Številka 6
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
V LJUBLJANI, dne 22. februarja 1968 Cena 1,30 dinarja	Leto XXV
VSEBINA:
43.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 4. volilni enoti Laško.
44.	Odlok o izvolitvi predsednika in članov komisije Skupščine SK Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov.
43. Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije v svete visokošolskih zavodov in njihovih združenj.
4(i. Odiok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Kranju.
47. Odločba o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev republiške skupnosti otroškega varstva.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
28.	Odlok o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajaleih, za katere ni mogoče ugotoviti poprečnega osebnega dohodka na podlagi evidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektorju
/ (Cerknica).
29.	Odlok o spremembi odloka o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stal novanj (Cerknica).
30.	Odlok o ureditvi lokalnega potniškega prometa v občini Cerknica.
31.	Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Cerknica.
32.	Sklep o imenovanju javnega pravobranilca občine Cerknica.
33.	Odlok o spremembi odloka o najnižjih osebnih dohodkih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti osebnega dohodka, ki ga za enAko ali podobno delo povprečno prejemajo delavci v delovnih organizacijah, ki delajo z družbenimi sredstvi (Litija).
34.	Odlok o družbeni pomoči (Litija).
35.	Pravilnik o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga skupščina občine Litija, za potrebe občanov.
36.	Odlok o uvedbi samoprispevka za gradnjo in obnovitev šolskih stavb v občini Ribnica.
SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
37.	Sklep o določitvi osnovne stopnje prispevka in o dodatnih stopnjah prispevka za zdravstveno zavarovanje (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Maribor).
33. Sklep o določitvi stopnje dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Maribor).
— Popravek.
4>.
Na podlagi 10., 140., 141. in 142. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-62/07) izdajam
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev za poslanca socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 4. volilni enoti Laško
1.	Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca socialno-zdravstvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 4. volilni enoti Laško.
2.	Volitve bodo dne 18. aprila 1968.
St. 0205-6/68
Ljubljana, dne 19. februarja 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
44.
Na podlagi 174. in 175. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 153. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967, na seji gospodarskega zbora dne 25. decembra 1967. na seji pro-svetno-kultumega zbora dne 31. januarja 1968, na seji socialno-zdravstvenega zbora dno 9. februarja 1968 in ha seji organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1967 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika in članov komisije Skupščine SK Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov
V komisijo Skupščine SR Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov se izvolijo:
za predsednika:
Edo Brajnik, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije;
za člane:
dr. Vladimir Benko, direktor, visoka šola za politične vede, Ljubljana,
dr. Borut B o h t e , asistent mednarodnega prava, pravna, fakulteta, Ljubljana,
Jože Ingolič, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije,
Mirko Jakše, pomočnik generalnega direktorja, tovarna zdravil »Krka«, Novo mesto,
ing. Vladimir Klavs, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije,
Drago K o š m r 1 j, urednik zunanje-politične redakcije, RTV Ljubljana,
Miloš Poljanšek, poslanec prosvetno-kultur-nega zbora Skupščine SR Slovenije,
dr. Vanek Šiftar, poslanec organizacijsko-po-litiv.iega zbora Skupščine SR Slovenije.
Št. 111-66/68
Ljubljana, dne 13. februarja 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. »mandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 54. in 64. členom zakona o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14-15^/65) ter I. točke odtoka o določitvi števila predstavnikov družbene skupnosti, ki jih v organe upravljanja visokošolskih zavodov in njihovih združenj imenuje Skupščina SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 33-341/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 2. februarja 1968 sprejel
ODLOK
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije v svete visokošolskih zavodov in njihovih združenj
I
V	svet univerze v Ljubljani se imenujejo:
1.	Stane Dolanc, politični sekretar, univerzitetni komite ZKS, Ljubljana;
2.	Silvo Hrast, svetnik generalnega direktorja, združeno podjetje »Iskra«, Kranj;
3.	Bogdan Osolnik, direktor, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana;
4.	dr. ing. Milan Osredkar, direktor, nuklearni inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana;
5.	Janez Zemljarič, predsednik, mestna konferenca SZDL, Ljubljana;
6.	Mirko Žlender, predsednik, skupščina občine Maribor.
II
V	svet biotehniške fakultete v Ljubljani se imenujejo:
1.	ing. Zmago Hrušovar, direktor, agrokombinat »Emona«, Ljubljana;
2.	Franc Puhar, predsednik odbora za družbeni plan, finance in proračun republiškega zbora Skupščine SR Slovenije;
3.	ing. Franc Razdevšek, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
s
V	svet ekonomske fakultete v Ljub-Ijaniseimenujejo:
1.	Miran Goslar, predsednik gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije;
2.	Rino Simoneti, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
3.	Sergij Thorževskij, ekonomsko-organiza-cijskl svetovalec, tovarna zdravil »Krka«, Novo mesto.
V	svet fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani se imenujejo:
1.	Marjan Božič, glavni inženir, Projekt-Ljub-Ijana, Ljubljana;
2.	ing. Miloš Kraigher, direktor, Projekt-niz-ke zgradbe. Ljubljana;
3.	Ermin Kržičnik, namestnik direktorja, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana.
V	svet fakultete za elektrotehniko v Ljubljani se imenujejo:
1.	ing. Branko K m e t. vodja tehnične službe, Savake elektrarne, Ljubljana;
2.	dr. ing. Franc Lah, šef odseka za vakuumsko tehniko in v. d. načelnika oddelka za vakuumsko elektroniko, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Ljubljana;
3.	ing. Franc Sila, pomočnik direktorja, združeno podjetje »Iskra«, Kranj — zavod za avtomatizacijo, Ljubljana.
V	svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani se imenujejo:
1.	ing. Branko Hočevar, direktor, rudnik rjavega premoga Zagorje;
2.	dr. Jože Slivnik, predstavnik odseka za fluorokemijo, nuklearni inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana;
3.	ing. Viktor Turnšek, direktor, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SR Slovenije, Ljubljana.
V	svet fakultete za strojništvo v Ljubljani se imenujejo:
1.	Mario Jež, dipl. inženir, vodja tehnološko-projektivnega sektorja, združeno podjetje »Iskra«, Kranj, zavod za avtomatizacijo, Ljubljana;
2.	Marko Kos, dipl. inženir, direktor projektive. »Litostroj«, Ljubljana;
3.	Adrijan Kumar, dipl. inženir, šef službe kvalitete, »Litostroj«, Ljubljana.
V	svet filozofske fakultete v Ljubljani se imenujejo:
1.	Vladko Majhen, član komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS, Ljubljana;
2.	Lev Modic, predsednik komisije CK ZKS za idejno-politična vprašanja in aktualne idejne probleme, Ljubljana;
3.	Zvone Verstovšek, ravnatelj, gimnazija, Kamnik.
V	svet medicinske fakultete v Ljubljani se imenujejo:
1.	Slavko Bohanec, predsednik, republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana;
2.	dr. Janez Jenšterle, kirurg, splošna bolnišnica, Celje:
3.	dr. Marjan Koršič, direktor, bolnišnica za predšolsko invalidno mladino, Nova Gorica.
V	svet pravne fakultete v Ljubljani se imenujejo:
1.	dr. Darko C e r n e j, sodnik, Ustavno sodišče SR Slovenije;
2.	dr. Peter Pavlič, samostojni svetovalec, Gospodarska zbornica SR Slovenije;
3.	dr. Anton S k o b i r, okrožni javni tožilec, Ljubljana.
III
V	svet visoke šole za politične vede v Ljubljani se imenujejo:
1.	Rudi Bregar, predsednik, mestni sindikalni svet, Ljubljana;
2.	Boris Godina, sekretar, mestna konferenca SZDL, Maribor;
3.	Božo Kovač, član izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije.
V	svet visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani se imenujejo:
1.	Niko Belopavlovič, direktor, časopisno Podjetje »Delo-, Ljubljana;
2.	Franc Kutin, predsednik, Gimnastična zveza Slovenije;
3.	Stane Lavrič, podpredsednik, Zveza za telesno kulturo Slovenije.
IV
V	svet akademije za glasbo v Ljubljani se imenujejo:
1.	Jože Gale, predstojnik katedre za filmsko in televizijsko režijo, akademija za gledališče, radio, film In televizijo, Ljubljana;
2.	Miran H asi, direktor, glasbena šola, Koper;
3.	Tine Orel, direktor, zavod za prosvetno-pe-dagoško službo, Ljubljana.
V	svet akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani se imenujejo:
1.	Slavko Belak, upravnik, Slovensko ljudsko gledališče, Celje;
2.	Dušan Moravec, ravnatelj, Slovenski gledališki muzej, Ljubljana;
3.	Franc Žižek, režiser, RTV, Ljubljana.
V	svet akademije za likovno umetnost v Ljubljani se imenujejo:
1.	Tone Fajfar, član predsedstva, republiška konferenca SZDL, Slovenije;
2.	Slavko Fras, novinar, časopisno podjetje “Delo«, Ljubljana;
3.	Ljerka M e n a š e , kustos, Moderna galerija, Ljubljana.
V
V	svet združenja visokošolskih zavodov v Mariboru se imenujejo:
1.	Adolf Derganc, direktor, splošno gradbeno Podjetje »Konstruktor«, Maribor; '
2.	ing. Franc Hvalec, direktor, tovarna »Zlato-l'og«, Maribor;
3.	ing. Andrej Marinc, sekretar, občinski ko-Piite ZKS, Celje;
4.	Stojan Požar, podpredsednik, skupščina občine Maribor.
VI
V	svet višje agronomske šole v Ma-rtboru se imenujeta:
1.	Vladimir Vrečko, direktor, živinorejski-ve-^Hnarski zavod, Ptuj;
2.	ing. Janko Živko, direktor, Agrokombinat. Maribor.
