%
Kntoli&k cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga nicsca na celi poli, iu velja po pošti za celo li to 3 gld.. za pol leta 1 gld. «o kr . v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. CO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnc\i zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XV.	V Ljubljani 10. velci^a travna 1862.	14.
V casl JfMarii nevici.
Povzdijni slas se zdaj iz duše vnet
Za slavo, čast Device, čiste svete;
Tud truma angelska tam gor v višavi Ji hvalo pravi.
Jc nezrečena vrednost nje velika .
Ker je izbrana Mati Odresenika ;
Zato sc vsaka stvar ji priklonuje, Jo povikšuje.
Z zaupanjem serce pobito revno
Mariji prošnje oznanuj pohlevno ;
Je Bog jo sam za Mater nam podelil, Nas s tem zvcselil.
Molitve nase pred Gospoda nosi.
Za nas pri njem še sama milo prosi;
Tako iz Božje roke zadobimo
Vse, kar želimo.
In duh potert. ker konec bo življenja,
Le k nji zdihuj, ker ura bo ločenja;
Za tisti čas jc milostva Devica,
Nam pomočnica.
Dobrotna vsa sprejema v svoje roke
Po smerti svoje ljubljene otroke ;
In pred sodnikam jim na pomoč hodi.
V nebo jih vodi.	Ilicinger.
„0 kako lepa lepa velika nov
Bil sim v veri podučen kolikor nar manj se je dalo, resnice mi niso ali povedali, ali je saj ne z vajo v serce vtisnili. Kavno de sim bil šolo zapustil, že sim znal mnogotero napadati in psovati Boga in katoliško Cerkev. Živel sim potem v Berlinu kakor pravi velikomeščan, kar mi je ostajalo časa pri moji precej vroči skerbi za zemeljsko srečo, sim ga tratil s politiko in kratkočasovanjem. Oženil sim se in usmiljeni Bog je naklonil, de sini našel dobro, blago serce tam, kjer sim iskal le samo denarja. Moja žena je imela tako odrejo kakor jest, bila pa se je poboljšala. Imela je verno blago čutilo in to jo je boljšalo, ko je materne dolžnosti spolnovala; še celo pobožno je jela živeti po pervini otroku. Kadar na to mislim, se mi serce napolnuje s hvaležnostjo do Boga; takrat pa še nisim mislil nanj; brez moje žene, menim, bi mi ne bilo prišlo v misel, de naj dam otroke kerstiti.
Otroci odrašajo. Stareji opravijo pervo Obhajilo. Jaz sam se za to nisim menil, vse sim pustil materi, ker sim ji zaupal, in spremenjeval sim se sam v njeni drušini, de še vedil nisim. Prihaja versta na nar mlaj-šiga. Mali ubožec ni imel posebnih dušnih zmožnost in bilje precej svojeglav. Xe vem, če sim ga manj mem družili ljubil, to pa vem, de sim z njim ojstrejši delal. Velikrat je mati rekla: „lmej poterpljenje, o pervim Obhajilu se bo poboljšal." Meni pa se je
spreiiienjenje ob odločeni uri čisto neverjetno zdelo. Fantek hodi k sprasrvanju za pervo Obhajilo, in res se je za čudo boljšal. Jt-I siru ga opazovati in sim vidil, kako se mu um razjasnuje, kako se v njegovim mladim sercu boljši nagnjenja vojskujejo zoper hujši, kako je serce pohleviiiši iu odjcnljivši, njegovo obnašanje (do staršev) spoštljivši in zaupljivsi. Pre-čudoval sim ga zavolj take spremene, kakoršne pri odrašenim zrela pamet velikrat obroditi ne more, in bil mi je otrok naj ljubši, ki sim ga poprej nar manj terpeli premogel. Žmirum bolj zvesto sim nanj gledal in natanko prevdarjal, kar se je z njim godilo. Bil sim pri Božji službi te mladine in sim si med tem v spominu oživljal svoje lastne nmdrijauske učbe; primerjal sini priprosti nauk v katekizmu s poverlinim kremljanjcm čez nravo iu čednost, kakoršno sim toli-krat po svetu slišal, in česar dreniotni moei tudi sam ubežal nisim. se le zdaj sim prav spoznal bistveni razloček med dobrim in hudim. Poprej sim zmiraj menil, de sim vse dosegel, samo de pošteno kakor mož živim, zdaj pa sim vidil, de ie to se le gola praznost, ako je človek s tem zadovoljili, de ne velja pred svetam za sjeparja, potepina ali sovražnika človeškiga blagra. Čednost mi je na cerkveni zemlji pred oči stopila v junaštvu svetnikov kakor nekaj prav no-viga, pa kaj lepiga. Zraven tega sim čutil, de hi bilo sramotno, ako hi jo hotel še delj easa vklenjeno imeti. Moja žena je vse spazovala. pa nič ni rekla: vender sc mi je pa čudno zdelo, kako je zmiraj bolj goreče molila. Večkrat sim sr ponoči prehudoval in nisim mogel spali, primerjal sim nedolžnost in ljubezen tih dveh bitij s čutili, ki so mene navdajale in rekel sim si: .,Moja žena in moj otrok v meni nekaj ljubila, česar jest ne sam nad seboj ne nad njima nikoli nisim ljubil — in Iti je moja dusa.k*
Pride poslednji teden preti pervim sv. Obhajilam. Čutilo, ki mi ga je moj sin navdajal, bi ne bilo prav za prav ljubezen imenovali, sam ni nisim mogel prav razlagati, bilo je neko posebno spoštovanje nedolžnosti, kakoršniga sam preti sabo nisim mogel imeti, od tod pa tudi sramovanje samiga pred sabo, ki se je sem ter tje z nenavadno razdražljivostjo izdajalo; sposto-val sim otroka, in imel me je v svoji oblasti.
Le še malo dni je bilo, kar pride otrok, vernivsi se v sredo iz cerkve, zjutraj k meni v moje stanovanje in me najde samiga. „0če," mi reče, ,,v dan perviga svojiga Obhajila ne bom pristopil k altarju, de bi vas poprej ne prosil za zamero, ker sim vas žalil s svojimi grehi in pomotami in vam s tem britkost delal. Potlej vas moram prosili tudi za blagoslov: poprej pa dobro pomislite hudo, kar sim storil, de mi bote očitali in potlej odpustili."
„Moj ljubi otrok," mu odverpon, „oče vselej
rad odpusti, še celo nepokornimu otroku, jest pa sim vesel, de ti zamorem reči, de zdaj sim zadovoljin s teboj in ti nimam kaj očitati. Le nadalje tako Koga ljubi, pridno delaj in spolnuj svoje dolžnosti, tako boš svojim staršem naprav Ijal zadovoljnost in veselje ter jih prav srečne storil, de so v tebi požlahtnili podobo Božjo."
..Oh oče! ljubi Bog, ki vas tolikanj ljubi, mi bo pomagal, de vam bom delal zadovoljnost in veselje, zmiraj molim za to milost. .Molite še vi za-me !" — ..Bom, moj otrok!" — Gledal me je s solznimi očmi, potem me priserčno objel, jest sam sim bil ginjen. ..Oči— .... povzame. ..Kaj češ, moj ljubi mali?" „Oče, moram vas nekaj prositi."
liazumel sim. kaj hoče, ali bal sim sc taistiga in bil sini dosti zanikarrn, ter sim sinovo boječljivost v svoj prid ohernil. ..Le pirsti,44 sim mu rekel, „zdaj imam opravili, drevi ali jnlri zjutraj mi utegneš povedati, kaj de želiš, in ako bo tvoji materi prav, dobil bos."
Mali ubožec je bil ves v zadergi, serčnost ga zapusti, kušne mi roko, odide očitno ginjen v svojo spavničico, med mojo in njegove matere pisarno sobo. - Orital sim si, de sim mu britkost napravil, pa tudi zavo j svoje lastne zanikarnosti. Grem za njim, ga tolažit. Vrata njegove sobice so bile na pol odperte; pogledam notri, pa brez vsega šuma. Klečal je pred podobico sv. Alojzija in je molil z nar večji gorečnostjo. - V tem trenutku se mi je pojasnilo, kako bi nas ginil pogled angela. Vernem se, sedem k mizi in si z obema rokama obraz zakrijem — bilo mi je na jok; nektere trenutke tako poslonim.
Ko zopet glavo vzdignem, stoji moj mali sin pred menoj in mi boječ, pa vender z nekako določnostjo in veliko ljubeznijo v oči gleda. —
,.Oče," spegovori slovesno, ,,ne morem svoje prošnje odkladati, in moja mati, to dobro vem, ne bodo temu nič nasproti. Tako rad bi, de bi Vi šli z materjo in z menoj k sv. Obhajilu, ko bom pervikrat šel — nikar mi ne odrecite, ljubi oče, storite to za Boga, ki je tako dober in Vas tako ljubi."
