URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Štev 13	Ljuljana, četrtek 30. jun'Ja 1977
26 dinarjev	Leto XXXIV
685.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977
Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. junija 1977 in na seji Zbora občin dne 22. junija 1977.
St. P 0100-184/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem proračunom (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb Sooialistične republike« Slovenije v letu 1977.
2.	člen
Skupni dohodki republiškega	din
proračuna znašajo	10.115,928.142
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	3.541,446.205
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	17,044.937
—	za prispevek federaciji	6.557,437.000
Pregled dohodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela republiškega proračuna.
3.	člen
Od dohodkov po prvi in drugi alinei prvega odstavka prejšnjega člena se 1 %> izloča v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije.
V	sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije se, poleg sredstev iz prejšnjega odstavka, posebej izloča še 1 °/o dohodkov iz iste osnove, dokler se ne nadomesti znesek, s katerim je bil pokrit izpad proračunskih dohodkov Socialistične republike Slovenije po zakonu o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 12-621/77).
4.	člen
Sredstva proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov, če z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Če se med letom ustanovi nov republiški upravni organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet).
Ce se med letom odpravi republiški upravni organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, §e neporabljena sredstva prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
6.	člen
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če dohodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora Izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna.
7.	člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene republiških organov v skladu z nalogami posameznih republiških organov.
Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
8.	člen
Izvršni svet bo zagotovil sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v republiških organih v skladu z določbami resolucije o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega plana Socialistične republike Slovenije v letu 1977 s spremembami namena in višine sredstev za redno dejavnost in posebne namene v sporazumu s posameznimi organi kot nosilci teh sredstev.
9.	člen
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom.
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun
republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegle z republiškim proračunom določena sredstva, če niso take obveznosti določene z zakonom ali s kakšnim drugim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije oziroma z aktom Izvršnega sveta, izdanim na podlagi zakona.
10.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu 'odobrena v republiškem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
11.	člen
Vsi dohodki, ki jih republiški organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno.
12.	člen	i
Zavod Socialistične republike Slovenije za šolstvo lahko dohodke, ki jih pridobiva z izobraževalno in založniško dejavnostjo, uporablja za svojo redno dejavnost.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo uporablja dohodke, ki jih doseže Republiški sanitarni inšpektorat s svojimi tehničnimi storitvami, za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost tega inšpektorata.
Meteorološki zavod Socialistične republike Slovenije in Geodetska uprava Socialistične republike Slovenije uporabljata dohodke, ki jih pridobita s svojimi storitvami, za redno dejavnost, nabavo in vzdrževanje opreme ter za reprodukcijo geodetskih del.
Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje uporablja dohodke iz svoje dejavnosti in sredstva, ki jih pridobi od Zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje, za redno dejavnost.
Luška kapitanija Koper uporablja dohodke iz svoje dejavnosti za redno dejavnost in za posebne namene.
Zavod Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje uporablja dohodke, ki jih pridobi s publicistično in drugo dejavnostjo, za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost.
Zavod Socialistične republike Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki jih pridobi s svojo dejavnostjo, za redno dejavnost. Izvršni svet lahko določi, da zavod del teh sredstev uporabi za posebne namene.
Zavod Socialistične republike Slovenije za spomeniško varstvo uporablja dohodke, ki jih pridobi s svojimi storitvami, za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost.
13.	člen
Dohodki, s katerimi razpolaga Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko po posebnih predpisih prek posebnega računa, se uporabljajo za namene in na način, določen s temi predpisi.
14.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun uporablja dohodke od upravnih
in poslovnih stavb, ki jih upravlja, za delno kritje izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja teh stavb ter za plačilo najemnin.
Dohodki iz prejšnjega odstavka se stekajo na poseben račun pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in prorajčun.
15.	člen
Okrožna sodišča uporabljajo dohodke od sodnih poslopij, ki jih upravljajo, za delno kritje izdatkov upravljanja in za investicijsko vzdrževanje teh stavb.
16.	člen
Organi iz 11. do 14. člena tega zakona so dolžni prek Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predložiti v soglasje Izvršnemu svetu oziroma organu, ki ga ta pooblasti, finančne načrte za leto 1977 in zaključne račune za leto 1976, ter posebej izkazati uporabo dohodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona oziroma na podlagi posebnih predpisov.
17.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku »sredstva za splošne republiške potrebe«, so:
1.	Izvršni svet po postavkah: nadomestila funkcionarjem v službi v organih federacije, nadomestila za pripravnike in štipendije Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, štipendije za republiško upravo, ustavne obveznosti republike v zamejstvu, sklad za financiranje stanovanjske izgradnje, sklad za financiranje stanovanjske izgradnje za potrebe delavcev v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, sklad za izobraževanje delavcev na področju mednarodnih odnosov;
2.	protokol v Izvršnem svetu po postavkah: protokolarni stroški, sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb, sredstva za vzdrževanje novega objekta na Brdu;
3.	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun po postavkah: odškodnine po sodnih sklepih, stroški dvojezičnega poslovanja, razlike za socialno zavarovanje duhovnikov, preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, sredstva za proslave republiškega pomena, znanstvene raziskave za potrebe Izvršnega sveta in republiških organov, sredstva za razporeditev po sklepu Izvršnega sveta za posebne namene, sofinanciranje založniškega podjetja »Edit«, italijanske drame in Unije v Istri, bančni stroški in obresti;
4.	Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov po postavkah: razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve, dodatek zaposlenim borcem NOV, zdravstveno zavarovanje borcev NOV, priznavalnine borcem, invalidsko varstvo, žrtve fašističnega nasilji — izdatki za varstvo, varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojijih dobrovoljcev, komisija po 117. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad v Socialistični republiki Sloveniji;
5.	Republiški sekretariat za delo po postavkah: izjemne pokojnine rudarjev in preživnine dimnikarjev, pokojnine in varstveni dodatek kmetov-borcev, zavarovanih v starostnem zavarovanju kmetov:
6.	Republiški sekretariat za finance po postavkah: regres za skupinska potovanja otrok in mladine, modernizacija davčne službe;
7.	Republiški komite za kulturo po postavki: socialno zavarovanje samostojnih umetnikov;
8.	Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem po postavkah: elektronski center in za financiranje oziroma sofinanciranje raziskovalnih in ekspertnih nalog;
9.	Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije po postavki: mladinske delovne akcije po družbenem dogovoru.
18.	člen
Nosilca sredstev razporejenih v razdelku »negospodarske investicije«, sta:
1.	Izvršni svet po postavki: sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in nove odločitve;
2.	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun po postavkah: obveznosti po odlokih, odplačevanje anuitet ter investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave.
19.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku »intervencije v gospodarstvu«, so:
1.	Izvršni svet za sredstva za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju;
2.	Republiški komite za tržišče in cene za sredstva za pokritje razlike v ceni slovenskim dnevnikom;
3.	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v soglasju s pristojnimi republiškimi upravnimi organi, ki so odgovorni za pravilnost dokumentacije — za ostala sredstva iz tega razdelka.
20.	člen
Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev« po postavki »zvezna in republiška vodstva družbenih organizacij in društev«, je Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
21.	člen
Sredstva za znanstvene raziskave za potrebe Izvršnega sveta in republiških organov smejo republiški organi uporabljati le na podlagi pogodb po predhodnem soglasju Izvršnega sveta.
*	22. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerv Socialistične republike Slovenije do višine 1,000.000 v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. .39/74),
—	o razporeditvi sredstev za obveznosti do federacije iz naslova prispevka federaciji in namenov v okviru obveznosti Socialistične republike Slovenije iz Prenosa neproračunske bilance federacije ter za zakonske in druge pogodbene obveznosti po namenih in dinamiki priliva dohodkov republiškega proračuna.
II.	ZAGOTAVLJANJE-DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM
23.	člen
Občinam, ki s svojimi dohodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih družberiih Potreb v obsegu, določenem na podlagi tega zakona,
se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva).
24.	člen
Da bi občine lahko prejerpale dopolnilna sredstva, morajo biti njihovi dohodki predvideni v skladu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in občanov na območju posamezne občine.
Obseg dohodkov posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavlja Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obseg dohodkov posamezne občine se vštevajo vsi dohodki, ki se izkazujejo v proračunu občine.
25.	člen
Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi dohodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za splošno porabo, opredeljenem na podlagi izhodišč resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1977 o usklajenem gibanju vseh vrst porabe (osebne, skupne in splošne) v občini.
Metodologijo za ugotavljanje usklajenega gibanja vseh vrst porabe v občini po prejšnjem odstavku predpiše direktor Zavoda Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje.
26.	člen
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občine upošteva v naslednjem obsegu:
1.	dejavnost državnih organov v občini po družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v Socialistični republiki Sloveniji in po aneksu k temu dogovoru za leto 1977;
—	dejavnost ljudske obrambe po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski obrambi določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo;
—	priznavalnine borcem NOV in kmetom — borcem NOV v obsegu, določenem z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV in izdatki za urejanje in vzdrževanje pokopališč in grobov borcev NOV in žrtev sovražnikovega nasilja po merilih, ki jih določa Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov;
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij po letnih programih dela, ovrednotenih in usklajenih v okviru občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva;
—	naloge v zvezi z izvedbo novega izračuna katastrskega dohodka po merilih, ki jih določi Geodetska uprava Socialistične republike Slovenije.
2.	Anuitete, obveznosti do starostnega zavarovanja kmetov, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, vzdrževanje železniških prehodov, pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški
službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliške pregledne službe, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene identitete, obveznosti iz preteklega leta po podatkih iz zaključnega računa in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti za leto 1977.
3.	Komunalna dejavnost, pospeševanje turizma, dejavnost požarnega varstva in dospele obveznosti iz prevzetih garancij za organizacije združenega dela s področja gospodarstva (sanacije oziroma likvidacije) v višini polovice sredstev, porabljenih za te namene v letu 1976, povečanih za 10,8 %>.
4.	Naloge kmetijske pospeševalne službe, nadomestitev dela obresti za kmetijstvo in ukrepi v zvezi z varstvom pred točo v višini sredstev za te namene v letu 1976, povečanih za 10,8 %>.
5.	Naloge v zvezi z odpravljanjem posledic potresa v Posočju v okviru splošne porabe v višini sredstev za ta namen v letu 1976.
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v smislu prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi sredstva, ki jih je občina iz svojega proračuna zagotovila samoupravni komunalni interesni skupnosti oziroma krajevni skupnosti za financiranje kolektivnih komunalnih storitev v drugem polletju 1977 po četrtem odstavku 28. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), vendar največ v višini polovice sredstev porabljenih za te namene v letu 1976, povečanih za 10,8 %>.
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v smislu prvega odstavka tega člena se lahko upoštevajo tudi naloge s področja urbanistične in geodetske službe (geodetska karta, vzdrževanje katastra, urbanistična dokumentacija, izdelava državne karte in izvajanje geodetskih del) in vlaganje v negospodarske investicije na področju splošne porabe, če s predlogom občine soglaša pristojni republiški upravni organ in če to "glede na upoštevanje dejavnosti nalog in obveznosti iz prejšnjih odstavkov omogočajo razpoložljiva dopolnilna sredstva, predvidena s tem proračunom.
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v smislu prvega odstavka tega člena so lahko sredstva za priznavalnine borcem NOV in kmetom — borcem NOV iz tretje alinee 1. točke prvega odstavka tega člena višja, kot je obseg dopolnilnih sredstev za posamezno občino po 25. členu tega . zakona, če je občina v proračunu za leto 1977 predvidela povečanje porabe iz leta 1976 za ta namen najmanj za toliko odstotkov, za kolikor se je povečal njen proračun, vendar najmanj za 10,8 “/o.
27.	člen
Ne glede na določbe prejšnjih členov se dopolnilna sredstva ne zagotavljajo tistim občinam, ki v svojih proračunih predvidevajo izdatke za dejavnosti oziroma naloge iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena za drugo polletje 1977 oziroma ki predvidevajo za dejavnosti iz 1., 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena sredstva v večjem obsegu, kot je opredeljeno s sprejetimi merili in s tem zakonom.
28.	člen
Če se zaradi naravnih nesreč ali izjemnih motenj v gospodarstvu v posamezni občini družbeni proizvod
v letu 1977 izrazito zniža, lahko Izvršni svet za takšno občino prizna obseg splošne porabe v smislu 24. člena tega zakona do višine planirane rasti družbenega proizvoda takšne občine za leto 1977.
29.	člen
Občine, ki imajo po merilih iz tega zakona pravico do dopolnilnih sredstev, morajo Republiškemu sekretariatu za finance predložiti podatke o planskih izhodiščih za usklajeno gibanje vseh vrst porabe v občini po 24. členu tega zakona in podatke o dejanskih gibanjih te porabe v prvem polletju 1977.
Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka, predvidenih dohodkov občin iz 23. člena in meril za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 25. člena tega zakona, začasno ugotovi potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezne občine Republiški sekretariat za finance.
30.	člen
Dopolnilna sredstva se zagotavljajo občinam po dvanajstinah. Do ugotovitve Republiškega sekretariata za finance o potrebni višini dopolnilnih sredstev za posamezno občino iz prejšnjega člena se občinam zagotavljajo akontacije na račun dopolnilnih sredstev po 3. členu zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopplitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1388/76).
Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotovi Republiški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena.
31.	člen
Občine, ki po 3. členu zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 prejemajo akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. novembra 1977.
32.	člen
Po preteku leta 1977 se na podlagi metodologije iz drugega odstavka 25. člena tega zakona ugotovi skladnost obsega splošne porabe z gibanji vseh vrst porabe v občini in se na tej osnovi v skladu z določbami 24. člena tega zakona dokončno ugotovijo potrebna dopolnilna sredstva za posamezne občine v letu 1977.
Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev za leto 1978.
III.	PRORAČUNSKI NADZOR
33.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun:
—	opravlja med letom poračunavanja. ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest;
—	dovoljuje, na predlog posameznih nosilcev proračunskih sredstev, prenose sredstev med postavkami istega namena;
—	na podlagi sklepa Izvršnega sveta ali organa, ki ga ta pooblasti, dodeljuje sredstva za redno dejav-
nost iz postavke »nove namestitve« za novo sprejete delavce ter sredstva za jubilejne nagrade in odpravnine.
34.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun nadzoruje finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov sredstev republiškega proračuna ter financiranje investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna.
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, izvajajo družbeni dogovor o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v So-
cialistični republiki Sloveniji ter o tem obvešča Izvršni svet.
IV.	KONČNA DOLOČBA
35.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 400-58/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije
(republiškega proračuna) za leto 1977
A. DOHODKI
Klasifikacijska številka oblika	pod- dohodka oblika dohodka		DOHODKI	Znesek podoblika dohodka	oblika dohodka
		Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega		
11 12	121	dohodka Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji Davek od skupnega dohodka občanov	998.907.000 636.634.000 20,000.000	
		Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka		1.655,541.000
21 22 27		Vrsta 2 — Davki Temeljni davek od prometa proizvodov Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe	6.557.437.000 1.657.355.000 17,580.000	
		Skupaj vrsta 2 — Davki		8.232^72.000
33		Vrsta 3 — Takse Sodne takse	15,000.000	
		Skupaj vrsta 3 — Takse		15,000X100
51		Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih Denarne kazni	73,860.000	
		Skupaj vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih		73,860.000
	611	Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* Dohodki od prodaje tiskovin Republiškega sekretariata za notranje"zadeve Ostali dohodki	96,834.142 10,321.000 32,000.000	
		Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki		139,155.142
		Skupaj dohodki za razporeditev (vrsta 1	6)		10.115,928.142
		* — Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73)	, Odstopljeni kredit Narodne banke Jugoslavije za leto 1976 (Uradni list SFRJ, št. 21/74, 31/74 ter 5/73) —	90°/o presežka dohodkov nad izdatki Narodne banke Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73) —	izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti	26,347.766 8,400.000 32,086.377 30,000.000	*
		Skupaj dohodki		96,834.142
Stran 746		URADNI LIST SRS	St. 13 —	30. VI. 1977
B — SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV				
Klasifikacijska številka razpo- razpored-redne	ne pod- skupine skupine		SPLOSNI RAZPORED DOHODKOV	Znesek	
01	01-1 01-2	Glavni namen — 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Sredstva za redno dejavnost Sredstva za posebne namene Vsega glavni namen 01	1.391,534.603 348,252.066	1.739.786.669
03		Glavni namen — 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev		143.434.560
04	04-1 04-2 04-3 04-4	Glavni namen — 04 — Negospodarske investicije Sredstva za obveznosti po odlokih Sredstva za odplačevanje anuitet Sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in nove odločitve po sklepih Izvršnega sveta Investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave Vsega glavni namen 04	127,224.148 69,192.555 110,827.060 10,000.000	317,243.763
06		Glavni namen — 06 — Znanstvena dejavnost		13,480.393
07		Glavni namen — 07 — Kulturno-prosvetna dejavnost		9,631.034
08		Glavni namen — 08 — Socialno skrbstvo		562,377.759
14	14-2	Glavni namen — 14 — Dopolnilna sredstva Dopolnilna sredstva občinam		140,000.000
16	16-1 16-2	Glavni namen — 16 — Intervencije v gospodarstvu Intervencije v gospodarstvu na ravni SR Slovenije Obveznosti SR Slovenije iz prenosa neproračunske bilance federacije, zakonske in druge pogodbene obveznosti Vsega glavni namen 16	297,407.847 246,643:910	544,111.757
17	17-1	Glavni namen — 17 — Tekoča proračunska rezerva Tekoča proračunska rezerva		17,044.937
18		Glavni namen — 18 — Krediti, vezana in izločena sredstva (sredstva rezerv v SR Sloveniji)		71,380.270
		SKUPAJ		3.558,491.142
19		Glavni namen — 19 — Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije		6.557,437.000
		SKUPAJ		10.115,928.142
686.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zaupna o programiranju in financiranju graditve stanovanj, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenijo na seji Zbora združenega dela dne
22.	junija 1977 in na seji zbora občin dne 22. junija 1977.
