju. Običajno se vsako poviševa-! nje cen izdelkov kovinske indu-I stri j e utemeljuje s poviševanjem cen črne metalurgije. Zadnja povišanja; cen avtomobilov nimajo tega argumenta, saj se cene jekla že eno leto niso menjale. Kljub temu da ta povišanja nimajo zveze z gibanjem cene jekla, je zanimiv prikaz vpliva cene jekla na proizvodne stroške7 v'kovinski in elektro . industriji na zahodu. Če se cene jekla povečajo za 10 odstotkov, se dvignejo proizvodni stroški pri jeklenih konstrukcijah za 2,7 %7:; ladjedelništvu za
2.2,	avtomobilski proizvodnji za
1.2,	strojegradnji za 1 in elektro industriji ža 0,5 %.,.Logično in.tudi skladno X dohodkovnimi odnosi bi bilo, da bi pri poviševanju : cen kovinske in elektro. industrije tudi železarme bile udeležene v povečanem skupnem prihodku. Pri odrejanju prihodka železarn . pa ni možno dumpinške uvozne cene jemati: kot osnovo obračuna, če enako načelo ne upoštevamo pri oblikovanju vseh notranjih
i cen.
Slovenske železarne -imajo pri doslednem izvrševanju ■ sprejetih obveznosti do porabnikov tako v kvantiteti, 'kakovosti in zlasti v rokih dobav svoj greh, ki pa ni (Nadaljevanje na 3. strani)
OBRAVNAVANE INOVACIJE
Komisija za racionalizacije je imela po redakciji predzadnje številke našega glasila dve seji, na 'katerih je obravnavala 28 predlogov. Po ustaljenem načinu povzemamo sprejete zaključke.
Na 8. seji, dne 13. maja 1977 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Predlog Jožeta Zapuška,-asistenta na elektroplavžu, številka 182/56/76 »Izdelava izlivnih žlebov z- ogljikovo maso« je komisija sprejela. Odločila je, da dolbi predlagatelj enkratno posebno nadomestilo na osnovi prihranka.
338.355,00	din po 26. členu samoupravnega sporazuma pod lb.
2.	Predlog Jožeta Zapuška/ asistenta na elektroplavžu, številka. 183/57/76 »Zaščita prehodne odprtine proti odgorevanju« je komisija sprejela. Odločila je, da pripadajo:: predlagatelju 3. posebna nadomestila, ki se: določijo po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 3:b. Prvo nadomestilo se izračuna na podlagi prihranka
175.000,00 din.
3.	Predlog Janka i Jazbinška z* TOZD Energetika in Jaroslava Zelinka iz Sektorja za novogradnje, številka 245/39/77 »Regulacija pritiska pare« je. komisija sprejela, Predlagateljema pripada enkratno posebno nadomestilo na podlagi prihranka 218.476,52 din po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2 b; Nadomestilo delita predlagatelja v. razmerjd 50 : 50.
4.	Predlog Jožeta Renčlja: jz oddelka Vzdrževanje in transport — jeklarna II, številka 249/43/77 »Dopolnitev sistema hlajenja
Železar ji	o
(Nadaljevanje z: 2; strani), nad slovenskim povprečjem. Vsi vemo, kakšna je razlika predvsem v 'funkcionalnosti med domačo in uvoženo investicijsko o-premo, pralnimi stroji, avtomobili in drugimi izdelki, za kar pa ni možno krivde iskati v domačem jeklu. Delavski svet je sklenil, dd bodo delovne-organizacije Slovenskih železarn z notranjimi ukrepi zaostrile' tehnološko ter delovno disciplino za dosledno izvrševanj e sprejetih obveznosti do notranjih in zunanjih porabnikov, da bi tako dodatno prispevali h konkurenčni sposobnosti jugoslovanske kovinske in elek-tro industrije.
Delavski svet Slovenskih železarn je dalje ugotovil, da so za reševanje poslovne problematike in uspešno medsebojno sodelovanje najbolj učinkoviti neposredni stiki in dogovarjanje, ne pa premalo argumentirane razprave v javnosti.
Največ grenkih besedi od- posameznih predelovalcev je bilo izrečenih na račun nove hladne valjarne na Jesenicah. Kdor pozna zahteven in zapleten tehnološki postopek od proizvodnje surovega jekla do hladna valjane legi-rane pločevine, mu mora biti jasno, da poizkusne proizvodnje ni možno preko noči izpeljati. Nova hladna valjarna je v obratovanju šele pol leta, pa vendar je že dosegla raven polovico načrtovane proizvodnje. Pri tem pa je treba
- / '
žlindrnih vrat pri elektropeči v jeklarni II« je komisija sprejela in odločila, da se prizna predlagatelju enkratno posebno nadomestilo po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 1 b na podlagi" prihranka 55.190,60 din.
5.	Predlog Jožeta Renčlja iz ViiT —jeklarna II, številka 233/ 27/77' »Sprememba priključkov vratnega., Okvirja« je komisija sprejela in sklenila, da se potrdi čas preprečenih zastojev. Korigirani prihranek znaša 110.831,20 din. Predlagatelju pripada enkratno posebno nadomestilo, ki se določi po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 1 b,
6.	Predlog, ing. Manojloviča in Jožeta Renčlja iz, jeklarne II, številka 244/37/77 »Rekonstrukcija, loka konti naprave v jeklarni II« je komisija «prejela. Predlagateljema pripada enkratno posebno nadomestilo po 26.. členu samoupravnega sporazuma. ,pod 1 b na osnovi prihranka 212.846,99 din. Predlagatelja delita nadomestilo v razmerju 50 : 50.
7.	Predlog Franca. Samca iz •mehanične - delavnice, številka 209/3/77- »Sprememba transporta povratnega sintra na aglomeraciji« je komisija preučila in odločila, da. se izplača predlagatelju pavšalno nadomestilo, ki se spremeni v akontacijo, če se. zamisel realizira. Predlog dopolni konstrukcijski biro.
8.	Predlog Franca Godiclja, ViT — valjarna II, številka 210/4/77 »Nastavljanje: valjev krčilnega ogrodja« komisija, ni sprejela,,
poslovanju
upoštevati, da mora ta železarna osvajati, zahtevno proizvodnjo e-, lektro in nerjaveče pločevine. V naslednjem letu. 1978 je predvideno, da bo ta tozd dosegel planiramo raven- proizvodnjo 115.000 ton. To pa seveda ne pomeni, da. bodo s tem porabniki v SR Sloveniji oskrbovani s'celotnimi potrebami hladno valjane pločevi-vinev saj je proizvodni program nove • valjarne- specializiran in je naravnan na celotno jugoslovansko tržišče.
Podpis samoupravnega - sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja Poslovne; skupnosti izdelave in predelave jekla 23. junija 1977 naj bi-pomenil kvalitetni preobrat pri usklajevanju proizvodnje in predelave jekla na Slovenskem in s tem pri medsebojnih odnosih' ter pri spodbujanju uresničevanja srednjeročnega družbenega, plana SR /Slovenije. Praksa iz preteklosti je pokazala-, da se plodno sodelovanje najlažje razvija' na skupnih poslih za domače in inozemske kupcem Razvoj dohodkovnih odnosov, ki jih sporazum zahteva, bo velika spodbuda pri združevanju interesov in prizadevanju za doseganje.-skupnih poslovnih ciljev.
Delavci slovenskega.- železarstva se. zavedajo, da le- s. „rabniki tvorijo celoto, zato bodo s; prizadevanjem v proizvodnji bogati preteklosti dodali trdno prihodnost.
ker bo valjarna nadomestila sedanje" ogrodje" z novim.
9.	Predlog Jožeta Gajška iz elektrooibrata; številka 231/25/77 »Dopolnitev, stroja, za navijanje tuljav«-, je... komisija sprejela. Predlagatelju pripada enkratno posebno nadomestilo na osnovi prihranka 21093,40 din, ki" se določi po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2 a.
10". Predlog: Jožeta Gajška iz elebtroobrata, številka 232/26/76 »Sprememba previjanja tuljav za asinhronske motorje« je komisija obravnavala in sklenila, da se uvrsti po 26.. členu samoupravnega sporazuma pod 1 a.
11.	Predlog Jožeta Gajška iz. elektrooibrata, številka 236/30/77 »Zamenjava; materiala za strešice« je komisija sprejela in odločila, da se izplača, predlagatelju, enkratno pavšalno nadomestilo.
12.	Predlog: Cigler Alojza,: GKSG, številka 202/76/76 »Uporaba, varnostnih: šip pri kabinah v valjarni II« je 'komisija proučila-, in sklenila/ da ise uvrsti po 26. članu samoupravnega sporazuma-pod 1 a.
13.	Predlog,; Cigler . Aloj za, Gori s timsko komunalno stanovanj sko gospodarstvo in Jazbinšek Viktorja, GKSG,. številka 203/77/76 »Zamenjava šip pri Centroma-skinih« je ¡komisija uvrstila po 26. členu samoupravnega spora-, zorna pod 1 a.
14- .Komisija je potrdila-predlagano strokovno Skupino za ocenitev inovacijskih predlogov za-poslenih v ikanstrukciji orodja, vi" TOZD mehanska obdelava. ■ Za predsednika je določila inž.. Čem naik, Feliksa.
Na 9‘. iseji, ki je 'bila 3. junija 197.7 pa je sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog Stanojevič Miloša, asistenta na elektroplavžu in Senica Martina, delovodje v meha-, nični delavnici/ štavMka 248/42/77" »Sprememba 'pritrditve drobilne-ga. valja na gred drobilca koksa na aglomeraciji« je komisija sprejela. Predlagateljema pripadajo tri posebna nadomestila po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2:b. Nadomestilo" sc izplača, po enem letu uporabe, predloga, 'to je septembra 1977. leta, na podlagi potrjenega pri-, hranka v višini. 71.260,96 din.
2.	Predlog Veselak Staneta iz elaktroobrata, številka 219/13/77 »Sprememba priključkov električnega ikrmilj a zasunov na-aglomeraciji«, je 'komisija -sprejela in odločila, da se 'izplača predlagatelju enkratno nadomestilo po 26. členu, samoupravnega sporazuma. pod 2 ib na osnovi prihranka 4.554,80 dih.:
3.	Predlog Crriofe Branka iz e-, lektroobrata, številka 228/22/77 »Olajšanje montaže in demonta-že motorja plinskega čistilca na
plavžu« je komisija pozitivno o-cenila in potrdila 'izvedbo. Enkratno nadomestilo bo izplačano predlagatelju po prvem letu uporabe predloga.
4.	Predlog Cmok Branka iz e-laktroobrata številka, 229/23/77 »Preureditev. zaganjača mešalca peska v livarni I« je komisija sprejela. Predlagatelju pripada enkratno nadomestilo po 26. členu samoupravnega; sporazuma pod - 2 b na osnovi- prihranka 6.450,50. din.
5.	Predlog Goršaik Staneta iz livarne II, številka 135/9/76 »Dodatna ograditev izpiho vatnih " šob pri jedrarskih strojih MEC-IND v livarni II« je'komisija sprejela že na seji, dne 3. 9." 1976. Na tej seji je potrdila prihranek v višini 63.919,80 din. Prvo izmed odobrenih treh nadomestil se določi po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 3 b.
6.	Predlog inž/ Ravnikar Ivana iz merilne ¡službe, številka 227/21/ 77 je. komisija proučila in ugotovila na osnovi zbranih mnenj, da ga zaenkrat ni mogoče realizirati. Ker spada v področje sorazmerno.: redkih netehničnih inovacij inrodpira nove vidike racionalizacij, je: komisija sklenila, dà se izplača predlagatelju enkratno nadomestilo.
Vzporedni obravnavni predlog, tov. Lešeka, ikd se navezuje; na isto problematiko, ni bil sprejet.
7.	Predlog; Samec Franca iz mehanične, delavnice, številka, 221/15/77 »Zamenjava sita pri pripravi peska. v -livarni I« je kome sija proučila in ugotovila na os-novi zbranih strokovnih mnenj, da ga zaenkrat ni mogoče realizirati zaradi uvajanja tehnologije cementnih peskov. Predlog bo evidentiran in:ponovno obravnavan, če ga bo mogoče izvesti.
8.	Predlog tov. Samec Franca iz mehanične delavnice, številka, 222/16/77 »Drobilec grud livarskega peska v livarni I« je. komisija proučila in sklonila zanj isto, kot za predlog številka 221.
9.	Predlog Čagailj Josipa, Mac-košek Antona, 'Selinšak Janeza in Gradič Leopolda, številka 251/45/ 77 »Čiščenje vodohlajenih kablov pri elekitropeči v jeklarni I« je komisij a sp rej ela. Predlagatelj em pripada, enkratno nadomestilo po 26. členu Samoupravnega sporazuma pod l b na osnovi prihranka 228.265,25 din. Nadomestilo se. deli med- predlagatelji enakomerno,
10.	" Pred; letom je bila v Železarni Store izdelana po predlogu jeseniških inovatorjev inž. Bešter Feliksa in Logar Igorja (predlog številka 1913) ena univerzalna merilna komora. Komisija je sklenila, da se izplača predlagateljem enkratno posebno nadomestilo.
— G. J. —
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE —• Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik-Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane, ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
HITER RAZVOJ ŽELEZARSTVA V VENEZUELI
VENEZUELA JE GOTOVO ENA NAJBOLJ BOGATIH DRŽAV V RAZVOJU Z LASTNIMI SUROVINAMI IN ENERGETSKIMI VIRI
V drugi polovici maja letos je jugoslovanska gospodarska delegacija obiskala dve južnoameriški državi: Venezuelo in Kolumbijo z namenom, da se ugotovijo možnosti boljšega gospodarskega sodelovanja s tema državama v razvoju, ker se je dosedanja zunanjetrgovinska menjava odvijala v zelo omejenem obsegu. V delegaciji so bili večinoma predstavniki velikih slovenskih delovnih organizacij. Za različna gospodarska področja smo ugotovili več možnosti dolgoročnega sodelovanja s slovensko in jugoslovansko industrijo.
Ker je za Slovenske železarne mnogo bolj zanimiva Venezuela, zaradi specifičnosti njenega razvoja črne metalurgije, opisujem v pričujočem članku le-to državo, ki je zelo zanimiva, pa smo jo doslej verjetno bolj malo poznali.
Nekaj glavnih podatkov o Venezueli: ta država leži na severnem delu Južne Amerike ob Karibskem morju in Atlantskem o-ceanu. Po površini meri nekaj več kot 900.000 km2, kar je triin-polkrat več kot Jugoslavija. Je pa redkeje naseljena, saj ima le okoli 12,5 milijona prebivalcev, od tega jih živi okoli 3 milijone v glavnem mestu Caracasu.
Do leta 1958 so vladale v tej državi vojaške diktature. S sprejetjem Ustave pa se je uredilo normalno stanje s politično o-rientacijo v meščanski demokraciji! Venezuela je ena najbolj naprednih držav Južne Amerike in se močno uveljavlja zlasti v združenih narodih.
Zastopa načelo zunanje politike za neodvisnost in enakopravnost, še zlasti z nastopom seda-
njega predsednika Pereza v letu 1974. Čeprav je Venezuela močno navezana na zahodni blok, pa je opazovalka na konferencah neuvrščenih ter jasno zastopa politiko neuvrščenih in zavzema pomembno mesto v vseh političnih in ekonomskih vprašanjih tretjega sveta. Politični odnosi med Venezuelo in Jugoslavijo se dobro razvijajo.
Ekonomski položaj Venezuele: Trenutno predstavlja izvoz 10 milijard dolarjev na leto, kjer pa je zastopana nafta s 97 %. Nad 60 odstotkov nafte gre v ZDA, zelo malo v Evropo, ostalo pa v druge države Srednje in Južne Amerike. Okoli 86 % vseh državnih dohodkov temelji na nafti. Ostali največji del izvoza odpade na železno rudo. Ima pa še druga rudna bogastva: premog, manganovo
rudo, pomembna so tudi nahajališča zlata in diamantov. Narodni dohodek na prebivalca znaša več kot 2000 dolarjev. Trenutne devizne rezerve predstavljajo 9 milijard dolarjev, bruto narodni proizvod pa okoli 15 milijard dolarjev letno, ki pa se hitro povečuje, za leto 1980 načrtujejo že 24 milijard dolarjev. Rast proizvodnje je letno okoli 9 %, z visoko stopnjo pa raste tudi zaposlenost in to s 6 % do 7 % letno. Ocenjujejo, da je trenutno Zaposlenih 3,6 milijona prebivalcev, kar je na celotno število prebivalcev 12,5 milijona zelo veliko. Predvsem je zanimivo, da imajo izdelan zelo ambiciozen načrt petletnega razvoja do leta 1980, ko bi naj investirali v razvoj okoli 40 milijard dolarjev (to je povprečno 8 milijard letno).
Osnovne smeri razvoja; nafta se naj ne bi bistveno povečala, temveč bi ostala na sedanjem nivoju, to je okoli 2,300,000 sodčkov na dan. Rezerve nafte se cenijo na okoli 200 let. Najbolj ambiciozni načrti razvoja so v smeri
razvoja železarske industrije. Trenutna proizvodnja znaša okoli 1,2 milijona ton jekla letno. Leta 1980 naj bi proizvajali 5 milijonov ton.'V letih 1985 do 1990 pa bi naj dosegli kapaciteto 15 milijonov ton jekla. V železarsko industrijo bodo investirali samo v tem petletnem obdobju nad 4 milijarde dolarjev. V razvoju energetike gradijo velike hidrocentra-le z močjo 9000 MW. V teku pa je izgradnja večjega števila manjših elektrarn.
Nadaljnja močna razvojna u-smeritev je razvoj kmetijstva in živilske industrije. Na tem področju je Venezuela najmanj razvita in ni dosegla praktično nobenega napredka. Zato uvaža letno za okoli 1 milijardo dolarjev prehrambenih proizvodov. Podnebje, kjer je praktično celo leto enaka temperatura s polletnim sušnim in enakim deževnim obdobjem, pa daje možnosti Ob ureditvi namakalnih sistemov tudi treh žetev letno.
Posebno pozornost dajejo razvoju prometa: cestnega, železniškega in pomorskega. Trenutno je najbolj ali celo izključno razvit le cestni promet s številnimi in lepimi avtocestami. Ves transport se odvija skoraj samo po cestah, saj železniških prog, razen nekaj manjših povezav, praktično ni. V tem petletnem obdobju nameravajo investirati 8 milijard dolarjev za izgradnjo 4.000 kilometrov železnic. V programu je izgradnja treh pristanišč itt ladjedelnic. Pomorski promet ima posebno prioriteto zaradi izvoza nafte in železne rude.
V večjih razvojnih načrtih je poleg ostale industrije še proizvodnja in predelava aluminija.