Oh! nič več nisim mogel zopervati— pritisnil sim na persi svojiga otročiča in jokal. — ,,Bom," sim rekel nato, „bom, moj dobri, ljubi otrok, šel bom, še danes me ob roki pelji k svojimu spovedniku in reci mu: Tukajle so moj oče, spet vender enkrat hočejo veliko noč obhajati — pervo od svojiga perviga obhajila.4.
Oba sva se tako na glas jokala, de je mati slišala in zraven prišla. Precej je vedila kaj in kako, in je tudi ona jokala z nama — solze veselja zavolj najdeniga očeta! In le-ta je bil mož beseda. V dan perviga Obhajila svojiga nar mlajšiga sina sim vender spet enkrat veliko noč obhajal. — „0 kako lepa lepa velika noč!"	K. S.
V „Kath. MissbI."
Pen*imis tiispiicere eni optimi* pta-
ccre*
( Dalje.)
Govorimo še nekoliko od notranje vredbe pri Jezuitih.
Bed jim ne predpisuje določene redovne obleke, tudi ne tirja nobenih posebnih ojstrost, postov, razun tega kar je slehern kristjan po cerkvenih zapovedih dolžan. Ali v pokoršini je hotel sv. Ignacij, de naj bodo njegovi sinovi izverstni po izgledu Njega, ki je hil svojemu nebeškemu Očetu pokoren do smerti, in sicer do smerti na križu. Pokoršina zadolženi
svet z Bogom spravlja. Ložej se je postiti, tudi vse časno zapustiti, kakor pa svojo voljo popolnoma vklo-niti. Gotovo iz teh vzrokov je sv. Ignacij to svojim sinom kot poslednjo voljo sporočil. Pod temi pogoji se slehern v red sprejme, de obljubi svojim prednikom voljno pokoršino, ako ga pošljejo med turkc, krivoverce ali nevernike, ako mu nalože službo v cerkvi ali v šoli. Samo po sebi se razume, de vsakemu takošno službo odkažejo, za ktero je naj bolj pripraven, in pri tej volit vi vecjidel pravo zadenejo, kar svet dobro ve. Zato je pa neogibno potrebno, de vsak svojo voljo popolnoma volji sprednikov pod-verže, de tedaj radovoijno in z veseljem to opravlja, kar se mu ukaže. General (vesvoljni vikši) izvoli provinciale, provinciali rektorje i. t. d. Ta neomejena pokoršina se je pa tudi tirjala pri meniško-viteških redovih, kakor pesnik poje: ,,Muth zeigt auch der Mameluk: Gehorsam ist desCIiristen Schmuck, denn vver des llerrn Jocli nicht tragt, darf sich mit seinem Kreuz nicht schmiicken." Pri tej neomejeni pokoršini misli si pa priserčno ljubezen udov med sabo, in visoko spoštovanje do svojega imenitnega poklica in do reda. Zakaj bi se pač zavidali, saj nima učeni p!cd neučenim, duhoven pred bratom ni-kakoršnih prednost in ni ga druzega razločka med njima kakor de drugačne službe opravljata, vse veže keršanska ljubezen in objema redovna postava, osebnega premoženja ne poznajo, ravnopravnost ni nikjer tako popolnoma doveršena, kakor v jezuitarskeni samostanu. Težko boš najdel človeka, ki ljubi tako iskreno svojo domovino kakor Jezuit svoj red; mednarodnega sovraštva ne poznajo, ker je sv. cerkvi pa tudi postavam njihovega reda na ravnost nasproti, svojo obljubo pa narede za vesvoljni svet. Učenost se med njimi visoko ceni, kakor ves svet ve, pa učeni se narpoprcd vadijo v ponižnosti, visokih cerkvenih služb po svojih postavah prejemati ne smejo in po prislovici, de so tisti ljudje naj srečniši ljudje, ki so naj zadovoljniši, so Jezuiti naj srečniši ljudje pod soincem. Ob času sv. Ignacija je rimski kralj Ferdinand ponujal nekemu Jezuitu teržaško škofijo, tedaj sc je sv. Ignacij na vso moč trudil, de bi bil kralja od te misli odvernil, in po vsih hišah reda Jezusovega so Gospodu peli hvalno pesem, ko je bil kralj odjenjal od svoje misli. Na povelje sv. Ignacija se je bil O. Kanizij ves bolehen iz Nemškega v Rim podal, in je prišel v Rim ob silni poletniški vročini med pasjimi dnevi, dasiravno je skorej za gotovo vedil, da ga bo smert zadela. Fara ne smejo Jezuiti imeti, za cerkvene opravila ne jemljejo nikakoršnih daril ali štipendij. Kakošnih dobrot tedaj išejo Jezuiti na tem svetu. Mislim, da smem spregovoriti, da sc na posvetne dobrote ni nihče polakomnil, pa tudi zdaj se nc polakomni, da bi Jezuit postal, in če kdo iz časti-lakomnosti ali iz druzih malovrednih namenov v red stopi, ne ostane v njem, in ko bi enemu teh filistej-cov, ki toliko vejo zoper nje zabavljati, takošnih dobrot ponujal, kakor jih vživajo Jezuiti na tem svetu, bi se pač lepo zahvalil.
V redu je pa troje udov; so namreč neduhovni ali laiki, duhovni, in spoznovavci s štirimi obljubami (pro-fessi ijuatuor votorum). Ti poslednji so njih ,,Elite." ,,Kjer ti prebivajo, so nakopičene bogastva juterne in večerne Indije,44 kaj ne? „Tam se kujejo verige, s kteremi sewsvet v sramotno sužnost oklepuje," ni li istina? „Ceterta obljuba je gotovo ta, da se zavežejo, svoje zopernike po vsaki ceni ali s strupom ali z mečem iz sveta spraviti, ta obljuba je drugim posebna skrivnost," — o groza za — lažnjivo fili-stejcc!
Ali kako se boš začudil, ljubi moj, če ti povem, da se zavežejo s četcrto obljubo, papežu popolnoma pokorni biti, naj jih pošlje, kamor koli potrebno spozna. Kjer ti profesi prebivajo, ne smejo nili h še nikakoršnili posestev a!i gotovih prihodkov imeti, kakor druge hiše, kjer so šole in noviciati, tedaj so ti izverstni možje berači, ki vsaki dan svojo hrano pred pragom miloserčnih ljudi sprosijo.
Povedati je še, kako da novince pripravljajo za njih imenitni stan. \oviciat pri njih terpi dve leti, in precej potem store male obljube. Svoje dni so si krivoverci zmislili, da imajo Jezuiti tezavnico, na kteri vsakega novinca poskušajo; ako je stanoviten in neprestrašeno terpi, je pripraven za red, sicer mu pa slovo dajo. To so si pa izmislili, ker Jezuitov niso mogli z mukami premagati. Ali tezavnice bi zastonj iskal, imajo pa nekaj druzega v svojem redu, s čemur novince poskušajo. Duhovne vaje ali ekser-cicije, ktere po cele štiri tedne opravljajo novinci, pa tisti preden slovesno obljube narede ali mašnikovo posvečenje prejmejo, sicer pa vsak Jezuit skoz osem dni v letu. To je tista „tortura," ktero vsak novinec prestoji. Kdor misli red popustiti, ga popusti, ako pred ne, pa gotovo tačas, ko te vaje opravlja, ker tačas previdi, če ima poklic; vidi kakošno življenje si je izvolil, kakošne dolžnosti si je naložil, pa ktere dobrote ga čakajo v samostanskem življenji. V teh vajah sc na zlato vago devlje, kar svet obeta, pa tudi tisto, kar sv. vera zagotavlja, v premišljevanji večnih resnic se dušni pogled zbistri in nebo in pekel se tako rekoč za človeško dušo poskušata. V živ pogled se tukaj postavi Jezusovo življenje, globoko v serce se vtisnejo novincem besede, ki jih je Kristus povedal svojim aposteljnom: ,,Pošljem vas, kakor ovce med volkove; svet vas bo sovražil in preganjal, pa nikar se nad tem spotikajte, sej je mene popred sovražil. Učenec ni bulji od svojega učenika. Veselite se marveč tega, ker vaše plačilo je obilno v nebesih." V tem premišljevanji se Jezuiti za svoj stan navdušujejo, de jim ni mar, ako jih svet imenuje hinavce, podpihovavce in zapeljivce ljudstev, ker s Kristusom in njegovimi aposteljni so ravno tako ravnali, in je Kristus vse naprej povedal, de se bo tako godilo, ker se tudi na svetu drugači godili ne more, velikoveč se oni srečne štejejo, ako zavoljo Jezusovega imena kej terpe. V svojem domačem življenji pa združujejo pobožno molitev Marijno z marljivo delavnostjo Martino, to je, molijo in pridno delajo, pa vsako jutro skoz celo uro neko prečudno zel duliajo, ktera jih v stanovitnosti ohrani, to je, notranja molitev, premišljevanje vsaki dan po celo uro pri njih terpi.