St. P 0100-185/77 Ljubljana, dne 22. junija 1977.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj
1.	člen
Za drugim odstavkom 5. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73 in 15/76) se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za revitalizacijo starih stanovanjskih hiš, ki obsega obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij in elementov ter instalacij, brez stanovanjske opreme«.
2.	člen
Na koncu 9. člena se namesto besede »ter« postavi vejica, črta pika in dodata besedi: »ter revitalizacijo«.
3.	člen
V prvem odstavku 10. člena se za besedama »za rekonstrukcijo« dodata besedi »in revitalizacijo«.
Za tretjim odstavkom istega člena se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih lahko del sredstev iz prvega odstavka tega člena združujejo za revitalizacijo starih stanovanjskih hiš; obseg združenih sredstev se določi s samoupravnim sporazumom na podlagi programa revitalizacije«.
4.	člen
15. člen se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Delovni ljudje, ki uporabljajo pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov na način in po stopnji, kot jo določa kolektivna pogodba.
Stopnja, po kateri delovni ljudje iz prejšnjega odstavka združujejo sredstva, ne sme biti nižja od stopnje, določene s samoupravnim sporazumom iz 11. člena tega zakona oziroma z odlokom občinske skupščine iz 12. člena tega zakona«.
5.	člen
V	prvem odstavku 16. člena se pika črta in doda besedilo: »ter za njihovo revitalizacijo«.
6.	člen
V	prvem odstavku 27. člena se črtata besedi »in komunalnem«.
7.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-167/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
687.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. junija 1977 in na seji Zbora občin dne 22. junija 1977.
St. P 0100-186/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
ZAKON
spremembah in dopolnitvah zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
1.	člen
Prvi odstavek 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72 in 15/76) se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina predpiše z odlokom stopnje obremenitve letnega dohodka gospodinjstva s stanarino, uporabno tlorisno površino stanovanja glede na število družinskih članov gospodinjstva in stopnje opremljenosti stanovanja glede na leto dograditve, za katere se še prizna delna nadomestitev stanarine.«
2.	člen
V prvem odstavku 21. člena se črtata besedi: »in komunalnem«.
Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Višino sredstev za raziskovalno delo določi skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na podlagi programa raziskav in študij, ki ga sprejme ta skupščina, potem ko je za ta program dobila mnenje Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije.«
Za drugim odstavkom se doda hov tretji odstavek, ki se glasi:
»Način združevanja in uporabe sredstev za raziskovalno delo določi skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.«	*
3.	člen
22. in 23. člen se črtata.
4.	člen
Dokler Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije ne sprejme programa raziskav in študij in ne določi višine sredstev za raziskovalno delo po določbah 2. člena tega zakona, vendar najdalj do 31. decembra 1977, se sredstva za raziskovalno delo zbirajo in uporabljajo po določbah 22. in 23. člena.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 554-3/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj I. r.
688.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. junija 1977 in na seji Zbora občin dne 22. junija 1977.
Št. P 0100-187/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena
1.	člen
Druga alinca prvega odstavka 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75) se spremeni tako. da se glasi:
»— obvezen prispevek uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo komunalnih objektov in naprav v skladu s posebnim zakonom, če sredstva za te namene niso zagotovljena v okviru komunalnih skupnosti ali stavbne zemljiške skupnosti oziroma krajevne skupnosti;«
2.	člen
Za 24. členom sc doda novo poglavje »VIII a) Financiranje' vzdrževanja komunalnih objektov in naprav ter komunalnih storitev« in novi 24a, 24b in 24c členi, ki se glasijo:
»24a člen
Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav individualne rabe ter opravljanje individualno določljivih in izmerljivih komunalnih storitev (individualne komunalne storitve) financirajo komunalne organizacije iz cene komunalnih storitev.
Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve), zagotavljajo s svojimi sredstvi delovni ljudje in občani kot uporabniki kolektivnih komunalnih storitev.
24b člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in sc jim ugotavlja dohodek, s samoupravnim sporazumom v okviru komunalne skupnosti združujejo sredstva za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov In naprav skupne rabe v obliki prispevka iz dohodka na podlagi sprejetih programov o obsegu in kakovosti vzdrževanja
in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter o vrsti in ravni kolektivnih komunalnih storitev.
Osnova za obračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki sc plačujejo iz osebnega dohodka.
Prispevek se plačuje komunalni skupnosti oziroma krajevni skupnosti, če ta opravlja zadeve skupnega odločanja za posamezne komunalne dejavnosti.
24c člen
Če samoupravni sporazumi iz prejšnjega člena niso sklenjeni do 30. novembra za naslednje leto ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega programa niso zagotovljena, občinska skupščina določi stopnjo prispevka s svojim odlokom za liste, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili.«
3.	člen
Za tretjim odstavkom 28. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Dokler se sredstva za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter kolektivnih komunalnih storitev ne zagotovijo po določbah 24.b člena tega zakona, ■ lahko začasno, vendar najdalj do 31. decembra 1977, zagotovi komunalni skupnosti oziroma krajevni skupnosti del manjkajočih sredstev občinska skupščina iz svojega proračuna tako, da ji odstopi svoje dohodke, in sicer predvsem iz naslednjih virov: iz komunalnih taks, razen dela, ki izvira iz turistične takse, iz davka od dohodkov, doseženih s prodajo nepremičnin, iz davka na promet nepremičnin, iz davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali počitniških hišic in iz dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov ter iz davka od stavb.«
'	4. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-7/77
Ljubljana, dno 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
(189.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 28G. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točko 320. člena, 335. člena in 1. alincc drugega odstavka 340. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovepije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. junija 1977 sprejela
O 1> L O K
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (VU-1370)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1370), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-182/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
’	690.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in
1.	alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. junija 1977 sprejela
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1371)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1371), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in. pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-186/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije ,	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
691.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 54. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list, SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
Razreši se:
Jože Rupar, dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani s 1. julijem 1977.
St. 111-18/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
692.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje
Za namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje se imenuje:
Tone Poljšak, republiški podsekretar v Republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje.
St. 111-6/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
693.
Na podlagi 335. in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. alinee tretjega razdelka 70. člena, 5. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 15. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k imenovanju vodje strokovne službe Skupnosti socialnega varstva Slovenije
Daje se soglasje k imenovanju Marije Cigale, diplomirane sociologinje, za vodjo strokovne službe Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
St. 111-112/77
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
694.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev
ODLdK
o pomilostitvi obsojenih oseb
Izrečena kazen strogega zapora se zniža:
Krambergerju Alojzu s kazen 2 leti in 6 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev;
Petriču Branimirju sc kazen 3 let in 6 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev.
St. P 25-1/77
Ljubljana, dne 10. junija 1977.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
695.
Na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72, 26-242/73, 34-411/74 in 28-1237/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o mladinskih delovnih akcijah, na katerih so osebe zavarovane za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro
I
Za mladinske delovne akcije, na katerih so po prvem odstavku 9. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72, 26-242/73, 34-411/74 in 28-1237/76) udeleženci zavarovani za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro neglede na njen vzrok, če vzrok nastane v času, ko so na taki akciji, se štejejo tiste akcije, ki jih organizira Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije na podlagi načrtov mladinskih delovnih akcij v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o mladinskih delovnih akcijah.
II
Organizator mladinske delovne akcije, ki je brigado sestavil in jo poslal na delo, izda za to, da bi udeleženci imeli pravice iz invalidskega zavarovanja, zavarovancu potrdilo o tem, katere delovne akcije se je udeležil in koliko časa.
III
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji določi v sporazumu z Zdravstveno skupnostjo Slovenije in z Republiško konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije, kakšne evidence se vodijo o udeležencih na mladinskih delovnih akcijah in kako organizator akcije prijavlja udeležence Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
IV
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SHS.
St. 1-2/75
Ljubljana, dne 8. junija 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
696.
Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) in 14. člena zakona o republiških priznavalninah (Uradni list SRS, št. 27-176/71) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel na 122. seji, dne 19. maja 1977
SKLEP
o dopolnitvi navodila za izvrševanje zakona o republiških priznavalninah
Navodilo za izvrševanje zakona o republiških priznavalninah (Uradni list SRS, št. 23-217/72) se dopolni z novo točko 2a, ki se glasi:
V smislu drugega odstavka 6. člena zakona o republiških priznavalninah sc občanom SR Slovenije podeljujejo republiške priznavalnine za izjemne zasluge na področju narodnoobrambne, revolucionarne, politične, znanstvene, kulturne ali druge družbene dejavnosti.
O republiških priznavalninah iz prejšnjega odstavka odloča administrativna komisija izvršnega sveta po predhodnih konzultacijah in usklajevanju v organih družbenopolitičnih organizacij s tem, da odločitev potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
St. 59-16/66
Ljubljana, dne 30. maja 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
' Predsednik Andrej Marinc 1. r.
697.
Na podlagi prvega odstavka 3. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o omejitvi prometa na cestah v SR Sloveniji I
Na Cestah oziroma delih cest, določenih s to odredbo, se omeji promet tovornih motornih vozil s priklopnimi vozili ali brez njih, katerih največja dovoljena teža presega 5 ton, vseh vrst traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev, motornih vozil na katerih se kandidati učijo za voznike in vprežnih vozil, po določbah te odredbe.
Promet za vozila Iz I. točke te odredbe se omeji na naslednjih magistralnih cestah oziroma delih cest:
I
1.	na odseku magistralne ceste št. 1: Podkoren— Jesenice—Podtabor—Kranj—Ljubljana—meja SR Hrvatske (Bregana;;
2.	na magistralni cesti št. la: jugoslovansko-av-strijska državna meja—Ljubelj—Podtabor;
3.	na magistralni cesti št. Ib: jugoslovansko—italijanska državna meja—Rateče—Podkoren;
4.	na odseku magistralne ceste št. 2: jugoslovan-sko-italijanska državna meja—Škofije—Koper—Sečovlje—meja SR Hrvatske;
5.	na odseku magistralne ceste št. 3: Maribor— Hajdina (Ptuj);
6.	na odsekih magistralne ceste št. 10: jugoslovan-ko-avstrijska državna meja—Šentilj—Maribor, Celje —Ljubljana—Vrhnika in Razdrto—Senožeče—Kozina— ankaransko križišče (Koper);
7.	na odseku magistralne ceste št. lOd: Postojna— Pivka—Ilirska Bistrica—meja SR Hrvatske (Rupa);
8.	na magistralni cesti št. lOf: Senožeče—Sežana— jugoslovansko-italijanska državna meja (Fernetiči);
9.	na odseku magistralne ceste št. 12: Hajdina (Ptuj)—Podlehnik—Macelj—meja SR Hrvatske;
10.	na odseku magistralne ceste št. 13: jugoslovansko-italijanska državna meja—Krvavi potok—Kozina —meja SR Hrvatske (Rupa)
in sicer:
a)	od 15. do 20. ure:
—	ob petkih, če je delovni dan;
—	zadnji delovni dan pred prazniki Socialistične federativne republike Jugoslavije in prazniki SR Slovenije 1. in 2. januarjem, 27. aprilom, 1. in 2. majem,
4.	in 22. julijem ter 1., 29. in 30. novembrom, če ta dan ne pade na soboto;
b)	od 15. do 22. ure:
—	ob nedeljah, če je naslednji dan delovni dan;
—	zadnji dela prosti dan ob praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije in SR Slovenije, če ta dan ne pade na petek ali soboto.
III
V	turistični sezoni se na cestah iz prejšnje točke omeji tudi promet za tovorna motora vozila s priklop-nim vozilom ob sobotah od 6. do 20. ure.
Za turistično sezono po tej odredbi s šteje čas od 15. junija do 15. septembra.
IV
V	zimskem času velja na vseh cestah v SR Sloveniji omejitev vožnje tovornih motornih vozil s priklopnim vozilom od začetka sneženja do takrat, ko cestna služba sporoči, da je cesta sposobna za promet teh vozil. Za ostala motorna vozila pa je v tem času vožnja dovoljena samo z zimsko opremo.
V
Za traktorje vseh vrst, delovne stroje, motokulti-vatorje in vprežna vozila velja poleg omejitev iz II. točke te odredbe tudi omejitev prometa vsak dan od prvega somraka do popolne zdanitve.
VI
Omejitve prometa, določene s to odredbo, ne veljajo za motorna vozila oboroženih sil SFRJ in organov za notranje zadeve ter za motoma vozila organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki oprav-
ljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (gasilska služba, cestna podjetja. PTT podjetja, podjetja za distribucijo električne energije ipd.), če so na nujni vožnji zaradi požarov, popravila okvar na javnih napravah, prevoza poštnih pošiljk v notranjem ali mednarodnem prometu ali zaradi pomoči pri nesrečah ali odstranitve posledic pri nesrečah.
VII
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o omejitvi prometa na magistralnih cestah v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 12/76).
VIII
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 21-S-34-18/77
Ljubljana, dne 8. junija 1977.
Republiški sekretar
za notranje zadeve
Marjan Orožen l.r.
698.
, Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 74. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72 in 23/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o pogojih za letenje z napravami za prosti let
\
I
Polete z napravami za prosti let smejo v SR Sloveniji opravljati osebe, ki so člani društev, katerih dejavnost je letenje s temi napravami (v nadaljnjem besedilu: društvo).
Za naprave za prosti let po tej odredbi veljajo vse naprave za letenje s pomočjo zračnih tokov, pri katerih je manevriranje mogoče le s spreminjanjem težišča telesa letalca (»zmaji«).
II
Društvo mora določiti območja, kjer se opravljajo poleti z napravami za prosti let (v nadaljnjem besedilu: polet) in startne točke poletov. Ta območja in startne točke morajo biti določeni tako, da pri polet-tih niso ogroženi življenja in varnost ljudi ter premoženje.
Območja in startne točke poletov morajo biti dovolj oddaljeni od komunikacij, letališč in gosto naseljenih krajev.
Startne točke poletov v alpskem svetu (Julijske alpe. Kamniške alpe in Karavanke) so lahko le na vrhovih, ki so nižji od 1.000 metrov nadmorske višine.
Društvo mora o določitvi območja oziroma startne točke poletov obvestiti pristojno upravo javne varnosti najmanj 30 dni pred pričetkom poletov.
III
Območja in startne točke poletov mora društvo razvrstiti v kategorije (za letalce začetnike, za Izkušenejše letalce itd.).
IV
Društvo mora določiti tudi pogoje za opravljanje poletov.
Pogoji za opravljanje poletov obsegajo tehnične normative za naprave za prosti let, način preizkušenj a teh naprav, znanje in izkušnje, ki jih mora imeti član društva za polete v območjih in s startnih točk posameznih kategorij iz III. točke te odredbe in organizacijo poletov (čas poletov, vremenske razmere, preventivni varnostni ukrepi in organizacija prve pomoči).