Rudniki železove rude
Začetki železarstva in odkopavanja železove rude v Venezueli segajo v kolonialno obdobje v prvi polovici 18. stoletj„a, ko so španski misijonarji v guayänskih gorah začeli pridobivati 'železo. Vsekakor pa lahko govorimo o; industrijskem izkoriščanju rude šele po letu 1950, ko je firma Iron Mines Company of Venezuela (last ameriške firme Bethlehem Steel Corporation) začela s proizvodnjo v rudniku Cerro El Pao. V aprilu 1947 so odkrili nova Velika nahajališča v gori železove rude Cerro Bolivar, ki ga je po letu 1954 Začela izkoriščati firma Orinoco Mining (last ameriške firme United States Steel Corporation). Ti dve družbi sta obvladovali celotno proizvodnjo do nacionalizacije rudarske in železarske industrije konec leta 1975.
Decembra 1975 je bila Ustanovljena venezuelska družba Ferro-minera Orinoco pod okriljem državne firme Corporacion Venezo-lana de Guayana (C. V. G.), ki je prevzela z nacionalizacijo dejavnost prej : omenjenih ameriških družb. Ferrominera je začela s svojim poslovanj etn 1. januarja 1976. leta.
Državna družba C. V. G. pokriva celoten razvoj Venezuelske Guayane ob reki Orinoco, kjer so združena • velika rudna in energetska bogastva (železova ruda, nafta, Zemeljski plin, Zlato, diamanti, nekovinske rudnine ter velika moč v hidroenergiji ). C. V.
G. se nahaja v veliki izgradnji železarstva, aluminijaste industrije ter ostalega gospodarskega razvoja na tem področju s središčem v Ciudad Guayana.
Ko govorimo o železovi rudi, je potrebno posebej povedati, da šo to zelo zanimiva nahajališča v gorah čiste železove rude na ravninskem območju dveh velikih rek: Orinoco ter Rio Caroni v obsegu okoli 94.000 kvadratnih kilometrov (nadmorska višina ravnice od 80 do 150 m). V letu 1976 u-gotovljene rezerve železove rude z vsebnostjo Fe nad 55 % znašajo nad 2 milijardi ton, in to zbranih v 15 večjih in drugih manjših nahajališčih. Ugotovljene rezerve pomenijo pri letni proizvodnji o-koli 20 milijonov ton rude vsaj 100-letno življenjsko dobo.
V nadaljevanju želim opisati dve zanimivi rudišči, ki sem si jih tudi ogledal iz zraka z malim avionom. To sta že omenjena Ferro El Pao in Cerro Bolivar. Rudnik El Pao se nahaja okoli 45 kilometrov oddaljen od mesta Ciudad Guayana z nadmorsko višino 490 m. Gora železove rude je 2 km dolga in 1,2 km široka. Ruda je hematit z vsebnostjo železa od 60 do 66 %, Rudišče se odpira v terasastem dnevnem kopu, kjer s 3,4 m8 velikimi žlicami nakla-dačem polnijo težke kamione, ki vozijo rudo na drobljenje pod 6,35 centimetrov ob samem rudniku. Iz skladišča zdrobljene rude polnijo železniške vagone po 64 ton. Vlaki s 45 do 50 vagoni vozijo železno rudo po 57 km dolgem železniškem tiru na nakladalno rampo ob reki Orinoco v bližini Ciudad Guayana.
Večji rudnik Cerro Bolivar je 120km jugozahodno od Ciudad Guayana. Višina gore je 790 m, tj. 550 m nad višino okolice, dolžina je 6,4 km in širina 1,2 km. Ruda je mešanica hematita in limonita, z manjšim delom magnetita. Vsebnost Fe znaša 58 %. V bližini je tudi rudnik Cerro Altamira, ki se dviga v višino 650 m nad morjem.
Na vseh rudnikih so dnevni kopi,¿kjer terasaste plasti razstreljujejo, Električni vrtalni stroji vrtajo luknje za razstrelivo v globino okoli 18 m š premerom od 18 do 38 cm. V vsako luknjo dajo po 600 kg razstreliva.
Na rudišču Cerro Bolivar imajo nakladalne žlice z volumnom 7,6 kubičnih metrov (približno 20 ton rude). Z nakladači polnijo 90-tonske kamione, kar pomeni, da se-Vsak tovornjak napolni s 4—5 žlicami. Kapaciteta nakladaea je 1000 ton na uro. Železniški vagoni so prav tako 90 ton nosilnosti, tako da en tovornjak z enim stresanjem napolni vagon. V rudniku obratuje 35 takšnih kamionov. Z nakladalne rampe na koti .588 m vozijo železniške kompozicije po 125 vagonov tri diesel lokomotive po 2000 Km navzdol po 11 km dolgem pobočju železne gore s padcem 3,1% in nato po planoti do separacije ob reki Orinoco, ki je od nakladalne rampe- oddaljena po železnici 146 km.
Separacija železne rude
Na kompleksu separacije železne rude, ki leži ob sotočju rek O-rinöco in Rio Caroni v bližini mesta Ciudad Guayana (kraj se ime-
Pogled na goro želežove rude Cerro Bolivar
nuje Puerto Ordaz in je praktično združen v celotno mestno področje Ciudad Guayana), se že-, lezna ruda stresa iz vagonov v primarni drobilec. Ta drobilec leži 30 m pod nivojem separacije. Vsa ruda se zdrobi pod dimenzijo 20 cm. Kapaciteta primarnega drobilca znaša 6000 ton na uro.
V	obratu sekundarnega drobljenja se vsa ruda zdrobi pod 10 centimetrov v dveh stožčastih drobilcih. Iz tega obrata se zdrobljena ruda transportira do separacije, ki loči kosovno rudo granulacije okoli 10 cm od drobnejših frakcij. Kosovna ruda se ali skladišči na skladišču- kapacitete
1,3	milijona ton za natovarjanje v ladje oziroma lastno uporabo, ali pa se dalje transportira na terciarno drobljenje.
V	obratu terciarnega drobljenja se ruda drobi pod 3,2 cm in nato separira v dve frakciji:
1... 3,2 cm ter pod 1 cm. Kapaciteta terciarnega drobljenja je 4000 ton na uro.
Za fino mletje rudo, ki ima normalno 6 do, 10 % vlage, predhodno sušijo v 30 m dolgih rotacijskih sušilnih pečeh z uporabo zemeljskega plina. Obrat za sušenje je opremljen s čistilnimi napravami, ki preprečujejo praženje in onesnaževanje zraka. Fino mletje granulacije izpod lem se vrši v obratu s petimi mlini kapacitete po 400 ton na uro. Tudi v tem obratu so opremljeni z moderno opremo za zbiranje prahu. Obrat za fino frakcijo proizvaja mleto rudo, ki je pripravljena za peletiziranje in ima letno kapaciteto 7 milijonov ton.
' Na celotnem skladišču železne rude je ruda skladiščena po različnih granulacij ah, ki se po transportnih sistemih z elektronskim tehtanjem transportirajo do nakladalne rampe ob Orinocu in polnijo ladje različnih nosilnosti. Kapaciteta ladij znaša 7.500 ton na uro.
Različne nosilnosti ladij je možno -polniti v odvisnosti od nivoja reke. Velika reka Orinoco, ki je široka več kilometrov, spreminja višino vodostaja od sušne do deževne dobe od minimalne do maksimalne višine za 15 m. Zato je ob visoki vodi možno nakladati rudo v največje ladje.
Železarna SIDOR
Glavni nosilec sedanjega industrijskega razvoja Venezuele v mestu Ciudad Guayana je železarna SIDOR, ki jo je zgradila venezuelska vlada. Železarna je pričela s proizvodnjo postopoma v letih 1961—1963. Sedanja proizvodnja znaša okoli 1,250.000 ton surovega jekla letno (ingotov). Celoten železarski kompleks se razprostira na površini 1.700 ha.
Proizvodni program železarne Sidor obsega naslednje gotove proizvode.: 300.000 ton brezšivnih cevi, 150.000 ton paličastega. jekla, 25.000 ton žice. Valjarna pločevine je bila zgrajena v letih 1972 do 1974 za kapaciteto 700.000 ton letno, ki pa še ni polno izkoriščena. Poleg različnih debelin jeklenih pločevin, potrebnih za domačo industrijo, proizvajajo v pločevinski valjarni tudi kromi-rane in kositrne pločevine. V železarni so zgrajene tudi močne livarske kapacitete. Litoželezne cevi in ostali livarski proizvodi predstavljajo količino okoli 50.000 ton letno. V letu 1970 je pričela obratovati tudi nova livarha cen-
trifugalno ulitih cevi s kapaciteto
30.000	ton letno..
Poleg bogate železne rude je e-den od glavnih pogojev za ekonomičen in hitri razvoj železarstva v venezuelski Guayani razpoložljiva toplotna (nafta in zemeljski plin) in elektroenergija. Na reki Caroni približno 100 km od Ciudad Guayana se nahaja veliko umetno jezero s hidrocen-tralo Guri, ki ima trenutno instalirano moč (od leta 1968) 3000 megavatov. V pripravi je izgradnja povečanja moči na tej hidro-centrali na 9000 MW. Od hidro-centrale Guri vodijo elektroerier-gijo do železarne, pa tudi do o-stalih potrošnikov v državi po sistemu napetosti 400 kV. V izgradnji pa je novi sistem 800 kV.
Zaradi velike in cenene razpoložljive elektroenergije se vrši proizvodnja grodlja v elektro-plavžih in sicer v devetih Elkem pečeh, kjer uporabljajo 60% ne-reduciranih peletov iz Peruja in 40 % kosovne domače rude.
V jeklarni proizvajajo jeklo v SM pečeh z uporabo tekočega grodlja.
Najbolj zanimivo področje v železarni SIDOR je prav gotovo prizadevanje za proizvodnjo me-taliziranih peletov ter briketov, ki- bodo pomenili podlago za povečanje jeklarskih kapacitet. Venezuela ima ha eni strani v svojih rudnikih železne rude mnogo drobnih prašnatih granulacij, ki jih drugače .ni možno uporabiti kot v obliki peletov ali briketov, na drugi strani pa nima veliko starega železa (kovinsko predelovalna "industrija, je še zelo malo razvita). Zato je razumljiva rešitev proizvodnje jekla na podlagi predreduciranih peletov, ki jih je možno uporabljati direktno v jeklarskih elektroobločnih pečeh.
Področje reducirane železne rude v obliki peletov, kosovne rude ali drugih granulacij izven plavža, z uporabo; predvsem plinastih in trdnih reducentov, je zadnja leta eno najbolj pomembnih za nadaljnji razvoj železarstva v svetu. Zato je tudi v teh tehnoloških postopkih prisotna cela vrsta različnih tehnologij, ki do danes še vedno niso dale odgovora na vprašanje, kateri postopek je najboljši. S postopki predreduciranja se dobijo meta-lizirani materiali z vsebnostjo železa od 85 do maksimalno 95 %.
Venezuela je gotovo država, ki ima trenutno že veliko izkušenj na področju predreduciranja (ali direktne redukcije, kakor tudi i-irienujemo ta postopek), imela pa bo gotovo v kratkem času naj-večje in kar je še bolj pomembno, rentabilnostno najugodnejše kapacitete na' svetu. Železarna SIDOR se je odločila za štiri različne tehnologije, in to: Midrex, Hyl, HIB in Fior.
Prvi obrat za direktno redukcijo je bil zgrajen že v letu 1973 po ameriškem postopku HIB, ki proizvaja reducirane brikete z okoli 85—90 % železa. Postopek bazira na osnovi vodika, pridobljenega iz zemeljskega plina. Letna kapaciteta znaša 700.000 ton.
Pred koncem leta 1976 so bili zgrajeni še trije drugi obrati, ki pa so še vedno v fazi poskusne proizvodnje in sicer: obrat po postopku Midrex, ki ga je razvila zahodnonemška firma Korf, ima kapaciteto 350.000 ton letno, 0-brat po mehiškem postopku Hyl letno kapaciteto 360.000 ton, lasten postopek pa so razvili v o-
bratu Fior. s kapaciteto 400.000 ton, V teh obratih še vedno preizkušajo in ¡iščejo optimalne tehnološke parametre za najcenejši in tehnološko najbolj ustrezajoči proizvod.
Za povečanje proizvodnje železarskih zmogljivosti je trenutno v izgradnji »načrt IV. faze« za obdobje 1975—1978, ki naj bi povečal proizvodnjo jekla od sedanjih 1,250.000 ton na 4,800.000 ton. Potrebna investicijska vlaganja bodo znašala okoli 3,5 milijarde dolarjev.
V tem projektu je v izgradnji gotovo naj večja naprava na svetu za peletiziranje in redukcijo drobnih frakcij železne rude. Na kompleksu 800 X 400 m se vrši montaža opreme za dvojno linijo peletiziranja po 3,3 milijona ton (skupaj torej 6,6 milijona ton peletov), ki jo gradi avstrijska firma VOST. Vzporedno s tem obratom je v gradnji obrat za direktno redukcijo z letno kapaciteto o-koli 4 milijone ton reduciranih peletov in sicer približno polovico po nemškem postopku Midrex, druga polovica pa bo po postopku Hyl. Na naše vprašanje, zakaj so Se odločili za dva različna postopka, so odgovorili, da danes še ne morejo reči, kateri postopek je boljši, zato so se odločili za o-ba. Oba velika objekta (peletiziranje in redukcija) naj bi šla v
V kompleksu predelave jekla bo več valjarn, kjer pa je dan poseben poudarek povečanju kapacitet proizvodnji cevi, kar je tudi razumljivo, saj je velika naftna in plinska industrija velik potrošnik teh materialov.
Zaključek .
Razvoj ■ venezuelskega železarstva pomeni resnično zelo dinamičen razvoj velikih in specifičnih. kapacitet na osnovi domačih bogatih surovinskih in energetskih izvorov. V sklopu celotnega programa pa je gotovo najbolj zanimivo področje direktne redukcije, ki bo proizvajalo metali-zirane pelete in brikete poleg za lastno porabo tudi za prodajo. Zato je ža nas kot Slovenske železarne gotovo interesantno sodelovanje z železarno SIDOR v Venezueli, predvsem zaradi možnosti že sedanje pa tudi perspektivno dolgoročne oskrbe z metalizirani-mi peleti in briketi, ki bodo cenejše proizvedeni. Sodelovanje s firmo SIDOR bi bilo interesantno pri direktni redukciji tudi v tehnološkem smislu, ker bodo industrijske izkušnje najpomembnejših svetovnih postopkov na tem mestu gotovo pokazale, katera rešitev je najboljša. To pa bi lahko koristili tudi pri morebitnih bodočih izgradnjah takšnih ob-
m
UK

' ^ • •
■■■H
v' '


-¿V'' !| * ~	¡¡¡i
UPi -''¿'S.
i____i
m	z
' ; |
9Ü
Pogled na železarno SIDOR
obratovanje julija 1978. O rezultatih optimalne proizvodnje pa bodo lahko dali več informacij po vsaj enoletnem obratovanju tega kompleksa.
V izgradnji je v okviru »načrta IV« nova elektrojeklarna s kapaciteto blizu 4 milijone ton jekla, torej elektrojeklarna samo z e-lektroobločnimi pečmi ter napravami, za kontinuirano vlivanje jekla in bo to zaenkrat gotovo največ j a elektrojeklarna na svetu. Ta elektrojeklarna bo uporabljala kot glavno komponento vložka reducirane pelete. Skupaj bodo i-meli 4 elektroobločne peči kapacitete po 150 ton in 6 peči po 200 ton. Vse peči bodo imele kontinuirano vlivanje jekla.
jektov v Sloveniji ali Jugoslaviji, ali pa v skupnih naložbah v državah v razvoju (primer Libija). S firmo SIDOR bi bilo možno v primeru nakupov metaliziranih materialov prav gotovo najti program menjave v obratni smeri s kvalitetnimi izdelki Slovenskih železarn. V tej smeri smo že vzpostavili kontakte, ki jih bomo dolgoročno razvijali.
DUŠAN BURNIK
V PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI :
TELEFON
302
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI S VEX TOZD ViT
Delavski svet TOZD Vzdrževanje in transport je na svoji 10. redni seji dne 10. junija 1977 sprejel naslednje .¡sklepe:
1.	DS bo pregledal sklepe 9. seje na naslednji seji. §
2.	Po predhodni razpravi in sprejemu na samoupravnih delovnih skupinah je DS ViT sprejel samoupravne sporazume samoupravnih interesnih skupnosti ter prispevne ¡stopaj e za drugo polletje 1977, ža podpisnika pa je DS potrdil predsednika DS TOZD ViT tov. Franca Rozmana.
3.	DS je po predhodni razpravi in sprejemu na samoupravnih delavnih skupnostih sprejel samoupravni sporazum O merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev v oddajanju stanovanj v občini Celje. Za podpisnika tega samoupravnega sporazuma je DS potrdil predsednika DS tov. "Franca Rozmana.
4.	DS je vzel na znanje predlog izhodišč za sestavo samoupravnega sporazuma o dodeljevanju in financiranju stanovanj v »železarni Štore z naslednjimi pripombami:
1.	DS meni, da se ne bi omejevali točno na kilometrsko oddaljenost, ampak da se upoštevajo izjeme pri dogloletnih članih našega kolektiva in za področja, kjer je zaposleno veliko .število naših delavcev.
2.	DS je nadalje vzel na znanje pripombe SDS:
—	Pravilnik naj se dopdlni s členom o finančni .udeležbi .pri zamenjavi 'stanovanj.
—	Za točkovanje, se naj upošteva le :.ugodnejši sistem.
—	Glede delitve stanovanj strokovnjakom, naj se ¡točno opredeli kriterije, kdo in kaj so; strokovnjaki.
5.	Po predhodni razpravi in sprejemu na samoupravnih delovnih skupnostih je DS potrdil sprejem ¡samoupravnega sporazuma o financiranju -krajevne skupnosti z. aneksom, da se združujejo sredstva v višini 100 din na zaposlenega.;
6.	Po predhodni razpravi in sprejemu na samoupravnih delovnih skupnostih je DS potrdil sprejem samoupravnega sporazuma o.minimalnih standardih za .življenjske-in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. .
7.	DS je po .Obravnavi .samoupravnega .. sporazuma med SMELT Ljubljana in Železarno Štore glede izgradnje 2. faze jeklarne Tripoli in Valjarne Tripoli sprejel s pripombo, ida se v samoupravni sporazum vnese dopolnitev, da železarna Štore pristopa k temu samoupravnemu Sporazumu brez vs alkih finančnih fizikov.
Za podpisnika tega sporazuma so potrdili direktorja DO, tov. Dušana Burnika.
8.	DS je ugodil prošnji za pomoč pri ureditvi športnega igrišča v Šentjanžu nad. Štorami in sicer omogočanje prevozov odpadnega peska s pripombo, da se prevoz organizira v tistem času, ko bo za to možnost glede nemotenosti ; proizvodnje.
9.	DS se strinja, da se tov. Alojza Metličarja namasti na prosto delovno mesto »delovodja vzdrževanja instalacij«.
10.	DS je pri obravnavi vloge ža zasedbo delovnega mesta »asistenta za eleiktro vzdrževanj e v tovarni traktorjev« opazil v vlogi kadrovskega sektorja napako naziva poklica | za tov. Skaleta. ,.