(Dalje nasicd.)
M*rečntiHo ozfirar(JenJe.
Sestra M a r i j a J u s t i n a L oj z a K o n t i n (Con-tin) je bila rojena v kraju Rovere blizo Mantve, 5. kim. 1835, od judovskih staršev. Dosegla je pa srečo, ter je bila S£6. rožn. 185S2 v Pad vi keršena, in potem zročena čč. gospem imenovanim pušavnicam, ktere so njeno odrejo doveršile in jo 4. vinotoka 1856 sprejele v novištvo. Ker je bila pa že od 15 let bolehna, je spoznala, dc ni za ta ojstri red in prestopila je v voljnejši red Marijniga obiskovanja sv. Frančiška Sa-lezijana, v kterim je pozneje tudi slovesno obljubo storila. Pa tudi tukaj je bolehala in v sredi posled-njiga mesca kimovca je tako hudo zbolela, de ji vsa zdravniška pomoč ni mogla kaj, in prejela je 17. vinotoka sv. zakramente za umirajoče. Potem ji je nekoliko odleglo, tode 11. listop. 1861 proti 4. uri so
zdravniki rekli, de so nad njo vse smertne znamnja. Nekaka sapnična sušica (Bronchitis) z metanjem kervi jo je bila do konca dognala. (V tirolskih kat. listih, od kodar smo to popisan je posneli, je bolezen obširno popisana. Vr.) Po noči so ji duhovni že trikrat molili molitve za umirajoče, in zjutraj so bil«* božjastne hriikosti še hujši, ter so mislili, zdaj zdaj bo ugasnila. V tem stanu je imela pa bolna v svojim /.notranjim prečudin pokoj. Tiho in vdana v voljo Božjo še mislila ni na ozdravljenje, ko ji oči zadenejo na podobo Jezusoviga serca, na postelji, pred kterim jc bila moleča pred oči postavljena častitljiva Marjeta iz Ala-koka (Alacoipic). Pri tem pogledu ji navda otroška ljubezen molitvico za njene starše, in ponudi se, de je pripravljena za njih spreobernjenje še veliko več Icrpeti kot zdaj terpi. Notranj glas pa ji reče: Zakaj pa na Marjetino priprošnjo svojiga lastniga zdravja ne prosiš? To misel pa odvrača in toliko gorečniši za starše prosi. Vender se ji pa ta misel zmiraj bolj vsiluje, in bolj ko se ji vsilil je, bolj se ji ona ustavlja. Zene jo tudi, naj llogii obljubo stori, de se hoče let' in dan vsako sredo ob kruhu in vodi postiti, ako ji Bog na prošnjo zveličane Marjete Alakoške zdravje dodeli. Vse to s posredovanjem svoje strežnice poslednjič vender prednici razodene in z njenim privoljenjem stori obljubo s pristavkam: Moj Bog, zgodi se tvoja volja !
Krnali sliši drugi glas, kteri ji pravi: Ozdravljena si. V tem prepričanji veli strežkinji, naj ji obleko prinese, de se bo napravila. Ker se pa una brani, se oberne bolna k Bogu in ga prosi, če sc je milost (ozdravljenja) zgodila, naj ji d.i glas (moč na glas spregovoriti), de bo obleko tirjala. Bolezen ga ji je bila namreč vzela. V tem trenutku čuti močen vdarec, kteri ji zopet glas da, ter glasno in razločno reče: Milost se je zgodila, dajte mi moje oblačila. Strežnica vsa sternii in ji hoče še zmiraj obleko pri-derževati, bolna pa puhne iz postelje in zakliče: Kaj bi še čakala, ko sim ozdravljena? Kar urno se sama napravi, in noče pomoči od strežnice, ter hiti druge bolne obiskovat. Bilo je ob enajstih: ko Bogii zahvalo opravi, pro9i za kosilo, in desiravno tri dni ni druziga vžila, razun le s t rudnin m ktere kapljice kake tekočine, zdaj prav s slastjo je svoj oddelek juhe, nekaj kuretnine in malo telečjih možgan. Ob eni pride zdravnik jo po navadi obiskat, ne more se pa prečuditi, ko mu bolna v takim stanu naproti pride.
Od tistiga trenutka sestra Justina l.ojza nima kašlja, ne meče več kervi. ni je ne sledi tako hudiga terpljenja: pokojno spi, opravi vsak teden svoj post, hodi pridno v kor in brez opoverc vse opravlja, kar ji veleva pokoršina.
Usmiljeni Bog je sicer vselej prečudin v svojih izvoljenih, posebno pa takrat, kadar hoče kteriga tacih svojih zvestih k očitnimi! češenju povzdigniti. Takrat Bog kakimti stiskanimu sercu navda neobmejeno zaupanje do pomoči izvoljenca Božjiga. žene ga, dc naj po posredovanji taciga prijatla ali prijatlice Božje prosi rešenja od svojiga terpljenja in britkost, Bog blagovoli prošnjo uslišati, dela stermenja vredne čudeže, de s tem zasluženje svojih izvoljenih toliko jas-niši razodene. Tudi z zveličano Marjeto Alakoško je ravno zdaj na tem, de bi sc jela očitno na allar-jih častiti, torej je Bog njeno prečudno svetost blagovolil z delani svoje vsigamogočne roke poterditi. Bila je tudi .Marjeta iz reda Marijniga obiskovanja, kakor je Justina; od tod jc zveza te dogodbe toliko očitniši.
0 dobrotljivi Jezus, ako Ti je dopadlo, tako slo-
vršno v svojim večnim kraljestvu poplačati zasluženja Marjete Marije Alakoške, ako si jo izvolil v orodje, po kterim naj se razširja molitev in češenje Tvojiga božjiga Serca, ako Ti je poslednjič dopadljivo, njeno priprošnjo uslišati: o blagovoli spolniti želje toliko sere, in ne prideržuj nadalje češenja na altarjih tej vredni hčeri velikiga Frančiška Salezijana! Naj tedaj ona, ki povišuje Tvojo čast, žarke časti zavra-čuje na Očeta in naj z veseljem napolnuje duha svojih sester. I). s. I. V Pad vi 7. sušca 1862. Poterdili ondot. mil. skof.
Glasi iz Tirol.
Iz vseh kronovin avstrijanske deržave se glasno upirajo zoper znani verski razglas (Heligions-Edikt), kakor so ga osnovali Miililfeld in tovarši, in ki je sedaj deržavnemu zboru predložen.
Upor Tiroleov se glasi: ,,Ljubi rojaki! Bog Vas sprejmi! Sedaj gre zagotovo. Boj se začenja za nar svetejši blagre življenja. Gotovo ste že slišali od verskega razglasa, v kterem se posvetovali bodo v deržavnem zboru. Ta verski razglas je naši sveti katoliški cerkvi močno sovražin. V resnici Antikristov, t > je. kristjanstvu nasproten je. Tako hudo niso ravnali Bavarci leta 1807, 1808 in 1809*). Takšnih za uho dajati si pa ne pustimo. Kaj se tukaj da storiti? Upirati se moramo, pa moliti. Uporovati moramo, to je, očitno moramo spregovoriti. Nočemo, da hi bilo tako. Nismo pa sami"; na Solnograškem, zgornjem in spodnjem Avstrijanskem, po Pemskem tudi tako ravnajo; povsod se verni zbujajo in se začenjajo braniti. Čez postavo pa ne ravnamo tukaj; uporovati ali protestirati se sme, čemu bi bila brez tega svoboda? Če se bo vse zoper edikt oglaševalo (protestiralo), si slabi poslanci upali ne hodo, zoper voljo ljudstva kaj sklepati, naš upor pa bo verle poslance oserčeval in poterdoval, sklicevati se zamorejo na ljudstva: to pa bodo tudi storili in tako krepkeje na noge stopali. Ta reč vse zadeva: starše, ki svoje nar ljubše, to je otroke, hočejo po keršansko zrediti, može in žene, ki keršanski zakon v svoji svetosti varovati hočejo, vse može po soseskah, ki imajo družinsko življenje zastavljeno na nravnost (čedno živ-Ijenje) in vero, in ki hočejo, da naj tako mir in pravica povsod obvelja; duhovne, ki po Božjem ukazu sv. vero oznanujejo in delijo zakramente, — vsi se morajo zediniti in z združenimi močmi splošnega sovražnika odbijati. Ni treba reči: Kaj hasne, če se podpišemo, velikokrat smo že kaj podpisali, dosegli pa kaj smo? Storimo kar moremo, tako pa dolžnost spolnimo in svojo vero pred vsim svetam spoznamo, in še le, ako bomo storili, kar zamoremo, potem bo pomagal Vsemogočni. Mende ni treba opomniti, da podpis nič drugega ne pomeni kakor le to: Nočemo tako! Tako naj skuša vsak to reč razumeti, in vsak, ki jo razume, naj jo pove svojemu sosedu. Nastopajo časi, v kterih nam je potreba, da terdno stojimo, vsaki dvom na stran pustimo, pa skupej deržitno. Upor je resno osnovan, pa je hilo tudi treba. Tako sovražno zoper vero in cerkev še niso nikoli na noge stopali, vsaj v Avstrii ne, odkar stoji. Ohupati pa ne smemo, povsod so zbujajo dobro misleči, in po-pušajo svnia stiro pregreho, da niso namreč nič storili.