V
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek društvo, ki:
—	ne določi ali ne razvrsti območij in startnih točk poletov v skladu z II. in III. točko te odredbe;
—	ne obvesti uprave javne varnosti o določitvi območja oziroma startne točke poletov v skladu s četrtim odstavkom II. točke te odredbe;
—	ne določi pogojev za opravljanje poletov v skladu s IV. točko te odredbe.
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba društva, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka te točke.
Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki leti z napravo za prosti let, pa ni član društva.
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek član društva, ki opravi polet izven območij oziroma startnih točk iz II. točke te odredbe ali ki ne leti z napravo za prosti let v skladu s pogoji za opravljanje poletov iz IV. točke te odredbe.
VI
Ta odredba začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/70-75
Ljubljana, dne 9. junija 1977.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
699.
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena in prvega odstavka 57. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK
o strokovnih izpitih požarnih Inšpektorjev in poklicnih gasilcev
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisujejo način opravljanja pripravniške dobe za kvalificirane gasilce ter program in način opravljanja strokovnih Izpitov za požarne inšpektorje in poklicne gasilce.
II.	PRIPRAVNIŠTVO
2.	člen
Za pripravništvo požarnih inšpektorjev, gasilskih inženirjev in gasilskih tehnikov se uporabljajo določbe
predpisov o pripravnikih v organizacijah združenega dela oziroma v upravnih organih, za pripravništvo poklicnih gasilcev pa določbe tega pravilnika.
3.	člen
Pripravniška doba kvalificiranega gasilca (v nadaljnjem besedilu: pripravnik) traja šest mesecev.
V pripravniško dobo se šteje tudi čas, ko je pripravnik praktično delal v poklicni gasilski enoti pred šolanjem, in čas šolanja v gasilski šoli.
4.	člen
Med pripravniško dobo je pripravnik na strokovnem (praktičnem pouku).
Strokovni pouk se opravlja po načrtu, ki ga sestavi poveljnik poklicne gasilske enote, v kateri pripravnik dela.
Načrt strokovnega pouka obsega zlasti seznanitev pripravnika z deli na posameznih delovnih mestih, s predpisi in organizacijo protipožarnega varstva ter čas in način opravljanja strokovnega pouka.
5.	člen
Pred začetkom strokovnega pouka je treba pripravnika seznaniti s tem pravilnikom, s programom strokovnega izpita in z načrtom strokovnega pouka.
Za pravilnost in popolnost strokovnega pouka je odgovoren starešina poklicne gasilske enote.
Starešina poklicne gasilske enote mora pripravniku med poukom omogočiti, da spozna vsa dela, ki so v načrtu strokovnega pouka.
Starešina lahko odredi drugega delavca, ki naj skrbi za pripravnikov strokovni pouk.
'	6. člen
Ce ni možnosti, da bi pripravnik v poklicni gasilski enoti, v kateri dela, spoznal vse delo. za katero se pripravlja, mu to starešina enote omogoči tako. da ga občasno pošlje v drugo poklicno gasilsko enoto ali na ustrezne seminarje in druge oblike izobraževanja.
7.	člen
Da bi se pripravnik čimprej pripravil na strokovni izpit, mu je treba dati med delovnim časom možnost, da se seznani s predpisi in z ustrezno strokovno literaturo.
8.	člen
Pripravnik lahko opravlja strokovni izpit po izteku pripravniške dobe.
K izpitu se lahko priglasi en mesec pred iztekom pripravniške dobe.
III.	PROGRAMI STROKOVNIH IN DOPOLNILNIH STROKOVNIH IZPITOV
1.	Program strokovnega izpita za požarnega inšpektorja
9.	člen
Program strokovnega izpita za požarnega inšpektorja obsega splošni in posebni del.
10.	člen
Program splošnega dela strokovnega izpita obsega:
1.	družbenoekonomsko ureditev in temelje družbenopolitičnega sistema v SFRJ;
2.	sistem organizacije in dela upravnih organov, predvsem organov v republiki in občini, pristojnih za zadeve varstva pred požarom;
3.	temeljne pojme o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu ter o pravicah iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja;
4.	upravni postopek in upravni spor.
11.	člen
Program posebnega dela strokovnega izpita za požarnega inšpektorja obsega:
1.	protipožarne (preventivne) ukrepe v industrijskih in drugih objektih, v katerih obstaja večja nevarnost požara; v katerih prebiva ali se zbira večje število ljudi: v katerih se opravlja dejavnost, ki lahko povzroči požar, eksplozijo ali strupene pline, ali v katerih se hranijo vnetljive ali eksplozivne snovi ali snovi, iz katerih se razvijajo gorljivi plini;
2.	osnove gradbeništva in gradbeno-tehnične ukrepe za varnost objektov pred požarom in preskrbo z vodo za gašenje;
3.	protipožarna tehnična sredstva;
4.	sistem protipožarne službe v organizacijah združenega dela in v občinah ter v krajevnih skupnostih;
5.	izdelavo osnutka odločbe na I stopnji o preventivnih ukrepih, ki jih mora zaradi varnosti pred požarom uresničiti v svojem objektu organizacija združenega dela ali občan.
Gradivo iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka obsega tudi teoretične osnove (fizike in kemije), na podlagi katerih je mogoče ugotavljati vzroke požarov in določiti preventivne ukrepe za varnost Prcd požarom.
12.	člen
Kandidat za požarnega inšpektorja, ki je že opravil strokovni izpit za delavca z višjo ali z visoko izobrazbo v upravnem organu, je oproščen splošnega dela izpita za požarnega inšpektorja.
2.	Programi strokovnih izpitov za poklicne gasilce
13.	člen
Programi strokovnih izpitov za poklicne gasilce obsegajo splošni, posebni in praktični del.
14.	člen
Program splošnega dela strokovnega izpita za kvalificiranega gasilca obsega:
1.	temeljna načela družbenoekonomske ureditve in družbenopolitičnega sistema v SFRJ;
2.	sistem protipožarne zaščite v organizacijah združenega dela. občinah in v krajevnih skupnostih;
3.	temeljne pojme o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu ter o pravicah iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
15.	člen
Pospbni del strokovnega izpita za kvalificiranega gasilca obsega:
1 preventivne ukrepe za varnost pred požarom Iz 1. točke prvega odstavka 11 člena tega pravilnika ter teoretične osnove o gorenju in gašenju trdih, tekočih in plinskih snovi;
2.	lastnosti naravnih in kemičnih sredstev za gašenje požarov.
16.	člen
Program praktičnega dela strokovnega izpita za kvalificiranega gasilca obsega praktična opravila pri gašenju požara in reševanju ogroženih ljudi in premoženja.
17.	člen
Program splošnega dela strokovnega izpita za gasilskega tehnika obsega snov iz 1., 2. in 3. točke 10. člena tega pravilnika.
18.	člen
Program posebnega dela strokovnega izpita za gasilskega tehnika obsega:
1.	protipožarne ukrepe v gradbenih objektih iz 1. točke prvega odstavka 11. člena tega pravilnika ter teoretične osnove, na katerih temeljijo posamezni preventivni ukrepi;
2.	osnove gradbeništva in gradbeno-tehnične ukrepe za varnost pred požarom ter preskrbo z vodo za gašenje;
3.	protipožarna tehnična sredstva (gasilsko tehniko);
4.	ukrepi pri gašenju požara in reševanju (gasilsko taktiko).
19.	člen
Program praktičnega dela strokovnega izpita za gasilskega tehnika obsega:
1 taktiko gašenja z uporabo vseh vrst gasilnih sredstev:
2.	reševanje ljudi in premoženja iz višjih nadstropij ob požaru:
3.	reševanje ljudi in premoženja ob drugih elementarnih nesrečah;
4.	tehnične ukrepe na pogorišču (podpiranje stropov, prebijanje streh, odstranjevanje ruševin);
5.	zavarovanje sledov o nastanju požara, ugotavljanje znakov žarišča požara ter sodelovanje s preiskovalnimi organi pri ugotavljanju vzroka požara.
20.	člen
Program splošnega dela strokovnega izpita za gasilskega inženirja obsega snov iz 10. člena tega pravilnika.
21.	člen
Program posebnega dela strokovnega izpita za gasilskega inženirja obsega snov iz 11. člena tega pravilnika in še izdelavo pismene naloge o Izvedbi večje gasilske akcije.
22.	člen ■
Program praktičnega dela strokovnega izpita za gasilskega inženirja obsega:
1.	taktiko gašenja (vodenje gašenja z uporabo navadnih in kemičnih sredstev, preskrbo z vodo z večje oddaljenosti in uporabo relejskega sistema);
2.	tehnične ukrepe (podpiranje stropov in sten, prebijanje strehe, odpiranje strehe s spodnje strani, izvlačenje vozil);
3.	reševanje ogroženih ljudi z višjih nadstropij (s spustnicami, vrvmi in lestvami) in prvo pomoč;
4.	zavarovanje sledov o nastanku požara, ugotavljanje znakov žarišča požara in sodelovanje s preiskovalnim organi pri ugotavljanju vzroka požara.
/
3.	Program dopolnilnega strokovnega izpita .	23. člen
Poklicni gasilec, ki opravlja dopolnilni strokovni izpit za pridobitev višjega naziva, mora opraviti izpit iz snovi posebnega in praktičnega dela, ki je predpisana za strokovni izpit za naziv, ki ga žeji pridobiti.
IV.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH IZPITOV
1.	Izpitna komisija
24.	člen
Strokovni oziroma dopolnilni strokovni izpiti za požarne inšpektorje, gasilske inženirje, gasilske tehnike in kvalificirane gasilce se opravljajo pred izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za notranje zadeve.
Izpitna komisija ima predsednika, dva člana in zapisnikarja.
Predsednik in člana komisije imajo namestnike.
Predsednik izpitne komisije in njegov namestnik morata imeti visoko izobrazbo, člana in njuna namestnika pa najmanj tuš j o izobrazbo.
Predsednik, člana in njihovi namestniki so hkrati tudi izpraševalci.
Izpraševalci pri strokovnih izpitih za požarne inšpektorje in gasilske inženirje morajo imeti najmanj tako izobrazbo, kot se zahteva za naziv, za katerega kandidat opravlja strokovni izpit.
V odločbi o imenovanju izpitne komisije se lahko določijo tudi izpraševalci za posamezne predmete, ki niso člani komisije. Ti izpraševalci imajo pri odločanju o uspehu kandidata položaj člana izpitne komisije.
25.	člen
Članom izpitne komisije oziroma izpraševalcem gre honorar za dejansko sodelovanje v izpitni komisiji.
Honorar se izplača iz sredstev republiškega sekretariata za notranje zadeve po pogojih, ki so določeni v splošnem aktu tega sekretariata.
2.	Priglasitev
26.	člen
Kandidat, ki želi opravljati strokovni izpit, vloži pismeno prijavo pri organu ža notranje zadeve oziroma pri poklicni gasilski enoti, kjer dela.
Prijavi mora kandidat priložiti zadnje šolsko spričevalo oziroma overjen prepis (fotokopijo) tega spričevala.
Organ za notranje zadeve oziroma poklicna gasilska enota mora v 15 dneh poslati kandidatovo prijavo in svoje poročilo o delu kandidata izpitni komisiji.
27.	člen
Če izpitna komisija ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, ga o tem obvesti najkasneje v 30 dneh po priglasitvi in mu pošlje vabilo, v katerem določi dan in kraj izpita.
Dan izpita mora biti določen tako. da ostane kandidatu od prejema vabila do izpita najmanj 15 dni, razen če sam želi opravljati izpit pred tem rokom.
Kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje strokovnega izpita obvesti izpitna komisija o tem s pismeno odločbo. Zoper to odločbo ima kandidat pra-
vico ugovora na republiškega sekretarja za notranje zadeve. Ugovor je treba vložiti v 8 dneh po prejemu odločbe.
3.	Potek strokovnih izpitov
28.	člen
Splošni 'del strokovnega izpita za požarnega inšpektorja, gasilskega inženirja in gasilskega tehnika je usten.
Poseben del strokovnega fzpita za kandidata iz prejšnjega odstavka je pismen in usten.
Splošni in posebni del strokovnega izpita za kvalificiranega gasilca sta ustna.
29.	člen
Nalogo za pismeni del strokovnega izpita sestavi elan komisije oziroma izpraševalec, ki ga določi izpitna komisija.
Pismeno nalogo izroči kandidatu predsednik komisije ali član komisije, ki ga določi predsednik, neposredno pred začetkom pismenega dela izpita.
Za pismeno nalogo ima kandidat štiri ure časa.
Nalogo (izvirnik in koncept) piše kandidat na papirju. na katerem je pečat organa, pri katerem je izpitna komisija.
30.	člen
Na ustnem delu izpita odgovori a kandidat na vprašanje iz celotnega predpisanega izpitnega gradiva. Izpraševanje se praviloma konča v eneni dnevu.
, Pri ustnem delu izpita so navzoči člani izpitne komisije in zapisnikar. 1
Izpraševanje kandidata iz posameznega predmeta ne sme trajati več kot 30 minut.
31.	člen
Praktični del strokovnega izpita opravljajo kandidati v gasilski enoti ali v šoli, ki jo določi izpitna komisija.
Za določitev praktične naloge se smiselno uporabljajo določbe 29. člena toga pravilnika.
Predsednik izpitne komisije določi čas, v katerem mora kandidat izdelati praktično nalogo.
Praktični del strokovnega izpita se opravlja pod nadzorstvom izpitne komisije.
32.	člen
Če kandidat brez upravičenega vzroka odstopi od žc začetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
33.	člen
Uspeh kandidata ocenjuje celotna komisija.
Komisija oceni celotni uspeh kandidata na izpitu, upoštevaje pismeni izdelek, praktični del in odgovore na ustnem izpitu.
Uspeh kandidata oceni komisija z »je opravil« ali »ni opravil«.
Strokovni izpit lahko kandidat dvakrat ponavlja. Čas med enim in drugim izpitom ne more' biti krajši od treh mesecev.
Kandidat, ki ne opravi dela Izpita, lahko iz tega dela opravlja popravni izpit v roku, ki ga določi izpitna komisija. Ta rok ne sme biti krajši od enega meseca.
Če kandidat na popravnem izpitu ne dobi zadovoljive ocene ali brez opravičila no pride na popravni izpit ali če med popravnim izpitom odstopi, so šteje, da strokovnega izpita ni opravil,
34.	člen
Kandidat, ki uspešno opravi strokovni izpit, dobi o tem potrdilo.
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu se izda v dveh izvodih, od kateregd dobi enega kandidat, drugi pa ostane v arhivu izpitne komisije.
Potrdilo se izda na obrazcu, ki ga predpiše republiški sekretar za notranje zadeve.
V.	KONČNI DOLOČBI
35.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o strokovnih izpitih požarnih inšpektorjev in poklicnih gasilcev (Uradni list SRS, št. 30/ 74).
36.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/21-75
Ljubljana, dne 30. maja 1977.
Republiški sekretar za notranjo zadeve Marjan Orožen 1. r.
700.
Na podlagi 50. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26-234/73) predpisuje republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance
M E T O D O I, O G 1.1 O
za izkazovanje, primerjanje in za kontrolo izvajanja tistih določil samoupravnih sporazumov, ki sc nanašajo na sindikalno listo za leto 1977 I
I
Vsi udeleženci samoupravnega sporazumevanja so dolžni prikazati primerjavo doseženih razmerij po določbah te metodologije za prvo polletje 1977.
Zavezanci za izkazovanje s to metodologijo predpisanih podatkov so vsi zavezanci za predlaganje periodičnih obračunov po določilih zakona o knjigovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 58-825/76), ki so dolžni pri razporejanju dohodka iri osebnih dohodkov upoštevati določila samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
Podatki o izvajanju tistega dela samoupravnih sporazumov, kjer so uveljavljena stališča iz sindikalne liste za leto 1977, se izkazujejo na obrazcu »Vprašalnik o izvajanju stališč sindikalne liste 1977 v prvem polletju 1977«, to je na obrazcu S-OD/77.