V	svet višje ekon o m s k o-k o m er ci a 1-ne šole v Mariboru se imenujeta:
L Metod Rotar, direktor, prodajno-servisna 0rganizacija, združeno podjetje »Iskra«, Ljubljana:
,	2. Rudi Vračko, direktor, Kreditna banka, Ma-
vi bor.
V	svet višje pravne šole v Mariboru se imenujeta;
1.	Branko Bračko, načelnik, uprava javne varnosti, Maribor:
2.	Vladimir Zupančič, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
Vsvet višje stomatološke šole v Mariboru se imenujeta:
1.	dr. Niko Jesenovec, predstojnik oddelka za laboratorijsko službo, splošna bolnica, Maribor;
2.	dr. Srečko Koren, predstojnik, higiensko-epidemiološkega oddelka in pomočnik direktorja, zavod za zdravstveno varstvo, Maribor.
V	svet višje tehniške šole v Mariboru se imenujeta:
1.	ing. Miran Guzelj, vodja razvojnega oddelka, tovarna dušika, Ruše;
2.	Kristina Lovrenčič, predsednik, občinska konferenca SZDL, Maribor,
V	svet pedagoško akademije v Mariboru se imenujeta:
1.	Franc Pečnik, ravnatelj, osnovna šola »Boris Kidrič«, Maribor;
2.	Ela-Atena Ulrih, direktor, delavska univerza, Maribor.
V	svet pedagoške akademije v Ljubljani se imenujeta:
1.	Polde Kejžar, pomočnik tajnika skupnih služb, CK ZKS;
2.	Ivo Tavčar, predsednik komisije CK ZKS za družbeno-politična in idejna vprašanja prosvete, znanosti in kulture.
V	svet višje šole za socialne delavce v Ljubljani se imenujeta;
1.	Herman Jesenšek, direktor organizacijsko-kadrovskega sektorja, podjetje »Pletenina«, Ljubljana;
2.	Ada Krivic, upokojenka, Ljubljana, Večna pot št. 35.
V	svet višje upravne šole v Ljubljani se imenujeta:
1.	Janez Hočevar, član izvršnega komiteja CK ZKS;
2.	Ivo Levstik, tajnik, skupščina občine Ljub-Ijana-Bežigrad.
V	svet višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani se imenujeta:
1.	dr. Peter Kobe, redni profesor, pravna fakulteta v Ljubljani;
2.	Nena Luzar, novinar, urednik, »Delavska enotnost«, Ljubljana.
V	svet višje pomorske šole v Piranu se imenujeta:
1.	Drago Ulčar, vodja splošno-kadrovskesa sektorja, Luka, Koper;
2.	Karel štrukelj, sekretar, Splošna plovba, s Piran.
Št. 111-21/68
Ljubljana, dne 6, febniarja 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher !. r.
46.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. list SRS, št. 20-220/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 2. februarja 1968 sprejel
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Kranju
I
Okrožno sodišče v Kranju ima 140 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
1.	ing. Janez Ahačič, vodja obrata, gozdno gospodarstvo, Kranj — gozdni obrat Škofja Loka;
2.	Tomaž Ahačič, strojnik, bombažna predilnica in tkalnica Tržič;
3.	Danilo Aleš, strojni tehnik, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
4.	Andrej A n d o 1 š e k, šef kratkoročnih kreditov, gorenjska kreditna banka, Kranj;
5.	Jože Avsenik, kmetijski tehnik, kmetijska zadruga, Radovljica;
6.	Feliks Balantič, šef finančnega knjigovodstva, tovarna obutve Peko, Tržič;
7.	Ela Balta, finančni analitik, zdravstveni dom, Kranj;
8.	Vinko B ester, vodja proizvodnega okoliša, kmetijska zadruga, Škofja Loka;
9.	Tilka Bizjak, upokojenka, Kranj, Koroška št. 16;
10.	Viktor Blagotinšek, mojster tipske delavnice, Iskra, tovarna polprevodnikov, Trbovlje;
11.	Evgen Bogataj, vodja tovornega prometa, združeno turistično prometno podjetje Transturist, Škofja Loka;
12.	Nikica Božinovič,, upokojenec, Golnik št. 67;
13.	Franc Božič, šef proizvodnje, Iskra, tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče;
14.	Janez Brezar, šef montaže, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
15.	Janez Cesar, upokojenec, Lepenca št. 8;
16.	Anton Čuda,- vodja GPP orodjarne, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
17.	Tatjana Debelak, stenodaktilograf, Engie-neering, Kranj;
18.	Marjeta Destovnik, gospodinja, Kranj, Župančičeva št. 20;
19.	Jože Dolinar, vodja vodno-upravne službe, gorenjska vodna skupnost, Kranj;
20.	Anton Egart, uvozni referent, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
21.	Franc Erjavec, poslovodja obrata, gostinsko trgovsko podjetje Central, Kranj;
22.	ing. Franc F a j m u t, analitik, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
23.	Ljuba F o j k a r , referent za kadre, kmetijsko živilski kombinat, Kranj;
24.	Franc Gašperšič, šef oddelka za kadrovske in splošne zadeve, zdravstveni dom, Kranj;
25.	Lojze Gostiša, upokojenec, Kranj, Rotarjeva št. 1;
26.	Slavko Grabrijan, sekretar podjetja, ve-letrgovsko podjetje Kokra, Kranj;
27.	Leopold Gregorač, mojster strugarne in brusilnice, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
28.	Janez Grum, vodja referata za premoženjsko pravne zadeve, skupščina občine Kranj;
29.	Miroslav Hafner, cenilec škod v industriji, zavarovalnica, Kranj;
30.	Silva Hafner, tehnični sekretar, občinski komite ZKS, Škofja Loka;
31.	Ivan Hrovatin, direktor, zavarovalnica, Kranj; •
32.	Alojz Iskra, upokojenec, Nemški rovt št. 24;
33.	Jože Ivšič, upokoj. , c, Kranj, Nazorjevo št. 4;
34.	Francka Javor, učiteljica, osnovna šola, Lesce;
35.	Milka Jazbec, tehnični sekretar družbenopolitičnih organizacij, tekstilna industrija Tekstilindus, Kranj;
36.	Ciril Jelovšek, načelnik oddelita za splošne zadeve in družbene službe, skupščina občine Škofja Loka;
37.	Antonija Jensterle, referent za maloobmejni promet, skupščina občine Radovljica ^— UZN;
38.	Jože J e r u c , delovodja sestavljalnice, tovarna gumijevih izdelkov Sava, Kranj;
39.	ing. Ferdinand J o c i f, projektant, splošno gradbeno podjetje Projekt, Kranj;
40.	Štefan Kadoič, ekonomist, višja šola za organizacijo dela, Kranj;
41.	Jože Kapus, direktor, zavod za pospeševanje turizma, Bled;
42.	Jože Kavčič, strokovni sodelavec, delavska univerza Tomo Brejc, Kranj;
43.	Jože Kejžar, upokojenec, Begunje št. 5;
44.	Zvonko Kelbl, strojevodja, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, podružnica Jesenice;
45.	Žarko K 1 i n c o v , vodja referata za plan, analize in statistiko, skupščina občine Jesenice;