DS soglaša, da prosto delovno mesto »asistent za elektrovzdrže-vanje v tovarni .traktorjev zasede tov. Janez. Kresnik sil. 7, 1977. )
11.	DS .še.-.strinja; da se na prosto delovno • mesto »konslrukter« v oddelku preventivnega vzdrževanja dvigalno transportnih naprav namesti ¡tov. Milana Leskovška s l. 7. 1977. "
12.	DS se strinja, da se. na pro-.sto delovno mesto , »vodja cestnega .transporta« namesti . tov. Antona Kump.ergerja.in sicer s .1. 7. 1977.;
13.	DS se je seznanil z dopisom, ki ga je ¡poslala TOZD Energetika glede oskrbe s pitno vodo.
DELAVSKI SVET TOZD MEHANSKA OBDELAVA
Pregled sklepov, sprejetih na
12.	redni seji delavskega . sveta TOZD Mehanske obdelave, ki je bila dne 13. junija 1977 ob' 13. uri v sejni sobi MO.
Sklepi prejšnje seje bodo pregledani na naslednji seji.
Po predhodni razpravi, podanih pripombah in -sprejemu na samoupravnih delovnih skupnostih je DS potrdil samoupravne sporazume SIS ter prispevne stopnje za drugo polletje 1977 z naslednjimi pripombami:
—	Finančna obremenitev je lahko večja največ za 1,5 % glede na leto 1976.
—	Izgradnja zdravstvenega, doma se mora pospešiti.
Za podpisnika tega samouprav: nega Sporazuma je DS .potrdil tov. Janka Ulago,
DS je po predhodni razpravi, podanih prim^bah in sprejemu na samoupravnih delovnih skupnostih potrdil samoupravni sporazum o merilih za oblikovanje
splošnega, akta. stanodajalcev v oddajanju stanovanj ,v občini .Celje |z 'naslednjimi pripombami:
—	Potrebno je preučiti sofinanciranje dolgoročnih kreditov.
—	Glede dodelitve stanovanj strokovnjakom je potrebno izdelati poslovnik s točnimi kriteriji,
kaj in kdo-so res potrebni strokovnjaki.
—	Potrebno je izboljšati razmere začasnih in podstrešnih stanovanj in spremeniti kriterije glede velikosti stanovanja na število oseb.
—	DS smatra, da se pri dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo ne bi omejevali točno na kilometrsko oddaljenost, ampak da se upoštevajo izjeme pri dolgoletnih članih našega kolektiva in za področja, kjer je zaposleno veliko število naših delavcev.
Za podpisnika so potrdili predsednika DS tov. Janka Ulago.
Po predhodni razpravi in spre--j emu na samoupravnih delovnih
skupnostih je DS potrdil sprejem 'samoupravnega sporazuma o financiranju krajevne skupnosti z aneksom, da se združujejo sredstva v višini: 100 din na zaposlenega s pripombo, da naj sredstva prejmejo direktno krajevne skupnosti, ne prek občine.
Za podpisnika so potrdili predsednika DS tov. Janka Ulago.
Po predhodni razpravi in sprejemu ina samoupravnih delovnih skupnostih:je DS potrdil sprejem samoupravnega sporazuma o mi-, nimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri' zaposlovanju delavcev, s pripombo, da se mora čimprej rešiti stanovanjsko vprašanje za samce.
Za podpisnika so potrdili predsednika DS tov. Janka Ulago.
DS je po obravnavi samoupravnega sporazuma med SMELT Ljubljanain železarno Štore glede .izgradnje 2. faze jeklarne .Tripoli in valjarne Tripoli sprejel s pripombo, da se v samoupravni sporazum vnese dopolnitev, da Železarna Štore pristopa k temu samoupravnemu sporazumu,brez vsakih finančnih rizikov. .
Za podpisnika tega sporazuma so; potrdili direktorja DO, tov. ¡Dušana Burnika,
DS priporoča, naj bo gradivo za samoupravne delovne skupnosti v;prihodnje,manj obsežno in hitreje dostavljeno.
DELAVSKI SVET 114. PANOGE
Delavski: rsvet: TOZD proizvodnje 114. panoge je na svoji 9. redni Seji dne 14.- junija 1977 sprejel naslednje Sklepe:.
1.	DS je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
2.	DS j e. po predhodni razpravi in sprejemu na samoupravnih delovnih skupinah potrdil sprejem samoupravnega sporazuma skupaj 's pripombami, ki so, kot priloga k sklepom.
3.	DS je imenoval tov. Ferda Halerja za vršilca dolžnosti vodje TOZD Proizvodnja 114. panoge. •
4.	DS je potrdil, da delovno mesto obratovodje valjarne II zasede tov. Franc Kaučič.; -
5.	DS je osvojil predlog predsednika ¡DS, da se v doglednem času organizira svečana seja DS.
6.	DS je odobril odpise razlik po izvornih zaključkih:
—	zaklj. .št. 390 »Frimeko« Frankfurt, .1.760 DM;
—	zaklj. št. 386 Sidergarda, Raffa-Brescia, 160.800 Lit, 3.296,40 din; .
DELAVSKI SVET
Delavski svot TOZD Livarn je na svoji 10, redni Seji 14. junija 1977 sprejel naslednje sklepe:
5.	sklepprejišnjega zapisnika hi izvršen. Poleg vodstva TOZD še zadolžuj e tudi': komercialni sektor, da bodo modeli plačani kot pri ostalih naročnikih.
S	50. členom Pravilnika- o delovnem redu v Železarni Štore- se ne strinjamo, ker ni parkirni prostor pod ¡nadzorstvom. Z ostalimi členi Pravilnika o delovnem redu v Železarni Štore se strinjamo. -
Pravilnik p povračilu stroškov telefona na domu za službene namene DS TOZD Livarn sprejme.
DS je sklenil naslednji sklep odpiralnih časov bifeja Štore I in H.
Predlog;!:
1.	izmena podaljša čas obratovanja do 14130 v bifejih Štore I in II, .
2.	in, 3,- ¡izmenai za^štore Tin ,11 -ostane ista. ...
Naj se od 8. do 10. ure, to je v času. deljenja malic,, ne kuha kava,
DS je sklenil, da se uvede kisla voda v obratih TOZD Livarn. Vsak delavec, Vključno z delovodji in vajenci, dobi vsak mesec
■— zaklj. št. 385 »Mollificio Bre-sciano«, 451.600 Lit, 9.257,80 din;
—	zaklj. št. 387 »Mollificio Bre-sciano«, 3,534.593 Lit,.72.459,15 din.
7.	DS je sprejel: ¡predlog , odpisov, 321 ton vzmetnega jekla v jeklarni 11, za katerega služba za ..kontrolo kakovosti ugotavlja,, da je za nadaljnjo: . uporabo .neuporaben.
. Zaradi nekvalitetnega jekla je prišlo do velikih kasnitev pri iz-dobavi brušenega materiala za poljsko avtomobilsko industrijo, ker je izvozni posel s Poljsko predviden dolgoročno z ozirom na našo usmerjenost v izdelavo vzmetnega jokla, .moramo pod-vzeti vse mere, da saniramo stanje in. si, ponovno pridobimo u-.gledpri kupcu, ki smo ga uživali.
V tej zvezi je treba opozoriti obratovodjo jeklarne II, da se mora v obratu izboljšati I tehnična disciplina; organizirati doslednejšo pripravo in kontrolo surovin in pospešiti nabavo nove o-preme: za; iztrošene dele na konti napravi.
TOZD LIVARNE
23 bonov, Bond naj se izstavijo takoj.
Uvedba mikrofilmske tehnike se potrdi.'
Samoupravni sporazum za u-stanovitev posebne:1 izobraževalne skupnosti ža metalurgijo se potrdi. Za podpisnika ¡in delegata: je DS predlagal inž. Jožeta ¡Lebana,
DS je sprejel naslednje stabilizacijske ukrepe:
—	Nadalje .izvrševati analize stroškov v delovnih skupinah. Pri tem ' moramo upoštevati hove pripombe 'oziroma daj ati tolmačenja.
—	Dokončati akcijske programe v delovnih skupinah,
—	Znižati izmeček v' livarni II.
j— Izvršiti naslednje komercialne akcije:
a)	razmejiti "'¡stroške nabave orodja;
b)	povečati plačilne'realizacije;
C) zmanjšati'zaldge surovin;
d)	ažurirati ¡odpremo.
—	Presegati:-operativne plane; v ta'namen je potrebno proizvajati "kon ti litino, uvesti-uskladitev ~pri programiranju proizvodnje v talilnici in kahipaunici “livarne TI ter ažurirati proizvodnjo pri valjih.
—	Rekonstrukcijo v livarni II pospešiti.
Sklicati je treba širši sestanek med. TOZD Livarn, in ViT, na katerem bi obravnavali probleme vzdrževanja. Če na tem sestanku problemov vzdrževanja ne bi rešili, bi se sestali-še DS TOZD Livarn im ViT-.
DS je potrdil stabilizacijske ukrepe, vendar se boji, da bi bili vsi, ti napori neuspešni, če bo vzdrževanje, delalo- tako kot v sedanjem času.
DS je sklenil, da se ovrednotijo izpadi proizvodnje zaradi slabega vzdrževanja v TOZD in predložijo vodstvu TOZD ViT.
DS je na podlagi odločanja delovnih ljudi v TOZD Livarn potrdil pristop k naslednjim samoupravnim interesnim skupnostim:
— samoupravni sporazum ob; ¿inske izobraževalne skupnosti občine Celje;
samoupravni sporazum kulturne skupnosti občine Celje;
£— samoupravni sporazum občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje;
—	samoupravni sporazum Skupnosti za zaposlovanje občine Celje;
—	samoupravni, sporazum skupnosti' pokojninskega in invalidskega zavarovanja -občine Celje;
—	samoupravni -sporazum Skupnosti starostnega-zavarovanja kmetov SR Slovenije; 3
—	samoupravni sporazum skupnosti za varstvo-pred požari občine Celje;.
—	samoupravni sporazum financiranja ljudske obrambe, varnosti in družbene v: samozaščite občine .'Celje.;
BS ni potrdil povečane prispevne stopnje:.
—	samoupravni, sporazum SIS otroškega, varstva;
—■, samoupravni, sporazum te-lesnokulturne skupnosti -občine
-77 samoupravni, sporazum- :oh-činske zdravstvene ¡ . skupnosti Celje;.
Ekonomsko gospodarski odbor ja na svoji 12. redni, seji 15. junija 19-77 sprejel naslednje skle-1 Potrdil je Sklepe prejšnje seje. "	■ '	.
-Pri pregledu realizacije teh sklepov je ugotovil, da sklepi št. 3,-14- in 16 še niso realizirani ter se nato. seznanil s poročilom o dokončanju del na pripravi spiskov neidočega materiala, poročilom . komercialnega.sektorja. o problematiki medsebojnih dobav v , okvira Slovenski železarn ter informacijo, o problematiki dobav rezervnih delov iz vzhodnih držav...
Da bi zmanjšali zaloge materiala, brez gibanja, je odbor sprejel sklep o določitvi minimalnih oz. signalnih- zalog. V ta namen naj se osnujeta dva teama in sicer:
— team za določitev minimalnih zalog pri rezervnih delih, ki ga sestavljajo predstavniki TOZD ViT in. posameznjjj , obratov. Pobudnik, je, TOZD. ViT;
—- team :za. določitev minimalnih zalog, potresnega materiala, ki- ga sestavljajo predstavniki nabavne službe in asistenti v obratih. Pobudnik: nabavna služba.
Z delom je treba pričeti takoj, dokončano pa naj bo do konca leta, tako, da bi z novim letom lahko pričeli z novo evidenco. Skrb nad minimalnimi zalogami naj bo obojestranska.
, — samoupravni , sporazum občinske raziskovalne skupnosti Celje; ,
—	samoupravni' sporazum izobraževalne skupnosti — usmerjeno izobraževanje SR Slovenije.
Vzroki:
Eden glavnih vzrokov je ta, da TOZD mora vlagati velike finančne napore, da bi dosegla minimalni dohodek (ker je bila planirana izguba) !in nima na razpolago sredstev, da bi prispevala k povečanim prispevnim stopnjam. Poleg tega se nahajamo v fazi rekonstrukcij, ki jih izvajamo iz lastnih sredstev oz. dohodka, zato, da bi lahko v prihodnje poslovali brez izgube. Delovni ljudje v TOZD menijo, da naj bi nekatere SIS tudi bolj rentabilno poslovale, tako kot moramo v neposredni proizvodnji.
DS je potrdil tudi:
—	samoupravni sporazum za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v Občini Celje;
—	samoupravni sporazum o dodeljevanju in financiranju stanovanj v Železarni Štore;
—	predlog o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v letu 1977 v višini 7 %, kot je to predvideno v samoupravnem sporazumu stanovanjske skupnosti občine Celje;
—	samoupravni, sporazum krajevnih sikupnosti občine Celje
—	samoupravni. sporazum o minimalnih standardih, za živ-Ijanjske in kulturne razmere;
—	samoupravni sporazum SMELT Ljubljana..
Vso nastalo škodo na napravah v sanitarijah, kjer vzrok za škodo ni dotrajanost, temveč namerno- poškodovanje, se poravna iz mase za osebne dohodke (v kolikor ne bo odkrit in kaznovan storilec).
Ta sklep se da v vednost delovnim skupanam.
2.	Odbor se je seznanil s poročilom o izvršitvi, letnega jn operativnega plana za obdobje januar—marec (II. del) in mesec april. 1977.
3.	Sprejel je operativni plan za junij 1977 s pripombo, . da naj priprave dela v prihodn je podajo podrobnejše, obrazložitve odstopanj od operativnega oz. dinar, mičnega plana.
4.	Na predlog tov. Gradišnika je bil sprejet sklep, s katerim odbor, zahteva, da obrati in službe pripravijo podatke .za izdelavo polletnega poročila najkasneje do 2. julija, .
5.	Odbor. se. je seznanil s poročilom komercialnega sektorja za april in z okvirnimi- podatki za maj 1977.'
6.	Brez pripomb je potrdil organizacijski predpis o službenih potovanjih v tujino.
7.	a) Potrdil je sklepe 8. in 9.. seje komisije za racionalizacije.
foj V zvezi s sklepom št, 11 z
9.	seje glede odkupa diplomskih nalog je odbor zavzel stališče, da je to operativno delo oddelka za izobraževanje in sektorja za kakovost in razvoj, ki naj izdelata poseben predpis o načinu usmerjanja in nagrajevanja diplomskih nalog.
Osnutek predpisa naj bo izdelan v roku 2 mesecev in naj se prek EOS predloži v odobritev
ekonomsko gospodarskemu, odboru.
Oddelek j za izobraževanje in sektor za kakovost in razvoj naj v prihodnje delata v skladu s sprejetim pravilnikom in naj bo to delo izključno v njuni pristojnosti.
c)	Odločitev 'glede odkupa diplomskih nalog tov. Halerja jn Selčana se zadrži do sprejetja omenjenega predpisa.
8.	Odbor je sprejel sklep, da se v TOZD Energetika — v energetskem obratu odobri 277 nadur za mesec maj.
Do povečanja. nadur .je prišlo zaradi nepredvidenega odhoda dispečerja v JLA in istočasno obolenja drugega, dispečerja. Na delovnem mestu »strojnik desti-later« pa je bilo porabljenih večje število nadur zaradi nepopolne zasedbe delovnega mesta in vpoklica. na orožne vaje.
9.	Sodelavcem iz Tovarne traktorjev — Stanetu .Gorjupu, Gabrielu Balužiču in Milanu Hermanu je odbor odobril- 63 nadur (skupno) za opravljanje izrednih del, ki jih ni bilo mogoče opraviti v rednem delovnem, času (nakla-
Pregled sklepov 7. redne seje delavskega sveta- delovne skupnosti skupnih služb; ki je bila v sredo, 15. junija ob 6.30 v delovni sobi.sekretarja DO.
Pri pregledu sklepov prejšnje seje je bilo ugotovljeno, da je potrebno popraviti formulacijo sklepa št. 17 in sicer, »da se konferenco osnovnih organizacij sindikata DO ne zadolži, temveč da ji DSSS predlaga, da izpolni anketo- za ugotovitev trenutnega stanja ter razmer v povezovanju delavcev v TOZD s KS«.
DS je potrdil sklepe prejšnje seje.in se. seznanil z njihovo realizacijo, _ .
DS je obravnaval pritožbo projektivnega oddelka in .pritožbo za ponovno ocenitev delovnega mesta statistik v službi varstva pri delu. Diskutiral je tudi tov. Jova^ novski in tov. Preskar.
DS ugotavlja, da odgovor kadrovskega sektorja z dne 25. 3. glede -pritožbe projektivnega oddelka in odgovor z dne 23. 4. 1977 glade ponovne ocenitve delovnega mesta, statistik v službi varstva pri delu ni zadosten. Za sporna delovna mesta . DS zahteva izdelavo analitične ocene tako teh delovnih mest samih, kot tudi primerjalnih mest, zaradi objektivne ocenitve.
Odgovori kadrovskega sektorja naj bodo točno definirani, zakaj se posamezen predlog zavrača oz., sprejema. Enako naj dela tudi odbor za dohodek in delitev OD.
DS se strinja, da se v fakturnem, oddelku komercialnega sektorja razširi delovno mesto referent II od 3 na 4.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE je na svoji 7. redni seji 24. junija 1977 sprejel naslednje sklepe:
1. Potrdil je sklepe prejšnje seje, v zvezi z realizacijo teh sklepov pa sklenil:.
— Strokovna komisija za ogled gradenj in stanovanjska komisija naj, z ozirom na pritožbo Ivana
danje traktorjev za izvoz, razkladanje traktorjev, ki so bili vrnjeni iz sejma v Novem Sadu).
10.	Odbor je naknadno odobril potovanje
—	Feliksu Čamaku v ZSSR;
—	Marjanu Beleju na Poljsko
—	Francu Trafeli v NDR.
Na predlog vodje SNG je odbor načelno odobril službeno potovanje. k Jarmi BBC v Švico in na Poznanjski velesejem, vendar naj vodstvo SNG pismeni predlog z navedbo potujočih oseb in stroškov potovanja posreduje odboru naknadno kot informacijo.
11.	Odbor je bil seznanjen, da so posredovali poročila o službenih .potovanjih:
—	Srečko Semčič in Ferdo Ha-ler s potovanja na švedsko;
—	Štefan. Gerkeš s potovanja v Bolgarijo;
—	Tugomer Voga s sestanka jugoslovanskih akcionarjev SA-CETj "T
—	Dušah Burnik s potovanja v Venezuelo in Kolumbijo;
—	Marjan Belej in Vlado Magdič ž zasedanja Interinetala v Budimpešti;
—	Feliks Čeinak s-potovanja v ZSSR.
DS je-potrdil, da prosto delovno mesto »vodja oddelka za informativno -in samoupravno de-j avnost«, zasede tov. Franc Kavka.
Glede sprejema samoupravnega sporazuma za Železniško transportno podjetje Ljubi j ana, je tov. Marolt pojasnil, da smo prejeli dopis, v katerem je napisano, da nismo prejeli tega samoupravnega sporazuma. med drugimi; tudi DiSSS,- -
DS se je seznanil z informacije^ da DSSS ni zavezanec za združevanje sredstev v letih 1976—1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana,, zato tudi tega samoupravnega sporazuma ne sprejema in ne zavrača.