Zavezanci predložijo podatke istim organizacijskim enotam službe družbenega knjigovodstva, kot predložijo periodični obračun za prvo polletje 1977. Rok za predložitev obrazca S-OD/77 je isti, kot je določen za predložitev periodičnega obračuna za prvo polletje 1977. Hkrati, ko en izvod tega izpolnjenega obrazca predložijo službi družbenega knjigovodstva, pošljejo en izvod pristojni skupni komisiji za samoupravni sporazum.
Služba družbenega knjigovodstva prilagodi obliko obrazca S-OD/77 za mehanografsko obdelavo ter zbere in obdela podatke.
II
Pri izpolnjevanju vprašalnika o izvajanju stališč iz sindikalne liste 1977 upoštevajte naslednje
NAVODILO
Zaporedna številka 1 — spodbujanje in organiziranje inovacijske dejavnosti:
—	pod 1.1. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov. Če ste izdelali merila za nagrajevanje izumov in tehničnih izboljšav, vpišite številko 1, če jih niste, vpišite številko 2;
—	pod 1.2. opišite, kakšni so razlogi, da niste izdelali meril za nagrajevanje izumov in tehničnih izboljšav. Če ste izdelali merila in boste pod 1.1. vpisali številko 1, pustite prostor za odgovor pod 1.2. prazen;
—	pod 1.3. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov, 1 ali 2;
—	pod 1.4. opišite, zakaj niste predvideli sredstev;
—	pod 1.5. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov, 1 ali 2.
Zaporedna številka 2 — najnižji osebni dohodek:
—	pod 2.1. vpišite najnižji osebni dohodek, ki ste ga ugotovili iz evidence o višini izplačanih osebnih dohodkov. Najnižji osebni dohodek mora biti ugotovljen za polni delovni čas (182 ur mesečno, brez nadurnega dela in brez dodatkov za nočno delo, deljen delovni čas, delovno dobo itd.);
—	pod 2.2. vpišite naziv delovnega mesta, na katerem je delavec dosegel ta osebni dohodek;
—	pod 2.3. vpišite v stolpec podatek o predvidenem naj nižjem neto osebnem dohodku v letu 1977 za polni delovni čas po samoupravnem splošnem aktu.
Zaporedna številka 3 —: najvišji osebni dohodek:
—	iz evidence o višini izplačanih osebnih dohodkov ugotovite, kateri delavec je prejel najvišji osebni dohodek in vpišite ugotovljene zneske pod 3.1. in 3.2.
Po posameznih alinejah prikažite ustrezne zneske izplačanega naj višjega neto osebnega dohodka.
Zaporedna številka 4 — zajamčeni osebni dohodek:
—	če ste določili kot osnovo za oblikovanje mase sredstev za zajamčene osebne dohodke neto znesek na zaposlenega, potem ta znesek vpišite v stolpec na koncu prve alineje. V stolpec druge alineje vpišite znesek, če ste določili kot osnovo za oblikovanje mase sredstev za zajamčene osebne dohodke neto znesek na pogojno nekvalificiranega delavca. V stolpec na koncu tretje alineje vpišite neto znesek oziroma odstotek, če niste določili kot osnovo za oblikovanje mase sredstev za zajamčene neto osebne dohodke niti z zneskom na zaposlenega niti z zneskom na pogojno nekvalificiranega delavca (na primer: 70 %> razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1976 ipd.). 1
Zaporedna številka 5 — osebni doiToiRti pripravnikov:
—	v prvi in drugi stolpec vpišite najnižji oziroma najvišji znesek, ki ste ga izplačali posameznim pripravnikom s srednjo, višjo in visoko izobrazbo v juniju 1977 (npr.: najmanjši 2440 din, naj višji 2850 din, itd.). Če ste pripravnikom iste kategorije izplačali enake zneske, tak znesek vpišite v tretji stolpec. V četrti stolpec vpišite število pripravnikov po posameznih kategorijah konec junija 1977.
Zaporedna številka 6 — nadomestilo za čas bolezni do 30 dni:
—	pod 6.1. vpišite v stolpec odstotek osnove, po kateri obračunavate boleznine;
—	kolikor imate uvedeno kontrolo, s katero ugotavljate, ali zaposleni, ki so v bolniškem staležu, le-tega ne zlorabljajo, pod 6.2. vpišite v stolpec številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 6.3. vpišite v stolpec število primerov zlorab, ki jih je vaša kontrola odkrila v prvem polletju 1977;
—	pod 6.4. vpišite v stolpec skupno število obolenj do 30 dni, pri čemer morate upoštevati, da en delavec lahko večkrat zboli.
Zaporedna številka 7 — nadomestilo osebnega dohodka za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah:
—	pod 7.1. vpišite v stolpec številko 1, če imate nadomestilo urejeno v samoupravnem splošnem aktu, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 7.2. vpišite v stolpec odstotek osnove, po katerem obračunavate nadomestilo (npr.: 80, 120 itd.).
Zaporedna številka 8 — vrednotenje delovne dobe:
—	pod 8.1. vpišite v stolpec številko 1, če vrednotite delovno dobo, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	če vrednotite delovno dobo enako in v isti višini kot v sindikalni listi, pod 8.2. vpišite v stolpec številko 1;
—	če vrednotite delovno dobo enako kot v sindikalni listi, vendar znaša odstotek za delovno dobo nad 30 let manj kot v sindikalni listi (12 %i) vpišite pod
8.3.	v stolpec številko 2. V stolpec pod 8.3. vpišite tudi odstotek;
—	če vrednotite delovno dobo drugače kot v sindikalni listi, pod 8.4. opišite način vrednotenja, v stolpec na koncu vrstice pa vpišite številko 3;
—	pod 8.5. vpišite v stolpec številko 1, če vrednotite delovno dobo, in stalnost skupaj, v nasprotnem primeru vnišite številko 2;
—	pod 8.6. vpišite v stolpec naj višji odstotek, če vrednotite delovno dobo in stalnost skupaj.
Če vrednotite delovno dobo in stalnost skupaj, ni treba odgovoriti pod zaporedno številko 9.
Zaporedna številka 9 — vrednotenje stalnosti — dodatek za omejevanje fluktuacije:
—	pod 9.1. vpišite v stolpec številko 1, če vrednotite stalnost, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 9.2. vpišite v stolpec najvišji odstotek vrednotenja stalnosti;
—	pod 9.3. vpišite v stolpec naj višji dinarski znesek (neto), če obračunavate dodatek za stalnost v dinarskih zneskih;
—	pod 9.4. opišite, ali vrednotite stalnost v enakem odstotku za vse delavce, ne glede na število let dela v organizaciji ali v enakem dinarskem znesku prav tako za vse delavce, ne glede na število let dela v organizaciji. V stolpec na koncu vrstice pa vpišite številko 1.
Odgovorite le na enega od možnih treh odgovorov pod 9.2.. 9 3. ali 9.4.
Zaporedna številka 10 — nadurno delo in dežurstvo:
—	pod 10.1. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov, 1 ali 2;
—	pod 10.2. vpišite v stolpec odstotek, ki ga obračunavate od osnove za nadurno delo;
—	pod 10.3. odgovorijo tisti udeleženci, ki pod 10.2. niso vpisali odstotka osnove, in sicer vpišite v stolpec številko 1 ali 2;
—	pod 10.4. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov, številko 1 ali številko 2;
—	pod 10.5. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov. Če imate v samoupravnem splošnem aktu urejeno dežurstvo oziroma stalno pripravljenost (oboje ali samo dežurstvo ali samo stalno pripravljenost) vpišite številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 10.6. vpišite v stolpec odstotek, ki ga obračunavate od osnove za dežurstvo. Če obračunavate različne odstotke od osnove, vpišite v prva dva stolpca najnižji in najvišji odstotek, če obračunavate enak odstotek vsem delavcem, vpišite ta odstotek v stolpec na koncu tretje alineje, prva dva stolpca in stolpec na koncu četrte alineje pustite prazne. Če osebni dohodek za dežurstvo obračunavate drugače (na primer v enakih ali različnih dinarskih zneskih) to opišite, v stolpec pa vpišite številko 1;
—	pod 10.7. vpišite v stolpce odstotke, ki jih obračunavate od osnove za stalno pripravljenost. Če obračunavate različne odstotke od osnove, vpišite v stolpca na koncu prve in druge alineje najnižji in najvišji odstotek. Če obračunavate enak odstotek vsem delavcem, vpišite ta odstotek v stolpec na koncu tretje alineje, prva dva stolpca in četrti stolpec pa pustite prazne. Če osebni dohodek za stalno pripravljenost obračunavate drugače (na primer v enakih ali različnih dinarskih zneskih), to opišite, v stolpec na koncu vrstice pa vpišite številko 1.
Če dežurstva oziroma stalne pripravljenosti nimate, pod 10.6. in 10.7. ne odgovorite.
Zaporedna številka 11 — nočno delo:
—	pod 11.1. vpišite številko enega izmed možnih odgovorov, številko 1 ali številko 2;
—	pod 11.2. vpišite v stolpec odstotek, ki ga obračunavate od osnove za nočno delo;
—	pod 11.3. vpišite v stolpec dinarski znesek, če izplačujete dodatek vsem delavcem v enakem dinarskem znesku:
—	če dodatka za nočno delo ny izplačujete, pod
11.4. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov. številko 1 ali številko 2.
Zaporedna številka 12 — delo v nedeljo:
—	pod 12.1. vpišite številko enega izmed možnih odgovorov, številko 1 ali številko 2.
—	pod 12.2. vpišite v stolpec odstotek, ki ga obračunavate od osnove za delo v nedeljo;
—	pod 12.3. vpišite v stolpec dinarski znesek, če izplačujete dodatek vsem delavcem v enakem dinarskem znesku;
—	če dodatka za nedeljsko delo ne izplačujete, pod 12.4. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov, številko 1 oziroma številko 2.
Zaporedna številka 13 — delo na dan zveznih in republiških praznikov:
—	pod 13.1. vpišite številko enega izmed možnih odgovorov, številko 1 ali številko 2;
—	pod 13 2. vpišite v stolpec odstotek, ki ga obračunavate od osnove za delo na dan zveznih in republiških praznikov;
—	pod 13.3. vpišite v stolpec dinarski znesek, če izplačujete dodatek vsem delavcem v enakem dinarskem znesku;
—	če dodatka za delo na dan zveznih in republiških praznikov ne izplačujete, pod 13.4. vpišite v stol-
pec številko enega izmed možnih odgovorov, številko 1 oziroma številko 2.
— Zaporedna številka 14 — deljen delovni čas:
—	pod 14.1. vpišite številko enega izmed možnih odgovorov, številko 1 ali številko 2;
—	pod 14.2. vpišite v stolpec znesek v (bruto) din za eno uro do pod dve uri prekinitve dela;
—	pod 14.3. vpišite v stolpec znesek v (bruto) din za dve uri in več prekinitve dela;
—	pod 14.4. vpišite v stolpec enega izmed možnih odgovorov, številko 1 ali številko 2.
Zaporedna številka 15 — dnevnico za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja:
—	pod 15.1., 15.2., 15.3. vpišite v stolpce dinarske zneske dnevnic, ki jih obračunavate ob različnem številu ur trajanja službenega potovanja in pod 15.4., 15.5. zneske stroškov prenočevanja.
Zaporedna številka 16 — dnevnice za službena potovanja v tujino:
—	pod 16.1. odgovorite na enega izmed možnih odgovorov. Ce izplačujete enake dnevnice vsem delavcem, vpišite v stolpec številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 16.2. odgovorite na enega izmed možnih odgovorov, če izplačujete vsem delavcem enake dnevnice. Če izplačujete vsem delavcem dnevnice I. kategorije, vpišite v stolpec številko 1, če izplačujete vsem delavcem dnevnice II. kategorije, vpišite številko 2, če izplačujete vsem delavcem dnevnice III. kategorije, vpišite številko 3;
—	če izplačujete delavcem različne dnevnice, odgovorite pod 16 3. Ce so dnevnice določene v treh kategorijah (I., II. in III.) vpišite v stolpec številko 4, če so, dnevnice določene v dveh kategorijah (I. in II.) vpišite v stolpec številko 5. če so dnevnice določene v dveh kategorijah (II. in III.) vpišite v stolpec številko 6;
—	pod 16.4. vpišite, če imate uvedene dnevnice za potovanja v maloobmejnem prometu, ki trajajo manj kot 8 ur, v stolpec številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2.
Zaporedna številka 17 — kilometrina — nadomestilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila:
—	če izplačujete diferencirano Mlometrino (na primer za različne kategorije vozil) v različnih dinarskih zneskih, vpišite v stolpec 17.1. najnižji znesek, pod 17.2. pa najvišji dinarski znesek;
—	če izplačujete kilometrino vsem enako, vpišite dinarski znesek v stolpec pod 17.3.;
—	če kilometrine ne izplačujete pod 17.4. navedite vzroke (na primer: imamo službena vozila, vezani smo na javni promet itd.), v stolpec na koncu vrstice pa vpišite številko 1.
Zaporedna številka 18 — terenski dodatek na delavca na dan:
—	če je terenski dodatek določen v različnih višinah (običajno bi moral biti glede na pogoje bivanja oziroma zagotovitev prehrane in prenočevanja po nižjih stroških), pod 18.1. vpišite v stolpec najnižji znesek in pod 18.2. naj višji znesek terenskega dodatka na delavca na dan;
—	pod 18.3. vpišite v stolpec znesek, če je terenski dodatek enak za vse delavce;
—	pod 18.4. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov, številko 1 ali številko 2.
Zaporedna številka 19 — nadomestilo za ločeno življenje na delavca mesečno:
—	če je nadomestilo za ločeno življenje določeno v različnih višinah, pod 19.1. vpišite v stolpec naj nižji
znesek in pod 19,2. najvišji znesek nadomestila za ločeno življenje na delavca;
—	če je nadomestilo za ločeno življenje določeno v enaki višini za vse delavce, pod 19.3. vpišite v stolpec ta znesek;
—	če delavcev, ki ločeno živijo, nimate, pod 19.4. vpišite v stolpec številko 1.
Zaporedna številka 20 — povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela:
—	pod 20.1. vpišite v stolpec podatke o številu delavcev, ki ste jim v juniju 1977 povrnili stroške za prevoz na delo in z dela;
—	pod 20.2. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov. Ce je višina povračila v enakih pogojih za vse delavce enaka, vpišite v stolpec številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 20.3. vpišite v stolpec znesek, nad katerim krijete vse stroške prevoza (na primer: nad 40 din), v stolpec druge alinee vpišite znesek, do katerega krijete stroške prevoza (na primer: do 300 dinarjev, itd.). Odgovorite le enkrat pod prvo ali drugo alinejo;
—	če stroškov za prevoz na delo in z dela ne krijete, pod 20.4. vpišete v stolpec številko 1.
Zaporedna številka 21 — povračilo selitvenih stroškov:
—	pod to zaporedno številko vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov, če selitvene stroške povrnete vpišite številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2.
Zaporedna številka 22 — prehrana med delom je organizirana:
—	pod 22.1. vpišite v stolpec število delavcev, ki se hranijo med delom v lastnem obratu prehrane;
w — pod 22.2. vpišite v stolpec število delavcev, ki se hranijo v družbenem ali zasebnem obratu prehrane, s katerim imate sklenjeno pogodbo;
—	pod 22.3. v stolpec na koncu prve alineje vpišite število delavcev, ki prejemajo vrednostne bone za prehrano na podlagi zdravniškega potrdila, v stolpec na koncu druge alipeje pa število delavcev, ki prejemajo vrednostne bone na osnovi soglasja sindikata;
—	pod 22.4. opišite, kako imate organizirano prehrano v primeru, da niste mogli odgovoriti pod 22.1., 22.2. ali 22.3., v stolpec na koncu vrstice pa vpišite številko 1;
—	če prehrane med delom nimate organizirane (izdajate vrednostne bone vsem delavcem, oziroma jih ne izdajate) opišite probleme pod 22.5., v stolpec na koncu vrstice pa vpišite številko 2.
Zaporedna številka 23 — regres za prehrano med delom znaša v juniju 1977 na zaposlenega:
—	pod to zaporedno številko vpišite v stolpce po^~ sameznih alinej dva podatka. V stolpec prve in druge alineje vpišite najnižji in najvišji znesek, če višina regresa na zaposlenega ni \ vseh enotah enaka. Hkrati vpišite v ustrezne stolpce tudi število delavcev, ki prejemajo takšen regres za prehrano med delom. V stolpca tretje alineje pa vpišite podatke, če je višina regresa v vseh primerih enaka, in sicer dinarski znesek in število delavcev, ki prejemajo tak regres.