46.	Mirko Knific, glavni delovodja žebljarne, železarna Jesenice;
47.	Rina Kokalj, referent za pcrsonalhe in splošne zadeve, zavarovalnica, Kranj;
48.	Viktor Kompare, obratovodja tkalnice, tekstilna industrija Tekstilindus, Kranj;
49.	Zora Konič, tehnični sekretar, občinski komite ZKS, Tržič;
50.	Franc Koporce, upravnik delavske restavracije, tekstilna industrija Tekstilindus, Kranj;
51.	Ivan Korošec, upokojenec, Mošnje št. 39;
52.	Hubert Korošec, šef odseka za analize, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Kranj;
53.	Alojz Kos, upokojenec, Lesce št. 178;
54.	Janez Kos, referent za zdravstvo ih socialno varstvo, skupščina občine Škofja Loka;
55.	Anton Košir, poslovodja, trgovsko podjetje Preskrba, Tržič;
56.	Tončka Kotnik, gospodinja, Mojstrana št.
178;
57.	Jernej K r a j c e r , upravnik, delavski dom Franc Vodopivec. Kranj:
58.	Janko Kralj, tehnolog vijačnega blaga, tovarna verig, Lesce;
59.	Marija Kranc, pisarniška delavka, uprava javne varnosti, Kranj;
60.	Janez Kryštufek, konstruktor, tovarna gumijevih izdelkov Sava, Kranj;
61.	Marija Leitinger, referent za potne liste, obmejno službo in tujce, skupščina občine Tržič;
62.	Roman Logar, nadzornik gradnje, podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Kranj;
63.	Tone Logar, ravnatelj, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor;
64.	Polde Logonder, prodajni referent, loška tovarna hladilnikov, Škofja Loka;
65.	Saša L u i n , analitik za zdravstvo in socialno varstvo, skupščina občine Kranj;
66.	Franc M a k š e, vodja meteorološke postaje, hidrometeorološki zavod SRS, meteorološka postaja Planica;
67.	Jože Mali, tehnolog, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
68.	Matija Markelj, vodja splošno kadrovskega sektorja, tekstilna tovarna Sukno, Zapuže;
69.	Anton Meglič, orodni kovač, tovarna kos in srpov, Tržič;
70.	Slavka Miklavčič, upokojenka, Kranj, Kebetova št. 2;
71.	Janez Miklič, vodja sektorja,'splošno gradbeno podjetje Tehnik, Škofja Loka;
72.	Anica Mikuš, upokojenka, Kranj, Koroška št. 14/11;
73.	Anton Mrak, v. d. vodje centralnega skladišča, železarna, Jesenice;
74.	Zofija Novak, pisarniška delavka, skupščina občine, Tržič;
75.	Teodor O raže m, ravnatelj, poklicna šola kovinske in elektro stroke, Kranj;
76.	Marta Ostanek, farmacevt, lekarna, Kranj;
77.	Janez Palčič, referent za kadre in delovna razmerja, sekcija za vzdrževanje prog, Jesenice;
78.	Ignac Pavlin, strokovni sodelavec, občinski sindikalni svet, Kranj;
79.	Avgust Pečar, vodja terminarjev, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
80.	Drago Pergar, uslužbenec, podjetje za PTT promet, Kranj;
81.	Sašo Perko, trgovski poslovodja, gorenjska oblačila, Kranj;
82.	Jože Petelin, knjigovodja osnovnih sredstev, tekstilna tovarna Tekstilindus, Kranj;
83.	Janez Petrič, direktor, kinematografsko podjetje, Kranj;
84.	Janez P e z d i č , profesor telesne vzgoje, osnovna šola, Radovljica;
85.	Ferdo Pintar, v. d. upravnik, vodovodna skupnost, Kropa;
86.	Franc Pintar, tajnik, skupščina občine Jesenice;
87.	Valentin Pivk, profesor matematike, gimnazija, Škofja Loka;
88.	Franc Planinšek, vodja kalkulacije. Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
89.	Mirko Pogačnik, vlakovni odpravnik, železniško transportno podjetje, postaja Kranj;
90.	Milan Polak, sekretar delavskega samoupravljanja, železarna, Jesenice;
91.	Stane Polak, sekretar, kmetijska zadruga, Škofja Loka;
92.	Albin Polk, načelnik oddelka za narodno obrambo, skupščina občine Jesenice;
93.	Pavel Potočnik, gozdar, gozdno gospodarstvo, Kranj;
94.	Stanislav Pretnar, upravnik obrata družbene prehrane, železarna, Jesenice;
95.	Edvard Prevc, vodja razvojnega sektorja, lesno industrijsko podjetje, Bled;
96.	Peter Prevc, delovodja v hladni valjarni, železarna, Jesenice;
97.	Janez Pristavec, učitelj, osnovna šola, Radovljica;
98.	Vinko Ribnikar, šef odseka za dohodke, skupščina občine, Tržič;
99.	Emil R i h t a r š i č , vodja proizvodnje, kovinska oprema, Mojstrana;
100.	Marjan Robas, referent za investicije, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
101.	Štefan Rodi, predsednik, občinski sindikalni svet, Jesenice;
102.	Lojze S a v i n š e k , šef oddelka splošnih opravil, služba družbenega knjigovodstva, Kranj;
103.	Mihaela Simčič, upokojenka, Radovljica, Staneta Žagarja št. 10;
104.	Peter Sitar, šef maloprodaje, veletrgovina Loka, Škofja Loka;
105.	Franjo Slemenšek, učitelj, osnovna šola,
Olševek;	^
106.	Andrej Smolej, upokojenec, Kranj, Nazorjeva št. 4;
107.	Ivanka Stajnko, pisarniška delavka, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj;
108.	Jože Stanonik, centralni planer, loška tovarna hladilnikov, Škofja Loka:
109.	Marija Stare, učiteljica, osnovna šola, Bled;
110.	Irena Starič, tajnik, kovinska oprema, Mojstrana;
111.	Marjan S t r a v n i k, upokojenec, Jesenice, Cesta revolucije št. 2/II;
112.	Franc Stražar, kalkulant, lesna industrija Jelovica, Škofja Loka;
113.	Janez Strgovšek, upokojenec, Lesce št. 93;
114.	Vera Stritih, blagajničarka, mesarsko podjetje, Tržič;
115.	Janez Sušnik, vcdja higienske skupine, tovarna gumijevih izdelkov Sava, Kranj;
116.	Zora Šemrl, predmetna učiteljica, osnovna šola, Križe;
117.	Leopoldina Šmid, upokojenka, Kranj, Tavčarjeva št. 19;
118.	Maks Štromajer, direktor, zavod za požarno, reševalno in tehnično službo, Kranj;
119.	Karel Štucin, komercialni referent, avto-
oprema, Tržič;
120.	Alojz Šuštaršič, orodni ključavničar, železarna, Jesenice;
121.	Vera Švent. kadrovsko socialna delavka, železarna, Jesenice;
122.	Marija T a 1 e r, upokojenka, Jesenice, Cesta Maršala Tita št. 20:
123.	Marija T a 1 e r , računovodja realizacije, Iskra, tovarna električnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj:
124.	Viktor T i š 1 e r, šef splošnega sektorja, Iskra, tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče;
125.	Stane Tratnik, pekovski mojster, psihiatrična bolnica, Begunje;
126.	Nevenka T r b o v i ć , kreditni referent, gorenjska kreditna banka, Kranj;
127.	Jože Trček, psiholog, center za socialno
delo. Kranj;
128.	Janko Troha, komercialist, komunalni servis, Kranj;
129.	Slavko Tuma, vodja elektr. reparaturne delavnice, železarna, Jesenice;
130.	Ivan Tušar, delovodja, železarna Jesenice;
131.	Jože Valjavec, gradbeni tehnik, komunalno podjetje, Tržič;
132.	Evgen Varl, vzgojitelj, vzgojni zavod, Preddvor;
133.	Anton Verbič, upokojenec, Šenčur št. 238:
134.	Lojze Vesel, upokojenec, Britof št. 1;
135.	Jože Vidic, predsednik, občinski sindikalni svet;
136.	Franc Vidmar, ravnatelj, osnovna šola, Škofja Loka;
137.	Stefan Vlaj. kmetijski tehnik, kmetijsko gospodarstvo Suha;
138.	Anton Zaplotnik, upokojenec, Preddvor št. 74;
139.	Jože Zdešar, vodja sekalnice, kombinat Planika, Kranj;
140.	Viljem Zrim, delovodja, gradbeno podjetje Gradis, Jesenice.
St. 111-12/68
Ljubljana, dne 6. februarja 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
ir.
Na podlagi četrtega odstavka 75. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 43-335/67) i* Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel
ODLOČBO
o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev republiške skupnosti otroškega varstva
V iniciativni odbor za ustanovitev republiške skupnosti otroškega varstva se imenujejo:
za predsednika:
— Zora Tomič, članica Izvršnega sveta;
za člane:
— Živa Beltram, članica izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije;
— Janez Erjavec, pomočnik direktorja republiškega zavoda za socialno zavarovanje;
— Slavko Grčar, tajnik republiškega odbora za Slovenijo sindikata, delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije;	.... c-
— Bojan Kardelj, član skupščine izobraževalne skupnosti SR Slovenije:
— Savica Hočevar, članica predsedstva konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije;
— Jožko Humar, podpredsednik skupščine občine Nova Gorica;
— Bogomir Lužnik, direktor zavoda za šolstvo SR Slovenije;
— Stane Repar, predsednik zveze prijateljev mladine Slovenije;
— Zofka Stojanovič, direktorica centra za socialno delo Celje;
— Danica Vogrinec, načelnica centra za socialno delo skupščine občine Maribor;
za tajnika:
— Viljem dr. Lippai, samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za zdravstvo In socialno varstvo.
St. 022-60/68
Ljubljana, dne 29. januarja 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
Predpisi občinskih' skupščin
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
28.
Na podlagi 19. člena zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Uradni list SRS, št. 41/66) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1968 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti poprečnega osebnega dohodka na podlagi evidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektorju
1.	člen
i
Delavci pri zasebnih delodajalcih imajo pravico do-osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delo
poprečno prejemajo v delovnih organizacijah, ki delajo z družbenimi sredstvi. Poprečne osebne dohodke teh delavcev ugotavlja za delo pristojni organ skupščine.
2.	člen
Za dela in poklice, za katere ni mogoče ugotoviti poprečnega osebnega dohodka na način, določen v. 1. členu tega odloka, morajo zasebni delodajalci zaposlenim delavcem plačevati mesečno tele najnižje osebne dohodke:
Poklic	dih
1.	Radiomehanik............. .... 750
2.	Pleskar	650
3.	Tapetnik	I i	. 600
4.	Krojač	600
5.	Urar ..... L	600
6.	Frizer in brivec . . I	. 550
Poklic	din
7.	Čevljar................................500
8.	Gospodinjska pomočnica.................500
9.	Gospodarski pomočnik...................500
3.	člen
Ce zasebni delodajalec daje delavcem plačilo v
denarju in naravi, ne sme biti del osebnega dohodka, ki se izplača v denarju, manj&i od 200 din.