Po predhodni razpravi in sprejetju na samoupravnih delovnih skupnostih,- je DS potrdil sprejem paketa samoupravnega sporazuma. Za podpisnika so izvolili za vse sporazume , tov. presednika DS Borisa Marolta, za samoupravni sporazum med SMELT in Železarno Štore pa tov. direktorja DO. Paket , samoupravnega sporazuma, je sprejet z vsemi pripombami, ki so jih podale samoupravne delovne skupnosti.
DS je sprejel samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne izobraževalne . skupnosti za metalurgijo.
DS je obravnaval vlogo za višjo ocenitev delovnega mesta kurirke tov. Marije Gornik in sprejel predlog vodstva sekretariata, da se delovno mesto kurirke tov. Marije Gornik ponovno oceni in uvrsti v višji rang glede na. objektivne pogoje.
Pučnika na dodelitev posojila in na osnovi event. ogleda gradnje, pripravita kratko poročilo, ki ga je predložiti odboru do prihodnje seje oz. do 1. 9. 1977.
t— Odbor se je seznanil s pojasnilom Alojza Šturbeja in Milene ter Jožeta Kramerja, zakaj nista podpisala pogodbe o posojilu. Od-(Nadaljevanje na 8. Strani)
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
DELAVSKI SVET DSSS
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 7. strani) bor meni, da sta odgovora utemeljena.
Sredstva, ki so s tem ostala neizkoriščena, bodo razdelili na eni prihodnjih sej drugim prosilcem.
—	Odbor pooblašča stanovanjsko komisijo, da tiste potencialne prosilce, ki še niso izkoristili kvote posojila, pa jim v naslednjem letu gradbeno dovoljenje poteče (po 7 letih), obravnava s socialnega in življenjskega stališča.
—	Odbor zadolžuje vodstvo tozd GKSG, da se- s tov. Vizjakom pogovori o nujnosti dodelitve polne vsote posojila in nato odboru posreduje pismen odgovor.
—	Na podlagi podane informacije' glede sofinanciranja stanovanj za tov. Metličarja in Preskarja, je odbor zavzel stališče, da se dolžni zneski izterjajo od drugo-pogodbe-ne stranke normalno, v skrajnem primeru pa tudi s tožbo.
Za realizacijo sta zadolžena sekretar DO in pravna služba.
—	Odbor je odobril plačilo razlike med trisobnim in štirisobnim stanovanjem za dr. Marjana Hruše-varja, ki se bo zaposlil v Štorah kot predstojnik Zdravstvene postaje.
Vsota, ki je predvidena za dograditev četrte sobe, bo predvidoma okrog 80.000 din, event, razliko v povišanju dogradttje mora odbor ponovno obravnavati in odobriti.
Način vknjižbe prispevanega zneska Železarne Štore naj rešita sekretar DO in vodstvo tozd GKSG oz. pravna služba.
■2. Odbor se strinja z navodilom za enotno pripravo gradiva za komisije MRZD. Predlog je pripravil oddelek za informativno in samoupravno dejavnost.
3.	Republiškemu centru za pospeševanje kmetijstva odbor ni odobril materialne pomoči za izgradnjo silosov za živinsko krmo na potresnem območju Tolminsko, iz razloga, ker trenutno ne razpolagamo s sredstvi in zaprošenimi dimenzijami ploščatega železa. Pa tudi sicer je Železarna Štore že prispevala svoj delež za Tolminsko. Ustrezen odgovor posreduje sekretar DO.
4.	Odbor je odobril naročilo izdelave gradbenega načrta- IV. steze na kegljišču v Štorah.
TOZD GKSG naj o ceni — ko bo ta znana — odbor obvesti.
SKLEPI
14.	seje delavskega sveta, ki je bila dne 22. 6. 1977 ob 9. uri v Kropi.
Zapisnik 13. seje DS SŽ se odobri.
DS SZ je ugotovil, da so sklepi izvršeni, oz. sklepa 2 in 3 v stalnem izvrševanju.
Delavski svet slovenskih železarn v zvezi s poročilom o poslovanju SOZD SŽ ugotavlja, da rezultati poslovanja SŽ v letu 1976 in v prvih 5 mesecih 1977 ne dosegajo s planom postavljenih ciljev. Da bi.to stanje izboljšali in do konca leta izvršili letni plan in s tem omogočili izpolnitev srednjeročnega plana SŽ, DS SŽ podpira vse akcije-v DO SŽ, ki so pripravljene ali. v izvajanju za povečanje produktivnosti in s tem proizvodnje. Predvsem je treba doseči, večjo
5.	Odobril je zahtevano vsoto
59.000	din za izdelavo zazidalnega načrta naselja Lipa, ki ga izdela Razvojni center v Celju.
Za realizacijo je zadolžen vodja tozd GKSG.
6.	Odbor je obravnaval vloge Darinke Močnik, Petra Primca in Stanka Vrečka za dodatno dodelitev posojila in nato sklenil, da jih posreduje strokovni komisiji za ogled gradenj, ki naj skupaj s stanovanjsko komisijo na podlagi razpoložljivih sredstev pripravi predlog event. dodelitve posojila.
Gradivo je pripraviti do prihodnje seje odbora oz. zaključno do 1. 9. 1977.
7.	Nadalje je odbor sprejel sklep, s katerim je zadožil vodstvo tozd GKSG, da do konca leta 1977 pripravi predlog o povišanju kreditiranju individualnih graditeljev.
8.	Vlogi za finančno pomoč Občinske konference klubov OZN Celje za pokroviteljstvo proslave in shoda klubovcev Slovenije se zaradi trenutnih finančnih težav (ni na razpolago sredstev sklada skupne porabe) ne. ugodi.
Občinski konferenci posreduje odgovor sekretar DO.
9.	Društvo upokojencev Štore je v svoji vlogi zaprosilo za odobritev pravice uporabe pare. št. 1367 v k. o. Teharje in pravico dovoza po cesti k domu upokojencev na Lipi.
Odbor je vlogo v celoti podprl in zadolžil pravno službo, da z ustrezno pogodbo uredi pravico uporabe.
10.	Ker ne razpolagamo s sredstvi sklada skupne porabe, odbor ni mogel odobriti financiranja ureditve in asfaltiranja okolja stanovanjske zgradbe v Vrunčevi ul. 35 Celje.
Odgovor posreduje sekretar DO.
11.	Sekretar DO naj pripravi finančne pokazatelje o možnosti koriščenja in razdeljevanja sredstev za zaposlene po posameznih krajevnih skupnostih.
Rok: 1. 9. 1977.
12.	Odbor odobrava plačilo vodovodnega priključka za Vrunčev dom na Svetini, ki naj bi znašalo predvidoma 8.000 din. O realizaciji priključka in plačila mora vodstvo tozd GKSG (odbor obvestiti do 1. 9. 1977.
Za izvedbo je zadolženo vodstvo tozd GKSG.
angažiranost za izpolnjevanje delovnih nalog.
DS SŽ ponovno zahteva od vseh odgovornih v TOZD, DO in OSS SŽ, da dosledno realizirajo medsebojne dogovore in sprejete obveze v SOZD SŽ.
Glede skupne in splošne porabe se moramo v SŽ enotno zavzemati da ta raste sorazmerno in skladno z-rastjo dohodka in ga ne prehiteva.
Za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje v republiki naj poslovodni organ SŽ ob sodelovanju DPO SŽ pripravi enotna izhodišča, da se s skupno akcijo dosežejo potrebni premiki.
Začeti je treba razpravo in pripraviti gradivo o. upravičenosti spremembe cen. izdelkov SŽ. .
V zvezi s krepitvijo dejavnosti'-blagovnega prometa v SOZD SŽ je
treba prednostno urediti potniško mrežo.
Zaradi neobjektivnih informacij v javnosti DS SŽ sprejema posebno poročilo o položaju SŽ v okviru slovenskega gospodarstva. Poročilo se posreduje ustreznim organom in organizacijam v republiki. (Poročilo se nahaja v prilogi zapisnika.)
Odobravanje investicijskih projektov: .
■- .î-r—; rekonstrukcije žične valjarne v Železarni Jesenice,
,—> jeklolivame in mehanske obdelave torzij skih osi v Železarni Ravne,
—	raziskovalne opreme Metalurškega inštiuta Ljubljana.
DS SŽ odobrava investicijske programe s finančnimi konstrukcijami za projekte:
—	rekonstrukcijo žične valjarne v Železarni Jesenice,
—	jeklolivamo in mehansko obdelavo torzij skih osi v Železarni Ravne,
: --- raizskovalno opremo Metalurškega inštituta Ljubljana.
Proizvodni programi v SŽ se morajo medsebojno dopolnjevati, zato je pri vseh razvojnih programih najprej treba ugotoviti njihovo usklajenost z dogovorjeno delitvijo dela.
Odobravanje skupnih naložb iz združenih sredstev interne banke SŽ za:
-—rekonstrukcijo žične valjarne v Železarni Jesenice,
1 jeklolivamo in mehansko obdelavo torzijskih osi v Železarni Ravné,
—	raziskovalno opremo Metalurškega inštituta Ljubljana,
Pred sejo je bila dodatno vsem prisotnim razdeljena celovita informacija: skupne naložbe iz združenih sredstev IB SŽ v letu 1977.
DS SŽ odobrava skupne naložbe iz združenih sredstev interne banke SŽ za:
rekonstrukcijo žične valjarne v Železarni Jesenice v skupni višini 40 mio dinarjev,
ISS jeklolivamo in mehansko obdelavo torzijskih osi v Železarni Ravne v skupni Višini 50 mio din,
V— raziskovalno opremo Metalurškega inštituta Ljubljana v skupni višini 3,5 mio din,
in sicer glede soudeležbe, virov združenih sredstev, rokov črpanja, načina vračanja in načina udeležbe v dohodku po predlogu, ki je bil predložen DS SŽ (v prilogi).
Tudi v prihodnje naj IB SŽ pred obravnavo novih investicij posreduje celovito informacijo o odobrenih naložbah v teku leta in skupnih naložbah v pripravi.
Informacija o oblikovanju samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD SŽ:
Informacijo je DS SŽ sprejel na znanje. Pri tem je sprejel sklep, da je treba intenzivno nadaljevati z delom na pripravi novega samoupravnega 'sporazuma o združitvi v SOZD SŽ, tako da bo lahko sporazum sprejet ob obletnici ustanovitve ZP oz. najkasneje do konca leta 1977.
DS SŽ je sprejel informacijo na znanje. Ker je poslovanje interne banke tesno povezano s komercialno aktivnostjo SŽ, kot tudi zaradi krepitve ekonomskih vezi med DO SŽ, je treba, pospešeno izpopolniti in uskladiti tudi komercialno poslovanje v SŽ.
Sprememba aktivne obrestne mere interne banke za kratkoročne kredite.
Obrestna mera za aktivne kratkoročne kredite IB SŽ, ki je v njenem letnem gospodarskem načrtu določena v višini 12%, se zniža na 11 %. Nova obrestna mera se uporabi za člane IB SŽ za nazaj in' sicer od 1. 1. 1977 dalje. Navedena določila se uporabljajo tudi pri eskontu menic. IB SŽ je pooblaščena, da sme nečlanom odobravati kratkoročne kredite oz. eskontirati menice tudi po obrestni meri, ki je večja od 11 %.
Podaljšana roka vplačila sredstev skupne naložbe Železarne Štore.
,— Čas trajanja skupne naložbe, ki je bila;sklenjena med IB SŽ ter Železarno Štore dne 27. 11. 1973, se podaljša za 2 leti, in sicer na tak način, da se ustrezno odloži plačilo obrokov, ki zapadejo v letih 1977 in 1978.
—	Odlog plačila iz prejšnje točke se veže na pogoj, da se skupna naložba, ki je predmet obravnave, uskladi s pravilnikom o združevanju in nalaganju sredstev za uresničevanje razvojnih načrtov v DO SŽ z veljavnostjo od 1. 1. 1977 dalje. Uskladitev ne velja za čas trajanja skupne naložbe.
—	Odložitev vračanja sredstev DO SŽ je izjemen ukrep, ki olajšuje prilagoditev te naložbe s pravilnikom o združevanju in nalaganju sredstev, ki je v veljavi od 1. 1. 1977. Odložitev začetka vračanja te naložbe na leto 1979 zato ne sme vplivati na obveznosti, ki jih DO SŽ sprejemajo po pravilniku o združevanju in nalaganju sredstev v SOZD SŽ.
Informacija o uvozu opreme iz konvertibilnega področja.
DS SŽ je sprejel informacijo na znanje. Tudi za področje računalništva naj se v SŽ ustanovi posebna delovna skupina.
Ustanovna skupščina splošnega združenja črne metalurgije.
V splošno združenje čme metalurgije ise združujejo SOZD SŽ. Delegata SOZD SŽ v ustanovno skupščino sta predsednik DS SŽ in predsednik US SŽ. Delegatsko bazo bo predstavljal US SŽ.
DS SŽ sprejema pobudo Železarne Jesenice, da se namesto posameznih DO SŽ SOZD od 1. 1. 1978 dalje včlani v Jugoslovansko združenje uporabnikov sredstev za avtomatsko obdelavo podatkov v Beogradu, kot tudi v mednarodno organizacijo IFIP Applied Information Processsing Group v Amsterdamu. Imenovanje predstavnikov izvrši vodstvo SŽ ob sodelovanju delovne skupine za računalništvo.
Informacija o skupni zbiralnici ih pripravljalnici jeklenega vložka SŽ.
DS SŽ je informacijo sprejel na znanje. Zaradi racionalnosti izdelave opreme je potrebno pospešeno izdelati predlog opreme, ki bo v investicijskem projektu predvidena.
Podpisovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1976— 1980 poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla.
Za SOZD SŽ podpišeta sporazum predsednik DS Koloman Vrečič in generalni direktor SŽ Gregor Klančnik.
Naslednja seja DS SŽ bo v To-vilu Ljubljana.
DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR je na svoji 13. redni seji
8.	julija 1977 sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je sklepe 12; seje.
2.	Sprejel je na znanje osnutek osnovnih izhodišč Za ureditev na-bavno-prodajnih skladišč v Železarni Store kot tudi informacijo, da dela na elaboratu tečejo naprej.
Ekonomsko-gospodarski odbor bo tudi v prihodnje spremljal potek del, tako na elaboratu, kot pozneje na idejnih projektih.
3.	Odbor se je seznanil z informacijo o višini stroškov za službena potovanja v prvih 5 mesecih in odstopanjih od planiranih postavk. S tem se šteje, da je sklep št. 16 z 11. seje realiziran.
4.	Za službena potovanja v tujino, se poleg prevoznih stroškov in dnevnic, za kritje ostalih stroškov odobrava določena vsota v valuti, ki je vnaprej določena za smer potovanja. Enako velja tudi za klirinško področje. Obračun se izvrši na podlagi predložene dokumentacije.
5.	Odbor se je seznanil s poročilom o izvršitvi letnega in operativnega plana ter poročilom komercialnega sektorja za maj in ob tem sklenil:
—	Po znanem polletnem rezultatu naj se izvrši analiza vzrokov, ki so pripeljali do negativnih rezultatov v tozdih in se naj za tozde, ki so končali z izgubo, izvede sanacijski program.
—	Nabavna skladišča naj skupaj z obrati — porabniki ugotovijo, pri katerih pomožnih materialih prekomerno naraščajo zaloge, da se tako pri teh nabava omeji. Nabavo in porabo materiala, je v prihodnje potrebno pozorno spremljati, za kar je zadolžena nabavna služba in predstavniki obratov — porabnikov.
.— Odbor je sklenil svoj dosedanji sklep glede realnega planiranja dopolniti s tem, da morajo pristojne službe upoštevati realne
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV je na svoji 14. redni seji 27. junija 1977 sprejel naslednje sklepe:
1.	Pregledal je Sklepe 1.3. redne seje in izredne seje z dne 13. junija ter jih potrdil.
Ob tem so bili člani odbora seznanjeni, da je realizacija -sklepa v zvezi Z dodelitvijo jubilejnih nagrad zadržana do potrditve predloga na- delavskih svetih tozd.
2.	Odbor je potrdil predlagani obračun .stimulativnih dodatkov za april 1977.
Obračun je narejen po naslednjih kriterijih:
a) Bruto akumulacija
Po kriteriju bruto akumulacije je narejen ' trimesečni obračun (upošteva se pri izplačilu za april, maj in junij). Upoštevani so planirani in doseženi/rezultati za razdobje I—-IV 1977. Za razliko od druge polovice lanskega leta, ko ni bilo na razpolago ustreznih podatkov in je bil obračun narejen na nivoju DO, je to pot obračun zopet narejen tako' kot predvideva pravilnik, to je po temeljnih organizacijah. Pri obračunu učinka po akumulaciji je, po temeljnih organizacijah upoštevan rezultat pred po-
možnosti, da ne bi prišlo do zamujanja rokov in tako izgubljanja kupcev. Pri tem je potrebno upoštevati polne kapacitete.
6.	Odbor je sprejel operativni plan za julij ž apelom vsem obratom in službam, ki so vezani na proizvodnjo, da se polno angažirajo za izvršitev že tako nizko postavljenega operativnega plana.
7.	TOZD MO naj pojasni, zakaj je prišlo do zaostanka z naročili v lanskem letu in prvem polletju letošnjega leta.
Prav tako naj TOZD MO pojasni sklep o prenosu 1501 naročil v naslednje leto in osnove, ki so narekovale takšen sklep.
8.	Sklenil je predlagati odboru SDK, da izdela analizo neizvrše-nih- sklepov samoupravnih organov in proti neizvrševalcem u-strezno ukrepa.
9.	Potrdil je sklepe 10. seje komisije za racionalizacije s posebnim poudarkom na predlogu komisije, da obrati prijavijo problematiko, ki se nanaša na inventivno dejavnost.
10.	Odbor je tov. Pavlu Mirniku iz transportne službe odobril plačilo izvršenih in registriranih nadur do višine 24 ur. Nadure so bile izvršene v prostem času zaradi nadomeščanja 2 sodelavcev.
11.	Zaradi drugačne razporeditve stroškov je bil predlog za službeno potovanje Trafela Franca ponovno obravnavan in tudi potrjen.
12.	Odobrena so bila tudi potovanja:
—	skupini sodelavcev k firmi FIAT v Italijo
—	Ivanu Rozmariču na češko
—	Leopoldu Povaleju in Borisu Tovorniku na Poljsko
13.	Odbor je bil seznanjen tudi s kratko informacijo o potovanju k firmi BBC v Švici, kamor so potovali: inž. Ivan Ravnikar, inž. Jože Korent in inž. Gojko Ma-nojlovič. Potovanje je odbor načelno odobril že na prejšnji seji-'
krivanjem DSSS, kar pomeni, da je vpliv nižjih ali višjih stroškov v DSSS,. izločen je pa rezultat tovarne traktorjev v izgradnji.', ,
b)	Količina proizvodnje (spec. poraba energije, zastoji in planske ustavitve, normativ odpreme).