Zaporedna številka 24 — delavec je dolžan prispevati k ceni organiziranega dnevnega obroka prehrane: pod to zaporedno številko vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov. Ce je delavec dolžan prispevati k ceni organiziranega dnevnega obroka prehrane, vpišite številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2.
Zaporedna številka 25 — izplačila po pogodbah o delu:
—	pod to zaporedno številko vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov. Ce ste o višini izplačil po pogodbah o delu obvestili temeljne in druge organizacije združenega dela, v kateri so zaposleni delavci, ki so prejeli ta izplačila, vpišite številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2.
Zaporedna številka 26 — nagrade učencem z učno pogodbo:
—	pod 26.1., 26.2., 26.3. vpišite v stolpce podatke o naj nižjem, naj višjem in enotnem mesečnem neto znesku nagrade učencem izplačanem v juniju 1977, ter število učencev, ki so prejeli nagrade v juniju 1977.
Zaporedna številka 27 — namensko za stanovanjsko gradnjo je bilo obračunanih od bruto osebnih dohodkov v prvem polletju 1977:
—	pod to zaporedno številko vpišite v stolpec odstotek, ki ste ga obračunali od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo. (Pri tem se ne upošteva sredstev namenjenih za stanovanjsko gradnjo iz sklada skupne porabe — izdvojena sredstva za stanovanjsko izgradnjo po zaključnem računu.)
Zaporedna številka 28 — izobraževanje:
—	pod 28.1. vpišite v stolpec odstotek od bruto osebnih dohodkov, ki je za izobraževanje določen po samoupravnem splošnem aktu;
—	pod 28.2. vpišite v stolpec odstotek od bruto osebnih dohodkov, obračunan za izobraževanje v prvem polletju 1977;
—	pod 28.3. vpišite, za kaj ste porabili zbrana sredstva.
Zaporedna številka 29 — oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe:
—	pod to zaporedno številko vpišite v stolpec po-
datek o višini poprečnih bruto sredstev sklada skupne porabe na zaposlenega v letu 1976. Pri ugotavljanju tega zneska upoštevajte število delavcev, ki vam je služilo za ugotovitev celotnih sredstev sklada skupne porabe (povprečno število oziroma število zaposlenih ob koncu leta 1976).	"■
Zaporedna številka 30 — sredstva regresa za letni dopust:
—	pod to zaporedno številko vpišite v stolpec neto. znesek na delavca, ki je služil kot osnova za oblikovanje sredstev regresa za letni dopust (npr.: 1100 din, 1200 din, ipd.).
Zaporedna številka ,31 — regres za letni dopust v letu 1977:
—	pod 31.1. vpišite v stolpec prve alinee najnižji znesek regresa (npr.: 500 din), v stolpec druge alinee vpišite najvišji znesek izplačanega regresa (npr.: 2500 din na delavca). Kolikor regresa za dopust še niste izplačali, imate gotovo o tem sprejet sklep, tako da tudi v tem primeru lahko vpišete zneske v stolpce posameznih alinej;
—	pod 3l.3. vpišite v stolpec enega izmed treh možnih odgovorov. Ce oskrbnih dni ne regresirate, vpišite številko 1, če oskrbne dni regresirate v celoti, vpišite številko 2. če regresirate oskrbne dni samo delno, vpišite številko 3;
—	pod 31.4. vpišite v stolpec naj višje število oskrbnih dni, ki jih regresirate posameznemu delavcu (npr.: 10, 14, itd.);
—	pod 31.5. vpišite v stolpec znesek, ki ga prispevate k ceni oskrbnega dne na delavca;
—	pod 31.6. vpišite v stolpec skupno število ležišč v počitniških kapacitetah v objektih, ki so na voljo delavcem v sezoni 1977.
Zaporedna številka 32 — solidarnostne pomoči izplačane v letu 1976:
—	pod 32.1. vpišite v stolpec podatek o številu primerov izplačane pomoči v letu 1976;
—	pod 32.2. vpišite v stolpec podatek o skupnem znesku vseh izplačanih solidarnostnih pomoči;
—	pod 32.3. vpišite v stolpec podatek o naj nižjem izplačanem znesku solidarnostne pomoči;
—	pod 32.4. vpišite v stolpec podatek o najvišjem izplačanem znesku solidarnostne pomoči;
-— če solidarnostnih pomoči ne izplačujete, ker nimate tozadevnih določil v samoupravnem splošnem aktu, pod 32.5. vpišite v stolpec številko 1.
Zaporedna številka 33 — nagrade ob upokojitvi:
—	pod 33.1. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov. Če samoupravni splošni akti določajo nagrado ob upokojitvi, vpišite številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 33.2. vpišite v stolpce podatke o zneskih nagrad. Če so nagrade določene v različnih višinah, vpišite dva podatka, in sicer v stolpec na koncu prve alineje najnižji znesek in v stolpec na koncu druge alinee naj višji znesek. Če so nagrade določene vsem v enakih zneskih, vpišite podatek v stolpec na koncu tretje alinee. Če samoupravni splošni akti ne določajo nagrad ob upokojitvi, bo ostal prostor za odgovor prazen.
Zaporedna številka 34 — nagrade ob delovnih jubilejih:
—	pod 34.1. vpišite v stolpec številko enega izmed odgovorov. Ce samoupravni splošni akt določa nagrade ob delovnih jubilejih, vpišite številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 33.2. opišite, zakaj v samoupravnem splošnem aktu niso določene nagrade ob delovnih jubilejih.
Zaporedna številka 35 — ob katerih jubilejih in kolikšne nagrade izplačujete:
—	pod 35.1. vpišite v stolpec številko 1, če upoštevate celotno delovno dobo jubilanta, če upoštevate samo delovno dobo v vaši delovni organizaciji, vpišite številko 2;
—	pod 35.2. vpišite v stolpce podatke, koliko din neto znaša nagrad# za 10 let delovne dobe, za 20 let delovne dobe; za 30 let delovne dobe.
Zaporedna številka 36 — jubilejne nagrade so v uporabnih predmetih:
—	pod 36.1. vpišite v stolpec številko enega izmed možnih odgovorov. Če jubilanti prejmejo nagrade v uporabnih predmetih, vpišite številko 1, v nasprotnem primeru vpišite številko 2;
—	pod 36.2. vpišite v stolpec najvišjo vrednost uporabnega predmeta;
—	pod 36.3. opišite druge oblike nagrad ob delovnih jubilejih (na primer: značke ipd.).
Zaporedna številka 37 — število delavcev po stanju konec prvega polletja 1977:
—	pod to zaporedno številko vpišite število delavcev konec prvega polletja 1977. in ne števila delavcev, izračunanega na osnovi plačanih delovnih ur.
St. 1130-10/76
Ljubljana, dne 7. junija 1977.
Republiški sekretar
Soglašam!	za dclo
Republiška sekretarka	Pavle Gantar 1. r.
za finance
Milica Ozbič 1. r.
Obrazec: S-OD/77
Temeljna organizacija združenega dela
Organizacija združenega dela ................
Naziv skupine za samoupravno sporazumevanje
VPRAŠALNIK
o izvajanju stališč iz sindikalne liste 1977 prvem polletju 1977
1. Spodbujanje in organiziranje inovacijskih dejavnosti:
1.1.	ali ste v samoupravnem aktu izdelali merila za nagrajevanje izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in umestnih opozoril 1 — da, 2 — ne
1.2.	če ne, zakaj ne ..-........-.......----------------------------------
1.3.	ali ste v gospodarskem načrtu za leto 1977 predvideli sredstva za financiranje inovacij	•	1 — da, 2 — ne
1.4.	če ne, zakaj ne -----------------------------------------------------
1.5. ali ste uvedli poleg odškodnin oziroma nagrad novatorjem tudi moralna priznanja (nedenarne oblike, plakete, značke ipd.) in druge ugodnosti (izreden plačan dopust ipd.)	1 — da, 2 — ne
2. Najnižji osebni dohodek:
2.1.	naj nižji povprečni mesečni neto izplačani osebni dohodek na zaposlenega za leto 1976 za polni delovni čas
2.2.	naziv delovnega mesta, na katerem je delavec dosegel ta osebni dohodek
2.3. predvideni naj nižji mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega za leto 1977 za polni delovni čas po samoupravnem sporazumu
Najvišji osebni dohodek:
3.1. Najvišji povprečni mesečni neto Izplačani osebni dohodek na zaposlenega za leto 1976
od tega:
—	akontacija OD z dodatki (vrednotenje del. dobe, stalnost) in z boleznino
—	za nadurno delo
—	po zaključnem računu za leto 1976
—	naziv delovnega mesta, na katerem je delavec dosegal ta osebni dohodek
3.2. najvišji povprečni mesečni neto izplačani osebni dohodek na zaposlenega za prvo polletje 1977
od tega:
—	akontacija OD z dodatki (vrednotenje del. dobe, stalnost) in z boleznino za nadurno delo
—	po periodičnem obračunu za prvo polletje 1977
—	naziv delovnega mesta, na katerem je delavec dosegel ta osebni dohodek
4. Zajamčeni osebni dohodek:
višina zajamčenega mesečnega neto osebnega dohodka določenega za leto 1977 kot osnova za oblikovanje mase sredstev za zajamčene osebne dohodke:
4.1.	na zaposlenega
4.2.	na progo j no nekvalificiranega delavca
4.3.	drugače (opišite kako) __________________________________________________
Vse zneske vpisujte brez decimalk
Vse številčne podatke vpisujte v ustrezne stolpce
001
002
003
004
005
din	006
007
din	008
din	009
din	OM
din	011
din	012
	013
din	014
din	015
din	016
din	017
	018
din	049
din	020
din	021
"/o	022
/
. x
5. Osebni dohodki pripravnikov:
5.1.	s srednjo izobrazbo
5.2.	z višjo izobrazbo
5.3.	z visoko izobrazbo
I	X
izplačani v juniju 1977
din (neto)	st. pripravnikov
konec jun. 1977
najmanj največ vsem enako
023
024
025
6. Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni:
6.1.	nadomestilo znaša odstotek osnove	%>	026
6.2.	ali imate uvedeno kontrolo za odkrivanje zlorab koriščenja nadomestila OD
za čas bolezni do 30 dni	1 — da, 2 — ne	027
6.3.	število primerov zlorab, ki jih je odkrila kontrola v prvem polletju 1977	028
6.4.	skupno število primerov obolenj do 30 dni	029
7.	Nadomestilo osebnega dohodka za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah je:
7.1.	ali ste nadomestilo osebnega dohodka za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah določili v samoupravnem splošnem aktu 1 — da, 2 — ne
7.2.	nadomestilo znaša odstotek osnove
8.	Vrednotenje delovne dobe:
8.1.	ali vrednotite delovno dobo	1 — da, 2 — ne
8.2.	tako in v isti .višini kot v sindikalni listi
8.3.	tako vendar nižje kot v sindikalni listi — pri tem znaša najvišji odstotek
8.4.	na drugačen način (opišite kako) ......................................
8.5.	ali vrednotite delovno dobo skupaj s stalnostjo	1 — da, 2 — ne
8.6.	najvišji odstotek skupaj znaša
9. Vrednotenje stalnosti — dodatek za omejevanje fluktuacije:
9.1.	ali vrednotite stalnost	1 — da, 2 — ne
9.2.	najvišji odstotek znaša
9.3.	najvišji znesek v din neto mesečno znaša
9.4.	na drugačen način (opišite kako) ---------—...................................
10. Nadurno delo in dežurstvo:
10.1.	ali imate nadurno delo urejeno v samoupravnem splošnem aktu
1 — da, 2 — ne
10.2.	dodatek za nadurno delo obračunavamo v odstotku od osnove
10.3.	dodatka za nadurno delo ne izplačujemo, ker:
—	nimamo nadurnega dela
—	nimamo sredstev
10.4.	ali organi samoupravljanja ob sprejemanju periodičnih obračunov obrav-
navajo razloge za uvedbo nadurnega dela, njegov obseg ter obračun osebnih dohodkov za nadurno delo	1 — da, 2 — ne
10.5.	ali imate v samoupravnem splošnem aktu urejeno dežurstvo in stalno pripravljenost	•	1— da, 2 —
10.6.	osebni dohodek za čas dežurstva obračunavamo
—	najmanjši odstotek osnove
—	naj večji odstotek osnove
—	vsem delavcem v enakem odstotku osnove
—	drugače (opišite kako) ---------------------------------—..........
10.7. osebni dohodek za,čas stalne pripravljenosti obračunavamo
—	najmanjši odstotek osnove
—	največji odstotek osnove
—	vsem delavcem v enakem odstotku osnove
—	drugače (opišite kako) --------------------------......-...
%>
1
2
»/o
3
%
%
din
1
»/o
1
2
"/e
»/o
%
1
%>
e/u
°/e
2
030
031
032
033
034
035
036
037 033
039
040
041
042
043
044
045
046
047
048
049
050
051
052
053
054
055
11. Nočno delo:
11.1.	ali imate nočno delo urejeno v samoupravnem splošnem aktu
1 — da, 2 — ne	056
11.2.	dodatek za nočno delo obračunavamo v odstotku osnove	°/o 1	057
11.3.	dodatek obračunavamo vsem delavcem v enakem denarnem znesku	din	058
11.4. dodatka za nočno delo ne izplačujemo;
—	ker nimamo nočnega dela
—	ker nimamo sredstev
12. Delo v nedeljo:
12.1.	ali imate delo v nedeljo urejeno v samoupravnem splošnem aktu
1 — da, 2 — ne
12.2.	dodatek za delo v nedeljo obračunavamo v odstotku osnove	°/o
12.3.	dodatek obračunavamo vsem delavcem v enakem denarnem znesku	din
12.4.	dodatka za nedeljsko delo ne izplačujemo:
,— ker nimamo dela v nedeljo	1
—	ker nimamo sredstev	,	2
13. Delo na dan zveznih in republiških praznikov:
13.1.	ali imate delo na praznik urejeno v samoupravnem splošnem aktu	/
1 — da, 2 — ne
13.2.	dodatek za delo na dan zveznih in republiških praznikov obračunavamo v
odstotku osnove	%>
13.3.	dodatek obračunavamo vsem delavcem v enakem denarnem znesku	din
13.4.	dodatka za delo na dan zveznih in republiških praznikov ne izplačujemo-
—	ker nimamo dela v praznikih	1
—	ker nimamo sredstev	2
14.	Deljen delovni čas:
14.1.	ali imate deljen delovni čas urejen v samoupravnem splošnem aktu
1 — da, 2 — ne
14.2.	dodatek za več kot*eno do pod dve uri prekinitve delovnega časa izplačujemo mesečno (bruto)	din
14.3.	dodatek za dve uri in več prekinitve delovnega časa izplačujemo mesečno
(bruto)	din
14.4.	dodatka za deljen delovni čas ne izplačujemo:
—	ker nimamo takšnega	značaja dela	1
—	ker nimamo sredstev	2
15.	Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja:
Dnevnice znašajo:
15.1.	za čas odsotnosti od 8 do 12 ur	din
15.2 za čas odsotnosti nad 12	ur	-	din
15.3.	za čas odsotnosti od 6 do 8 ur	din
Stroški prenočevanja se priznajo:
15.4.	na podlagi računa do	din
15.5.	brez predložitve računa	do	din
16.	Dnevnice za službena potovanja v tujino:
16.1.	dnevnice so za vse delavce enake pod enakimi pogoji 1 — da, 2 — ne
16.2.	če so dnevnice za vse delavce enake, znašajo kot:
—	določa	I. kategorija	republiške	uredbe	1
—	določa	II. kategorija	republiške	uredbe	2
—	določa	III. kategorija	republiške	uredbe	3
16.3.	če so dnevnice za posamezne ddlavce različne, znašajo kot:
—	določajo I., II. in III. kategorija republiške uredbe	4
—	določata I. in II. kategorija republiške uredbe	5
—	določata II. in III. kategorija republiške uredbe	6
16.4.	dnevnice za potovanja v maloobmejnem prometu, ki trajajo manj kot 8 ur,
imamo uvedene	1 — da, 2 — ne
17.	Kilometrina — nadomestilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene znaša:
17.1.	najmanjši znesek	din
17.2.	naj večji znesek	din
17.3.	enak znesek v vseh	primerih	din
17.4.	kilometrine ne izplačujemo	(navedite, zakaj ne) ----------------------- 1
18. Terenski dodatek na delavca na dah je določen:
'18.1.	najmanjši znesek	din
18.2.	naj večji znesek	din
18.3.	za vse delavce enak	znesek	din
059
060
061
062
063
064
065
066
067
068
069
070
071
072
073
074
075
076
077
078
079
080
081
082
083
084
085
086
18.4.	terenskega dodatka ne izplačujemo:
—	ker nimamo takšnega značaja dela
—	ker nimamo sredstev
19.	Nadomestilo za ločeno življenje na delavca je določeno:
19.1.	najmanjši znesek
19.2.	naj večji znesek
19.3.	za vse delavce enak znesek
19.4.	nadomestila ne izplačujemo, ker nimamo delavcev, ki ločeno živijo
20.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela:
20.1.	število delavcev, ki se jim povrnejo stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (junij 1977)
20.2.	ali je višina povračila v enakih pogojih za vse delavce enaka
1 — da, 2 — ne
20.3.	povrnemo stroške:
—	vse nad
—	največ
20.4 ne krijemo stroškov za prevoz na delo in z dela (opišite zakaj) .......—......—
21.	Povračilo selitvenih stroškov:
21.1.	ali povrnete selitvene stroške	1 — da, 2 — ne
22.	Prehrana med delom je organizirana:
(podatki po stanju v mesecu juniju 1977)
22.1.	v lastnem obratu (menzi)
22.2.	po pogodbi z obratom prehrane (družbenim, zasebnim)
22.3.	izjemoma izdajamo vrednostne bone za živila:
—	na podlagi zdravniškega mnenja:
—	na podlagi soglasja sindikata
22.4.	drugače (opišite) ........................................................