Za plačilo v naravi se šteje zagotovitev stanovanja in hrane ali zagotovitev samo stanovanja ali prehrane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1968 dalje.
5.	člen
Z dnem, ko začno veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti poprečnega osebnega dohodka na podlagi evidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektorju (Uradni list SRS, št. 34/67).
St. 113-7/67-1
Csrknica, dne 12. februarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
, Jože Telič 1. r.
29,
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1908 sprejela
p D L O K
o spremembi oaiotta o odstotku sredstev, ki s« Izločajo U sklada skupne porabe za subvencioniranje stanovanj
'	1. člen
V 1. členu odloka o odstotku sredstev, ki se iziu-Čajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanovanj (Uradni list SRS, št. 3/66) se nadomesti leto
1966 z letom 1968, 23 “/o pa se nadomesti z 8“/#.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS-, uporablja pa se od 1, januarja
’ses.
3.	člen
S tem odlokom preneha veljati odlok o spremembi odloka o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanovanj, objavljen v Uradnem listu SRS. št. 9/07.
St. 36-9/66-1
Cerknica, dne 12. februarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica: Jože Telič 1. r.
30.
Na podlagi 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni Ust SFRJ, št. 26 65) tei 70. člfena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1908 sprejela
r
ODLOK
o ureditvi lokalnega potniškega prometa v občini Cerknica
I.	sploSne DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja lokalni potniški promet v občini Cerknica, določijo se pristojnosti občinske skupščine in njenih organov ter pravice in dolžnosti delovne organizacije in voznega osebja, ki opravlja potniški promet ter pravice in dolžnosti potnikov, ki so vozijo v vozilih tega prometa in režim na cestah, kjer poteka ta promet.
2.	člen
Dejavnost lokalnega potniškega prometa opravlja z avtobusi delovna organizacija, ki jo za to dejavnost pooblasti skupščina občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: delovna organizacija).
3.	člen
Lokalni potniški promet je komunalna gospodarska dejavnost.
4.	člen
Delovna organizacija je pri opravljanju lokalnega potniškega prometa dolžna upoštevati potrebe potnikov ter mora zagotoviti kulturno in varno vožnjo. V ta namen delovna organizacija sodeluje z organi skupščine občine Cerknica, krajevnimi skupnostmi in drugimi delovnimi organizacijami na območju občine Cerknica.
II.	CENE IN PREVOZ
5.	člen
V lokalnem potniškem prometu se uporabljajo tarife, ki jih določi ta delovna organizacija v sporazumu s svetom za komunalne, stanovanjske, gradbene zadeve in urbanizem skupščine občine Cerknica.
Tako določene tarife ne smejo presegati tarif, ki veljajo za redni avtobusni promet.
fi. člen
Delovna organizacija lahko vpelje vozovnice za določeno število voženj, mesečne vozovnice, brezplačne vožnje in regrese.
Delovna organizacija je dolžna pravočasno zagotoviti nakup predplačilnih vozovnic.
III.	UREDITEV PROG IN PROMETNEGA REŽIMA
7.	člen
Sistem prog v lokalnem potniškem prometu ter
ekonomsko tehnično in družbeno utemeljitev za vzpostavitev teh prog predlaga delovna organizacija občinski skuoščtni.
Ceste In ulice do katerih poteka lokalni promet morajo biti primerno urejene, ustrezati morajo teh-
ničnim pogojem ter biti speijane tako, da vozila lokalnega prometa lahko nemoteno vozijo.
Kadar so posamezne ceste v takem stanju, da bi bil lokalni promet otežkočen ali onemogočen, lahko delovna organizacija predlaga začasno ukinitev ali preusmeritev posamezne proge.
8.	člen
Postajališča in obračališča določi pristojni upravni organ občine na predlog delovne organizacije potem, ko je ta dobila mnenje prizadetih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
9.	člen
Postajališča in obračališča morajo biti praviloma izven vozišča in primerno urejena.
Vsako postajališče je delovna organizacija dolžna označiti z ustreznim znakom in voznim redom.
10.	člen
Vozni red in frekvenco vozil na posameznih progah določi delovna organizacija. Vozni red potrdi občinski upravni organ, pristojen za promet.
Vozni red mora biti prilagojen letnemu času ter potrebam v teku dneva.
11.	člen
Vozila v lokalnem prometu morajo biti tehnično pregledana, čista in navedena z oznako proge, na kateri vozijo.
12.	člen
V rednem obratovanju mora odgovorno osebje lokalnega potniškega prometa ustavljati na vseh postajališčih določene proge. Zaradi vstopanja in izstopanja potnikov se izven postajališča vozila ne smejo ustavljati.
13.	člen
Pristojni občinski upravni organ mora s primerno ureditvijo prometnega režima zagotoviti nemoteno odvijanje lokalnega potniškega prometa.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE
14.	člen
Vozno osebje mora biti v odnosih do potnikov vljudno in ustrežljivo ter jim mora dajati potrebna pojasnila. Voznik se med vožnjo ne sme pogovarjati. Vozno osebje mora biti uniformirano.
15.	člen
Delovna organizacija je dolžna v vsakem vozilu rezervirati dva sedeža za invalide.
Prav tako mora prometno osebje posredovati za odstop sedeža nosečim ženam, staršem z otroki ter starim osebam.
16.	člen
Vozilo sme sprejemati le toliko potnikov kot je za posamezno vozilo predpisano.
Nezgodno zavarovanje potnikov v lokalnem prometu zagotavlja delovna organizacija pod istimi pogoji kot v rednem potniškem prometu.
V.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKOV
17.	člen
Potniki se morajo ravnati po navodilih voznega osebja ter določilih tega odloka in vzdrževati potreben red v vozilih.
Vsako škodo, storjeno na vozilih, je povzročitelj dolžan poravnati.
18.	člen
V	vozilih ni dovoljeno razgrajati ali jih onesnažiti.
19.	člen
Potniki se ne smejo po nepotrebnem pogovarjati s sprevodniki ali jih kako drugače motiti pri njihovem delu.
Z voznikom je vsak pogovor prepovedan.
Če je vozilo polno in vozno osebje ne dovoli nadaljnjega vstopanja, se v vozilo ne sme vstopiti s silo. Potniki tudi ne smejo s silo odpirati vrat vozil. Ni dovoljeno skakanje v vozila ali iz njih med vožnjo.
20.	člen
Vsak potnik mora imeti vozovnico in jo hraniti do konca vožnje.
Potniki, ki imajo pravico do popusta, morajo obvezno pokazati vozovnico ali ustrezno izkaznico.
21.	člen
V	vozila ni dovoljen vstop:
1.	zelo vinjenim osebam,	,
2.	osebam, na katerih so očitni znaki nalezljivih ali drugih kužnih bolezni,'
3.	slaboumnim osebam, ki so brez spremstva,
4.	otrokom v starosti do 5 let, če nimajo spremstva,
5.	osebam, katerih obleka ali prtljaga je tako umazana, da lahko povzroči škodo drugim potnikom ali zamaže notranjost vozila.
22.	člen
Prevoz ročne prtljage je brezplačen.
Za prevoz druge ročne prtljage je potnik dolžan plačati voznino, ki se plača za vsak kos prtljage posebej.
Ni dovoljeno vstopati v vozilo lokalnega potniškega prometa s prtljago, v kateri so lahko vnetljive snovi, eksplozivni, ostri in lahko lomljivi nezavarovani predmeti, ki bi lahko ogrožali varnost potnikov in prometa. Prav tako je prepovedan prevoz drugih stvari, katerih prevoz je v javnem potniškem prometu prepovedan.
23.	člen
Prevoz psov se dovoljuje le v tehle primerih:
1.	da je pes čist, zdrav in cepljen,
2.	da je na vrvici in da ima nagobčnik.
Za prevoz psov se plača normalna prevozna cena, vendar pes ne sme sedeti na sedežih, ki so namenjeni potnikom.
24.	člen
Ce potnik v vozilu najde kakšen predmet ali denar, ga je dolžan izročiti voznemu osebju.
Vozno osebje izroči predmet lastniku, če je to mogoče, sicer pa ga mora oddati pri poslovalnici delovne organizacije takoj, ko je to mogoče.
25.	člen
Za izgubljene, ukradene ali , neizkoriščene vozovnice avtobusno podjetje ni dolžno dati povračila.
V	primeru izgube predplačilne vozovnice je lastnik dolžan pismeno, ustno ali po delovnem osebju obvestiti delovno organizacijo.
26.	člen
V	primeru nezgode ali škode mora potnik to sporočiti sprevodniku ali vozniku. Ce tega ne sporoči voznemu osebju pa mora nezgodo ali poškodbo javiti gospodarski organizaciji takoj, ko je mogoče. V taki prijavi mora biti naveden datum, kraj, razlog, številka vozila ter na kratko opis nezgode ali poškodbe.
27.	člen
Določila tega odloka, ki se nanašajo na red v vozilih, je avtobusno podjetje dolžno namestiti na vidnem mestu v vsakem vozilu.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Potnik mora na zahtevo voznega osebja zapustiti vozilo:
1.	če s svojim obnašanjem ogroža javni red in varnost prometa,
2.	če noče plačati predpisano voznino ali pokazati veljavno vozovnico,
3.	če kljub opozorilu ne upošteva določb tega odloka in navodil prometnega osebja.