8 J I'o ponurji \ l'<i/.unu (Pre.-burgu) I- ls:)."» je bilo p.t<l o Tirolsko pi<J paiA<» «<M-»«t. Tirolceni j«- bi!o slovesno obljubljeno, pa v p>n»irji me«! \U!»rji zoiiiiijfao. >1* se njih ver.-kih šeg in ver-keg* prepričanj* nihče d.itikal ne hude. Ali zaceli so že I lso7 i.ik" prenirej^ii in popravljati po Tirolah. kj.-r so pre-bi\*li nesli katoličani, kakur p«tJ ecsirjeiii Joicf»:n v Avstrii.
Iz t-ga je pa utirala junaška serčnost Tiroleov I. tsOP.
Če se vsi trudimo in delamo, bo kmalo boljši. Bog bo čas skušnje okrajšal, berž ko njegovi otroci svojo dolžnost dopolnijo. Sedaj je treba pokazati, kakoš-nega duha da smo; tedaj podpišite, ljubi rojaki, srenjski predstojniki, odborniki in kdor sicer zna pisati in ljubi vero in domovino. Upor pa je ta-Ie:
Slavni zbor! Večina odbora za verske zadeve je osnovala postavo, ki zadeva verske razmere sploh, pa cerkve in verske družbe med saboj za kronovine in dežele, namestovane po ožjem deržavnem zboru, in je tole predložila: Slavni zbor naj sklene, da naj se ta postava sprejme. Osnova te postave mora razdražiti zbog svojih nekeršanskih pravil serce vsakega vernika, pa zbuditi vest vsih vernih, da se z vso močjo zoper to oglase. Možje v Tirolah, glede na prepo-štovano manjšino v odboru in na toliko izverstnih poslancov, bi radi verjeli, da se bo slavna hiša zoper-stavila tej čudni osnovi. Ker je pa večina deržavnega zbora volila može v odbor, ki si upajo pred svet stopiti s tako osnovo, sc ne morejo spodej podpisani skerbi anati, da bi vender večina slavnega zbora utegnila ta predlog sprejeti.
Tedaj si leti štejejo v svojo nar svetejši dolžnost, da se v imenu vere, svobode in domovine očitno oglase zoper imenovano osnovo.
1. Oglasimo se zoper takšno osnovo postave, ki našo sv. cerkev naj globokeje ponižuje, pa v eno versto stavi z vsako družbico, ki bi vtegnila se začeti, ki hoče vredovati s policijno oblastjo službo Božjo pa verske vaje, in tako našo vest v nar zanič-Ijivši služnost devati. Oglasimo se zoper osnovo, ki hinavsko v svoje pravilo stavlja svobodo vesti, izpeljuje jo pa tako, da jo le tistim varuje z nar skerb-ijivšo boječnostjo, ki nimajo ne vere ne vesti, cerkev pa, kot zbirališe vernih, je namenjena, v verige za-kovana biti. Oglasimo se zoper osnovo, ki ravno s tisto lilimbo, s ktero izgovarja ravnopravnost, jo pa v resnici deli le vsim nekatoliškim napravam, vse kar pa je katoliškega, omejuje in v okove vklepa. Kaj se mar to pravi svoje reči samostalno vravnavati in opravljati, če policija ukazuje v zakerstii in pri altarji, če je redovniško življenje le pripušeno, ako deržavni služabniki (ki so pa tudi lahko nekatoličani in judje) to privolijo? Izrečemo pa jo, da v verskih in cerkvenih rečeh poslušamo le naslednike aposteljnov, nikdar in nikoli pa v tih rečeh postave prejemali in spolnovali ne bomo, ktere bi ne izdelovali naši duhovni predniki po pravicah in postavah sv. cerkve.
H. Oglasimo se zoper osnovo postave, kjer se v nar bolj častitljivi zadevi vernih deržavljanov prikazuje tako čudna vsemogočnost deržavna, ktere se ustrašimo na nar svetejšim kraji, — zoper osnovo, ki veleva, da bi se na tistem kraji, ki je bil našim očetom nekdaj nar ljubši in nar drajši — v cerkvi slišalo rožljanje verig, sužnosti, ko se ravno sedaj po vsih razmerah življenja borijo za svobodnejši vravnave.
3.	Oglasimo se zoper osnovo postave, ki našo zavest hritko rani s tem, da cerkvi kar čisto nič ne zaupa, da sveto vez zakonske zaveze preterga, pa našo šolo v nekeršansko preminja, deržavo in domovino neznano brodi, vse družinske razmere razdeva in tako povsod razširja neizrekljivo moralno stisko.
4.	Mi možje po soseskah na Tirolskem se oglašamo toliko glasnejši in krepkejši zoper takošno osnovo, ker naša dežela že pozna tisto versko mešanje in hlapčevanje, skusila si ga je pod tujo zapeljano vlado, in mi iz dna svojega serca takošne reči sovražimo, kakor smo to podedvali po svojih slavnih očetih.
Ker smo tedaj v resnici do živega prepričani in nas pravična nejevolja obhaja, torej razglasimo svoj upor pred vsem svetom, zavračajoči naše zastopnike na tisto nravno odgovornost, ki vekomaj veže in od ktere nobena človeška postava od vezati ne more, ter upamo in tirjamo, da bo slavni zbor zavergel imenovano osnovo v spoštovanje svete vere in v blagor Avstrije.
Bog blagoslovi cesarja, ljudstvo in deržavo.
Tako govore in pišejo možje po Tirolah, sloveči zavoljo verne vdanosti do katoliške cerkve in nepremakljive zvestobe do cesarja. To oboje so verli Tirnici že dostikrat v djanji pokazali, ali prav za prav kažejo neprenehama s svojim poštenim obnašanjem, kteriga dovoljno pozna široki svet.