Pri delovodjih se upoštevalOO %, pri vodstveni- strukturi pa ,v višini 50%. Sedaj, ko je ponovno vključen drugi dopolnilni-kriterij (variabilni 'Stroški), se udeležba na posameznem kriteriju upošteva v višini, ki jo določa osnovni pravilnik.
c)	Variabilni stroški
V letošnjem letu so zopet na razpolago podatki o doseganju planiranih variabilnih stroškov. Za prvi obračun je upoštevano razdobje I—IV T977-. Za naslednje obračune bo tudi upoštevan kumulativni rezultat, V skladu s pravilnikom so na kriterij vezani delovodje v višini 50 %, vodstvo obrata in TOZD pa v višini 100%.
Odbor se strinja tudi z naslednjimi dopolnitvami obračuna po gornjih kriterijih:
a j Pri TOZD, ki imajo planirano izgubo (livarne, MO) se pri obračunu stimulativnih dodatkov staria pri akumulaciji 0. Pozitivna stimulacija prične pri pozitivni akumu-
laciji, ne pa pri zmanjšanju planirane izgube, Ta predlog utemeljujemo s tem, da morajo biti osebni dohodki v skladu z rezultati dela in da pri izgubi (bodisi da je planska ali neplanska) ne more biti tolikšne ali pa celo večje stimulacije, kot jo ima TOZD, ki izgubo pokriva.
b)	V TOZD Livarne se pri izračunu stimulativnega dodatka po kriteriju akumulacija in variabilni stroški izloči približno polovico stroškov za specialna orodja (v višini 1,012.000 din). Stroške za ta orodja bodo fakturirali naročnikom (TAM, TT in drugim). Za povrnjene stroške se bo v celoti povečala akumulacija.
c)	TOZD GKSG ima po kriteriju akumulacija negativno stimulacijo. Na podlagi podanih informacij je bil odbor'mnenja, da je pri izračunu rezultata za to TOZD verjetno kakšna napaka. Zato je sklenil, da ekonomsko organizacijski in finančni sektor preverita podatke in analizirata (polščeta razloge) odstopanja od plana.
Zaradi gornjega se za TOZD GKSG pri obračunu stimulativnih dodatkov za april negativna stimulacija po kriteriju akumulacija ne upošteva. Definitivni obračun se izvrši prihodnji mesec, Eventualna pozitivna ali negativna razlika se poračuna v naslednjih dveh mesecih.
d)	Na nivoju celotne delovne organizacije je brez TT dosežen-bruto akumulacija v višini
62,336.000	din, kar da po izračunu
19,3	% stimulativnega dodatka. Rezultat: na-nivoju celotne delovne organizacije je ugodnejši kot po posameznih TOZD, kar je v veliki meri posledica nižjih stroškov (in najbrž tudi slabših storitev) v DSSS.
Odbor se strinja, da se del akumulacije pusti v rezervi, in sicer: Skupaj bruto
akumulacija I—IV 62,336.000 din Rezerva za prihodnje obračune	3,671.000 din
Izločeno za že izplačano akontacijo v višini 6 %	7,357.000 din
Razlika — osnova za izračun stimulativnega
dodatka za DSSS 51,308.000 din Na tej bazi obračunani stimulativni dodatek za DSSS znaša 9,8 %. S tem je poračunana tudi izplačana akontacija za razdobje I—III 1977.
e)	Za valjamo II se kriterij količina proizvodnje ne upošteva. Operativni plan ni bil dosežen zaradi spremembe programa valja-
nja. Dosti več kot je bilo predvideno z operativnim planom, so valjali ploščatih profilov, ki imajo višje asortacijSke faktorje.
3.	Da bi višino variabilnega dela po TOZD v večji meri povezali z doseganjem minimalne akumulacije po samoupravnem sporazumu panoge, je odbor sprejel sklep, da se obračun variabilnega dela OD za razdobje I—IV 1977 (za plačilo v juniju, juliju in avgustu) izvrši po korigirani osnovi, in sicer:
—	Povprečna višina variabilnega dela se uskladi z dogovorjenimi osebnimi dohodki po samoupravnem sporazumu panoge.
—'Višina variabilnega dela osebnega dohodka za proizvodne TOZD se določi sorazmerno s stopnjo doseganja minimalne akumulacije po sporazumu.
—	Za neproizvodne TOZD in DSSS se določi višina variabilnega dela OD na podlagi udeležbe na rezultatu proizvodnih TOZD. Udeležba je sorazmerna z uslugami, ki jih neproizvodne TOZD vršijo za proizvodne TOZD.
—	Variabilni del osebnega dohodka za tovarno traktorjev je enak povprečju proizvodnih TOZD.
Po tem predlogu odpadeta kriterija »realizacija« in »število zaposlenih«.
Na podlagi gornjega se povprečni osebni dohodek poveča na povprečno 4.600 din, Ob tem se variabilni del osebnega dohodka v povprečju DO poveča od sedanjih 11,7 na 15,2%. •
Po tem izračunu se za naslednje tri mesece (junij, julij in avgust) po posameznih ; TOZD izplača-naslednji variabilni del OD:
TOZD	Predlog VI—Vlil	Izplačano III—V
114.	16,6	12,1
Livarne	12,8+1,4	
	= 14,2	13,9
MO	13,7	10,5
ViT	15,5	.10,6
Energetika	16,0	11,3
GKSG .	15,0	10,7
DPG	15,8	9,5
DSSS	15,3	10,6
TT	15,0	10,6
Skupaj DO 15,2	11,7
TOZD livarn se izplača akontacija variabilnega dela OD v višini 1,4 % na račun vrnitve stroškov za specialne modele.
4.	Odbor je sprejel na znanje informacijo o izplačanih osebnih dohodkih za maj 1977.
»Priznanje samoupravIjalca«
tov. Ivanu Štefančiču
Po sklepu vseh zborov skupščine občine Celje je to visoko družbeno priznanje letos prejel naš sodelavec — delovodja iz livarne valjev tovariš Štefančič Ivan.
Tov. ŠTEFANČIČ je deloval že v mladinski organizaciji. Leta 1958 mu je bila v železarni Štore zaupana funkcija tajnika sindikalne podružnice, katero je opravljal do leta 1962. Istočasno je deloval kot član predsedstva republiških sindikatov Slovenije, bil več mandatnih dob občinski odbornik, bil je že predsednik delavskega sveta delovne organizacije železarne. Sedaj je član DS SOZD Slovenske Železarne.
Poleg navedenih funkcij je tudi aktivno deloval v družbenopolitičnih organizacijah in KS.
Odlikuje ga izredna prizadevnost in je že prejel srebrni znak ZSS, orden za vojaške zasluge s srebrnimi meči in orden zasluge za narod s srebrno zvezdo.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
TE PRETEKLOSTI RUPNIKA
Vzrok, da je Jbilo zgodovini tehničnega in gospodarskega razvoja, naše industrije, v preteklosti posvečeno /vse premalo pozornosti, leži predvsem v dejstvu, da je bila industrija v slovenskih krajih večinoma v rokah tujcev, predvsem, vladajočih Nemcev, ki so brezobzirno izkoriščali naša naravna bogastva, izžemali socialno: šibkega slovenskega delavca in si prizadevali germanizirati
še živečim,, ki danes uživajo zasluženi mir kot upokojencu
Danes je le še .redka sled za to dejavnostjo: gozd in druga vegetacija je prerasla površine, vhode v rove, vemo le še. za mesta, kjer se je to nahajalo.
Sledeč geološki opredelitvi, so premogovna stojišča nad Štorami vzhodna nadaljevanje premogovnega okoliša Savinje ter nekaka. v .sredini tako imenovanega
Površina, taka imenovane montanske posesti -je znašala 36 ha. V železarni so že zelo zgodaj uporabljali kot energetski vir mineralni : premog. iz. lastnih premogovnikov. Leta 1857 so na Štajerskem le še. tri druge železarne u-porabljale tudi premog, tj, rjavi in črni, ne pa tudi lignita. Že u-stanovitelj podjetja, za njim pa tudi Paul v Putzer sta bila obenem tudi lastnika premogovnikov v bližnji okolici.
Premogovniki Paula Putzer ja so ležali v Govcah, Pečovju in v Breznem. V letih 1863 so dajali ti premogovniki 112.915 metrskih stotov, v letu 1865 pa že 279.875 m. stotov premoga (ca 28.000 ton). Vsega premoga niso porabili v Štorah, večje količine šo ga prodajali. Transportirali so premog do; postajališča ob Južni železnici s pomočjo vprežne živine, transport“ sam je bil dokaj težaven: Zato se je direkcija podjetja že-'lata ■ 1856 ukvarjala z mislijo, da bi dala zgraditi ozkotirnim od premogovnika v Govcah do postajališča v Laškem.* Načrt ni predvideval transporta s pomočjo ~ lokomotive, temveč z vprežno šilo, pa tudi z izkoriščanjem nagiba -ali strmine. Lastniki zemljišč, koder naj bi bila zgrajena železnica,* so se upirali
in niso bili pri volji, da bi dali svoja zemljišča na razpolago za gradnjo, pa 'tudi oblasti so bile mnenja, da ta gradnja ni v splošnem interesu, tako na primer, kot je to bilo z Južno železnico. Kljub temu, da se je štorska direkcija pritožila, je preteklo še nekaj , let, preden so načrt uresničili. Direkcija rudnika in železarne je namreč leta 1861 zadevo znova pognala v tek in tokrat je Okrajno glavarstvo v Celju načrt ne le odobrilo, temveč gradnjo celo nadvse priporočilo. Zemljiškim posestnikom, ki so se še upirali, je bilo zapreteno z razlastitvijo, pa so popustili in.28. avgusta 1861 je bila dana privolitev za gradnjo proge od premogovnika v Govcah oziroma Breznem pa do.železniške postaje v Rimskih Toplicah.
Po razpadu Avstro-Ogrske, po prvi svetovni vojni, je montanska posest obstajala iz 4 dvojnih jamlkih mer, lastništvo rudnika pa ie pripadalo od leta 1921 do 1946 Rudarski ih plavžarski združbi Štore; * nakar j e; lastništvo prešlo v splošno ljudsko premoženje* DFRJv" ’
Za razdobje od leta 1921 do 1925 imamo na razpolago nekaj podatkov o številu* zaposlenih in količini izkopanega premoga:
Vhod v jamo »Ema-«, z rudniškimi objekti. Žal ni o. tej stiki drugih podatkov: niti o letu nastanka, niti kdo sta moža v ospredju
Leto	Izkopana količina	število zaposlenih	
	v tonah	v jami		zunaj
1922.	4603	48	16
1923	5963	52	20
1924	3608	40	23
1925	3107	29	25
slovenski narod. Tajko so šle v pozabo mnoge slike in prikazi takratnega gospodarskega in socialnega življenja, ki bi nam bile danes verne priče težkega življenja in. hudih socialnih borb našega človeka za vsakdanji kruh.
Tako tudi ni čudno, da obstaja Je malo pričevanj o življenju in deta ter. usodah ljudi, ki so dalljši ali krajši čas kopali in spravljali na dan rjavi premog iz rovov nad Štorami, v času od leta 1845 do leta 1926, ko je bil rudnik dokončno opuščen zaradi vdora vode.
Eksploatacija premoga je bila v rokah zasebnikov oziroma delniških družb. t. im. »družbe na kukse«. Posest ikuksov je namreč dajala pred delnicami določene prednosti glede .davčnih olajšav. Gospodarske krize-in brezposelnost so naše ljudi gnale v tujino, kjer so garali v belgijskih, nizozemskih in nemških rudnikih, odhajali pa so tudi v Ameriko. Usoda je bila še dvakrat huda, saj so tako bili odtrgani od svojih družin. Lastniki rudnikov pa so v »črnem zlatu« videli le vir za svoje bogatenje, za socialne, razmere delavcev so se -malo brigali, prav tako jim je bilo malo mar za varnost rudarjev, zato so bile tudi pogoste nesreče, ki niso terjale le invalidnosti ampak tudi življenja, kot posledico pa osiro-tetost družin.
Pričujoči prispevek, ..čeprav kratek, naj bo obenem skromno posvetilo vsem; ki so v medlem soju karbidovk v rovih tukajšnjih nekdanjih premogovnikov kopali premog, ah pa ga spravljali do namembnih mest, ali pa opravljali kakršnokoli drugo delo v jamah. V posvetilo vsem, ki jih že krije domača ali tuja zemlja, v obujanje spomina pa vsem
srednjega stoja Slovenije, ki se pričenja v Tuhinjski dolini pri Kamniku ter se razteza proti vzhodu čez Motnik, Zabukovco, Liboje, Pečovnik in štore, nato pa vodi v smeri proti “Rogaški Slatini.
Temeljno gorovje te kadueje se sestoji iz apnenca triasne dobe, kt je pokrito s konglomerati, na teh je ležišče apnene gMne, na tem pa leži sloj rjavega premoga* v debelini T do 5 m. * Premog ima do 6000* kalorij. Nad premogom je plast ilovnatega laporja v debelini 100 do 500 m; na tem pa litvanski apnenci, V tri-asnem apnencu sa pogosto z vodo napolnjene votline (kaverne), ki ogrozijo obratovanje;:če se jih odpre. Zato—je tudi v štorskem rudniškem polju, kjer je večkrat vdrla .voda, leta 1926 obratovanje dokončno prenehalo-
Podjetje v , Štorah je nastalo kot rudarsko podjetje in viri navajajo kot ustanovitelja Ignacija Novaka, ki je bil tudi lastnik Spodnjega Lanovža, steklarne v Rakovcu nad Vitanjem, Jelšin-grada in izvira kisle vode v Kostrivnici. Podjetje je ustanovil kot Rudnik rjavega premoga, pozneje se je pridružila železarna. Jamske mere si je Ignacij Novak pridobil na podlagi patenta z dne
21.	julija 1819 in na podlagi fevdnih pisem.
Odprli so več rovov; tako: rov sv. Boltažarja, rov sv. Frančiška, rov nadvojvode Ivana, , sv. Viljema, sv. Ignacija, sv. Rajmunda in kasneje še več. Posamezen rov je zaobsegal po 1 jamsko mero. Rove so poimenovali po svetnikih, ali pa po' posvetnih mogočnikih, včasih tudi imenih družinskih članov. Zavetnica rudarjev je bila sv. Barbara in na ta koledarski dan so bile prirejene cerkvene slovesnosti s procesijo.
Če primerjamo 'količino izko-« panega premoga z letom 1865, lahko ugotovimo, da je tedaj bila v enem letu dvakrat višja kot proti kraju v štirih letih skupaj. ■
V	Pečovju je rudnik trikrat'zalila voda in je trikrat stal: od leta 1889 do 1897, od leta 1.913 do 1917 in končno od 1926 dalje povsem in dokončno.
Leta 1921 je rudarsko glavarstvo v Ljubljani podelilo združbi rudno "polje Nove Štore v katastrski občini ■ Kresnike z rjavim premogom visoke kalorične vrednosti (6000 kal.) čigar ugotovljene rezerve -so znašale okrog 100 tisoč ton, premogovno ležišče , je bilo odprto s 135 m' 'globokim jaškom in mnogimi rovi in vpadni-ki. Zaradi vdora vode so bile leta 1925 vse zunanje naprave demontirane.
V	razdobju-oddeta 1878 do 1936 se je v tedanjem rudniku in železarni .Štore zaposlilo (in iz različnih vzrokov-tudi zapustilo delo) 5070'delavcev. Od tega jih je bilo 1770 samo iz različnih delovišč v premogovnikih: kopači, iz-važalci iz jaškov, rudniški delavci. Podatki kažejo na izredno fluktuacijo, saj je pretežna večina na teh deloviščih delala manj kot eno leto, le redki delavci so ostajali od dveh do štirih let. Rudniški nadzornik Loibner Ale- ? ksander in nadzornik Huszka ter kopač Venbovšek Valentin so bili zaposleni več let. Delovni pogoji v premogovnikih so bili zelo neugodni, saj so bile tu tako imenovane mokre jame, kar je do-
volj zgovorno. Samo v času od leta 1900 do 1905 se je zaposlilo in zepet zapustilo delo 520 delavcev, medtem ‘ko je večja ustaljenost nastopita‘z letom. 1-918/ - od tega leta pa- do leta 1925 ’ ugotCK vimo v enakem sorazmerju le 196 delavcev, čeprav je razdobje daljše, namreč 8 let in je bilo po-vprečno v tem' času zaposlenih 40 delavcev.
V nadaljnjem navajam poimensko nekaj delavcev iz različnih obdobij, ki so bila v premogovnikih tu zaposleni, tako da bodo morda nekateri bralci našega gl a-
Na tem mestu je stal stolp; tu je bil vhod v »Ema-šaht«
RJAVEGA PREMOGA ŠTORE
sila med njimi našli sami ..sebe ali pa svoje .sorodnike.
Leta 1898;
Oset Anton, Okorn Tvan, Mraz Ivan, Centrih Matij a, Gaj šek Ivan, Karner Martin; Koprivc Ivan, Kolar ' Matija, Planko Franc, Jelovšek Ivan, Perše Franc, Kozole Mihael, Korošec Ludvik, Jesenšek Anton, Kamenik Anton, Jev-šinek, Martin, Novak Anton, Pil-ko Rok, Vovk Mihael, Plahuta Jakobi Brečko Martin, Blatnik Miha, Peček Anton, Gradišnik Anion, Košak Gregor, Recko Ivan, Štor Miha, Planiko Franc. Nadzornik rudnika je bil Andras Iluszka, po rodu Madžar.
V letih od 1919 do 1926; Ulaga Jože, Vizjak Jože, Gobec Stane, 'Mrazi Andrej, Murn. Jurij, Škoberne Jože, Doberšck Jakob, Brglez Jože, Golob Jože, Inkret Franc, Pecigus Ivan, Gprešnik -Ludvik, Pavline Alojz,, Mihevc ‘FrahC, Majoranc Franc,: Žohar Ivan, Flis g Karl, I Sušeč Anton, 'Zajc'Ivan, Drame Ivah, Hrastnik Ivan, Knez Franc, < Centrih Jože, Pišek Mihael, Močnik Ivan, Radej Jernej, Žnidar Anton, Flis Jožef, Geršak Andrej, Rozman ‘Franc, Gorjup Ignac, Cokan Peter, Lubej Janez, Lubej Franc, Borovšek Martin, Šeško Leopold, Drobne Miha; Kolšek Miha, Krnic Franc, Hrovatič Franc, Kroflič Valentin, Majoranc Konrad, Ha-ler Anton, Gorjup Jože, Kosec Franc,. Mastnak Ivan, Kajina Franc, Žohar Gašper in seveda še mnogi drugi.