29.	člen
Kontrolni organ avtobusnega podjetja lahko brez zaslišanja izterja na kraju samem povišano voznino v znesku 5 din v tehle primerih:
1.	pri vožnji brez vozovnice ali z neveljavno vozovnico,
2.	za uporabo mesečne vozovnice na relaciji, za katero vozovnica ne velja,
3.	za uporabo vozovnice, ki se glasi na ime drugega ali na organizacijo, kjer potnik ni zaposlen.
Kolikor pooblašičeni organ delovne organizacije ugotovi zlorabo predplačilne vozovnice, jo ima pravico odvzeti.
30.	člen .
Z denarno kaznijo do 10 din se kaznuje:
1.	kdor hoče nasilno vstopiti ali izstopiti iz vozila.
2.	kdor med vožnjo skače v vozilo ali iz njega,
3.	kdor najde v vozilu predmet ali denar pa ga ne izroči voznemu osebju.
31.	člen
Z denarno kaznijo do 30 din se kaznuje vozno osebje:
1.	če vozi tako, da ogroža varnost potnikov in drugih udeležencev cestnega prometa,
2.	če ustavlja namenoma ali iz večje malomarnosti tako, da poškropi čakajoče potnike ali pa tako, da morajo potniki pri izstopanju stopiti v luže.
3.	če je do potnikov nevljuden ali neustrežljiv,
4.	če se voznik med vožnjo pogovarja.
32.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 300 din se kaznuje delovno organizacijo:
1.	če ne označi postajališč kot je določeno v tem odloku.
2.	če se vozila ne ustavljajo na vsakem posta-jališču.
3.	če ne opravlja prometa po določenem voznem redu,
4.	če ne skrbi za snago v vozilu.
Vil. KONČNA DOLOČBA
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«.
St. 34-1/68-1
Cerknica, dne 12. februarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica: Jože Telič 1. x'.
31.	I ,
Na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Ur. list SRS, št. 49/55) v zvezi s 23. členom pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 26/56), 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list SFRJ, št. 26/65) in 67. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1968 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Cerknica
1.	člen
Pokopališča na območju občine Cerknica upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti po svojih ciganih v skladu s pravilnikom za izvrševanje zakona o pokopališčih dn s tem odlokom.
2.	člen
Krajevne skupnosti morajo same ali po oskrbni-štvih pokopališč voditi evidenco v zakup oddanih grobov in evidenco na pokopališču pokopanih mrličev.
3.	člen
Za novo ustanovitev, za opustitev ali za spremembo pokopališč ter pokopaliških okolišev morajo krajevne skupnosti dobiti pristanek pristojnega organa občinske skupščine.
4.	člen
Pri vsakem pokopališču mora biti določen in označen prostor za smeti, oskrbniški organi pokopališč pa morajo nadzirati odlaganje teh, tako da je pokopališče in neposredna okolica redno čista.
5.	člen
Prostor za grobove oddaja v uporabo za določen čas oskrbništvo pokopališča proti predhodnem plačilu predpisane pristojbine. Posameznemu zakupniku se sme dodeliti v uporabo prostor za največ dva groba.
Prostori za grobove padlih borcev NOV in grobove žrtev fašističnega terorja so prosti plačila pristojbine.
6.	člen
Za grobove morajo skrbeti zakupniki grobov, ki so dolžni poskrbeti, da so grobovi redno očiščeni, trava pokošena, okolica groba pa posuta s peskom.
Zasajanje drevja, postavljanje plošč, okvirov in spomenikov je dovoljeno le s pristankom pristojnega organa.
Nizko okrasno grmičevje je treba redno prirezo-yati. Po pokopališčih je prepovedana vsaka vožnja z vozili, prav tako pa ni dovoljeno na pokopališče voditi psov.
Poškodovanje in onesnaženje grobov, nagrobnikov, spomenikov, nasadov, stez ter drugih objektov in naprav na pokopališčih je prepovedano.
Če zakupniki sami ne skrbe za vzdrževanje reda in čistoče grobov, lahko oskrbništvo pokopališča samo opravi potrebna očiščevalna in vzdrževalna dela na stroške zakupnika. Kolikor zakupnik ne bi bil pripravljen poravnati stroškov, odredi oskrbniški organ, da se grob izravna.
7.	člen
Z opuščenimi grobnicami razpolaga oskrbništvo pokopališča, prav tako tudi z zanemarjenimi robniki in spomeniki, če jih na poziv ©skrbništva lastnik oziroma zakupnik ne postavi v redno stanje oziroma ne odstrani v določenem roku.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 100 din se kaznuje, kdor prekrši določbe 4. člena tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
»Uradnem listu SRS«.
St. 352-9/67-2
Cerknica, dne 12. februarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica: Jože Telič l r.
i
32.
Na podlagi 90. člena statuta občine Cerknica in 3. člena Odloka o ustanovitvi javnega pravobranilstva občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 1-5/68) je skupščina občine Cerknica na seji obeh zborov dne 12. februarja 1968 sprejela
SKLEP
o Imenovanju javnega pravobranilca občine Cerknica
Za javnega pravobranilca občine Cerknica se imenuje
Janez Obreza, dipl. pravnik iz Cerknice.
St. 111-1/68-1
Cerknica, dne 12. februarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica: Jože Telič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
33.
Na podlagi 138. člena statuta občine Litija je skupščin* občine Litija n* seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. februarja 1968 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o najnižjih osebnih dohodkih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delu poprečno prejemajo delavci v delovnih organizacijah, ki delajo z družbenimi sredstvi
1.	člen
3.	člen odloka o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti osebnega dohodka na podlagi evidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektorju (Uradni list SRS, št. 39-164/67) se spremeni in se pravilno glasi:
»Ce zasebni delodajalec daje delavcem plačilo v denarju in v naravi, ne sme biti del osebnega dohodka, ki se izplačuje v denarju, manjši od minimalnega osebnega dohodka, določenega v 2. členu zakena p minimalnem osebnem dohodku delavcev.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«.
St. 10-10/67-1/1
Litija, dne 1. februarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r.
34.
Na podlagi 138, člena statuta občine Litija je
skupščina občine Litija na seji občinskega zbora iu zbora delovnih skupnosti dne 1. februarja 1968 sprejela
ODLOK o družbeni pomoči
1.	člen
Družbena pomoč, po tem odloku se praviloma dodeljuje: udeležencem NOV, ki jim je z odločbo priznana posebna doba v dvojnem štetju pred 15. IX. 1944, borcem za severno mejo 1918—1919, če ti niso sodelovali v času NOB z okupatorjem ter občanom, ki zaradi mladoletnosti, invalidnosti, starosti, bolezni ali iz drugih upravičenih razlogov niso sposobni za pridobitno delo in nimajo dovolj sredstev za preživljanje.
Družbeno pomoč zagotavlja občina Litija v mejah proračunskih sredstev ob izpolnitvi pogojev, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Pravico do družbene pomoči iz 1, člena tega odloka imajo občani s stalnim bivališčem na teritoriju občine Litija.
V izjemnih primerih lahko dobijo družbeno pomoč tudi osebe, ki se začasno zatečejo na območje občine Litija.
3.	člen
Pravica do družbene pomoči gre občanom, ki so dela nezmožni ali če je zmanjšana njihova pridobitnost in nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje oziroma za poklicno usposabljanje ter so brez zavezancev, ki bi jih bili dolžni preživljati po zakonu, oporoki ah pogodbi.
4.	člen
Upravičencem, ki imajo premoženje pa iz premoženja iz kakršnih koli upravičenih razlogov ne morejo pridobivati dovolj sredstev za preživljanje, se lahko prizna pravica do družbene pomoči, če dovolijo sam. ali njihovi zakoniti zastopniki vknjižbo zastavne pravice za terjatev družbene pomoči v korist občine Litija za vsoto izplačane družbene pomoči.
Iz prvega odstavka tega člena so izvzeti udeleženci NOV in borci za severno mejo 1918—1919 ter TBC bolniki.
.	5. člen
Vrste družbene pomoči, ki se s tem odlokom urejajo, so:
1.	pomoč odraslim in mladoletnim osebam;
2.	enkratna družbena pomoč;
3.	pomoč družinam za šolanje otrok;
4.	varstvo odraslih;
5.	varstvo otrok;
6.	prispevek za plačilo rejnine;
7.	zdravstveno varstvo;
8.	prispevek stroškov zdravljenja;
. 9. pomoč bolnikom TBC.
0.	člen
Oblike družbene pomoči so:
a)	stalne;
b)	začasne;
c)	enkratne.
Pomoč je lahko v denarju ali v naravi.
7.	člen
Nosilec družbene pomoči je dolžan takoj javiti organu, ki je odločbo izdal, spremembe okoliščin, zaradi katerih preneha pravica do družbene pomoči oziroma se spremeni njena višina.
Vsi neupravičeni prejemki se morajo vrniti.
8.	člen
Finančna sredstva za družbeno pomoč zagotovi občinska skupščina v proračunu občine za vsako leto posebej.
OSNOVE IN POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO DRUŽBENE POMOČI
1.	Družbena pomoč odraslim In mladoletnim osebam
9.	člen
Osnova in pogoj za pridobitev pravice do družbene pomoči odraslim in mladoletnim osebam sta de-lanezmožnost ali zmanjšanja delazmožnosti in ekonomska ogroženost.