Tirolci pravijo, da iz skušnje vedo, kakošen sad donaša neverni liberalizem, ali prav za prav, kaj je pričakovati od tistih ljudi, ki imajo ravnopravnost in svobodo na jeziku, v sercu pa priseženo sovraštvo do vsega razodetega (pozitivnega) keršanstva. Nekoliko tudi stari ljudje po Kranjskem pomnijo, kako se je godilo za cesarja Jožefa II. (ki je morebiti imel dobre namene, svetovavce pa gotovo slabe) po Kranjskem in drugod. Ako sim prav slišal, odpravili so bili ta čas veliko bratovšin, razdevali božje pota i. t. d. Manj pa utegne prostemu ljudstvu znano biti, da so tačas osnovali tako imenovane „General-Semi-narien," semeniša za več škofij skupej, kjer se je mlada duhovšina podučevala, pa gotovo ne v katoliškem duhu, tako da so bili v marsikterih krajih mladi duhovniki, nastopivši svoje službe, vernemu ljudstvu v spotikljej. Vse to se je pa ta čas godilo v imenu cesarjevem, tedaj katoličanom vera ni pripustila protestirati (uporovati) zoper takošne postave. Ali dragi moji, vse to, pa še veliko hujši se namerja sedaj katoličanom v imenu ljudstva. Neverni poslanci, ne-kteri levičniki deržavnega zbora v imenu svobode hočejo katoliško cerkev v železne spone zakovati, pa vernem ljudstvu, nar boljši, kar ima, sv. vero iz serca iztergati, to pa vse zato, da bi vsem zmotam in krivoveram široke vrata odperli. Ker se pa to kakor je bilo rečeno, v imenu ljudstva godi, se pač tudi sme ljudstvo oglasiti, da lega neče, da noče sprejeti gnjilega sadja, ktero se mu ponuja v zlati posodi pa z zapeljivimi besedami. Kako pa razumevajo ti možjo liberalci ravnopravnost verskih spoznav pa svobodo tiskarstva? Na gornjem Avstrijanskem je podpisalo protest zoper Religions-Edikt 41.000 katoličanov. Kaj pa pravi „Presse44 na to? .,40.000 zmed tih, ki so se podpisali, jih je buteov, ki so se podpisali le zavoljo svojega fajmoštra, drugi so pa prenapetneži, „unzurechnungsfahig,44 pravi ta hudobni in brezbožni list. Ni pa še zadosti, de katoličanom take komplimente dela, še celo tirja, da bi se vlada zoperstavila tem ^agitacijamki se gode v imenu vere. Razlagati lih besedi menda ni treba bolj na tanko. Katoličani ne smejo čehniti, da so katoličani, neverni časnikarji — ti pa smejo vse spregovoriti, kar se jim zljubi. In to se godi v Avstrii, kjer prebiva trideset milijonov katoličanov, kjer so nekatoličani komaj dvajseti del. Kako pa je v drugih rečeh pravičen neveren liberalizem do katoličanov, je vsemu svetu znano. Rokodelskemu društvu na Dunaji so odrekli tistih 300 gold., ktere jo sicer dobivalo, za protestanške šole so pa privolili 7000 gold. Nihče ne zavida tega protestantom, še manj pa njihovih pravic, ktere so lani dobili po ,,Protestant« n-Patent-u.44 Ali ravnopravnost naj se nikar ne krati katoličanom. Kako pa so hvaležni protestanti za to, nam je pokazal znani „senior (pastor) Schneider.44
Slaba se godi povsod, kjer protestantizem in neverni liberalizem za mizo sedi, katoličani pa na drobtinice čakajo, ki od njihove mize padajo. Kdo bo tedaj zameril katoličanom, ako sc poganjajo za edinost sv. cerkve in se sedaj oglašajo, ko se vsim verskim družbam in družbicam široke vrata odperajo, da bi se jim potem v imenu postave iz katoliškega premoženja cerkve stavile i. t. d.
Večkrat omenjeni Religions-Edikt pa ravno novo delo ni. Ko so narejali možje na Dunaji obleko novorojenemu detetu, ,.Religions-Edikt44 zvanimu, so po-kerpali vanjo vse tiste cunje, ki so jih na Francoskem in po Nemškem že davno obnosili; ktere so tedaj tam iz mode prišle, naj bi v Avstrii še le veljavo zadobile, izšili pa so to versko suknjo s tistim sukancem ali cvirnom, ki je sedaj po vsih časnikih na prodaj, in ki .-e mu pravi moderne Aufklarung.44 Tako oblečen se je prikazal ,,Religions-Edikt,44 pred kterem se vsi liberalci odkrivajo, globoko do tal priklonovavši se, kadar zaslišijo njegovo slavno ime.
Katolišk nedulioven.
Ogled po Slovenskim in dopisi*
Iz Ljubljane. ►Smarnice se tudi leta9 skorej po vsih cerkvah obhajajo in prav priduo obiskujejo; večkrat ho cerkve tako napolnjene, kakor sicer le o posebnih shodih. V Scnklavži so zjutraj v slovenskim, popoldne v nemškim jeziku. Tudi čč. gg. Uršulinarice in gg. bogoslovci imajo posebej zase svoje Smarnice, v cerkvi mestne bolnišnice pa tudi bolniki. V šenpeterskih podružnicah jih ljudje sami obhajajo z molitvami in branjem. — Upajmo, dc bodo po tolikih molitvah na Marijno prošnjo tudi letaš marsiktere nesreče in britkosti odvernjcnc, ki druge dežele zadevajo v tako obilni meri.
Iz Ljubljane. Pohvalnica, ki so jo 4. t. m. Ipavci zročili ljubljanski čitavnici, kakor gorečnici za pravice slovenskiga jezika, šteje 12 županov, 55 odbornikov, 2 grajšaka, 20 duhovnov, 4 ces. vradnike, 5 doktorjev in 1 lekarja, 140 posestnikov, 1) obertnikov in 13 učiteljev. Na čelu so v. č. dekan in častni korar g. Juri Grabrijan, vitez Franc-.ložefoviga reda itd. Pozdrav jo polu hvale do društva čitavničniga in njegoviga predsedništva, ,,ki je tako mično zazvonilo k belimu dnevu enakopravnosti našiga slovenskiga jezika.44 Bili so o ti slovesnosti slovesni govori, pozdravi in priserčno nasprotno veselje, de malokdaj tako. Bog daj, de bi bilo vse v časni in večni prid Bogu in cesarju zvestih Slovencov!
V Siiielediiiku je 1. t. m. 13 hiš pogorelo; škode je 22.000 gold.
— Tudi na Dobovcu, se sliši, je bil pred nekaj tedni oginj.
Na Kovali 27. mal. travna. Ta dan bila jc na Rovah obhajana prazničnost, kakoršne se nar starejši ljudje tc fare ne spomnijo. Bil jc namreč od vis. čast. gospoda Antona Kosa, stoljniga prošta. Belo nedeljo ob desetih blagoslovljen veliki altar sv. marternicc in device Katarine, kteriga je mladi podobar iz Moravč, Andrej llovšck. tako lepo ponovil in semtertje prenarcdil, de jc vsak vnet od njegove lepote, kdor koli ga vidi. Vsa fara sc jc tega dneva serčno veselila, in tudi nebo, ki jc tako prijazno soincc na lepo cerkvico razpošiljalo, je bilo tako rekoč z ljudmi veselo tc priserčne prazničnosti. Med pogostim strelam in veselim zvonjetijeiu so se v. č. gospod prošt, spremljani od šesterih drugih mašnikov, podali v lepo ozališano cerkev, in pričeli potem blagoslovljevanje. Nar poprej so blagoslovili lepo malano podobo, s ktero sc bo sv. Katarina v tronu zakrivala. Na nji je Mati Božja z Jezusain v naročji, kteri daje perstan sv. Katarini, pred njim klečijoči. Kdor koli to podobo vidi. mora hvalo dati mladitnu malarju iz Kranja, Anzelmu
Visiak-u, ki jo je inalal, zlasti ako premisli njegovo mladost, in de se ni v nobeni malarski šoli izuril, pa veuder podobo tako lepo izdelal, de se vsakiga serce povzdignjeno čuti, ki jo ugleda. — Potem so blagoslovili sv. Katarino v tronu, in dalje petere druge podobe svetih aposteljnov Petra in Pavla, s.i. I.ucije in Apolonije, in podobo Boga Očeta, kteri s svojiga trona lije lepe svitleče žarke nad sv. Katarino. Po tem opravilu so sc v. č. gospod prošt podali na lečo, in so v prav priserčni besedi imeli lep govor. Govorili so precej v začetku od miru, s kterim je bil Kristus ravno ta dan aposteljne dvakrat pozdravil, in vošili so taki mir vsim po-slušavcam. starim iu mladim, očetam, materam in otrokam, gospodarjem, gospodinjam in poslani, ob kratkim opomnivši svetnikov, kterih podobe so blagoslovili, in fajmoštra in farmanov vnetosti za Božjo čast. Nato pa so prav poljudno dokazali, za kteri mir morajo posebno skerbeti, — za notranji mir, za mir z Bogam, in kako se ta mir pridobi. — Po pridigi je bil ofer, kteriga so st v>i pričujoči vdeležili; po ofru pa velika peta maša, ktero so visokočastiti gospod prošt imeli. »S popoldansko Božjo službo, pri kteri so štirji duhovni litanije Matere Božje peli, je bila dokončana lepa prazničnost . ktera bo mladim in starim v veduim spominu ostala, pa tudi vedno pričala, koliko tudi majhno kardelce zamore storiti, če ima dobriga in za Božjo čast vnetiga duhovniga pastirja.
— Ko ravno od prenovljevanja altarjev govorim, naj še opomnim lepiga velikiga altarja Matere Božje na Goričici pri Mengšu, kteriga jc ondotni skerbni duhovni pastir, g. Igu. Pcc, pretečeno jesen po podobarji iz Krajna, Korclnu Gocelnu, oskerbil prenoviti. Tudi ta altar so blagoslovili v. č. stoljni prošt, gosp. Anton Kos. Kakor se mora hvalo dati moravškimu podobarju zastran altarja na Kovali, enake hvale je vredin imenovani podobar iz Krajna, ker tudi ta altar je tako popravljen, de lepšiga na deželi ni tirjati ali pričakovati.	K.