Delovnih pogojev in zlasti socialnih razmer iz tistih časov seveda v ničemer ni mogoče primerjati ¡s .¡stanjem, ki. je nastopilo po osvoboditvi leta 1945, v
nos! v jamah, saj_ so prejšnjitast-niki oziroma delniške družbe za-virale^ivse, kar bi ustvarjalo znosnejše" razmere, socialno in-higien-sko-tehnično varnost. V enem desetletju od leta 1926 do 1936 — se je v . predvojni Jugoslaviji smrtno'ponesrečilo 500 rudarjev, neprimerno večje pa . je bilo šte-vilo invalidov. Med okupacijo pa niti ne moramo govoriti o eksploataciji v normalnem smislu: teror .okupatorja nad našimi narodi in narodnostmi, ki v zgodovini ruma primere;; je spremljal tudi nenasiten rop našega naravnega bogastva.
Kakšne so bile: pravzaprav življenjske in delovne razmere nasploh med .delavci, ki so delali v štorskih'■'premogovnikih?: Kot že uvodoma povedano, je bore -malo ohranjenih pisanih podatkov, opiramo se v okvirih možnosti na ustna izročila.
Neizprosni zakon ponudbe delovne sile je ¡silil ljudi, da so se morali vdinjati, komaj dobro zatem, ko so zapustili ljudsko šolo: :s šestnajstimi in nekaj več leti, so se že znojili v jami. Sloji premoga so biili. sider dobri, kvalitetni, toda jame so bile mokre: o-r.odja so bila kladivo, kramp, lopata. Seveda se je tudi razstreljevalo. Delo je bilo na tri izmene, po osem ur." Iz tistih časov je tudi izraz »barabanje« .— če je bil v železarni zastoj, so delavce poslali v premogovnike, pa tudi obratno. Kopanje je bilo Skrajno naporno, kopali so stoje, leže, v upognjeni ali skrčeni legi, kapljalo je s stropov, zaščitnih Oblek ni bilo, ventilacija je .bila nezadostna, za razsvetljavo pa so služile karbidovke' ali acetileoke, v začetkih celo oljanke na repično olje.
Takale je Frane Okorn brskal po spominih še v tista leta nazaj, ko je nosil očetu malico
pogojih nove, socialistične družbenopolitične ureditve, ko je rudarska, ..kakor siufrL -ostale industrije, prešla. v Splošno ' ljudsko premoženje. Prejšnji .lastniki, Zvečine’.sodelavci okupatorja, so se deloma umaknili v .tujino, deloma pa zaradi svojega delovanja prišli pod udar Zakona. Prenehal je mačehovski odnos do delavca, pravičnejše nagrajevanje in skrb za varnost pa je nadomestila prejšnje izkoriščanje in zanemarjanje ukrepov za var-
Delavci so se delili v: kopače (Hauer), predko.pače (Vorhauer), priučene kopače. (Lehrhäuer), vozače huntov (Läufer, Eoerderer) in zunanje delavce. Vodilno oziroma vodstveno osobje so sestavljali 'nadzorniki in merilci (Steiger,. Markscheider). Zunanji transport so opravljali s hunti (vprega) in vlečnicami.
Mezde so bile nizke, . delavec s številnejšo družino je zelo težko shajal, nekoliko na boljšem je bil tisti, ki je imel krpo zemlje, ki
mu je dodatno dajala za preživljanje. "Nekaj stanovanj je dajalo podjetje. Kot materialni dodatek je bil iztrošeni jamski les, družine so' dobivale deputatni premog,'"katerega vpa so si morale same znositi oziroma spraviti domov.
je nadalje tudi Cecilija-šaht. Poimenovanja šah tov izvirajo iz 'imen družinskih članov lastnikov premogovnikov, po vsej verjetnosti Neufeldtov.
Ni znano, da bi’ se bil v štorskih premogovnikih kdo smrtno ponesrečil, bil pa je usoden do-
Banes že obnovljene hišice v fakoimenovanem »Perkpau« — Bergbau v Pečovju, lsjer so stanovali nekoč rudarji
Obveznega, socialnega in pokojninskega '.zavarovanja seveda ni bilo. Obstajala je t:?im.; bratovska sMadhica, kot "nekakšna medila prispodoba današnjega siste-. ma. Eielo nadomestilo - so dejav-vci dobivali: v. 'primeru.bolezni- ali nezgode in borne pokojnine. Prispevki so se odtegovali od mezd, le-te pa so izplačevali tedensko.
Močnejše organizacijske povezanosti :ni bilo, tudi tedanja "oblast je »skrbela« za to, saj je videla v delavskih organizacijah in mezdnih gibanjih, naj ¡so bila še tako.. upravičena, nevarnost za svoj obstoj. Pravega štrajka na tem območju (razen v šamotar-ni) 'hi bilo, manjkala' je enotnost, Zlasti tudi zaradi: različne socialne strukture zaposlenih.
Živila so delavci oziroma njihove družine J kupovali : v tovarniškem konzumu, ki je bil seveda F režiji’podjetja. Res je, da nakupovanje: (tam ni bilo obvezno, vendar, so razmere silile v odvisnost. Enkrat letno so se delavci z družinami', razživeli, ko je 'bilo tako imenovano Barbarino slavje. Sv. Barbara je namreč, bila '^zavetnica rudarjev. Po slavju in veselici pa je zopet kapljal znoj na »orno-zlato«. Žal pa so bila tudi .gostilniška ".veselja, pri »Franclju«: ' pijača je za bežne trenutke zastrla misli na ¡trpko životarjenje: od rok do ust, - srd nad krivičnostjo in izkoriščanjem je dititl:neprava pot, nesmiselna medsebojna obračunavanja s pastmi, in včasih z nožem. «
Kulturno prosvetna dejavnost se je'odvijala v glavnem v okviru društva »‘Svoboda« po prvi svetovni ¡ vojni; bile so pevske prireditve; strelska družina je s-svo-- jimi člani prirejata tekmovanja, telovadce je združevalo društvo »Sokol«. Prirejali so tudi nogometne tekme.
Objavljeni posnetek prikazuje tako imenovani Ema-šaht, znan
godek 'leita 1925, ko je iz kaverne .nenadoma prihrumela talna voda s hudourniško silo. Vdor vodebi lahko bil imel usodne posledice. Upokojenec Vizjak Jože se dogodka . živo, spominja. ' Njegova ’ duhaprisotnost ..je 'rešila f življenja. Kopaču Peiku je odtrgalo uho, enemu kopaču je zlomilo nogo, nekaterim je vodna stihija dobesedno strgala obleko s tele-..sa. .Malomarnost,' ki je mejita na kriminal, ..s strani lastnikov, ki so v sli za dobički, puščali v nemar varnostne ukrepe in ureditve in umazana konkurenčna igra, sta imeli' vmes svoje prste.
Stanovanja so štorski rudarji imeli, v..kolikor niso bili na svojem, v.samskom domu, navajajo še hiše,, kakor: »perkpau«, »Za t-. lova stala«, nadzorno osebje pa; y »LobinerhauŠ«, r' JijHušzkahaus^.. Samske dolavce so nazivali kot »piirše«; z delom na domačijah 'so si odslužili stanarino.
. Tako imenovano »f a j ran je« je imelo vedno: zlovešč pomen, zaradi rpomanjkarija dela je bilo o-bralovanje ustavljeno in s tem seveda tudi zaslužek.
Kot omenjeno, je bilo v letu 1925/1926; kopanje.prempga ustavljeno,' napravč pa demontirane. Seveda so pod našimi okoliši še ■ vedno ¡znatne količine dobrega 'premoga, vendar ¡ob današnjem močnem porastu potreb, bi- vlaganja vsekakor ne bila rentabilna.
Ob zaključku tega skromnega prispevka se zahvaljujem upokojencem Okorn Francu, Doberšek Jakobu in Vizjak Jožetu za spominske prispevke ter Žohar Viliju iz livarne za prijazno sodelovanje.
Situacijske in osebne posnetke je pripravili Arzenšek - Stane iz raziskovalnega oddelka. Starejši posnetek z EMA-šahtom je prispeval Žohar Vili.
Jernejšek Friderik
Hapisisjte in oblikujte z nami naše glasilo
LOGISTIKA
V zadnjih desetih letih smo priča hitri rasti svetovne proizvodnje In vse večji ponudbi. Zato se proizvajalci vse bolj obračajo v svet potrošnika, kajti minili so tisti časi, ko je bilo dovolj proizvajati kvalitetne izdelke in tako krojili potrošnika po okusu. Podjetja morajo sedaj vse bolj poznati in upoštevati mnenje, okus in potrebe potrošnikov, ter se temu tudi prilagajati, da si zagotove plasman.
1.	Kaj je logistika?
In prav na področju spoznavanja potrošnika kot prvega in odločilnega faktorja, so zaorala ledino ameriška podjetja. Zato smo v zadnjih nekaj letih priča pravi poplavi angleških — k nam prestavljenih izrazov, ki se uporabljajo popolnoma ekvivalentno kot v njihovi domovini.
- Taiko že poznamo izraze marketing, marketing-miks, ¡know-how, ingeniring, konteiner, kom-pjuter,... in zadnji v tej skupini je izraz logistika. Če bi skušali tudi zanj najti v slovenščini adekvaten izraz, ga skoraj ne'bi mogli razen seveda) če bi ga prevedli opisno.
Začetke znanstvenega pristopa k spoznavanju želja, potreb in navad potrošnikov je dal marketing, ki je postal že preveč obsežen in se znotraj deli še na več podskupin, tako da integralno veže vse tiste funkcije, ki vodijo k čim boljši taktiki, strategiji in poljtiki osvajanja in poznavanja tržnih objektov in subjektov.
Izglodalo je, da bo uspel marketing povezati tok materiala v celoto, toda pojavile so se motnje, ki pa niso več spadale v domeno marketinga. Te so bile ves čas vezane na gibanje materiala, na tiste trenutke, ko se je material v takšni ali drugačni pojavni obliki prevažal, prelagal, prestavljal in podobno. Zaradi tega se je pojavila potreba po novem pojmu in vedi, ki bi povezala v verigo posamezne dele materialnega gibanja, ne glede v kakšni materialni obliki se nahaja materialni tok.
Tako je nastala nova veda — logistika, ki integralno veže operacije transporta, manipulacije in skladiščenja- v cilju, organizacije in kontrole teh operacij in to od oskrbovanja s surovinami do plasiranja gotovih proizvodov kupcem. Pojem logistika je vzet iz vojne teriminilbgije, saj so bili že v 18. stoletju poznani pod to besedo vsi postopki, (ki so imeli za cilj najti najboljše rešitve in izračune najugodnejših planov za premike vojaških enot, njihova oskrbovanja, izbire terena, sistema utrjevanja...
Prav na podlagi izračunov tega gibanja najdemo analogno povezanost med tem pojmom — nastalim v vojni doktrini in pojmom, katerega srečujemo danes v moderni industriji.
Logistika: vojaška veda, ki se ukvarja s preračunavanjem časa in prostora za taktične premike čet ipd. (Franc Verbinc, Slovar tujk CZ, 1968).
Glavni cilj industrijske logistike je torej povezava med sabo odvisnih aktivnosti in izbira najugodnejših poti, ki vodijo k realizaciji te povezarve. Torej logistika integrira operacije transporta, manipulacije in skladiščenja v smislu organizacije on kontrole teh operacij in to od oskrbovalca s surovinami do kupca končnih proizvodov.
Grafično se predstavi logistični sistem s sistemom krogov in usmerjenih puščic.
Krogi predstavljajo udeležence logistične mreže, kot:
—	izvori surovin,
—	skladišča,
—	proizvodne enote (tovarne),
—	skladišča,
—	kupci — potrošniki;
a) puščice predstavljajo vezo med temi udeleženci:-
—	transport surovin,
—	transport znotraj tovarne (notranji transport),
—	transport proizvodnja skladišča,
—	transport skladišča — kupec.
Jasno je, da se izvori surovin ne morajo premikati po želji podjetja, ampak so lokacijsko dani. Zato je od podjetja odvisno, za katere izvore se bo glede na svoje tehnološke zahteve odločilo.
Razpored- in področja potrošnikov so tudi odvisna od več faktorjev In predstavljajo 'glavni predmet razmišljanja in odločitev vodstvenega štaba marketinga.
Toda med tema dvema skrajnima točkama materialnega toka obstoja cela vrsta obratov, skladišč in spet obratov, ki so podrejeni zakonom logistike,
Sistem in načela logistike se analogno uporabljajo tudi na nivoju proizvodnega podjetja, saj je to le del v celotnem materialnem toku. .
Sistem se prične s prihodom materiala v podjetje, to je, ko je prispel skozi vhodno kontrolo v skladišča. Od tod teče po kanalih notranjega transporta v proizvodi jo, kjer se po nekaj operacijah znova skladišči ali pa teče v nadaljevanje proizvodnje.
Na koncu kot gotov proizvod prispe znova v skladišče gotovih izdelkov, da bi od tam našel pot do kupcev.
Z logistično analizo bi z nivoja delovne organizacije lahko šli tudi na nivo obrata ali proizvodnega oddelka, kjer bi bili udeleženci logistične mreže, delovna mesta, a povezava — manipulacije med njimi.
Če znava povežemo in združimo vse, kar smo doslej povedali o logistiki, potem lahko ugotovimo, da logistika obravnava in pokriva predvsem področje:
—	oskrbovanja proizvodnih e-not s surovinami, energijo, polproizvodi prek transporta teh proizvodov in njihovega' skladiščenja, vse dokler ne prispejo v proizvodnjo;
—	proizvodnje oziroma oskrbovanje obratov in delovnih mest preko notranjega transporta, manipulacije in skladiščenje z materialom;
—	distribucijo gotovih izdelkov, vključno z njihovim skladiščenjem in odpremo kupcem v želj enih količinah in dogovorjenih časih.
2.	Koncept logističnega sistema
Sedaj ko smo spoznali okvirno kaj logistika je, moramo prikazati še isam koncept logističnega sistema, da sploh vidimo kakšne so njegove prednosti.
Najenostavneje bo, če znova pogledamo obe sliki, ki nas prir peljeta do naslednjih zaključkov:
—	malkro logistični sistem obravnava udeležence okvirno, daje načelne rešitve posameznih faktorjev, katere bo nujno upoštevati pri.
—	mikro logističnem sistemu, ki že opredeljuje razpored skladišč, razpored delovnih mest v proizvodnji in organizaciji manipulacije, ki jih povezuje...
Da pa lahko sploh uporabimo logistični sistem, je nujno, da poznamo osnovne zahteve, ki jih postavlja tržišče, ker po njih lahko izvemo, kaj 'bodo potrošniki hoteli.
To nam daje podlago za odgovor, kako bomo potrošnikove zahteve zadovoljili — (stroji, naprave): Po njihovih kapacitetah bomo rešili vprašanja o viru in izvoru osnovnega materiala za proizvodnjo in dalje, kako se bomo približali z gotovim materialom potrošniku.
Skozi vso pravkar našteto verigo vprašanj in odgovorov se kot rdeča nit vleče, da sta dve, še tako zaporedni operaciji prostorsko oddaljeni druga od druge, pa naj bo to za kilometre ali nekaj centimetrov in te razdalje je treba nekako premagati.
In prav ob premagovanju te prostorske odmaknjenosti pride do polnega izraza logistika, saj na podlagi proučevanj z integralnim pijstopom ugotovimo ne le vrsto transporta, ampak tudi kako bi bilo še bolje, namestiti delovna mesta, kako (bi se bolje prilagodili izvoru surovin in podobno.
3..	Organizacija logističnega sistema
Namen organizacije logističnega sistema je v natančni definiciji ciljev, ki jih želimo doseči, kot tudi celotna izbira sredstev in kadrovski bodo omogočili dosego izbranih ciljev.
Organizirati logistični sistem parnem :
—	izvršiti razdelitev odgovornosti na ustrezne nivoje odločanja,
;— 'definiranje metode dela,
—	določiti delo,
—	kontrolirati izvršeno delo.
Najpomembnejši faktor vsekakor je delitev odgovornosti, saj je to podlaga za normalno funkcioniranje tega sistema.
Z natančnim definiranjem metod dela se lahko določi konkretno delo, ki pa se, ko je izvršeno ali pa že prej 'kontrolira. A največja prednost logistike kot nove industrijisko-komercialne veje je v tem, da skupaj z marketingom omogoča kompleten vpogled nad gibanjem materialnega toka. Marketing opazuje material v točkah mirovanja, in mu 'skuša, najeti nove kvalitete, logistika pa spremlja material v času njegovega gibanja.
Zaradi tega sta ta dva pojma močno povezana, saj logistika išče optimum na nivoju celotnega interesa podjetja. Kajti zniževanje stroškov samo parcialnega dela v materialnem toku, na račun drugega dela, še ne pomeni dosega logističnega optimuma. Iz tega izhaja, da logistika zahteva integralno in sočasno reševanje problemov Okoli transporta, manipulacije in skladiščenja.
Ta zadnja trditev je še posebno pomembna za razmere v Železarni Štore, ko se ugotavlja že vrsto let, da imamo hudo nerešeno skladiščno problematiko in da marsikdaj'šepa tudi transport. Iz logistike vidimo, da se z izgradnjo novih skladiščnih prostorov ne rešijo vsi problemi, saj zahtevajo Skladišča urejen in organiziran dovoz, odvoz; delo v skladišču manipulativna) sredstva itd.; kar pa zahteva tudi precej finančnih sredstev.
V informacijo pa lahko povemo, da se bo tudi na tem področju kmalu v železarni premaknilo, saj še izdelujejo že študije logističnega sistema . s poudarkom na skladiščni problematiki, ki pa bodo tudi že upoštevale prvine manipulacije in transporta z logističnega koncepta.
Tiskovna konferenca v Domu železarjev
V okviru priprav na svečano otvoritev Tovarne traktorjev smo 12. 7. 1977 pripravili tiskovno konferenco s predstavniki sredstev javnega obveščanja z namenom, da bi javnost že pred otvoritvijo tovarne opozorili na ta pomembni dogodek.
Na konferenco je bilo povabljenih okrog 30 novinarjev iz vse Jugoslavije, vendar je bila udeležba. predvsem zaradi neugodnega časovnega termina (čas dopustov), bolj pičla. Prišli so predvsem novinarji iz celjskega področja, pa tudi novinarji Kmečkega glasu, Dela, Večera, Gospodarskega lista iz Zagreba ter Poljoprivrednega vjesnika, prav tako iz Zagreba.
S strani Železarne Štore so na vprašanja novinarjev odgovarjali tov. Burnik, tov. Voga in tov. Plevnik; konference pa se je udeležil tudi predstavnik Fiata, inž. Racca, vodja marketinga, ki je novinarjem prikazal kompletno dejavnost Fiata, pri nas manj poznano, zato je bila ta informacija za vse toliko bolj dobrodošla.
Ob tej priložnosti je bilo pripravljeno tudi precej obsežno gradivo, ki ga-je dobil vsak novinar in ki naj bi služilo kot podrobna informacija o Tovarni traktorjev, kooperaciji le-te z italijanskim Fiatom, o že doseženih rezultatih in postavljenih nalogah za bodoče ipd. Poleg tega je vsak novinar dobil tudi propagandni material. Glede na to, da se vsi vabljeni novinarji konference niso udeležili, smo vsem izostalim poslali gradivo na njihova uredništva.