10.	člen
Za priznanje pravice do družbene pomoči na osnovi delanezmožnosti ali zmanjšanja delazmožnosti se smiselno uporabljajo določila temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
11.	člen
. Občani, ki zaradi delanezmožnosti po določilih temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do družbene pomoči, jim ta pravica pripada, če glede na premoženjsko stanje izpolnjujejo pogoje po zakonu o vojaških vojnih invalidih, za priznanje pravice do invalidskega dodatka.
12.	člen
Redna in začasna družbena pomoč se dodeljuje v višini od 30 din do 120 din.
Visina družbene pomoči se določi na podlagi mnenja krajevne skupnosti in mnenja socialnega delavca ter gmotnega stanja prosilca.	.	;
Udeleženci NOV, njinovi ožji družinski člani. in. borci za severno mejo 1913—1919 prejemajo družbeno pomoč v višini od 100 din do 250 din.
Pri določanju višine družbene pomoči, iz tretjega, odstavku tega člena se upošteva mnenje organizacije ZB.
13.	člen
Začasna družbena pomoč se dodeljuje upravičencem, ki se le začasno nahajajo v slabih ekonomskih razmerah in je pričakovati, da se bodo njihova socialne razmere Izboljšale z drugimi ukrepi.
2. Enkratna družbena pomoč	•	.
14.	člen
Osnovni pogoj za pridobitev pravice do enkratne družbene pomoči so posebne okoliščine.	• v
15.	člen
Posebne okoliščine so v smislu 14. člena tega odloka podane, če prosilec trenutno zaide v težjo materialno stisko zaradi bolezni ali smrti ožjega člana družine, odpusta s prestajanja kazni, elementarne nesreče, zaradi nabave ortopedskih pripomočkov ali šolskih potrebščin.
Enkratna družbena pomoč pripada tudi slabo situiranim družinam ob nabavi opreme za otroka, za letovanje otrok in za prevoz oskrbovancev.
Enkratna družbena pomoč se dodeljuje v znesku"-do 500 din.	•?« č
3.	Pomoč družinam za šolanje otrok 'J V
16.	člen
Osnova in pogoj za pridobitev pravice do te družbene pomoči je ekonomska ogroženost družine.
17.	člen
Ekonomska ogroženost v smislu 16. člena tega odloka je podana, če je povprečni osebni dohodek na družinskega člana nižji od oskrbnih stroškov internata, v katerem se prosilec v času šolanja nahaja,; oziroma, če je povprečni osebni dohodek na družin,-r . skega člana nižji od prevoznih stroškov v kraj šlo-,;, lanja.	, "V1'':-
Družbena pomoč iz prvega odstavka tega člena lahko znaša največ do 200 din.
4.	Varstvo odraslih
18.	člen
Občani, ki zaradi ostarelosti, onemoglosti, bolezni, invalidnosti ali duševne bolezni nimajo zagotovljene oskrbe in nege, razen tega nimajo svojcev, ki so jih kakorkoli dolžni preživljati, oziroma jih iz opravičljivih razlogov ne morejo v celoti oskrbovati, se oddajo v domsko ali zavodsko varstvo.
Za oskrbovance iz prvega odstavka tega člena prispeva oskrbne stroške občina Litija.
19.	člen
Pravico do delnega plačila oskrbnih stroškov v zavodih ali* domovih imajo tisti občani, katerih lastni dohodki ne dosegajo višino oskrbnih stroškov.
20.	člen
Pravico delnega plačila oskrbnih stroškov v zavodih ali domovih imajo tudi tisti občani, ki so imeli
izgovorjen preužitek pa so zaradi objektivnih razlogov kljub temu bili oddani v zavodsko varstvo. v
V primeru iz prvega odstavka tega člena prispeva občina del oskrbnih stroškov in sicer v višini razlike med ocenjenim preužitkom ter zneskom oskrbnih stroškov.
21.	člen
Za tiste občane, ki so bili oddani v zavodsko oziroma domsko oskrbo pa imajo svojce, ki so jih, dolžni preživljati na podlagi temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki, občina ne prispeva oskrbnih stroškov; razen v izjemnih primerih, v katerih predlaga tako odločitev svet za socialno varstvo občine Litija
22.	člen
Oskrbovanci, ki imajo lastne redne dohodke in prejemajo družbeno pomoč zavodskega varstva, smejo obdržati za svoje potrebe največ 20 din od svojih lastnih rednih dohodkov.
Isto pravico imajo tudi oskrbovanci, za katere prispeva celotno oskrbnino občina Litija.
23.	člen
Občani iz 18. člena tega odloka se lahko oddajo v varstvo in oskrbo družinam, ki imajo potrebne pogoje. Oskrbni stroški in pogoji se v tem primeru sporazumno določijo s pogodbo. Ti stroški pa ne smejo presegati 75% stroškov domskega varstva.
5.	Varstvo otrok
24.	člen
Namestitev otroka v zavodsko ali domsko oskrbo odredi sodišče ali skrbstveni organ občine Litija.
Namestitev otroka v posebnem zavodu za rehabilitacijo odredi skrbstveni organ na predlog komisije za kategorizacijo otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Oskrbne stroške plačujejo starši.
25.	člen
Pravico do plačila celotne oskrbnine v zavodih ali domovih iz sredstev občinskega proračuna imajo mladoletniki brez staršev in brez lastnih dohodkov.
Pravico do delnega plačila oskrbnine v zavodih ali domovih iz občinskega proračuna imajo tisti mladoletniki, katerih starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačevanje celotne oskrbnine.
26.	člen
Delni prispevek staršev k oskrbnini se izračuna tako, da se skupni dohodek vseh članov gospodinjske skupnosti razdeli s številom članov gospodinjske skupnosti. Tako dobljeni količnik je prispevek staršev k oskrbnim stroškom. 6
6.	Prispevek za plačilo rejnine
27.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do družbene pomoči za plačilo rejnine nastopijo z oddajo otroka v rejniško družino na osnovi predpisov zakona o rejništvu, če so izpolnjeni pogoji iz tega odloka.
Rejnino so dolžni prispevati starši oziroma zakoniti zastopniki. Kolikor otrok nima starsev ali zako nitih zastopnikov oziroma so ti ekonomsko ogroženi, prispčva rejnino občina Litija.
28.	člen
Prispevek staršev k rejnini se izračuna po 26. členu tega odloka.
7,	Zdravstveno varstvo
29.	člen
Občanom, ki nimajo možnosti pridobiti zdravstvenega varstva iz drugega naslova, se zagotovi zdravstveno varstvo po tem odloku, vendar pod pogojem, da že prejemajo stalno družbeno pomoč.
8.	Prispevek stroškov zdravljenja
30.	člen
Za nezavarovane osebe nosi stroške zdravljenja občina Litija na osnovi računa zdravstvene ustanove, ki je občanu nudila zdravniško pomoč.
Stroške zdravljenja je občan dolžan vrniti v proračun občine Litija, O tem ali bo stranka bolniške stroške v celoti ali delno vrnila, odloči upravni organ.
31.	člen
Ce se ugotovi, da upravičenec lahko vrne celoten znesek stroškov zdravljenja ali pa le del stroškov pa tega iz neupravičenih razlogov noče, izda upravni organ, ki vodi postopek, odločbo o vrnitvi stroškov zdravljenja.
9.	Pomoč bolnikom TBC
32.	člen
Pomoč bolnikom TBC se dodeljuje na podlagi zdravniškega potrdila in mnenja socialnega delavca.
33.	člen
Zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju je upravičenec dolžan predložiti vsakih šest mesecev.
IZPLAČILO DENARNIH POMOČI
34.	člen
Družbena pomoč odraslim osebam se nakazuje po pćštni nakaznici direktno na naslov upravičenca oziroma njegovega zakonitega zastopnika.
Kjer se ugotovi, da se družbena pomoč nesmotrno uporablja, se lahko daje družbena pomoč v naravi.
35.	člen
Prispevek za plačilo zavodskega ali domskega varstva odraslih in otrok se upravičencu nakazuje preko ustanove, kjer je stacioniran, na osnovi računa, ki ga ustanova izda za vsak mesec posebej.
Starši oziroma zakoniti zastopniki kakor tudi tisti, ki bi bili oskrbovanca dolžni preživljati in so bili zadolženi, da prispevajo del oskrbnih stroškov, nakazujejo določeni znesek v proračun občine Litija do
10.	v mesecu.
36.	člen
Prispevek za plačilo rejnine se izplačuje tako, da občina Litija poravnava rejniški družini, kjer se otrok nahaja, popolno rejnino.
Prispevek k rejnini, ki je odmerjen staršem, se nakazuje v proračun občine Litija do vsakega 10. v mesecu.
37.	člen
Enkratna družbena pomoč se lahko izplača v višini odobrenega zneska tudi v naravi, če obstaja nevarnost, da bo pomoč nesmotrno porabljena.
38.	člen
Višina in način plačevanja prispevka k oskrbnini za zavodsko varstvo odraslih, ki so ga dolžni prispe-
vati upravičenci sami ali bližnji svojci po zakonu, sc določi s pogodbo.
Ce med upravičencem in njegovimi bližnjimi svojci, ki so po zakonu dolžni prispevati za njegovo vzdrževanje, ni dosežen sporazum glede višine prispevka, se prispevek določi z odločbo.