Iz Krope na Gorenskim, 1. maja 1862. Na težko pričakovanje in v veliko veselje vsih pobožnih so se tudi pri nas letaš šmarence začele. To pobožuost bo pa nc mara kdo drugi bolj na tanko popisal. — Močno nas veseli, dc sc, ljuba Danica, tudi kakor cerkveni časnik poganjaš za pravice našiga slovcnskiga jezika, dc se naj vpelje naš jezik v šole in uraduijc, kakor mu po postavi iu od svitliga cesarja. zagotovljeni besedi gre. — Naj še pri ti priložnosti naznanim neke zvezdice na obnebji slovenstva v cerkvenim ozira. Po naključbi mi je prišel sledeči spovedni listek v roke, ki sc tako-lc glasi: „Pojdi, in nikar več ue greši." (Jan. 8, 11.) rl'ridite k meni vsi, kteri sc trudite in ste obteženi, in jest vas bom poživil." (Mat. 11. 28.) Grajska fara leta 1861." — Tudi sim slišal, de ima Koroška Bela na Gorenskim slovenske spovedne lističe. Od koroških Slovencov pa zamorcin spovedni listek v izviru tukaj poslati, ki se glasi: „Kadar se svojih grehov s po vem o, je Bog zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti." (I. Jan. 1,9.) rS i I n o sim želel, to v c I i k o n o č n o j a g n j c z vami jesti." (I.uk. 22. 15.) rZakaj: Kdor moje meso je, in pije iii o j o kri, ostane v meni, i u jez ostanem v nje m", r i m a večno življenje, in jez ga bom obudil sod nji dan." (Jan. 6, 57 in 55.) Dvorska fara svojim vernim ob velikonočni spovedi 1862. — Ali niso to lepe in posnemanja vredne zvezdice iz svetiga pisma, ki katolškimu kristjanu globoko v serce segajo? Z Bogam. .. čov.
V Mariboru je naprava, kakoršne so zoper dandanašnje kužne čase posebuo potrebne, in njeno djanje je tako, kakoršno je ravno tem časam posebno primerno, de se keršanska občina saj toliko še spačenosti obvaruje, kolikor jc mogoče. Le-ta jc „katoliška gospejska družba djanske ljubezni do bližnjiga," ktere varh so mil. knez in škof sami. Letaš je imela ta družba 66 deklic v svoji oskerbi. Posebniga spomina vreduo pa je, de je
pretečeno leto družba napravila tudi sirotišnico, v kteri bodo bolj odrašene sirote deklice imele stanovanje, živež in nauk. Neka dobrotna gospa je k temu za nedoločen čas stanovanje čisto zastonj dala. — Druga nova naprava te družbe je družbina knjižnica, za ktero so dobrotniki denar zložili in šteje že blizo 400 zvezkov. Keršanska buk-varnica je pri toliki povodnji kužljivih bukev sedanji čas pač potrebna reč.
Miti cg te ti po tieršnnshim svetu.
Et stabat populim speetans, in ljudstvo je staio in gledalo. (Luk. 23, 35.) Iz tih besed so briksenški škof veliki petek pred polno cerkvijo ljudstva pridigali in tiste ..gleda v ce" v oziru na sedanji ča9 v tri verste razločili. Pervi, divji rabcljui, so podoba mlačnih kristjanov. Drugi, pravi zavedni sovražniki Zveličarjevi, so podoba hudobnih kristjanov. Tretji, prijatli Gospodovi, so podoba dobrih kristjanov. V drugim oddelku so po zasiuženji bičali naloleovanja, bogokletsva, potuho in hiuavšino, s ka-koršnimi pregrehami je sedanji čas tolikanj rodoviten.
Trienški skol' so veliko nedeljo obravnavali razni vtis, kteriga je Jezusovo vstajenje delalo do razločnih ljudi takratniga časa, potem ko so bile njih misli iu lastnosti, namreč: I. drugač do nevernih Jezusovih sovražnikov; 2. drugač do slabovernih; 3. drugač do terdnih v veri. Povzdignili so zlasti, dc jc tudi dandanašnji dosti ljudi nejevernih, njih nejevera pa je od tod, ker so zatopljeni v mnoge strasti, hude poželenja iu lažnjive nasladnnsti tega sveta, torej iz hudobije v nejeveri tičijo, naj jasniši verske resnice taje, kakor nekdaj Jezusovi sovražniki, ktere je čudež Jezusoviga vstajenja sicer s stermenjem napolnil, pretresel. ne pa spreobernil, — še le bolj so zakerknili v svoji nejeveri.
Očcnas Tirolcov. Pod tem napisani iinajo rKath. BI. aus Tir.u daljši spis, iz kteriga sc zopet vidi, kako silno v serce boli Bogu in svitlimu cesarju tako zveste Ti-rolcc, ker sc jim hoče Ijulika krivoverstva v čisto katoliško deželo zatrositi. ,,Očenaš,44 pravi spis, ..jc Tirolcov nar ljubši molitev zavolj svetosti njegoviga začetka, zavolj obsega njegovih besed, zavoljo velikosti njegove moči pred Vsiganiogočnim. Kolikor veči je sila. toliko gorečniši moli Tirolee „Oče naš", ki njemu to izrekuje, kar njegovo serce od Boga prosi, in zlasti zdaj, ko je edinost vere na Tirolskim v toliki nevarnosti...4'
,,Perva prošnja: Z nesamopridno sinovsko ljubeznijo želi bogoljubni Tirolee, de naj vsi ljudje Najljubeznjivšiga ljubijo in molijo; silno užaljiva mu je misel, dc veliko ljudi Boga ne ljubi in ne moli, kakor On želi in zapoveduje; torej on narpred moli: „Oče! posvečeno bodi Tvoje ime!" — Le ena sama majhna deželica ie v veliki Nemčii, kjer nar svetejši Ime Božje še ni bilo oskrunjeno z očitnim krivoverstvam, kjer sveta rimsko-katoliška Cerkev še čisto in neomadežana vlada in kraljuje, in kjer Boga še tako molijo in častijo, kakor On hoče, kjer se še v nobenim tempeljnu iu v nobeni šoli zmota ne uči; — domačija Tirolcov je le-ta."
Kavno na to deželico sovražniki že davno merijo , ali njih hudobni naklepi so bili dosihmal po Božji milosti raz-devaiii. Poslednje leto je pekel s posebno močjo obnovil boj zoper vero Tirolcov. Ta poslednji del nemške zemlje hoče krivoverstvo oskruniti; na zemlji, še ne oskrunjeni naše drage domovine se hočejo protestanški tempeljni povzdigniti, de bi se v njih lažnjiv nauk pridigoval, se krivo-verske šole napravile, de bi se že serce nedolžnih otročičev ostrupilo; Iuteranski in mešani zakoni hočejo na Tirolskem v prihodnje zmiraj živeč in od dne do dne rasteč zarod vploditi, kteri v cerkvi in zunaj cerkve ime Božje oskru-nuje, Boga ne moli in ne ljubi, kakor On mora io hoče inoljen in od vsih ljudi ljubljen biti.4'
Tirolca rudečica spreletva zavoljo sramote , ktera ima tako zadeti njegovo domovino pred Bogam in ljudmi, pred nebam in zemljo, iu moli s prevžaljeniin sercam: „Oče, ne dopusti, de bi Tvoje nar svetejši Ime tudi na Tirolskim krivoverci preklinjali, ampak pomagaj, de bode tudi zanaprej po vsi deželi posvečevano od vsih Tirolcov!" (Kath. BI. a. Tir.) Tako je vsih sedem prošinj obračauo na ohra-njenje čiste vere na Tirolskim.
Trideset tavžent bolgarskih deržin saloniške ©krajine prosi za zedinbo z rimsko Cerkvijo, piše „Ar-monia" 30. sušca. Čudo bi ne bilo, ko bi sc ravno v domovini ss. Cirila in Metoda tolika reč Božje milosti dogodila, ker se ta aposteljna vsak dan iz tolikih ust na pomoč kII— četa v ravno ta namen.
—	V „IIlasu" se bere: Goreči očetje iz reda jezuitar-skiga, O. Gagarin in njegovi tovarši v Parizu in po druzih krajih si neutrudama prizadevajo, de bi se zaželeno poedinjenje vresničilo. V Gaziru blizo Bejruta se povišuje vstan pod vodstvam jezuitov, v kterim se duhovni misijonarji od-gojujejo za zedinjenje razkolnikov. — O. de D ein a s je bil ravno une dni v Monakovim, dc bi od misijonarske družbe sv. Ludvika pridobil kako podporo. Duhovni, zlasti znavci slovanskiga jezika, so za bolgarski misijon posebno dožcleui in dobivajo od družbe „neomadežaniga spočetja Marije Device" popotnino na Bolgarsko. Misijonarji so pod naj višjim vodstvam carjigraškiga vikšiga škofa; z njegovim dovoljenjem zamorejo tudi k slovanskimu obredu prestopiti.