Pred Domom železarjev na Teharjih, kjer je bila konferenca, so bili razstavljeni trije traktorji (Fiat 1300, Štore 402 in Štore 404), prav tako pa so bili razstavljeni traktorji tudi pred samo tovarno, saj so si jo novinarji po končani konferenci z zanimanjem ogledali in z veseljem sprejeli povabilo na svečano otvoritev tovarne.
Dejanovič Viljana
NA CESTI NISI SAM
STANJE PROMETNE VARNOSTI NA OBMOČJU OBČINE CELJE ZA ČAS OD 1.1.1977 DO 31. 5. 1977
V prvih petih mesecih letošnjega leta se je na območju naše postaje milice zgodilo 481 prometnih nesreč, ali 59 več kot v istem obdobju lanskega leta. Od vseh prometnih nesreč jih je bilo 338 samo z materialno škodo, 135 s telesnimi - poškodbami in 8 smrtnih. Kljub temu, da je bilo še veliko prometnih nesreč z manjšo materialno škodo, katerih udeleženci piti niso prijavili, so prometne nesreče v letošnjem letu v občutnem porastu. Še mnogo bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so bile posledice prometnih nesreč mnogo hujše kot v preteklem letu. V vseh nesrečah je bilo 51 oseb hudo telesno poškodovanih ali 24 več kot v istem Obdobju lanskega leta. Prav tako je bilo 117 oseb lažje telesno poškodovanih, kar je za 64 več kot 'lansko leto. Življenje je izgubilo 8 oseb, ali 5 več kot v istem obdobju lanskega leta.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč 'so bili naslednji:
—	izsiljevanje prednosti v 106 primerih,
—	neprimerna hitrost v 101 primeru,
—	prekratka varnostna razdalja v 46 primerih,
—	vinjenost v 27 primerih,
—	nepravilno prehitevanje, v 18 primerih,.
—	nepravilnosti pešcev v 24 primerih in
—	ostali vzroki v 159 primerih.
Iz tega je razvidno, da so vzroki pri nesrečah popolnoma menjali vrstni red v primerjavi s preteklim letom, ko je bila na prvem mestu prekratka varnostna razdalja, sledila pa ji je neprimerna- hitrost, izsiljevanje prednosti, ■ nepravilno prehitevanje in vinjenost, ki se je letos povzpela na četrto mesto.
Po kraju se je dogodilo največ prometnih nesreč v samem mestu in sicer 303, na magistralni cesti M 1023, na magistralni cesti Celje—Tremarje 26, na regionalni cesti Vojnik—'Dobrna 9 in na lokalnih cestah 97 prometnih nesreč.
Od vseh prometnih nesreč, ki so se dogodile ha cesti Celje— Tremarje, se jih je dogodilo samo v Tremarjdh 13. V teh nesrečah pa je bilo 19 oseb težje ali lažje telesno poškodovanih. Prav tako se je od vseh nesreč na cesti Celje—Vrb no dogodilo samo v Štorah 8, v teh nesrečah pa je bilo 5 oseb telesno poškodovanih.
Ostale tako imenovane stalne črne točke sb še:
—	desni ovinek v Šmarjeti na Mariborski cesti.pri hiši št. 218, kjer se je dogodilo 14 prometnih nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 10 oseb,
—: križišče Dob rna—Strmec pri Vojniku, kjer se je dogodilo 6 nesreč, v katerih je bilo 11 oseb telesno poškodovanih,
—	križišče Ljubljanske ceste in Čapove ulice, kjer.se je dogodi-
lo 11 nesreč, v katerih je ena o-seba izgubila življenje, 5 pa jih je ¡bilo telesno poškodovanih,
—	cesta v Trnovlje, na kateri se je zgodilo 11 prometnih nesreč, v katerih so bile 4 osebe telesno poškodovane,
—	križišče Čopove in Dečkove ceste, na katerem se je dogodilo
6	prometnih nesreč in sta bili dve osebi telesno poškodovani.
Od vseh smrtno ponesrečenih so bili 4 pešci in 4 kolesarji oziroma vozniki koles z motorji. V
7	primerih so nesreče povzročili sami smrtno ponesrečeni, iv 1 primeru pa vzrok nesreče ni znan, ker je neznani voznik neznanega avtomobila s kraja nesreče pobegnil. Trije kolesarji so povzročili nesrečo z izsiljevanjem prednosti, 1 kolesar pa se je 'smrtno ponesrečil zaradi vinjenosti. Pri pešcih so' bili vzroki nesreč nenadno prečkanje ceste tik pred vozilom in to izven prehoda za pešce. Starostna struktura smrtno ponesrečenih se giblje od 19. do 74. ¡leta starosti. Dva smrtno ponesrečena sta bila stara nad 70 let, eden Voznik kolesa z motorjem 50 let,' ostali pa od 19 do 33 ■let.
V	vseh prometnih nesrečah je bilo udeleženih tudi 43 pešcev, od tega pa jih je bilo kar 24 tudi povzročiteljev teh nesreč.
V	prometnih, nesrečah je bilo udeleženih tudi 6 otrok v starosti do 14. leta, in 2 mladoletnika do
18.	leta. Od tega so ¡bili v 5 primerih udeleženi kot pešci in v treh kot kolesarji. Najpogostejši vzroki pri teh prometnih nesrečah so bili nenadno prečkanje ceste ali. pa nepravilna vožnja s kolesom. V primerjavi z letom 1976, ko je bilo v nesrečah udeleženih kar 75 otrok ih' mladoletnikov, se je število -le-teh močno zmanjšalo. To je vsekakor rezultat aktivnega dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Celje, ki je organiziral številna predavanja in druge oblike prometne vzgoje v vzgojno varstvenih zavodih in,šolah. Svetu je pri njegovem delu pomagala tudi postaja milice, zlasti pri preizkusih znanja v prometnih predpisih.
Proti kršiteljem cestno ;prometnih prepisov so delavci postaje milice opravili naslednje u-krepe:
—	izrečenih opozoril 1573/
—	podanih predlogov sodniku za prekrške 502,
—	mandatno kaznovanih 1720,
—	odvzetih vozniških dovoljenj 85,
Kljub temu, da so bili pri nadzoru in kontroli' prometa odkriti 103 vinjeni udeleženci, katerim je bilo na kraju odvzetih 67 vozniških dovoljenj, pa je vinjenost pri vzrokih prometnih nesreč še vedno v rahlem porastu.
Od vseh udeleženih vozil v prometnih nesrečah jih je bilo 633 s celjsko registracijo, 113 iz
drugih .registrskih območij SFRJ in 27 s tujo registracijo.
V mesecu maju je bila v sklopu s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem promet,'AMD Šlander in ZŠAM organizirana preventivno varnostna akcija »VARNOST PEŠCA V PROMETU«; trajala je dve uri in ugotovljeno je bilo naslednje:
—	prečkanje ceste izven prehoda za pešce, čeprav je bil prehod bližji od 100 metrov — 398 kršitev,
—	prečkanje ceste na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki tedaj, kadar prehod ni bil dovoljen — 155 kršitev.
—	hoja po vozišču izven pločnika — 61 ¡kršitev,
—	neupravičeno postajanje na vozišču in hoja po vozišču tako, da se s tem ovira promet — 71 kršitev,
—	ostalo 78 kršitev.
Glede na zaposlitev oziroma u-stanovo, kateri kršitelj pripada, je bilo največ kršiteljev iz gimnazije in sicer okoli 100 (točnega števila se zaradi masovnih kršitev ni dalo ugotoviti). Sledi EMO z 42 kršitelji, Šolski center Boris Kidrič z 29 kršitelji, ekonomska šola z 29 kršitelji, Železarna Štore s 26 kršitelji, Toper z 20 kršitelji, Ingrad s 17 kršitelji, tehnična šola s 15 kršitelji, Kovinarska šola Štore ¡s 15 kršitelji, Libela s 14 kršitelji, Cinkarna in LIK Savinja S po 13 kršitelji in Metka s 5 kršitelji.
Po kraju zaposlitve je največ kršiteljev iz mesta Celja in sicer 354, iz okolice .137 in izven Celja 202. Za 70 kršiteljev iz podatkovni bilo razvidno, kje prebivajo.
Po starosti je bilo 246 kršiteljev starih od 15—20 let, 112 od 20—25 let, 65 od 25—30 let, 67 od 30—40 let, 44 od 40—50 let in 18 nad 50 let.
Iz zbranih podatkov je razvidno, da je bilo največ kršiteljev
Okvirni program za Teden domačega filma, ki bo letos od 18. do 24. novembra v Celju, obsega filmski in spremljajoči del.
Filmski del obsega predvajanje sedmih premiernih filmov v kinu Union. Med temi bodo 3 slovenski filmi, ostali pa bodo izbrani na Puljskem festivalu. V kinu Metropol bodo v prvih predstavah prikazani mladinski in otroški filmi iz neuvrščenih dežel.
Za kinematografa Metropol in Dom je predlaganih več tem; po izdelavi- dokončnega programa bodo izbrane dve ali tri. Predlaganih je 7 filmov, ki so imeli v zadnjih 15 letih najboljši odziv pri občinstvu, vendar jih dosedanji programi TDF še niso zajeli. Jugoslovanska komedija Jn kriminalka, puljski nagrajenci, filmi, kjer so igralci predstavili lik tovariša Tita.
Podlaga tako filmskega kot spremljajočega dela letošnjega Tedna domačega filma bo počastitev letošnjih jubilejev, delovna »rdeča nit« pa bo večji poudarek filmski ustvarjalnosti na vseh področjih, čemur bi naj dale poudarek predvsem spremljajoče prireditve.
na semaforiziranem prehodu za pešce na Ulici XIV. divizije, ki v ¡glavnem obiskujejo šolske u-stanove v Celju, prebivajo izven Celja in so stari'od 15 do 20 let. Ti kršitelji so bili v postopkih najmanj resni, opozoril niso upoštevali in so celo namerno delali prekrške.
Glede na opisano stanje za varnost cestnega prometa na našem postajnem območju ne moremo biti povsem zadovoljni. Kljub bistveno spremenjenim metodam dela milice, katerih težišče je predvsem urejanje prometa in pomoč prometnim udeležencem, se varnost prometa ne izboljšuje. Tudi organ za tehnično urejanje prometa pri SO Celje je mnogo pripomogel k hitrejšemu in varnejšemu urejanju prometa. Veliko je bilo narejenega zlasti v samem mestu, manj pa za odpravo posameznih karambolimih točk, na katerih prihaja iz leta v leto do večjega števila prometnih nesreč; z vedno hujšimi posledicami. V prihodnosti bo potrebno za širše celjsko Območje priskrbeti ustrezno dvigalo za odstranjevanje .težjih tovorov in vozil. Večkrat se je pripetilo, da je bil določen del ceste za promet zaprt, ali pa je bil promet močno ovirah, (ker nihče ni imel na razpolago primernega dvigala glede na težo tovora ali vozila.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Celje priporoča udeležencem v cestnem prometu, da brezpogojno spoštujejo in izpolnjujejo prometne predpise in pravila ter s tem prispevajo k .prometnemu redu in lastni varnosti .
Medsebojno spoštovanje, dejanska pomoč sočloveku, humani in kulturni odnosi med udeleženci v cestnem prometu, je edino u-činkovito preventivno sredstvo pred grozljivimi posledicami, ki jih prinaša skokovit razvoj motorizacije.
Pred pričetkom Tedna domačega filma bi se srečali v Celju predstavniki vseh filmskih krožkov Slovenije, razen tega še organizatorji kulturnega življenja v organizacijah združenega dela na temo film; in končno je predviden še razgovor oblikovalcev Celja in Slovenije o možnostih kreiranja na področju filma.
Med TDF bi bila tri večja posvetovanja:
—	gospodarstvo in kultura (to je le delovni naslov) bi zajelo u-deležence vse Jugoslavije. Močan poudarek pa bi bil na celjski regiji, s poudarkom na filmski dejavnosti;
—	gledališki in filmski igralec v Sloveniji in Jugoslaviji, njegov današnji položaj, vloga itn.;
—	izdajateljsko založniška dejavnost v Sloveniji na področju filmske dejavnosti.
Predvideni sta razstavi: Tito in film ter domača mladinska razstava, povezana s srečanjem predstavnikov filmskih krožkov.
Popoldanske premiere bodo letos v 4 občinah: v Šentjurju, Laškem, v Slovenskih Konjicah in v Žalcu.
Več o tem dogodku bo objavljeno v dnevnem časopisju.
Teden domačega filma
S Kranjčani na vrh pogorja Atlasa - Toubkal
. Medtem, ko smo se mi razda-jali raznim opravilom, so pričele prihajati na vrh tudi. druge.skupine planincev. Ker Se je za sončnim zatonom hitro začel , spuščati mrak in mraz (med snemanjem ¡me je krepko -zanohtalo), sem sklenili da čim-prej krenem v dolino. Pripravil sem - si čelno svetilko in krenil z nekim ljubljanskim gorskim reševalcem na pot. Fred-nama pa so se za isti korak odločili še-trije planinci. Vsak je hitel po svojih močeh. Za počitek
Posebno poglavje pa je .bilo spanje. V koči.je ibilo le 40 ležišč, za-vse ostale pa so pogrnili arabske preproge na cementna tla jedilnice. Treba je, bilo le zlesti v spalno .vrečo in spanje je bilo nared. Ker pa je glavnina planincev, ki jih je vodil vodja- odprave Herlec-starejši, prišla za nami skoraj dve uri.kasneje, se -je- spanje zavleklo kasno v noč. čeprav. smo, bili; vsi, krepko utrujeni, ni manjkalo pred spanj em. šal, pravzaprav se je naš počitek pričel
tresti in skoraj vsi nahrbtniki so potovali na hrbtih tovornih.živali-vse do vasice Imilih seveda-s pre-cejišnjo zamudo za nami. Povratek v vas As-ni, kjer je (bil naš hotel, je bil kot poprej- prihod —| s. kombijem.
V hotelu z nazivom Toubkal smo preostali del dneva izkoristili za nakup raznih spominkov in ogleda bližnje okolice Asnija.. Vsepovsod, kjer smo hodili, smo naleteli na. raznolike prodajalce spominkov,', o.d ..saharskih, pištol in nožev do. poldragih kamnov. Vsepovsod, koder smo hodili, nas je spremljala gruča otrok, ki so prosili za čokolado, bonbone ali’ pa za. 1 dirham (4,60 din). Ti otroci so .bili zelo ljubki, kakor so pač, vsi. otroci po svetu, samo s to razliko, da so precej zanemarjeni, kajti ..bedo občutiš na vsakem koraku. Če si hotel te otročičke .. snemati, ¡pa tudi starejše, so ti. takoj pomolili roko, kar je pomenilo, da mu moraš dati vsaj 1 dirham. Ker je bil to zadnja-; dan, ki smo ga preživljali v. tej prelepij.vasici,..-nam ..je vodstvo odprave priredilo svečano večerjo. jObejvpdji.Herlec jh Hudoben nik sta se v zdravici pohvalno izrazila :.q naši -disciplini in kondicijski pripravljenosti. Po večerji se je., premočilo, precej, več arabskega- vinca, kakor je tu v navadi. Je pač tu bila prisotna moč Slovenske navade.
Drugo jutro je; bil ob 6. uri odhod proti. Marakešu. Na začudenje je bil sedaj letališki avto-
in ceremoniala, ki je v navadi pri nas, je bilo konec. Še, poprej pa smo morali po nahbrtnike kakšnih 150 metrov od letališkega poslopja, kamor šo jih znosili letalaški¡nosačiv Tja so j-ih-znosjli zato, da ne bi „kvarili, lepega izgloda pred vhodom na letališče; kajti na letališče je prispel nek visoki, maroški funkcionar.
Povratek z letalom je bil natanko, isti, kot prihod pred, štirimi.. dnevi. Vmes smo pristali v mestu Alžiru zaradi goriva, ker pa je prav takrat prispel z letalom alžirski predsednik Bume-dien, smo morali v. letalu izključiti tudi centralo, tako, da smo bili v letalu, brez osvetlitve. Zamudili smo se kakšno uro in že smo leteli proti ljubljanskemu letališču — Brniku, kamor smo prispeli nekaj minut ..pred 22. uro. Brž ko so se kolesa letala dotaknila tal, ije bilo zaslišati, v znak zahvale za varno vrnitev v domovino viharno ploskanje. Začudo tudi naši cariniki niso delali preglavic pri pregledu prtljage. Tako srno. s.e. v nekaj minutah poslovili med seboj, posebno prisrčno pa je bilo slovo od vodstva odprave.
Od same odprave sem se veliko naučil, predvsem pa veliko doživel. Najbolj mi bo ostalo v spominu ._ odlično vodenje; . in sama organizacija odprave PD Kranj . Skoraj --neverjetno še sliši, kako : lahko sorazmerno majhno društvo organizira ža 3.200 din po osebi odpravo v tuja gorstva
Del vasice Asni, v ozadju pogorje Atlas
ni bilo časa, kajti mrak se je večal z vsakim metrom spusta. Malo pod mestom, od koder smo med vzponom prvič opazili vrh, sva srečala Adolfa, iz PD Celja, ki je med -vzponom od utrujenosti; zaspal za skalo; oster mraz, ki je med tem časom nastal, pa ga je Očitno zihudil. Na najino prigovarjanje, da ni več daleč do. vrha, naju je le poslušal in odšel proti vrhu, čeprav je hoteLsprva kar z Hama v dolino.