39.	člen
Višina in način plačevanja prispevka k oskrbnini za zavodsko varstvo otrok in mladine ali rejnine, ki so ga dolžni prispevati starši ali drugi zakoniti zastopniki prizadetih mladoletnih otrok, se določi s pogodbo
Ce med upravičencem in skrbstvenim organom ni dosežen sporazum glede višine prispevka, se prispevek določi z odločbo.
POSTOPEK IN DRUGE DOLOČBE O UVELJAVLJANJU PRAVIC
40.	člen
Postopek za priznanje pravic do družbene pomoči po tem odloku vodi na prvi stopnji oddelek za upravno pravne zadeve skupščine občine Litija na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku in tega odloka.
41.	člen
Pred izdajo odločbe o priznanju pravice do družbene pomoči opravi socialni delavec ugotovitve na domu prosilca in predloži pismeno poročilo.
Upravni organ, ki vodi postopek, praviloma pred izdajo odločbe zahteva mnenje krajevne skupnosti, na območju katere se prosilec nahaja.
42.	člen
Zoper odločbo o dodelitvi družbene pomoči je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu pismenega odpravka odločbe.
Za odločanje na drugi stopnji je pristojen republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije.
43.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni pomoči in odlok o priznavalninah (Glasnik, št. 36/G5 z dne 3. VIII. 1965) ter odlok o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Litija (Glasnik, št. 7/56 z dne 27. I. 1956).
44.	člen
Ta odlok začne veljati takoj po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-33/63-1/1
Litija, dne 1. februarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
/ » \
55.
Na podlagi 36. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11/66) ter 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. februarja 1968 sprejela
PRAVILNIK
o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga skupščina občine Litija, za potrebe občanov
1. člen
Po določbah tega pravilnika se dodeljujejo prazna stanovanja na območju občine Litija, ki so v družbeni
lasti iz nacionaliziranega stanovanjskega londa in stanovanja, ki jih je občina zgradila ali kako drugače pridobila nad njimi stanovanjsko pravico in ni prenesla pravice oddajanja teh stanovanj na delovne skupnosti občinskih organov, zavodov in drugih organizacij.	•	v
2.	člen
Stanovanja dodeljuje upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve skupščine občine Litija po prednostnem redu upravičenih pričakovalcev stanovanj (v nadaljnjem besedilu: prednostni red), ki ga sprejme svet, pristojen za stanovanjske zadeve.
3.	člen
Predlog prednostnega reda sestavi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pristojni upravni organ za / stanovanjske zadeve enkrat letno v začetku koledarskega leta.
Za pripravo predloga prednostnega reda lahko svet imenuje posebno strokovno komisijo.
4: člen
V prednostni red se lahko uvrste le občani, kf niso v delovnem razmerju (osebni in družinski upokojenci, vojaški in delovni invalidi ter drugi občani, ki se ne morejo zaposliti).
Uvrstitev v prednostni red se izvrši ločeno po vrstah stanovanj, pri čemer pristojni upravni organ za stanovanjske zadeve upošteva željo prosilca in predvideno smotrno izkoriščenost stanovanja.	>
Vrste stanovanjskih enot po drugem odstavku tega člena so:
1.	samske sobe;
2.	garsonjere;
3.	dvosobna stanovanja;
4.	trosobna stanovanja in
5.	Ycčja stanovanja.
5.	člen
Smotrna izkoriščenost stanovanjskih prostorov se presoja po številu prostorov in njihovi površini glede na število oseb, ki bodo stanovanje uporabljale, njihovo starost, spol, socialno stanje, zdravstveno stanje in druge posebne zahteve občanov, ki prosijo za stanovanje.
i 6. člen
Uvrstitev v prednostni red za posamezno vrsto stanovanj se opravi po temeljnih in dodatnih merilih. Temeljna merila:
1.	obstoječe stanovanjske razmere;
2.	splošne higienske, zdravstvene in socialne razmere.
Dodatna merila:
1.	aktivno sodelovanje v NOB:
2.	doba uvrščenosti v prednostni red.
Vrstni red posameznega prosilca v prednostnem
redu je odvisen od skupnega števila točk, ki jih prosilec dobi po vrednosti meril iz 7. člena tega pravilnika.
Ob enakih pogojih ima prednost občan, ki je prej vložil prošnjo za stanovanje.
7. člen
Vrednost posameznega merila se izraža v točkah, in sicer:
Temeljna merila:
1. Obstoječe stanovanjske razmere:
a)	brez stanovanja (šteje se, da je občan brez stanovanja, če sam ali njegov družinski
/
Stran 80
URADNI LIST SRS
St. 6 — 22. II. 19*8
član ni imetnik stanovanjske pravice, sostanovalec, zaščiteni podstanovalec ali če je razvezan zakonec)..................................100
b)	stanovanjska površina izpod 10 m2 na nezaposlenega družinskega člana:
—	od 5 ma ............................ 30
—	od 5—7 m2 ............................. 20
—	od 7—10 m2............................. 15
c)	gradbena neprimernost stanovanja:
—	stanovanje ocenjeno ob revalorizaciji leta 1965 na manj kot 65 točk. Vrednost merila se po tej točki ugotovi tako, da dobi prosilec toliko točk, kolikor znaša razlika med 80 točkami, ki bi jih dobil, če bi bil brez stanovanja in številom točk, s katerim je stanovanje ocenjeno z omejitvijo, da skupno število točk iz. b) in c) ne more presegati 80 točk
—	2 ali več oseb brez posebnega prostora za kuhanje.
2. Splošne higienske, zdravstvene in socialne razmere:
a) bolezen, ki je zaradi obstoječih stanovanjskih razmer težje ozdravljiva:
—	1 družinski član................. 20
—	2 ali več družinskih članov........... 30
b)	ločeno življenje zakoncev ali mladolet-
nih otrok od staršev zaradi slabega ali premajhnega stanovanja oziroma, ker so brez stanovanja....................................  15
c)	vojaški vojni invalidi in delovni invalidi ...........1 .,.................. -15
Dodatna merila:
1.	Aktivno sodelovanje v NOB:
—	od leta 1941—1945 .................... 25
—	od leta 1942—1945 ....................'	20
—	od leta 1943—1945	...................... 15
—	od leta 1944—1945	. ................... 10
2.	Doba uvrščenosti v prednostni red se šteje od sprejema prosilca v prednostni red za
vsako leto 10 točk, skupaj največ 40 točk . . 10—40
8.	člen
V prednostni red ne more biti uvrščen prosilec, ki po temeljnih merilih ne dobi nobene točke.
9.	člen
Vrednost meril ugotavlja pristojni upravni organ za stanovanjske zadeve z dokazili splošnega upravnega postopka, ter z dokazili postopka po zakonu o stanovanjskih razmerjih.
10.	člen
Sprejeti prednostni red se razglasi na občinski razglasni deski in obvesti krajevne skupnosti.
Prednostni red se med letom ne spreminja.
Izjemoma lahko svet, pristojen za stanovanjske zadeve, prednostni red med letom dopolni, če pristojni upravni organ za stanovanjske zadeve ugotovi, da občan, ki prosi za stanovanje, izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na prvo mesto prednostnega reda za vrsto stanovanja, ki ustreza pogoju smotrne izkoriščenosti
11.	člen
Pristojni upravni organ za stanovanjske zadeve oddaja prosta ali izpraznjena stanovanja po vrsti iz prednostnega reda.
Manjše stanovanje lahko pristojni organ za stanovanjske zadeve odda upravičenemu pričakovalcu večjega stanovanja, ki bi bil glede na število točk uvrščen pred vsemi drugimi pričakovalci tiste vrste stanovanja, če ta za to zaprosi. Ob enakih pogojih m upoštevajoč smotrno zasedbo stanovanja, lahko odda organ iz prvega odstavka tega člena tudi večje stanovanje pričakovalcu, uvrščenemu v prednostni red za manjše stanovanje.
Vsako odločbo o dodelitvi stanovanja posameznemu pričakovalcu mora pristojni upravni organ objaviti na občinski razglasni deski in obvestiti pristojno krajevno skupnost. t
12.	člen
Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja imajo občani pravico vložiti ugovor na svet, pristojen za stanovanjske zadeve v 15 dneh od dneva, ko je bila odločba objavljena. Zoper odločbo o ugovoru ni mogoč niti upravni, niti sodni postopek.
13.	člen
Mimo določb 11« člena tega pravilnika pristojni upravni organ lahko odda stanovanje le v izredno nujnih primerih po posebnem sklepu sveta, pristojnega za stanovanjske zadeve.
Za izredno nujen primer je šteti občana, ki po merilih iz 7. člena tega pravilnika izkazuje večjo potrebo po stanovanju, kot pričakovalci, uvrščeni v prednostni red in se zanj ugotovi, da tudi v bodoče iz objektivnih razlogov ni mogoče pričakovati, da bi dobil na reden način vsaj najnujnejši prostor.
Za izredno nujen primer je šteti tudi občana, za katerega predlaga svetu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, dodelitev stanovanja, iz katerega se izseli Imetnik stanovanjske pravice v kak dom upokojencev, socialna služba občine Litija, ki tak izredno pereč so-cialno-stanovanjski primer ugotovi pri svojem rednem delu, njegovo posredovanje za dodelitev stanovanja pri delovni organizaciji pa iz objektivnih razlogov ni imelo uspeha.