Protestanška ljubezen v Ziirichu na Svajcarskim ni zadovoljna s tem, da je katuličanain starodavni prestavni samostan Rheinau ugrabila, — ta ljubezen k temu zatiranim katoličanani še z neusmiljenim zasramovanjeni serce žali. Pri neki pustni šemarii so ti nesrainneži iako gerdo zasra-ruovali iu oponašali sveto mašo, spoved, Pija IX., kat. kantone in katoličane, ki so prosili, da naj tolovaji samostanu prizaneso, de si slovensko pero tega ne prederzne zapisati. Fej jih bodi take liberalce!!
V Rimu so 12. mal. travna obhajali povernitev sv. Očeta iz Gaete v Rim in njih otenje pri sv. Neži, ko se ie bil pod uderl. Poslanstvo 1220 rimskih mladenčev, vmes iz pervih knežjih rodovin v Rimu, se je podalo k sv. Očetu in jim je izročilo priserčno pismo verne vdanosti z lepim durilam vred. Zvečer so se peljali sv. Oče k sv. Neži iu pol Rima z njimi; o njih vernitvi pa je bil Riin slovesno razsvitljeti. — Tujih je zdaj toliko v Rimu, de je tesno za stanovanja, čez 30.000 jih je iz vsih dežel, nar več Angležev in Francozov. — K posvečevanju japonskih mučeneov se pričakuje veliko škofov, več kot jih je bilo o razgla-ševanji ncomadežaniga spočetja; govorijo od kacih 300. Iz Amerike jih je nekaj že na potu. Iz Laškiga, menijo, jih bo malo prišlo , razun tistih , ki so žc kakor prcguanci v Rimu; iz Neapoljna bi jih utegnilo še nar več biti. Bri-ksenški, trienški iu linški pojdejo v tekočim mescu. — „Nord. Post- pripoveduje , de je rusovski car žitomirskega škofa in dva druga prelata pooblastil, ua deržavue stroške v Rim k posvečevanju se podati. — Poprejšnji francoski poslanec v Monakovim , mark. žl. Menneval, se je bil po smerti svoje mlade žene odpovedal svoji častni službi in svetu, ter je v Rimu pristopil v duhovski stan; od ondot grede v svojo domačijo bo neki v Monakovim imel novo mašo, čez kaj časa pa sc bo iz Francoskiga zopet v Rim povernil prevzet službo v papeževi medderžavni vladii.
—	V „KoIu. BI." pišejo iz Rima: „Vclikonočna nedelja je bila prečastitljiva. Papež so o poli desetih maše-vali na papeževim altarji vatikanske stoljnicc, po maši so se podali nad cerkev (od kodar po velikim prostoru zbranim množicam blagoslov dajo). Mogoč, šumeč, skorej enoglasen .,Evviva" — „mozi Bog!" se je glasil zmed natlačene trume, ko so se sv. Oče pokazali. Bili so očitno ginjeni od tega neprevideniga skazovanja, in dolgo časa je lerpelo, prejden so blagoslavljevaje roke razpeli. Zvečer jc
bila stoljnica razsvitljena, kakor po navadi." Vsih tih in druzih slovesnost ni noben nepokoj begal, ker obnašanje ljudstva je bilo tako, de si nekteri rovarji nič niso prederznili. — Pravijo, de je Viktor Fin a uvel imel namenjeno po tatinsko v Rim se podati, kamor si z očitnim ropam ne upa, ter se potem dati od ondotnih zanikarnežev na Kapi-tolii za kralja sklicati, papeža pa po najetih potepuhih dati vjeti. Ze so bili nieude tolovaji odločeni, kteri bi to delo ..kralja Postenoviča" izpeljali, ktere pa jc francoska policija zvedila iu razkropila. Pri sedanjim duhu Rimljanov mende vender še ui misliti, de bi tako cigansko djanje dopustili, ako je tudi po nekaj piškaviga vmes.
Viktor Elliaiivcl je šel spodnje laške okrajinc obiskovat; 20. u. m. je prišel v Ncapelj. Kaj bo tolovaj tolovajev delal v ti nesrečni zemlji? Ali bo molil za nedolžne, ki so jih njegovi vojaki poklali? Ali pa mesta iu vasi zidal, ki so jih njegovi vojvodi popalili? Bo li škodo poplačeval, ki jo je po suhim in po morji delal? Vidi se, dc jc vse kaj druziga pričakovati, kar se tudi res godi. Kralj „Poštenovič" iše zdaj časti in hvale za vse storjene grozovitnosti, iu mi-lujc, dc šc Rima nima, kteriga ta človek brez vse sramož-Ijivosti središe punta imenuje, in mesto Napolj je mende 100.000 frankov darovalo v njegovo poslovljcnjc. K temu so pa neki iz Turina poslali 500.000 fr., dc bi z njimi kupili in napravili slavo na njegovim neslavnim popotvanji. Lepa reč! — Brez daljniga modrovanja sc sme reči, dc bo to popotvanje uesrečnirnu kralju dosti pripomoglo, dc bo poprej svojo komedijo doigral.
Viktor llllgo je možic tistiga plemena, kakoršnih jc dandanašnji kakor pajkov in kobilic: ki nc privošijo faj-moštru krave v hlevu, pa vender hočejo mleka iz farovškiga hleva; ki pisano gledajo farovški lonec, v kterim se govedina kuha, kadar pa kdo zboli, jim jc všeč juha od ondod; ki bi jim bilo nar ljubši, dc naj bi duhoven nc beliča ne dobil, vender pa jim vse potrebno na posodo in zastonj dal, kadar jim začne tenka prendati; ki sc vsak poteoin izgovarja: ,,kje pa bom dobil, č c pri duhovnu nc?" — ki škofam in samimu rimskimu papežu smertuo zavidajo kosec kruha, od kteriga sami le manjši del vžijejo, vse drugo pa njih duhovne otročiče doleti!
Ta Viktor Hugo je spisal roman, v kterim med drugim popisuje škofa sedanje dobe, ki živi v radovoljnitn uboštvu, ima za kosilcc skledico mleka (mende kakor mačč pri čeleštiiku), za južino (kosilo) malo sočivja, v napo! raz-padeni bolnišnici revno stanovanje, v kterim jc Ic 0 slamnatih stolov in jelova miza. Ta izmišljeni Hugonov škof pa je le bit in gorjača, s ktero bi hinavski pisavec rad po druzih škofih mlatil. Je pa lisiejimu pisunu profesor dr. Ebeling v Parizu v „Koln. BI." nektere prav debele na-drobil, ki bi tudi Hugonovim pajdašem nc škodovale. Torej naj nektere omenimo. Res je, pravi dr. Ebeling, dc nc more vsak škof svojiga zaliga „dvora" za .,revno bolnišnico" zamenjati, ki bi imela le dve sobi za stanovanje; tudi če ima deset gostov, mu ni treba pri ognjiši stati, ker nima cuajstiga stola, de bi se sam usedel; še manj mu jc treba pozimi v kravjim hlevu stanovati, de bi derv prihranil (vse take reči pripoveduje potuhnjeni pisavec od svojiga ,,izgled-niga" škofa); vse to je čisto odveč. Škof zamore brez tega veliko dobriga storiti, ubožniin pomagali, nesrečne tolažiti, blagodar po vsi škofii razširjati, neomadežano živeti in svoji čedi biti zgled vsih evangelskih čednost. In to nc le de zamore, on tudi res dela, in komur koli sc zljubi od-kritoserčno in brez potuhe ogledati se, najde cnacih zgledov prav lahko po Francoskim, Nemškim in po vsih katoliških deželah. K temu pripoveduje dr. Ebeling nektere zglede iz Francoskiga, kakoršni se pa povsod nahajajo. Dupanloup, veliki orleanski škof, nosi nc zlatiga, ampak pozlačen križ na ravno takim motozu. Drage škofovske križe, ki jih je žc v dar dobil, jc vse poprodal v prid ubozih. Enako dela od nekdaj s perstani; perstan, ki ga no.-i, jc dimuati topas,
ki ni deset terdnjakov vredin! — Sibour, umorjeni pariški vikši škof, je bii prav ubožiu z obleko in služabnik mu je večkrat rekel, de mora in mora imeti novih srajc, ker stare niso več za rabo. Vikši škof pa vselej odgovori: „Se malo počakajmo,- in ko je bilo poslednjič tucat novih napravljenih, so bile drugi dan že zginile; dobila jih je bila neka usmiljenja sestra za revne bolnike. „Naj bi ji bili stare srajce dali. mil. gospod," reče služabnik. \a to odgovori vikši škof: ,.Sej si mi sam rekel, de niso več za rabo!" — Po še daljnim popisovanji pravi dr. Ebeling: ,,Ako bi bil Viktor llugo te zgodbe vedil, bi bil zamogel popisovanju svojiga dobriga škofa" še marsikaj lepiga pridjati in bi si saj ne bil nakopal očitanja, de presiluje, zakaj rečene dogodbe so resnične in žc davno med ljudmi.... In brez ozira na čkofijstvo — koliko prelepih zgledov ljubezni do bližnjiga, darežljivosti, zatajevanja se da najti v nižjim duhovstvu po vsih katoliških deželah. Bukve bi se dale pisati in časniki napolnovati, kakor jih ravno zdaj napolnujejo z zaničljivimi napadi na mašuikc in Cerkev, in Viktor llugonov .,dobri škof- bi dobil kardelo tovaršev, ki bi imeli enako pravico do češenja iu ljubezni svojih srenj."