22.5.	prehrana med delom ni organizirana (opišite probleme) ...
23.	Regres za prehrano med delom znaša v mesecu juniju 1977 na delavca:
—	najmanjši znesek
—	naj večji znesek
—	enak znesek za vse delavce
24.	Delavec je dolžan prispevati k ceni organiziranega dnevnega obroka prehrane
1 — da, 2 — ne
25.	Izplačila po pogodbah o delu:
Ali ste o višini izplačil po pogodbah o delu obvestili temeljne ali druge organizacije združenega dela, v kateri so zaposleni delavci, ki so prejeli ta izplačila
1 — da, 2 — ne
26. Nagrade učencem z učno pogodbo:
		izplačano neto v juniju 1977	
	najmanj	največ	vsem enako
26.1. v I. letniku	din	din	din
26.2. v II. letniku	din	din	din
26.3. v III. letniku	din	din	din
27. Za stanovanjsko gradnjo je bilo namensko kov v prvem polletju 1977		obračunanih od bruto	osebnih dohod-
28. Izobraževanje:
29.1.	prispevek za izobraževanje od bruto OD po samoupravnem splošnem aktu
29.2.	za izobraževanje obračunano od bruto OD v prvem polletju 1977
29.3.	zbrana sredstva so sc porabila za (opišite) —....................—..........-
36k Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe:
— izločeno na delavca po zaključnem računu 1976 bruto
1 2	087
din	088
din	089
din	090
1	091
	092
	093
din din	094 095
1	096
	097
št. delavcev	098
	099
	100 101
1	102
2	103
din ši	104 ■	105 106
	107
108
št. uče’" konec i 1977	-
109
110 111
°/o	114
%>	115
Vo	116
117
din	118
30.	Sredstva regresa sa letni dopust:
sredstva regresa za letni dopust v letu 1977 se oblikujejo na delavca v višini neto
31.	Regres s* letni dopust v letu M»8:
31.1.	izplačan:
—	najmanjši znesek na delavca neto
—	največji znesek na delavca neto
31.2.	regresa za letni dopust v letu 1977 ne bomo izplačali, kar (opišite) —------
31.3.	regresiranje oskrbnih dni v počitniških kapacitetah:
—	ne regresiramo
—	regresiramo v celoti
—	regresiramo delno
31.4.	naj večje možno število regresiranih oskrbnih dni na delavca
31.5.	višina regresa na oskrbni dan na delavca
31.6.	skupno število ležišč v počitniških kapacitetah v sezoni
32.	Solidarnostne pomoči izplačane v letu 1976:
32.1.	število primerov izplačane pomoči v letu 1976
32.2.	izplačano skupaj
32.3.	najmanjši izplačani znesek
32.4.	največji izplačani znesek
32.5.	ne izplačujemo, ker nimamo tozadevnih določil v samoupr. spl. aktih
33.	Nagrade ob upokojitvi:
33.1.	ali samoupravni splošni akt določa nagrade ob upokojitvi 1 — da, 2 — ne
33.2.	višina nagrad po samoupravnem splošnem aktu:
—	najmanjši znesek neto
—	naj večji znesek neto
—	enako za vse primere neto
34.	Nagrade ob delovnih jubilejih:
34.1.	ali samoupravni splošni akt določa te nagrade	1— da, 2 — ne
34.2.	če ne, zakaj ne ....---------------1-------------------------------------
35.	Ob katerih jubilejih in kolikšne nagrade izplačujete:
35.1.	pri izplačilu jubilejnih nagrad upoštevamo:
—	celotno delovno dobo jubilantov
—	samo delovno dobo v organizaciji združenega dela
35.2.	za 10 let delovne dobe znaša neto za 20 let delovne dobe znaša neto za 30 let delovne dobe znaša neto
36.	Jubilejne nagrade so v uporabnih predmetih:
36.1.	ali jubilanti prejemajo nagrade v uporabnih predmetih 1 — da, 2 — ne
36.2.	naj višja vrednost uporabnega predmeta je
36.3.	drugačne oblike nagrad ob delovnih jubilejih (opišite) -------_____________
37.	Število delavcev konec prvega polletja 1977
din	119
din	• 120
din	121
1	122
1	
2	123
3	124
din	125
	126
	127
din	123
din	129
din	130
1	131
	132
din	133
din	134
din	135
	136
	137
po samoupr. spl. aktu	
1 2	138
din	139
din	140
din	141
	142
din	143
	144
	145
V __
., dne
1977
Direktor:
Vodja računovodstva:
M. P.
701.
Na podlagi 147, 150. in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije so sklenili
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije
Republiška konferenca SZDL Slovenije Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Republiški odbor ZZB NOV Slovenije Republiški odbor ZRVS Slovenije Cestna skupnost Slovenije Zveza vodnih skupnosti Slovenije Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije Združeno PTT podjetje Slovenije Samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo ,
Zveza skupnosti za zaposlovanje Izobraževalna skupnost Slovenije Zveza skupnosti otroškega varstva Kulturna skupnost Slovenije Telesnokulturna skupnost Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Zdravstvena skupnost Slovenije Skupnost socialnega varstva SR Slovenije Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Skupnost slovenskih občin
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije
Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Zveza delavskih univerz Slovenije
Zadružna zveza Slovenije.
DRUŽBENI DOGOVOR
o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1976—1980	„
Družbeni dogovor uveljavlja na podlagi Titovega izročila mladi generaciji, dokumentov Zveze komunistov, SZDL, sindikatov, ZSMS in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v SR Sloveniji ter neposrednih nalogah v letu 1976 mladinske delovne akcije kot oblico prostovoljnega dela mladih na osnovi solidarnosti, samoupravnega organiziranja in delovanja ter družbenopolitičnega in vzgojnega angažiranja mlade generacije.
1.	člen
S sprejetjem dogovora prevzemajo udeleženci naloge na področju prostovoljnega dela mlade generacije, zagotavljajo možnosti za organizacijo in izvedbo akcij ter za proces vzgoje in izobraževanja ob delu.
Udeleženci se obvežejo, da bodo v skladu s tem dogovorom načrtovali svoje aktivnosti tako, da bodo sočasno zagotavljali potrebne pogoje za organizirano prostovoljno delo mladih pri izgradnji družbenih ob jektov.
S tem bodo omogočili usklajeno načrtovanje mladinskih delovnih akcij (v nadaljnjem besedilu: MDA) zveznega, republiškega in lokalnega pomena v Sloveniji ter njihovo financiranje in izvajanje.
2.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo načrtovali svoje aktivnosti tako, da bodo sočasno zago-
tavljali potrebne pogoje za organiziranje in izvedbo MDA ter sestavni del svojih programov, aktivnosti in letnih planov dela po skupaj sprejetih programih v skladu s svojo družbeno funkcijo. MDA bodo organizirane na podlagi sprejetih programov za zvezne, republiške in lokalne akcije prvenstveno na manj razvitih območjih, manj razvitih obmejnih območjih in v primeru naravnih nesreč, pa tudi drugje, tako kot se udeleženci dogovora sporazumejo.
Udeleženci se obvezujejo, da bodo delovali tako, da bodo zagotavljali zlasti pravočasno načrtovanje MDA, ustrezne delovne in bivalne pogoje udeležencem MDA, ustrezne pogoje za delovanje udeležencev akcij na področjih vzgoje, usposabljanja, kulture, telesne kulture, obrambe, tehnične, zdravstvene in vzgoje na drugih področjih predvsem za njihov vsestransko ustvarjalen prispevek.
3.	člen
V	ta namen se udeleženci dogovora obvezujejo, da bodo s samoupravnim sporazumom zagotovili namenska sredstva in druge pogoje za potek akcij v tekočem letu. Udeleženci dogovora bodo delovali tako, da bodo z območnimi skupnostmi in osnovnimi celicami dogovorili vse konkretne naloge pri izvedbi akcij in tako, da bodo le-te pristopile ek podpisu sporazuma v občinah, kjer akcije potekajo in s katerimi se konkretizirajo vse obveznosti.
Večina tako zbranih sredstev se po vsakoletnem sporazumu zbira pri investitorjih, le-ti pa z njimi zagotavljajo materialne in druge pogoje 'T° izvedbo akrii ob ustreznem družbenem nadzoru.
4.	člen
RK ZSMS se obvezuje, da bo kot temeljni nosilec politične aktivnosti na področju uveljavljanja, razvijanja prostovoljnega dela miade generacije, posebej delovala na področju idejnega osveščanja, mobilizacije mladih za udeležbo na akcijah ter koordinirala dejavnost vseh zainteresiranih družbenih subjektov.
Skladno s tem bo, na osnovi neposredno izraženih interesov in možnosti mladih, usklajenih s splošnimi družbenimi interesi, s svojimi političnimi stališči dajala konkretne pobude za organiziranje posameznih MDA.
V	ta namen deluje pri predsedstvu RK ZSMS Center za MDA, ki izvaja sklepe RK ZSMS.
5.	člen
Akcija in dejavnost vseh družbenopolitičnih organizacij je poenoteno usmerjena v ustvarjanje družbenopolitičnih pogojev za uveljavljanje prostovoljnega dela kot stalne oblike dela ZSMS in v zagotavljanju pogojev za čim bogatejše in ustvarjalno delovanje udeležencev MDA na področju uveljavljanja samoupravnih odnosov, vzgoje in usposabljanja ter družbenopolitičnega delovanja.
6.	člen
Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije se kot udeleženec družbenega dogovora obvezuje, da bo poleg obveznosti, dogovorjenih za vse udeležence dogovora, kot enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil ustvarjala prostor, v katerem bo omogočena usklajena družbenopolitična akcija in dogovarjanje udeležencev družbenega dogovora takrat, kadar so vprašanja take narave, da jih udeleženci dogovora v okviru sprejetih obveznosti ne mo-
rejo uresničiti. Posebej se obvezuje, da bo v okviru lastnih nalog na področju vzgoje in izobraževanja ter družbenega izobraževanja in usposabljanja, svoj del obveznosti načrtovala tako, da bo omogočeno neposredno vključevanje v programe dela mladinskih delovnih akcij.
7.	člen
Zveza komunistov Slovenije bo prek svojih organov zagotavljala pogoje za družbenopolitično akcijo pri uveljavljanju prostovoljnega dela mladih v vseh sredinah ter delovala na področju idejnega osveščanja in usposabljanja udeležencev MDA.
,	8. člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se bo v okviru svoje politične aktivnosti, pri oblikovanju in sprejemanju razvojnih programov in investicijskih naložb v TOZD in drugih organizacijah združenega dela zavzemal, da bodo v teh programih vključene tudi možnosti za njihovo realizacijo s sodelovanjem MDA.
RS ZSS bo s svojo politično aktivnostjo skrbel za aktiven odnos sinilikalnega članstva in njegovih organizacij v TOZD in drugih organizacijah združenega dela do MDA. V zvezi s tem bo razvijal svoje aktivnosti tako, da bodo osnovne organizacije sindikata na podlagi sprejetih programov MDA nosilec politične pobude za udeležbo mladih delavcev na MDA, evidentiral možne udeležence, skrbel, da bodo le-ti prejemali nadomestilo OD zaradi odsotnosti z delovnega mesta in za politično pripravo udeležencev.
Se posebej bodo pri tem angažirani aktivi mladih delavcev, v najtesnejši povezavi z delovanjem osnovnih organizacij ZSMS v TOZD in drugih organizacijah združenega dela.
V okviru svojih izobraževalnih komisij bo RS ZSS zagotavljal v dogovoru z občinskimi sindikalnimi sveti dogovorjeni del realizacije izobraževalnih programov na MDA.
9.	člen
Republiški odbor ZZB NOV Slovenije se kot ude-1 leženec družbenega dogovora obvezuje, da bo v okviru in prostoru, ki ga s 6. in 7. členom tega dogovora prevzemata RK SZDL in ZKS ustvarjal pogoje za družbenopolitično akcijo predvsem na področju razvijanja in negovanja revolucionarnih tradicij z namenom, da mladina čimbolj spozna vrednote našega narodnoosvobodilnega boja, saj so prav vrednote naše revolucije ena temeljnih komponent splošnega ljudskega odpora.
10.	člen
Republiški odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije sodeluje z občinskimi odbori ZRVS pri oblikovanju vsebinske zasnove obrambnih dni, ki jih občinski odbori v sodelovanju z vodstvi delovnih akcij organizirajo v vsaki izmeni.
11.	člen
Cestna skupnost Slovenije zagotavlja v dogovoru z območnimi cestnimi skupnostmi v svojih programih na cestah, s katerimi upravljajo, obseg del, ki ga opravijo udeleženci MDA in prispevajo sredstva za kritje materialnih stroškov akcije.
12.	člen
Zveza vodnih skupnosti Slovenije usklajuje plane območnih vodnih skupnosti s planom vodnogospodar-
skega razvoja Slovenije in obveze območnih vodnih skupnosti v pogledu zagotovitve vodnih virov in pomoči pri izgradnji vodovodnih omrežij.
Zveza koordinira obseg del, ki jih opravijo brigadirji, kakor tudi obseg sredstev za pokritje stroškov brigadirjev v breme sredstev območnih vodnih skupnosti.
13.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije se vključuje v splošno družbeno akcijo za uresničevanje dogovora o mladinskih delovnih akcijah.
V ta namen bo Zveza stanovanjskih skupnosti spodbujala samoupravne stanovanjske skupnosti, da pristopajo k uresničevanju tega dogovora in podpisu samoupravnih sporazumov za pripravo in izvedbo MDA v tekočem letu.
t	14. člen
Združeno PTT podjetje Slovenije bo v dogovoru s PTT podjetji zagotovilo v programih dela obseg del, ki jih opravijo udeleženci akcij in prispevajo del sredstev za urejanje pogojev za delovanje udeležencev akcij.
15. člen
Samoupravna interesna" skupnost elektrogospodarstva zagotavlja v svojih programih razvoja obseg del in združenih sredstev za dela, ki jih opravijo udeleženci akcij.
■	16. člen
Zveza skupnosti za zaposlovanje bo v dogovoru z regionalnimi skupnostmi zagotovila v okviru programskih nalog izdelavo programov vzgoje, usposabljanja in izobraževanja ter poklicnega usmerjanja za udeležence MDA; skrbela za uresničitev teh programov in za njihovo financiranje. Skupnosti bodo omogočale udeležbo nezaposlene mladine na MDA, udeleženci bodo v tem času uživali vse pravice, ki jim pripadajo za čas brezposelnosti.
17.	člen
Izobraževalna skupnost Slovenije bo v programih vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na področju usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji zagotavljala del sredstev za pokritje stroškov vzgoj noizobraževalnih dejavnosti mladinskih delovnih brigad.