Med hitrim sestopanjem sva dosegla zadnjo strmino nad kočo Neltner že v popoten temi. Zaslišala sva glasove na najini levi. Očitno je bila to skupina treh planincev, ki se je odločila za sestop pred, nama. Mislil šeni, da je najbolje, če krenem naravnost v- strmino, ki bi še morala končati v ledeniškem kanjonu tik za kočo. Spremljevalec pa se je odločil, da krene za ¡glasovi. Previdno sem sestopal po snežni strmini, ki je bila sedaj- že mnogo trša kot pri vzponu, tako, da sem moral delati stopinje zadenjski, o-prijemajoč se z rokami. Že sem mislil, da’ sem zgrešil' pravilno Smer do koče, ko sem zaslišal nejasne glasove. Ugotovil sem, da šem prišel le nekaj metrov nad kočo. Pred mano je bil -le še. ledeniški kanjon in že sem bil pri koči. Na moje presenečenje so se pri koči izluščile temne ¡postave in mi začele druga za drugo podajati roke. To so bili Berberi-nosači, bi so se odločili, da noč prebijejo na prostem kar ob ognju, obenem pa pričakajo vsakega prišleca z vrha. Po nekajminutnem iskanju okrog: koče, sem našel Kariija ih Zvoneta; ki sta-si pri svetilki ¡pripravljala večerjo. Tudi jaz sem si skuhal čaja in se odžejal, kajti gladu niseih občutil.
ob 3. uri zjutraj, ko je odšla na vrh- druga skupina. Počivali smo. nekako do 8. ure zjutraj. Po zajtrku smo se- začeli takoj ¡priprav-; Ija-ti z-a-povratek v našo -¡izhodiš č-= no. bazo -'t Asni, Okrog 10:. ure sta.se tudi Karli in .Zvone vrnila z vrha in tudi njima’ je najbolj prijal čaj. Ko so. nosači opazili, da nameravamo na, pst, so hitro . začeli postavljati različne cene za nošenje nahrbtnika , do mesta, kjer le-te sprejmejo tovorne živali, kaj ti za povratek nismo imeli plačano nošenje prtljage. Nekaj se nas je odločilo, da nosimo nahrbtnike sami, čeprav so nas nosači ves• čas- nadlegovali. Toda -. nosili- smo jih le do konca snežišča, kjer so že čakali,;gonjači mul in' oslov,;, Teh - se. nismo mogli o-
Skupina otrok, ki so nas skoraj pa vsej dolini:spremljali; bili so; zelo
ljubki
Za snemanje je bilo treba odšteti vsaj 1 dirham
bus izredno točen. Slovo od hotelskega osebja je.- bilo- kratko, toda prisrčno in že smo se- vozili proti. Maralkešu. Tu smo. imeli predviden ogled mesta. Zato smo nahrbtnike . zložili na kup pred glavni vhod letališkega poslopja, se zbasali v isti. avtobus ter • se odpeljali v center mesita. Tu smo si zopet lahko, nakupili raznih spominkov ter si ogledali znamenitosti mesta. Skoraj vsepovsod pa smo naleteli -na. prosjačenje,in nasilne; prodajalce. Ker: smo imeli časa na pretek, srno si rhešto dodobra ogledali, pa čeprav nas je že premagovala, utrujenost. Nekaj pred 16. uro smo: se odpeljali nazaj na letališčev kajti odhod je bil predviden ob 17. uri. Preden smo vstopili v letalo, smo morali izpolniti zopet obrazec —
z-ilastnimi: vodiči; na takecvrhove, kot je četrti naj višji vrh Afrike. Zato za vse, kar šem videl in- doživel, najiskrenejša, hvala Kranjčanom za organizacijo,, PD Žele-žar Štore pa za gmoitno pomoč. Upravnemu odboru PD Žele i Štore,-pa želim enakih uspehov in akcij kot, jih imajo Kranjčani, Konec ’
Tine SIVKA
VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE	
Zavod za požarno varnost	22-090 ali
in sedež štaba CZ	93
Uprava javne varnosti	23-941 ali 92
Reševalna postaja	94
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Nagrada Slavka Šlandra krajevni skupnosti
SZDL Štore
Dne 28. junija letos je i>il na sejah vseh zborov Skupščine občine Celje sprejet sklep o podelitvi letošnje Šlandrove' nagrade Krajevni kcnfierencUSŽBL Štore kot frontno organizirani družbenopolitični organizaciji in učinkovitemu pobudniku celotnega ekonomskega in družbenopolitičnega življenja ter akcij v krajevni skupnosti.
Krajevna: konferenca SZDL Štore je od ustanovitve dalje ena izmed najbolj aktivnih KK SZDL v občini, Celje. Ves čas si kontinuirana prizadeva ustvariti smed občani na svojem področju tako organizacijske kot tudi vsebinske premike in tako ustvarjati najširše povezovanje; medsebojno sodelovanje inpolitično osveščenost delavcev in občanov, kar zagotavlja vsestransko možnost za razvoj in utrjevanje frontnega delovanja.
:	: Krajevna'konferenca in Izvršni odbor si nenebno prizadevata za
politično aktiviranje čimvečjega števila občanov ter za neposredno povezovanje z OZD v kraju.’ V teh naporih dosegajo dobre rezultate.
Kot novo organizacijsko obliko rso ustanovili na-vseh šestih, stalnih območjih KK SZDL Štore odbore socialistične "zveze, ki izredno uspešno rešujejo problematiko svojega področja. IO Krajevne konference Se za vsako sejo sestane na drugem'stalnem območju, kjer najprej obravnava in sprejme zaključke o reševanju problematike s-iega stalnega območja. V izredno kratkem času jim je’ uspelo vzpostaviti poverjeniško mrežo.
I Uspelo jim :je ustanoviti štiri osnovne organizacije' ZSMS. Tudi te dosegajo lepe rezultate in še aktivno vključujejo v frontno delovanje KK SZDL.
Glede uresničevanja frontne in ustavne vloge SZDL so dosegli velike pozitivne premike; Sprejet je bil skupen program sodelovanja ’ vseh Samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij ih OZD Železarne ih šol."	.	1 '	.
Velik korak naprej je bil storjen z neposrednim dogovarjanjem in programiranjem med krajevnimi dejavniki in organizacijami združenega ,dela-v krajevni konferenci. Delegacije kraja in-OZD se neposredno povezujejo, dajejo pobude in skupno nastopajo v skupščini občine in interesnih skupnostih.
Skupne so akcije glede prehoda na-celodnevno obliko dela osnovne šole,, izvedbo večjih akcij, izvedbo skupnih proslav.* Vse to so premiki v smislu uresničevanja ustave-in zakona o združenem delu.
Velik poudarek posvečajo informiranosti občanov, saj jim je uspelo poleg še utečenih oblik informiranja neposredno sodelovanje s tovarniškim glasilom »Zelezar«, ki prihaja enkrat mesečne v vsako družino v krajevni konferenci. Glasilo železarne redno objavlja prispevke v stalni rubriki »Iz KS Štore«. Uspešni so na področju ljudske obrambe, DS in varnosti, aktivnosti potrošnikov, kmetijskih proizvajalcev, sodelovanja z društvi.in drugimi oblikami interesnega združevanja občanov. Veliko skrbi posvečajo tudi zagotovitvi zdravega okolja in varstva narave.
V letu 1976 je za uspešno delovanje prejela zastavico OF.
IZREDEN ODZIV
Dolgo pričakovana in izredno dobro pripravljena akcija za temeljito obnovo cest na odsekih v Kompolah od Ocvirka do šole ter od šole do Opoškega mostu je stekla 20. 6. 1977, ko je mladinska- brigada .krepko prijela za de-
lo.	Hkrati'so zavihali rokave tudi krajani Kompol. Na pobudo socialistične zveze delovnega ljudstva’ v krajevni skupnosti so se odzvali tudi krajani drugih območij.. naše: krajevne skupnosti. Tako smo bili priča složnim prizadevanjem mladine in odraslih 'iz Štor, Teharij,' Vrh,. Laške vasi 'in Pečovja. S tem je bila na naj-. lepši in najuspešnejši način dokazana solidarnost v želji za vzajemno urejevanje perečih krajevnih problemov.
Ponovno je- treba poudariti, da ,smo poleg vseh ostalih dejavnikov bili deležni izjemne in izdatne pomoči delovnega kolektiva, organov upravljanja in družbeno-poMtičnih.erganizaeij= železarne. V najbolj i kritičnib'trenutkih nas je .reševala .pomoč gradbene opera-‘ tive ;iz:“sektorja za novogradnje, zlasti 'pa tbvi inž.’ Zagoričnika, ki je vselej pokazal vso svojo pri-
pravljenost, iz domala nerešljivih težav. Tako nam je bilo omogočeno, da se je akcija odvijala dokaj- ugodno. Pri vsem tem pa ne moremo mimo izdatne pomoči občinske ; komunalne - skupnosti in podjetja- Geste-kanalizacije, ki so po strokovni in izvajalski.'plati ‘ doprinesli svoj pomembni delež.
Da je akcija lahko pravočasno stekla in kljub vsem težavam zadovoljivo potekala in še poteka, je brez dvoma levja zasluga režijskega odbora vključno s krajevno konferenco - socialistične zveze delovnega'ljudstva in krajevno skupnostjo, da o že znani gostoljubnosti in vsestranski1 podpori kraj and v Kompol sploh ne govorimo posebej.
Tu imamo lep primer, kaj pomeni sodelovanje in solidarnost vseh dejavnikov. Prepričani smo, da bo vzajemnost trajala do konca te akcije.-Hkrati pa upamo, da .bomo lahko o takšni vzajemnosti in enakih uspehih spregovorili ob prihodnjih akcijah, saj se nam e-na takih obeta v bližnji prihodnosti, ko bo pričela graditev vodovoda na Vrheh.
Zibret Milani inž.
Razveseljivo športno srečanje
V petek, 1. julija t. L smo doživeli v Štorah zanimivo in razveseljivo športno srečanje, v gosteh smo. imeli rojake iz Kanade, članice in člane odbojkarske im nogometne, sekcije ŠD Slovenija iz Toronta.
Po sprejemu in pozdravu, gostov ob 15.30 je pričelo tekmovanje v odbojki za ženske, uro za tem so se pomerili v odbojki moški in ob 17.30 je pričela nogometna-tekma. Ni treba posebej poudariti, da so bila ta srečanja ekip izreden športni-dogodek. Gostje so bili močnejši, vendar pa rezultati v tem primeru niso važni, važno je bratsko srečanje, kakršnih si še želimo. ■	R. U.
Ekipa mladih odbojkaric iz Kanade
Prijeten pozdrav
Javljamo se vam z zvezne mladinske delovne akcije Si-sak '77. Danes smo začeli z delom na trasi. V prostem času si v naselju urejamo prostor okoli barake in se privajamo na pravo brigadirsko življenje. Z začetkom smo vsi'zadovoljni, k čemer so v veliki meri pripomogla
tudi vaša darila’, za kar se vam še -enkrat najlepše zahvaljujemo. Obljubljamo, da bomo-častno zastopali mesto Celje in izpolnili vsa pričakovanja.
Brigadirski pozdrav: HO-RUK
MDB »Cvetka Jerin« komandant Darko Končan.
Moška ekipa v odbojki iz Toronta — Kanada
KADROVSKE VESTI
Kasapovič Nenad, NK delavec; Filipovič Muhamed, NK delavec; Anušič Antun, NK delavec; čo-ralič Enver, NK delavec; Covčič Džemal, NK delavec; Savič Jelenko, NK delavec; Predojevič Tihomir, NK delavec; Franic Pe-jo, NK delavec; Soše Petar, NK delavec; Majidandžič Karlo, NK delavec; čikič Ostoja, NK delavec; Avdič Šemso, NK delavec; Tucikešič Nenad. NK delavec; Bajlovič Ivica, NK delavec; Uka l9majl, NK delavec; Hadžič Has-ret, NK delavec; Tepeš Jožef, NK delavec; Krk Branko, NK delavec; Bajrami Hilmi, NK delavec; Colnerič Bogdan, NK delavec; Gačnik Vladimir, PK varilec; Ravnjak Marjan, KV avtomehanik; Gradič Branko, NK delavec; Potočnik Andrej, KV avtomehanik; Križman Vladimir, KV avto-elektrilkar; Jančič Anton, KV mehanik za kmetijske stroje; Zavr-giki Franc, NK delavec; Stjepič Marinko, NK delavec; Šešerko Marija, KV administrator; Stip-lovšek Franc, KV mehanik kmetijskih traktorjev; Režonja Štefan, NK delavec; Posilovič Stanko, NK delavec; Softič Zilhad, NK delavec; Plazar Slavko, SS elektrotehnik; Živkovič Veselko, NK delavec; Podgoršek Neža, NK delavka; Pušnik Martin, NK delavec, Uršič Jožef, PK varilec; Novak Franc, NK delavec; Ivankovič Katica, NK delavka; Gajšek Zdenko, NK delavec; Ulaga Jožef, PK žerjavovodja; Kaluža Marija, PK strojepiska; Arzenšek Jože, NK delavec; Vodeb Zlatica, NK delavka; Romih Vera, NK delavka; Tahirovič Zajko, NK delavec; Žerak Vincenc, NK delavec; Tahirovič Nazif, NK delavec; Boškovič Ekrem, NK delavec; Brkič Smajl, NK delavec; Artič Srečko — štip., KV monter ogrevalnih naprav.
Barišič Stojan, PK voznik viličarja in Povh Alojz, PK livar, vsi iz livarne II; Tahirovič Nazif, NK delavec in Ezgeta Anto, NK delavec iz livarne I; čoralovič En-ver, NK delavec in Nežmah Marjan, NK delavec iz valjarne I; Meško Vladimir, NK delavec iz valjarne Sl Kučiš Milan, NK delavec in Beka Aslan, NK delavec iz jeklarne I; Gajšek Stanko, KV strugar iz obdelovalnice; Čizmar Ivan, KV strugar iz obdelovalnice ilitine; Krajnc Zdenko, NK delavec in Maloku Isa, NK delavec iz transportnega ohrata; Gačnik Vlado, PK varilec in Bačič Peter, PK strugar iz TT — mehanska Obdelava; Glavica Dragica, NK delavka iz komunale; ter Kovač Jovan, NK delavec iz jeklovleka.
Ivanšek Henrik, avtomehanik in Marino Raffaele, NK delavec iz TT — Obrat montaža; Debeljak Miran, KV elektrikar in Red-njak Jožef, KV elektromehanik iz •elekitroobrata; Lukič Stipo, PK voznik viličarja iz jeklarne I; Brumen Vladimir, KV kuhar iz DPG.
Sporazumno s podjetjem je odšla Steinberger Zdenka, ekonomist v EOS in Grobin Janez, PK strugar v mehanični delavnici.
Z rednim odpovednim rokom sta odšla: Rezec Anton, PK žerjavovodja iz valjarne II in Ivačič Zdravko, vodja oddelka za informativno in samoupravno dejavnost — sekretariat.
Po izteku pogodbe sta odšli: Lampret Barbara, NK delavka in Brinovec Kristina, KV krojdčica iz gostinske enote.
Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi pa: Zečiri Ramosh, NK delavec iz livarne II.
^ JLA SO SE VRNILI
K "^NARAŠČAJ
V DRUŽINI SO DOBILI
Zgonec Jože, NK delavec; Ži-bert Milan, KV ilivar-kalupar; Li-puš Jože, KV strojni (ključavničar; Marzek Roman, KV strojni kalupar; Lorger Jožef, NK delavec; Azemi Azem, KV strugar; Guček Vojimir, KV strugar; Frencl Josip, KV valjavec profi lov; Valovšek Martin, KV avtoklepar; Bračko Janez, KV obratni elektrikar.
’íSAWrtDÉCl^O«
HSS
.;ORGANIZICIJO; - 11
■
Jus Miran, KV jedrar; Mehovič Rustem, NK delavec; Cigula Franjo, KV jedrar; Kobola Ivan, NK delavec; Franic Pejo, NK delavec; Bajlovič Ivica, NK delavec;
Simonšek Franc iz valjarne II, Zavšak Anton iz valjarne I, Palir Viktor iz GKSG, Abram Milan in Ščurek Božo iz vodstva ViT, Jazbec Albin iz livarne II, Pinter Anton iz mehanične, Zupanc Martin iz valjarne I, Konda Zdravko iz vodstva 114. p., Rakuša Branko iz obdelovalnice valjev, Šloger Jože iz mehanične in Korent Jože iz merilne službe, ter Zdenka Gombač, Stojan Marija iz kadrovskega (sektorja.
Perper Franc iz obdelovalnice valljev, Kovačič Jože in Plahuta Milan iz valjarne II, Centrih Daniel iz valjarne I, Žolnir Ivan iz komerciale, Ulaga Anton in Rezar Jože iz obdelovalnice litine; Mulej Franc iz TT — montažni obrat, Gvakl Anton iz livarne I in Ferme Franc iz valjarne II.
Vsem iskreno čestitamo!
f'ÓpS^y-íKLA-
Kovče Silvo, PK valjavec profilov, iz valjarne II; Kovačič Franc, NK delavec v obratu transport; Vodišek Frane, NK delavec v ob-delovalnici litine; Polenšek Dušan, PK voznik motornih vozil v jeklo vleku; Laubič Andrej, KV strojni ključavničar v TT ^ mehanska obdelava; Klajnšek Branko, KV strugar; Košir, Tomaž, KV strojni -ključavničar; Gabrič Jožef, KV strojni ključavničar in Verdinek Stanko, KV strojni ključavničar, vsi iz mehanične delavnice.
Cene Drago, Klanjšek Vojko in Uduč Jože, vsi iz valjarne II; Arzenšek Andrej dz 'livarne II; Pušnik Franc, Škornik Branko in Škrabdln Franc, vsi iz • transportnega obrata; Debeljak Miran iz elektroobrata; Banjac Nebojša iz jeklarne I; Pirjevec Jože iz livarne I; Malgaj Anton iz obdeloval-nice litine; Kos Istok-iz orodjarne; Belej Marjan in Škorjanc Viljem, oba iz tovarne traktorjev; Vrenko Darinka iz finančnega sektorja; Škrablin Rozika iz DPG; Kešič Mirsad iz valjarne I in Grobin Janež iz mehanične delavni-ce.
Krajnc Rudi iz energetskega o-brata, Andrenšek Franc iz energetskega obrata, Jelovšek Cvetka iz gostinske enote, Teržan Nada iz komerciale, Senica Alojz iz valjarne I in Zimšek Jože iz obdelovalnice valjev.
Želimo jim obilo družinske sreče!
ZA HVALA
Ob prerani izgubi dragega moža in strica
FRANCA UDOVIČA
upokojenca iz šamotarne se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence.
Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede in godbi na pihala.
Žalujoča žena in ostalo sorodstvu
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata
IGNACA SOŠTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje, še posebej pa duhovniku in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi na pihala in sindikalni organizaciji Železarne Štore. Žalujoči sinovi z družinami.
JOŽE SIVKA
Zopet je udarila smrt, neusmiljeno, nepričakovano, z vso krutostjo. Izgubili smo našega Jožeta, vzglednega sodelavca, resnično dobrega tovariša pri delu in razvedrilu, prijatelja in v vsakem pogledu zanesljivega sopotnika v tej hrupni vsakdanjosti, ki zahteva od človeka mnogo truda in skrbno delo.
Izšel je iz skromnih razmer, s pridnostjo, prizadevnostjo v strokovnem pogledu, enako pa v družbenem delovanju pa se je povzpel med zelo cenjene sodelavce. Rasel je s Štorami, s tovarno, z njo se razvijal in dozorel v delavca, ki je predstavljal v oddelku tehniške kontrole enega nepogrešljivih členov. Toda Jože je poleg skrbi za družino in strokovno izpopolnjevanje našel vedno veliko časa za šport. Dolga leta je bil funkcionar nogometne sekcije TVD Partizana-Kovinar-ja, član upravnega odbora in pri vsem tem nepogrešljiv člen pri organizacijskem in vsakdanjem konkretnem delu za razvoj sekcije in društva. Posebno še pri graditvi športnih objektov v Štorah. Tu je vložil ogromno svojih naporov in skrbi. Njegovo i-me, njegovo delo bo trajno zapisano pri graditvi in dograjevanju športnih objektov, od onih prvih do stadiona na Lipi, kegljišča, bifeja, saj je bil dolga leta tehniški vodja in gospodar kegljišča. Ne smemo in ne moremo pa mimo njegovega sodelovanja pri organiziranju in izvedbi raznih tekmovanj tudi v občinskem in republiškem merilu. V uspehe pri teh prizadevanjih je neizbrisno vtkano ime našega Pepija, da našega Pepija.
Pepi pa bo ostal v naših srcih in v njegovih dejanjih, v zidakih, ki jih je vgradil v razvoj našega kraja, predvsem pa našega športa.
R.	U.