V Ameriki v zedinjenih deržavah katoliška vera prav veselo napredva. Protestan>kc ločine čedalje več zemlje zgubi vajo, zavolj pomanjkanja občinstva in zadolženja pri zidanji morajo dostikrat cerkve in kapele v najem dati ali cclo prodati; katoličanje pa po vsih krajih nove cerkve zidajo, si protestanške zapušenc najemajo iu kupujejo. Celo med sedanjo, denar in ljudi žrečo vojsko jc komej znati, da bi bilo kaj prenchljcja, ker skorej vsak teden ondotni cerkveni listi eno ali več blagoslovIjcuj novih cerkev nazuauujejo. Iz škofije Sikago piše neki duhoven med drugim: V vojski z deržavami na Jugu je tukaj povsod vse zbegano, le samo katolištvo pa med tem naj lepši napreduje. Petsto ljudi jc bilo pretečeno leto sprejetih v katoliško Cerkev; cerkve se po vsih krajih povzdigujejo, le samo milvokijski (Mihvaukee) škof so jih mesca grundua 20 posvetili; bratovšine in družbe se napravljajo, in reči se more, dc Cerkev v Ameriki je v nar lepšim cvetu. Koliko častitljivost jc skazovala cerkev sv. Bonifacija v Kensi ((Juincv) tri postne dui, ko je bilo sv. Hešnje Telo skoz vse ti i dni izpostavljeno! Vsak dan ob 5 zjutraj so zvonovi ljudi v cerkev klicali; spovednicc so bile prav po besedi obležcnc , in tavžente se jih je te dni poživilo s Krubaui življenja. Najveličastuiši pa, kar sim tukaj i:a ti zemlji vidil. jc bil sklep štirdeseturne pobožnosti; z nar veči slovesnostjo, kakor v slavozmagi, jc veliki namestnik sv. Kcšnje Telo skoz mesto v procesii nesel, spremljano od 200 belo oblečenih deklic, od mladenške iu druzih družb, med strežbo v č. oo. frančiškanov z uiojo slabostjo vred. Kdino, kar Cerkev v Ameriki še pogreša, je silno silno hudo pomanjkanje duhovnov. Tisoče duš se pogubi, ker dostikrat po pet let ue vidijo duhovna. Tako na pr. sim undan naletel v euim svojih misijonov nar manj trideset katoliških deržin. ki v petih letih niso bili pri nobeni sv. maši, in kako so se ti ubogi ljudje veselili, ko sim jim naslednji dan v neki bajti iz hlodov maševal in jih spovedoval! Bil bi pa skorej mogel z življenjem plačati to popotovanje, ker domu grede sini mogel iti čez potok, ki jc bil ravno visoko narasel, in je bil zanicrznjen. Ze sim bil na sredi, kar se led ulouii, in misijonar, konj. sani iu mašna oprava je tičalo v ledu. Kake pol ure sim bil v vodi in klical na pomoč; ali na daljino in širjavo ni bilo viditi nobene koče. Poslednjič sklenem, vodo prebresti in peš iti. Bilo je še pet če-tertink ure do mojiga stauiša Makomb-a. Konja in sani sim pustil v vodi. ki so jih po mojim prihodu v Makomb nekteri Irci iz vode izlekli. Na ravuo tem mestu jc bil pred dvema letama neki duhoven utonil." -- Učeni Anglež Marshal je spisal imenitno delo od keršanskih misijonov, v kterim pre-čudne reči razodeva. Dosihmal sc jc mislilo, de protestanški
misijonarji niso storili tisočera tega, kar se je raztrobenta-valo: Marshal pa do otipanja dokazuje, z obilnostjo prote-stanških dokazov, piše angleški dopisnik v „Armoniode niso spreobernili ne eniga malikovavca , ako se s spreober-njenjem ume določno in odkritoserčno zaverženje vse ne-verske vraže, in serčno sprejetje keršanske vere zavolj večniga zveličanja: temveč dc so ljudstva, h kterim so prišli, storili še veliko hudobniši v pregrehah, kot po poprej bile; in ker so jim polovičarsk, skažen in oguljen evangelij podali, so nialikovavce napravili, de našo sveto vero zasmehujejo in zaničujejo. Angleški in amerikanski protestantje strosijo vsako leto na svoje misijoue nezmerno število: 50 milijonov frankov, in sami opravniški stroški doma znašajo G milijonov. Natiskujejo biblije in toliko bukvic, da ko bi na pr. vsi prebivavci sandviških otokov noč in dan brali, bi ne mogli vsega prebrati, kar se le zanje natiskuje. Vender vse to nezmerno tratenje denara, biblij in kujižuric in djanja. vsa pomoč premogočuc vlade sc ne izhaja v nič dobriga, temveč le v to, de nialikovavce ropajo še tistih čednost, ki jih imajo, de jim dajejo v zamerjo nar gerši pregrehe globoko spačene olike, in dc rodove divjakov iztrebljajo, namesto dc bi jih olikovali. Nasproti pa katoliški misijonarji povsod razširjajo oliko (civilla), in spreobračajo nar bolj divjaške nialikovavce v goreče in pohlevne kristjane. Tako Anglež v sredi med tistimi, na ktere s težko pestjo bije.
Tudi v M a rok i je punt. Ves svet rogovili.
Drobtinica.
Umetnost hodi k laži v službo. Krivoverci, frcimaurerji in katoličani odpadniki sc sedanje dni strašno pehajo, de bi katoliško cerkev, kakor koli je mogoče, ob-rekli, počernili, zaterli, ko bi bilo mogoče. K temu služi tudi v lleidelbergu v muzejski mali dvorani izpostavljena podoba, ki kaže Galileja pred duhovno sodbo, češ de, potem, ko je prisiljen izrekel, dc je njegov nauk od vertenja zemlje resnici in sv. pismu nasproti, pozneje pa zaklical uno ,,e pur si niuove" (pa se vendcrle verti). Ta basen ali laž, de je bil Galilej od inkvizicije zavolj tega obsojen, je bila poslednje leta poslavljena šc tudi z žaloigro. Je pa ravno lastnost hudobije in krivoverstva. de laž termoglavo terdi, če mu jo tudi stokrat overžeš. Ze I. 1850 je bil na svitlo dal msgr. Marino Marini pisma soduijskiga preiskovanja proti Galileju, in iz njih se vidi, de Galilej ni bil obsojen zavolj nauka o vertenji zemlje okrog solnca (kar so že pred njim učili, glasoviti kardinal Nikol. Kuzanski in drugi brez ugovora), temuč zato, ker je sploh preziral ogled sv. pisma, papeža Urbana VIII. zasmehoval, in ker je prelomil dano besedo, de bo v prepiru strasti bolj ber-zdal, je bil poklican na sodbo, in je ondi s svojim šeinar-jenjcin pokazal, de je človek brez značaja. Sodnija pri vsem tem z njim ni delala terdo, ampak mehko ali blage.
Duhorske spremembe.
V	ljubljanski škofii. Sentjanška vi k arija je podeljena gosp. Mat. Mervar-ju, Cermošniškimu faj-moštru. Ccrmošniška duh ovni j a je torej 31. mal. trav. razpisana.
V	teržaški škofii. Gg. Jožef Kutnar, dekan in fajmošter v Kerkavcah, in pa Matevž Novak, fajmošter na Verhi, sta se v pokoj podala. Gosp. Peter Mil-četič, fajmošter v Gologorici, je umeri. B. I. P.!
Pogovori z gg• ttopisorarci.
V. č. g. K. v T.: Za zdaj je bilo prepozno, tedaj prihodnjič prav hvaležno. — G. P.: Pred ko se bo moglo. — G. J. J. v S.: Na Vaše vprašanje odgovor v pisinu, že oddanim. — Gg. Z. in tov. v K.: Sta na9 razveselila.