18.	člen
Zveza skupnosti otroškega varstva zagotavlja v svojih programih sredstva za delo strokovnih brigad na področju otroškega varstva in sodeluje pri programiranju delovanja udeležencev akcij na tem področju.
19.	člen
Kulturna skupnost Slovenije bo v dogovoru z občinskimi skupnostmi in v skladu s svojim programom zagotavljala sredstva za uresničevanje dogovorjenega programa kulturnega življenja na 1\IDA.
20.	člen
Telesnokulturna skupnost Slovenije v soglasju s telesnokulturnimi skupnostmi občin oblikuje in sprejme okvirni program telesnokulturne dejavnosti za mladinske delovne akcije v SR Sloveniji in sicer skladno s splošno usmeritvijo razvoja telesne kulture ter združuje ustrezna sredstva za njegovo izvajanje.
Telesnokulturna skupnost Slovenije vsako leto na podlagi predloženih in odobrenih programov teles-nokulturne dejavnosti v MDA zagotovi ustrezna sredstva za izvedbo tega programa telesnokulturnim skupnostim občin, na območju katerih se v posameznem letu organizirajo MDA.
21.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije v dogovoru z območnimi skupnostmi ter v skladu s svojo programsko usmeritvijo sodeluje pri izvrševanju in financiranju raziskovalnih projektov na področjih, kjer potekajo mladinske delovne akcije ter znotraj MDA in mladinskih delovnih brigad.
22.	člen
Zdravstvena skupnost Slovenije v dogovoru z regionalnimi skupnostmi in v skladu s svojim programom zagotavlja in financira obvezne zdravniške preglede in cepljenje udeležencev akcij, prispeva sredstva za zdravstveno vzgojo udeležencev akcij ter sredstva za prvo pomoč, istočasno sofinancira delovanje strokovnih brigad Rdečega križa Slovenije.
23.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije koordinira in usklajuje naloge na področju samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih povezuje, tako v okviru republike kot v skupnostih socialnega varstva v občinah, kjer delujejo mladinske delovne brigade.
24.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu s s srednjeročnimi razvojnimi načrti in programi sodeluje pri izdelavi in sprejemanju programov mladinskih delovnih akcij; skrbi, da se bodo v proračunu SR Slovenije vsako leto zagotovila sredstva za delovanje RK ZSMS na področju prostovoljnega dela mladih in sredstva za pokrivanje dela materialnih stroškov MDA.
25.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije se zavezuje, da se bo v svojih delegatsko sestavljenih organih pri obravnavanju investicijskih namer OZD zavzemala in dajala pobude, da bodo OZD vključevale v izvajanje investicijskih del tudi mladinske delovne brigade, kadar je to glede na značaj del možno.
Gospodarska zbornica Slovenije bo zagotovila strokovno pomoč pri pripravi in izvedbi MDA v skladu s programom, zlasti pri oblikovanju ustrezne samoupravne organiziranosti mladinskih delovnih brigad.
Gospodarska zbornica Slovenije bo prispevala del sredstev za pokrivanje materialnih stroškov akcij.
26.	člen
Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije bo v okviru svojih pristojnosti določil v učnih načrtih sestavine, ki bodo zagotavljale uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov za aktiven odnos do MDA. Sodeloval bo pri oblikovanju programov MDA ter jih uveljavljal kot pomemben sestavni element v procesu podružbljanja vzgoje in izobraževanja.
Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije bo določil, da se udeležba na MDA šteje kot počitniška delovna praksa in s tem kot sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa.
27.	člen
Skupnost slovenskih občin bo s svojimi stališči, predlogi in mnenji v okviru svojih pristojnosti sodelovala pri uresničevanju tega dogovora. V ta namen bo vzpodbujala skupščine občin, da pristopijo k uresničevanju dogovora in podpisu samoupravnih sporazumov za pripravo in izvedbo MDA v tekočem letu.
28.	člen
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije v skladu s programi dela na MDA organizira brigade RK in pri tem upošteva navodila in dogovore znotraj ZSMS, izvaja sprejete naloge in usklajuje programe dela z ostalimi udeleženci dogovora.
29.	člen
Univerzitetni svet Univerze v Ljubljani in Mariboru bo v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi razvijal in uresničeval reformo visokega šolstva in s tem v učnovzgojnem procesu omogočil študentom aktivno in strokovno delovanje na MDA.
V zvezi s tem bo poskrbel, da bodo za MDA sprejeti takšni programi učno vzgojnega delovanja, ki bodo predstavljali obliko obvezne počitniške prakse ter sjer-bel, da bo takšna vsebina obvezne počitniške prakse vsebovana v samoupravnih aktih fakultet, visokih in višjih šol ter akademij.
30.	člen
Zveza delavskih univerz Slovenije sodeluje pri izdelavi programskih osnov družbenega izobraževanja in vzgoje na MDA in organizira dogovarjanje z delavskimi univerzami oz. člani zveze za njihovo vključevanje v to in drugo vzgojnoizobraževalno dejavnost na MDA; daje predloge in opravlja z RK ZSMS dogovorjene naloge v zvezi z didaktično opremljenostjo in organizacijo izobraževalnih dejavnosti delavskih univerz na MDA,
31.	člen
Zadružna zveza Slovenije bo v okviru svojih programskih nalog sodelovala z udeleženci dogovora pri izobraževanju udeležencev MDA in pri organiziranem vključevanju mladih zadružnikov v delovne akcije. Hkrati bo koordinirala interese svojih članic na področju razvoja vasi, pri katerih bi lahko sodelovali mladi s prostovoljnim delom.
32.	člen
Udeleženci dogovora delegatsko formirajo koordinacijski odbor (v nadaljnjem besedilu odbor) za izvajanje dogovora.
Sedež odbora je na republiški konferenci ZSMS, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Delo odbora vodi predsednik, ki ga Izvoli odbor na svoji prvi seji.
Odbor ima naslednje naloge:
—	spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog
—	koordinira akcije udeležencev
—	sprejema letne in večletne načrte mladinskih delovnih akcij v Sloveniji na osnovi kriterijev, ki jih sprejme
—	obravnava in sprejema finančne načrte za MDA
—	daje pobude za reševanje odprtih vprašanj
—	spremlja potek akcij, obravnava in sprejema poročila akcij
— obvešča javnost o svojih odločitvah ter o uresničevanju dogovora.
Š3. člen
Pri predsedstvu RK ZSMS deluje Center za mladinske delovne akcije, ki odboru pripravlja vsa potrebna gradiva in tehnične posle. Center tudi neposredno programira in izvaja vse sprejete sklepe odbora v zvezi s programiranjem in iz'vajanjem MDA, opravlja potrebno koordinacijo dela.
Udeleženci se sporazumejo, da RK ZSMS namensko za delovanje Centra združijo del zbranih sredstev za izvajanje MDA in višino teh sredstev opredele v vsakoletnem sporazumu.
34.	člen
Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega družbenega dogovora. Ce ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih delegati niso soglašali s tolmačenjem.
35.	člen
Ce posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem takoj razpravljati odbor. Ce se ob razpravi ne zagotovi odprava kršitve, obvesti odbor takoj vse udeležence dogovora o spornem primeru, hkrati predlaga tudi ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja.
V primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralnopolitične odgovornosti kršitelja dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov.
36.	člen
Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni samo na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
37.	člen
K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbenopravne osebe, če s podpisom sprejmejo pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
38.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 9. aprila 1976.
Podpisniki:
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, Republiški odbor ZRVS Slovenije, Cestna skupnost Slovenije, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Združeno PTT podjetje Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo, Zveza skupnosti za zaposlovanje, Izobraževalna skupnost Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva, Kulturna skupnost Slovenije, Telesnokulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega varstva SR
Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije, Skupnost slovenskih občin, Republiški odbor Rdečega križa Slovenije, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Zveza delavskih univerz Slovenije in Zadružna zveza Slovenije.
702.
Na podlagi določb 92. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. list SRS, št. 18/74) ter 83. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojhimi obrtniki (Ur. list SRS, št. 21/75 in 17/76)
sklepata
Republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije in
Republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE
o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki
I.	člen
48. člen se spremeni in se glasi:
»Za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), razen v primerih obveznega dela prek polnega delovnega časa po določbah prve točke prvega odstavka
26.	člena te kolektivne pogodbe (potres, požar, poplava i. dr.), za nočno delo, za delo na dan nedelje, za delo na dan zveznega in republiškega praznika ter za delo v deljenem delovnem času, pripada delavcu poseben dodatek na obračunsko osnovo ali doseženo akontacijo za redni delovni čas v naslednji višini:
—	za nadurno delo: 50 %>;
—	za delo v nočnem delovnem času, to je v času od 22. ure do 5. ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno: 35—50 °/o;
—	za delo na dan nedelje: 35—50 %>;
—	za delo na dan zveznega in republiškega praznika poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka za opravljeno delo na ta dan še 50%>;
(to je skupno 250 %> obračunske osnove ali dosežene akontacije za reden delovni čas)
—	za delo v deljenem delovnem času:
če traja prekinitev dnevnega delovnega časa eno do dve uri:
mesečno bruto najmanj 200 dinarjev do največ 320 dinarjev;
če traja prekinitev dnevnega delovnega časa dve uri ali več:
mesečno bruto najmanj 400 dinarjev do največ 640 dinarjev.
Ce delavec dela v deljenem delovnem času samo občasno, se znesek tega dodatka preračuna na dneve, ko dela v deljenem delovnem času.
Dodatek za delo na dan nedelje, dodatek za delo na dan praznika ter dodatek za delo v deljenem delovnem času gre pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
Ce je dodatek po tem členu določen v razponu ali do določenega najvišjega zneska, sta pri določanju konkretne višine dodatka delavec in obrtnik dolžna upoštevati višino dodatka, za katero so se sporazumeli delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini. Če je tudi v občini določen dodatek v razponu, se upošteva višina, za katero so se sporazumeli delavci v najbližji sorodni organizaciji združenega dela.«
2.	člen
Spremeni se besedilo zadnje alinee 49. člena in se glasi:
»— za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni — nadomestilo v višini 90 »/o mesečnega poprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za nadomestilo se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Skupnost socialnega varstva Slovenije v prilogi Delavske enotnosti Vzajemnost. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal. Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta delavce in obrtnike "sproti obveščala o valorizacijah osnov za to nadomestilo osebnih dohodkov.«
3.	člen
Spremeni se 49. a člen in se glasi:
»V primeru, če gre delavec na mladinsko delovno akcijo po pismenem sporazumu z obrtnikom, mu je obrtnik dolžan izplačevati nadomestilo osebnega dohodka za čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
Osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka za čas udeležbe delavca na mladinskih delovnih akcijah je enaka kot osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka za čas rednega letnega dopusta.«
4.	člen
Spremeni se 51. člen in se glasi:
»Zajamčeni osebni dohodek delavca, do katerega ima pravico delavec po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku, znaša 55 odstotkov poprečnega za poln delovni čas preračunanega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v republiki v preteklem letu. Ta poprečni osebni dohodek v republiki ugotovi vsako leto Zavod SR Slovenije za statistiko, delavce in obrtnike pa bosta o tem obveščala podpisnika te kolektivne pogodbe.
Delavec, ki ni zaposlen poln delovni čas, prejema sorazmerno delovnemu času izračunani zajamčeni osebni dohodek.
Zajamčeni osebni dohodek se izplačuje delavcem v roku in na način, kot je dogovorjen v členu 53 te kolektivne pogodbe za izplačevanje osebnega dohodka.
Delavec ima zagotovljen zajamčeni osebni dohodek po citiranem zakonu:
1.	za čas, ki ga prebije na delu /
2.	za čas letnega dopusta in državnih praznikov
3.	za čas odpovednega roka in za čas odsotnosti z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka.
Delavcu v gradbeni obrti, ki so mu s pogodbo o zaposlitvi določena za obračunavanje osebnega dohodka merila učinka dela ne glede na čas, prebit na delu, se čas, prebit na delu in čas odsotnosti z dela zaradi letnega dopusta in državnih praznikov, odpovednega roka ter odsotnosti z dela s pravico nadomestila
osebnega dohodka izračuna na podlagi delovnega učinka. Tako določen čas pa ne more biti daljši od polnega delovnega časa, to je od poprečno 42 ur tedensko.«
5.	člen
Spremeni se 52. člen in se glasi:
»Nagrade učencem z učno pogodbo pripadajo vse leto, tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni.
Nagrade znašajo:
—	v	I.	letniku	najmanj	820 din	neto	mesečno
—	v	II.	letniku	najmanj	960 din	neto	mesečno
—	v	III.	letniku	najmanj	1140 din	neto	mesečno.
Obrtnik lahko po lastni presoji da učencu še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu.
Nagrada — obvezna in dodatna skupaj — ne sme presegati 60 %> poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS v preteklem letu.
Učenec je dolžan, da v času strnjenega teoretičnega pouka najmanj enkrat mesečno pride v obratovalnico, da osebno prevzame nagrado in poroča o svojih uspehih in problemih v šoli.
Obrtnik lahko izplača del nagrade učencu v denarju, z delom nagrade pa poravna izdatke za prehrano in stanovanje učenca. Razmerje med denarno nagrado in izdatki za prehrano ter za stanovanje določa ustrezni organ občinske skupščine v skladu z zakonom.
V primeru, da za delo pristojni občinski upravni organ po predpisih o poklicnefn izobraževanju in o urejanju učnih razmerij ugotovi, da je poprečni znesek nagrad, ki jih plačujejo organizacije združenega dela iste panoge na območju občine svojim učencem, višji od nagrad, ki jih izplačuje obrtnik, mora obrtnik upoštevati kot najnižjo nagrado tako ugotovljeno poprečje.
Glede višine štipendij učencem srednjih šol in študentom se upoštevajo določbe samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.«
6.	člen
Doda se nov 52. a člen, ki se glasi:
»Nagrada učencu in študentu na obvezni praksi v obratovalnici samostojnega obrtnika ne sme biti nižja kot 820 dinarjev neto in ne višja kot 60 »/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Konkretne pogoje in višino nagrade določita štipendist in samostojni obrtnik s posebnim pismenim dogovorom, ki ga skleneta pred nastopom prakse.
Te nagrade ne izključujejo štipendij.«
7.	člen
Spremeni se 54. člen in se glasi:
»Dnevnica za službena potovanja v državi oziroma za delo na terenu znaša:
—	za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 110 dinarjev,
—	za čas odsotnosti nad 12 ur največ 170 dinarjev,
za službeno potovanje v tujino pa toliko, kolikor
je določeno za republiške upravne organe, o čemer obvesti obrtnike Gospodarska zbornica Slovenije.
Stroške službenega potovanja povrne obrtnik delavcu v višini cene vozovnic ter računov za prenočevanje, vendar gre delavcu za prenočevanje največ do 195 dinarjev za noč. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 85 dinarjev za noč.
Za čas odsotnosti od 6 do 8 ur pripada delavcu znižana .dnevnica, ki znaša največ 55 dinarjev.
Do tako znižane dnevnice je upravičen delavec, ki nastopi službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
Dnevnice in druge pravice po tem členu so za vse delavce enake.
Dnevnice in druge pravice po tem členu gredo pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
Dnevnica, znižana dnevnica in povračilo stroškov za' prenočevanje pripada delavcem najmanj v taki višini, za katero so se sporazumeli delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini oziroma v najbližji sorodni organizaciji združenega dela.«
8.	člen
Spremeni se 55. člen in se glasi:
»Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec zaradi dela na terenu. Tak pogoj je izpolnjen, če delavec dela zunaj kraja sedeža obratovalnice in zunaj svojega stalnega ali začasnega bivališča in če ima na terenu organizirano prehrano in prenočišče.
Terenski dodatek znaša največ 80 dinarjev na dan.
Ce obrtnik ne organizira prehrane in prenočišča, pripada delavcu za delo na terenu dnevnica in povračilo stroškov za prenočevanje po 54. členu te kolektivne pogodbe.
Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta.
Terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce.
Terenski dodatek gre delavcu od prvega dneva dela na terenu, če je tako delo daljše od enega dne.
Do terenskega dodatka so pod enakimi pogoji upra-čeni tudi učenci poklicnih šol ter študenti in učenci na praksi.