14.	člen
Mimo določb 11. člena tega pravilnika lahko pristojni upravni organ za stanovanjske zadeve odda stanovanje tudi stanovalcu, ki ga je treba v interesu smotrnega gospodarjenja s stanovanjskimi hišami, katere je občina vložila v sklad stanovanjskih hiš, izseliti iz stanovanja:
a)	če je stanovanje dotrajano oziroma iz higienskih razlogov neprimerno za bivanje;
b)	upokojenemu hišniku in družini umrlega hišnika.
Po prejšnjem odstavku se praviloma lahko odda le stanovanje, ki ga stanovanjsko podjetje zgradi ali kupi iz dela stanarine, namenjene za amortizacijo stanovanjskih hiš, katere je v sklad stanovanjskih hiš vložila občina.
O oddaji stanovanj po prvem odstavku tega člena odloči svet, pristojen za stanovanjske zadeve na predlog stanovanjsko komunalnega podjetja.
15.	člen
Iz dodeljevanja po tem pravilniku so izvzeta tale stanovanja:
1. stanovanja, za katera imajo delovne organizacije po 39. členu zakona o stanovaniskih razmerjih enkratno razpolagalno pravico, in hišniška stanovanja;
\
2.	stanovanja, namenjena izključno za reševanje stanovanjskih problemov borcev;
3.	stanovanja, s katerimi razpolaga delovna skupnost uprave občinske skupščine.
V primeru iz druge točke tega člena predpiše pravilnik o dodeljevanju stanovanj komisija za zadeve borcev NOB, v primeru iz tretje točke tega člena pa svet delovne skupnosti upravnega organa.
Ce nastane dvom, ali gre v posameznem primeru res za stanovanje iz prvega odstavka tega člena, odloči o tem svet, pristojen za stanovanjske zadeve.
16.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«.
St. 36-3'C3-l/l
Litija, dne 1. februarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija;
Stane Volk 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA 36.
Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67 in št. 36/87), 65. člena statuta občine Ribnica in izida referenduma z dne 28. I. 1968 je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za gradnjo in obnovitev šolskih stavb v občini Ribnica 1 2 3
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek občanov za območje vse občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: “samoprispevek«) z namenom, da se zagotovijo sredstva za gradnjo, dograditev, obnovo in opremo šolskih zgradb v občini Ribnica.
2.	člen
Obvezniki plačevanja samoprispevka so vsi občani, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ribnica.
Samoprispevek se plačuje od vseh stalnih dohodkov, in sicer: od dohodka iz delovnega razmerja zaposlenih v gospodarski in negospodarski dejavnosti ter od pokojnin, katastrskega dohodka ter dohodka od obrti.
3.	člen
Stopnje samoprispevka so tele:
—	2% od kosmatih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih;
—	2% od pokojnin mesečno. Samoprispevek se obračunava od osebnih dohodkov in pokojnin, ki znašajo nad 500 din mesečno;
—	2°/o od letnih davčnih osnov zavezancev za prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezancev od intelektualnih storitev;
—	2 “/o letno od katastrskega dohodka od negozdnih zemljišč v lasti občanov.
4.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, otroških dodatkov in socialnih podpor. Samoprispevka ne plačujejo dijaki, študentje, vajenci in praktikanti od nagrad in štipendij.
5.	člen
Samoprispevek se zbira v sklad za gradnjo, dograditev in obnovo šolskih zgradb v občini Ribnica.
Sklad upravlja odbor, ki ga imenuje skupščina občine Ribnica po določbah statuta občine Ribnica.
Sredstva sklada se namensko trošijo za novogradnjo, dograditev in obnovitev šolskih zgradb na območju občine Ribnica.
Skupščina občine Ribnica vsako leto odobri program gradenj na predlog upravnega odbora sklada, ki ga je predhodno obravnaval svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo občine Ribnica.
Letni program gradenj mora biti usklajen s perspektivnim programom gradenj osnovnih šol v občini Ribnica.
6.	člen
Krajevni samoprispevek se odreja in plačuje po tem odloku in po določbah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Ribnica.
Neplačani prispevek izterja uprava za dohodke skupščine občine Ribnica po veljavnih predpisih.
7.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja zapade v plačilo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, samoprispevek od pokojnine pa ob vsakem izplačilu pokojnine.
Samoprispevek iz drugih virov se plačuje enkrat letno in zapade v plačilo do 15. februarja, plačan pa mora biti v roku 45 dni po zapadlosti. Od katastra v istih rokih, kot se pobira prispevek od kmetijstva.
8.	člen
Skupna predračunska vrednost novogradenj, dograditev in obnove šolskih zgradb, za katere se uvaja samoprispevek, znaša 3.337.150 din.
9.	člen	/
Krajevni samoprispevek se uvaja za razdobje od 1. februarja 1968 do 31. decembra 1972.
10.	člen
Rok dovršitev gradenj je 31. december 1972.
11.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v “Uradnem listu SRS«.
St. 420-9/68-01
Ribnica, dne 31. januarja 1968.
Predsednik
skupščine občine Ribnica: Bogo Abrahamsberg 1. r.
Splosnj akti komunalnih
SKUPŠGINA KOMUNALNE SKUPNOSTI
SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR
37.
Po 1. členu zakona o postopku, rokih in obveznostih v zvezi s soglasjem k stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje (Uradni list SRS, št. 5-25/68) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Maribor na IX. rednem zasedanju dne 19. februarja 1968 sprejela
SKLEP
o določitvi osnovne stopnje prispevka in o dodatnih
stopnjah prispevka za zdravstveno zavarovanje
1
Osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje znaša 5°/o od kosmatih osebnih dohodkov, ki so pod-1 laga za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje.
2
Stopnja dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, katerega plačujejo delovne organizacije zaradi večjih izdatkov zdravstvenega zavarovanja, veljavne v letu 1967, se uporabljajo tudi v tem letu.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se po izrecnem določilu uvodoma navedenega zakona od 1. januarja 1968 dalje.
St. 022-13/1968-2
Maribor, dne 19. februarja 1968.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Maribor
Predsednik:
Milan Podkrižnik 1. r.
38.
Po 1. in 2. členu zakona o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 5-23/ 1968) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Maribor na IX. rednem zasedanju dne 19. februarja 1968 sprejela naslednji
SKLEP
o določitvi stopnje dodatnega prispevka za zdravstveno
zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov
1
Zavarovanci plačujejo od prejemkov za delo, ki ga opravljajo zaradi pridobivanja dopolnilnih dohodkov (zavarovanci iz 2. točke prvega odstavka 79. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja), dodatni prispevek za zdravstveno zvarovanje (v nadaljnjem besedilu: »dodatni prispevek«), Ta dodatni prispevek znaša 7.40 % od neto zneskov dopolnilnih dohodkov, tj. tistih dohodkov ki niso podlaga za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje delavcev.
samoupravnih organizacjj
Za dopolnilni dohodek po prejšnjem odstavku se šteje tudi dohodek, ki ga dobi zavarovanec za delo po pogodbi o delu, ali za delo po pogodbi, s katero se vzpostavi med delavcem in delovno organizacijo civil-no-pravno razmerje.
2
Zavarovanci, ki poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom opravljajo še kakšno obrtno ali obrti podobno dejavnost kot postranski poklic, ali ki opravljajo delo na domu, plačujejo dodatni prispevek v višini 4 "/o.
Ti zavarovanci plačujejo dodatni prispevek1 od neto zneskov osebnih dohodkov, prejetih iz delovnega razmerja.
3
Zavarovanci, ki so zavezani plačilu prispevka po 2. točki tega sklepa, morajo v roku 30 dni priglasiti komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Maribor oziroma njegovi krajevno pristojni enoti dejavnosti iz 2. točke tega sklepa.
4
Ta sklep začne veljati naslednji‘dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se po izrecnem določilu uvodoma navedenega zakona od 1. januarja 1968.
St. 022-13/1968
Maribor, dne 19. februarja 1968.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Maribor
Predsednik:
Milan Podkrižnik 1. r.
POPRAVEK
V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 5-15/68) se 1. točka drugega odstavka novega 4. a člena pravilno glasi:
»1. za tovorna vozila:
a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost:	,
do	3 tone ....		:	4oo	din od tone
nad	3 do	4 tone	1.725	din
nad	4 do	5 ton . ;	;	2.300	din
nad	5 do	6 ton . ;	:	3.000	din
nad	6 do	7 ton . J	:	4.000	din
nad	7 do	8 ton . 1	:	5.500	din
nad	8 do	9 ton : :	:	7.000	din
nad	9 do	10 ton . .	'. 10.000	din
nad	10 ton		. 10.000	din + 3000 din za
vsako začeto tono nosilnosti;
b) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg kot za motorna kolesa pod 6. točko tega člena glede na delovno prostornino motorja, za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;«
Uredništvo
l7rta1p r,n«5nDisnt ?nvod »Uradni list	— Direktor in odgovorni urednik: Jože Jura? — Tiska tiskarna -Toneta Tomfll?a-
vsf v (.jubilant — Naro?n1n» letno din mon »»tarlh dini — RrklnmaHle se »looStevalo le mesec dni no Izidu vsake *te vllke — Uredništvo in »mrava* MuMlana Veselova n ooštnl nredal 379/VIT — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigo, vodstvo* ?0-701. orodala orekllot »n naročnine 23-579 — Čekovni račun 50!-3-«0