Glede pogojev za pridobitev pravice do terenskega dodatka in njegove višine ter povračila stroškov za prevoz na teren in s terena se upoštevajo odločitve oziroma pogoji, za katere so se sporazumeli delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini oziroma v naj bližji sorodni organizaciji združenega dela.«
9.	člen
Spremeni se 56. člen in se glasi:
»Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki je zaradi svoje zaposlitve ločen od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, vendar največ 1.425 dinarjev mesečno.
Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni dodeljeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Selitveni stroški pripadajo delavcu, če je to dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, v višini dejanskih stroškov po predloženih računih, lahko pa obrtnik
povrne tudi prevozne stroške osebnega prevoza delavca in družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter izplača po dve dnevnici, ki veljajo za službeno potovanje v državi.«
10.	člen
Spremeni se 57. člen in se glasi:
»Delavcu in učencu poklicne šole ter študentu in učencu na praksi se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini cene prevoza z javnimi sredstvi na relaciji od stalnega ali začasnega bivališča do kraja delovnega mesta, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ali učno pogodbo oziroma štipendijsko pogodbo; s tem, da sam prispeva 40 dinarjev.
Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 dinarja za prevoženi kilometer.«
11.	člen
Spremeni se 58. člen in se glasi:
»Tako kot organizacije združenega dela tudi samostojni obrtnik zagotavlja delavcem in učencem, ki delajo oziroma se praktično izotflažujejo v obratovalnici, toplo prehrano med delom.
Obrtnik regresira toplo prehrano med delom, upoštevaje pri tem pogoje in težavnost dela v višini najmanj 200 in največ 285 dinarjev mesečno na delavca.
Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati tople prehrane med delom, regresira prehrano v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem, če je za to dal soglasje pristojni občinski svet Zveze sindikatov Slovenije.
V obliki vrednostnih bonov za živila se lahko regresira prehrano tudi delavcem, ki z zdravniškim potrdilom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom.
Do regresa za prehrano med delom so upravičeni delavci ne glede na to ali delajo v polnem delovnem času, v nepolnem delovnem času, ki je daljši od 4. ur ali v deljenem delovnem času in učenci poklicnih šol v času praktičnega pouka v obratovalnici ter študenti in učenci na praksi.
Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče izplačevati v gotovini.
Glede kriterijev, po katerih se delavcem in učencem izjemoma lahko regresira prehrano med delom v obliki vrednostnih bonov za živila ter postopka za pridobitev soglasja za tako obliko regresiranja prehrane, so obrtniki dolžni upoštevati stališča, kriterije in postopek sindikata, objavljen v listu »Obrtnik«.
Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in učenci poklicnih šol oziroma študenti in učenci na praksi za tiste dneve, ko niso na delu, to je v času dopustov oziroma počitnic, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. Obrtnik pa lahko prizna učencem poklicnih šol regres za prehrano v obliki vrednostnih bonov za živila tudi za čas teoretičnega pouka, po lastni presoji,«
12.	člen
Spremeni se 59. člen in se glasi:
»Ce se delavec in obrtnik v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da delavec v zvezi z delom uporablja lastno osebno motorno vozilo, pripada delavcu kot povračilo teh stroškov kilometrina, ki znaša za upo-
rabo lastnega osebnega avtomobila 2,00 dinarja . za prevoženi kilometer.
Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.«
13.	člen
Spremeni se 64. člen in se glasi:
»Za družbeno dogovorjena sredstva skupne porabe v obratovalnici se priznajo sredstva do višine 70 °/o poprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom delavcev v obratovalnici v tekočem letu, če se je število delavcev tekom leta spremenilo ali s številom delavcev ob koncu preteklega leta, če je število delavcev v tekočem letu enako kot ob koncu preteklega leta.
• Poleg sredstev skupne porabe po prvem odstavku tega člena se v družbeno priznana sredstva skupne porabe štejejo še namenska sredstva, izplačana
—	za regres za letne počitnice učencev poklicnih šol;
—	za stanovanjsko gradnjo po 61. členu te kolektivne pogodbe;
—	za izobraževanje po 62. členu te kolektivne pogodbe;	*
—	za preventivno zdravstveno varstvo;
—	za nagrade ob upokojitvi;	,
—	ustanovam otroškega varstva;
—	humanitarnim organizacijam;
—	družini delavca, ki je umrl .zaradi posledic nezgode pri delu;
—	osnovni organizaciji sindikata delavcev, ki jih zajema kolektivna pogodba, za pospeševanje kulturne, športne in druge rekreativne dejavnosti.«
14.	člen
Spremeni se 65. člen in se glasi:
»Poleg nadomestila osebnega dohodka, ki pripada delavcu za čas letnega dopusta po določbah prve alinee prvega odstavka 49. člena te kolektivne pogodbe, mora obrtnik vsako leto pred dopustom izplačati delavcu delno nadomestilo stroškov na letnem dopustu (regres) v višini najmanj 1.100 in največ 1.400 dinarjev neto.
Kolikor sd z družbenim dogovorom za območje določene osnove in merila za določanje konkretne višine tega regresa mora obrtnik upoštevati z družbenim dogovorom sprejete osnove in merila, če jih je mogoče uporabljati v pogojih dela na področju osebnega dela. V primerih nejasnosti daje o tem mnenje pristojni občinski odbor sindikata obrtnih delavcev oziroma občinski svet ZSS.
Hkrati z izplačilom regresa za letni dopust delavcu plača obrtnik še morebitne obvezne dajatve.
V regres za letni dopust šteje tudi regresiranje oskrbnih dni v kateremkoli počitniškem domu, če se delavci odločijo, da bodo dopust koristili organizirano v počitniškem domu. V tem primeru nakaže obrtnik pripadajoča sredstva regresa neposredno počitniškemu domu.
Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe letnega dopusta in ga prejme pri tistem samostojnem obrtniku, organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, pri kateri izrabi letni dopust.	i
Ce delavec koristi letni dopust v dveh delih, se lahko tudi regres po prvem odstavku tega člena izplača v dveh delih, in to v sorazmerni višini.
Regres za letni oddih gre pod enakimi pogoji in v enaki višini tudi učencem poklicnih šol.
Regres za letni dopust bremeni sredstva iz prvega odstavka 64. člena te kolektivne pogodbe, razen regresa učencem poklicnih šol.«
15.	člen
Spremeni se 68. člen in se glasi:
»Nagrada delavcu ob upokojitvi znaša najmanj'dva in največ tri neto poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v.SR Sloveniji v preteklem letu. Hkrati z izplačilom te nagrade plača obrtnik še obvezne dajatve.
Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim družinskim članom.
O konkretni višini te nagrade odloči obrtnik, pri čemer zlasti upošteva pogoje, pod katerimi je delavec pretežno delal oziroma njegovo delovno dobo.«
16.	člen
Za XV. poglavjem se vstavi novo XVI. poglavje z naslovom:
»ZAGOTAVLJANJE MINIMALNIH STANDARDOV ZA ŽIVLJENJSKE IN KULTURNE RAZMERE PRI ZAPOSLOVANJU DELAVCEV« ,
in nov 82. a člen, ki se glasi:
»V smislu družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev se šteje, da samostojni obrtnik ne izpolnjuje pogojev za zaposlovanje novih delavcev:
—	če delavcu ni zagotovljen najnižji osebni dohodek po določbah 43 oziroma 44. člena te kolektivne pogodbe;
—	če delavcu ni zagotovljen dnevni obrok prehrane med delom po določbah 58. člena te kolektivne pogodbe;
—	če delavcu niso zagotovljeni osnovni pogoji bivanja na terenu, če zaradi narave dela opravlja delo izven kraja sedeža obratovalnice in izven svojega stalnega ali začasnega bivališča.
Za osnovne pogoje bivanja na terenu se šteje celodnevna prehrana delavca ter najmanj 15 kubičnih metrov stanovanjske prostornine ali 5 kvadratnih metrov stanovanjske površine na stanovalca v sobi z največ 4 stanovalci ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno.
Če obrtnik ne more zagotoviti delavcu osnovnih pogojev bivanja na terenu v obliki hrane in stanovanja se šteje, da zagotavlja zahtevane pogoje, če delavcu za čas bivanja na terenu izplačuje dnevnice in povračilo stroškov za prenočevanje po določbah 54. člena te kolektivne pogodtie;
—	če delavcu ni zagotovljen iz sredstev skupne porabe vsaj regres za letni dopust po določbah 65. člena te kolektivne pogodbe;
—	če obrtnik zavira interese delavcev za dopolnilno izobraževanje ter njihovo delovanje v sindikalni organizaciji, kar ugotovi osnovna organizacija sindikata teh delavcev.«
Sedanje XVI. poglavje postane XVII. poglavje.
17.	člen
fe spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so izdelane v treh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po en izvod, en izvod pa se nahaja na republiškem sekretariatu za delo, pri katerem so registrirane.
18.	člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
SRS, uporablja pa se jih od prvega julija 1977 naprej, razen določil, ki zadevajo oblikovanje družbeno dogovorjenih sredstev skupne porabe ter prejemkov oziroma izdatkov iz teh sredstev, katera se uporablja od 1. januarja 1977. leta dalje.
19.	člen
Delavec in obrtnik sta dolžna, da v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe ustrezno uskladita medsebojno pogodbo o zaposlitvi.
Ljubljana, dne 16. junija 1977.
Za Republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije Predsednik Matko Kavtičnik 1. r.
Za Republiški odbor Sindikata
obrtnih delavcev Slovenije Predsednik Branko Višič 1. r.
Ta pogodba je registrirana pri Republiškem st. kretariatu za delo pod zaporedno št. 13. z dne 23. 6. 1977, opravilna št. 11-2/77.
Dohodki po družbenem dogovoru
Prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev
Skupni dohodki
Predvideni oz. razporejeni za: ' -
—	zdravstveno varstvo
—	denarna nadomestila in povračila
—	ostali izdatki in povračila
—	skupne in solidarnostne potrebe na ravni republike
—	gradnjo splošne bolnišnice Koper
—	gradnjo Kraškega zdrav, doma v Postojni
—	prioritetne naloge po programu »B«
— obveznost do zdravstva po valorizaciji
—	obvezno rezervo RAZPOREJENA SREDSTVA
Iz dohodkov skupnosti se izločena natečena denarna sredstva v znesku 27,367.169,05 din, ki so rezultat rasti prispevkov nad družbeno dogovorjenimi merili in ki se na osnovi sprejetih sklepov zbora združenega dela skupščin občin in sklepov zborov uporabnikov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti II. Bistrica, Postojna, Sežana, Izola, Koper, Piran oziroma Obalne zdravstvene skupnosti razporedijo za:
din
—	dokončanje zdravstvene postaje
Kozina (program Brkini)	2,373.000,00
—	obnova zdravstvenega doma Piran 6,500.000,00
—	prenos v leto 1977	18,494.169,95
703.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 8. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in 1. točke 9. člena statuta skupnosti ter v soglasju z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi II. Bistrica, Postojna, Sežana, Izola, Koper, Piran oziroma Obalne zdravstvene skupnosti Koper je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper na seji zbora izvajalcev dne 28. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto 1976
#
1
Dohodki in izdatki občinskih, obalne in regionalne zdravstvene skupnosti za leto 1976 znašajo:
Finančni načrt	Realizacija	Razlika din
326,950.000	346.084.000,00	„+. 19,134.000,0
39,934.000	40,276.808,90	L+ 342.808,90
366.884.000	386,360.808,90	+ 19,476.808,90
250,233.000	268,640.816,90	+ 18,407.816,90
50,959.000	49,623.048,75	—1,335.951,25
8,764.000	9,100.761,70	+ 336.761,70
14,353.000	14,353.000,00	—•
29,730.200	29,730.200,00	—
3,831.800	3,831.800,00	—
5,355.000	5,355.000,00	—
—	5,400.000,00	+ 5,400.000,00
3,658.000	326.181,55	— 3,331.818,45
366.884.000	386,360.808,90	+ 19,476.808,90
3
Analitični prikaz dohodkov in izdatkov po občinskih zdravstvenih skupnostih je sestavni del zaključnega računa.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-29/1977-5
Koper, dne 28. februarja 1977.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper
Predsednik
Branko Proscnak 1. r.
704.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
Na podlagi 7. in 17. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) in določil statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane
II.	ORGANI ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1.	Skupščina zdravstvene skupnosti
5.	člen
Zdravstveno skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina skupnosti ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti.
Zbor izvajalcev sestavljajo delgati, ki jih izvolijo zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti.
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane ustanovijo zdravstveno skupnost mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost), zaradi usklajevanja politike na področju zdravstvenega varstva in opravljanja drugih nalog, ki so splošnega pomena za zdravstveno varstvo občanov mesta Ljubljane.
6.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti ima 20 delegatskih mest v zboru uporabnikov ter 17 delegatskih mest v zboru izvajalcev.
7.	člen
Delegate delegirajo skupščine posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti v skupščino zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane v naslednjem številu:
2.	člen
Zdravstvena skupnost uresničuje in izvaja tiste naloge za katere so se občinske zdravstvene skupnosti dogovorile, da so skupnega pomena za mesto Ljubljana na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov.
3.	člen
Zdravstvena'skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, statutu mesta Ljubljane, tem sporazumu in statutu te zdravstvene skupnosti.
Sedež zdravstvene skupnosti je v Ljubljani, Miklošičeva c. 24.
Zdravstvena skupnost ima svoj pečat okrogle oblike v skladu s predpisi o pečatih v SR Sloveniji; o krogu je navedeno besedilo »ZDRAVSTVENA SKUPNOST MESTA LJUBLJANE«, v sredi pečata »LJUBLJANA«.
Občinska zdravstvena skupnost
1.	Ljubljana Bežigrad
2.	Ljubljana Center
3.	Ljubljana Moste-Polje
4.	Ljubljana Šiška
5.	Ljubljana Vič-Rudnik
8.	člen
ŽE
N O
_ n N3
4
4
4
4
4
>
o
m
N
3
4
3
4 3
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirat^ na prvi seji po ustanovitvi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane oziroma po izteku mandatne dobe ’ delegacij. Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora predsednika zbora in njegovega namestnika.
Zbor uporabnikov in izvajalcev na prvi skupni seji izvolita predsednika in dva podpredsednika skupščine zdravstvene skupnosti.
4.	člen
Zdravstvena skupnost:
—	usklajuje letne srednjeročne in dolgoročne programe občinskih zdravstvenih skupnosti mesta Ljubljane,
—	sodeluje pri oblikovanju družbenega dogovora o razporejanju dolodka mesta Ljubljane,
—	zagotavlja skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih zmogljivosti mesta Ljubljane,
—	uresničuje skupno dogovorjene naloge s področja zdravstvenega varstva,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi mesta Ljubljane,
—	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi mesta Ljubljane,
—	izvaja druge naloge, za katere se sporazumno dogovorijo občinske zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane.
9.	člen
Skupščina, skupnosti dela in odloča na sejah. V zadevah iz pristojnosti skupščine odločata zbora enakopravno.
Seja je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovico delegatov Vsakega zbora.
Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega zbora.
10.	člen
Seja posameznega zbora je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica delegatov zbora.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina delegatov zbora.
11.	člen
Oba zbora morata sprejeti odločitev v enakem besedilu.
Če odločitev ni sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu, sc izvede usklajevalni postopek, med zboroma.
Če v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko Skupščina mesta Ljubljane začasno uredi to vprašanje. Začasna ureditev velja, dokler se ne doseže soglasje med zboroma, vendar največ eno leto.
12.	člen
Skupščina skupnosti:
1.	sprejema samoupravne splošne akte zdravstvene skupnosti,
2.	izvoli in odpoklicuje ali razrešuje organe zdravstvene skupnosti,
3.	spodbuja samoupravno sporazumevanj e in družbeno dogovarjanje v okviru zdravstvene skupnosti ter sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore za območje mesta Ljubljane,
4.	zagotavlja skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih zmogljivosti,
5.	zagotavlja možnosti za napredek zdravstvene dejavnosti ter za vzgojo in izobraževanje kadrov,
6.	odloča o načinu in vsebini sodelovanja s Skupščino mesta Ljubljane o stvareh, ki so skupnega pomena in so bistvene za mesto Ljubljana kot celoti po statutu mesta Ljubljane,
7.	opravlja druge naloge, za katere se sporazumno dogovorijo občinske zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane.
13.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori Skupščino mesta Ljubljane odloča:
—	o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva,
—	o politiki razvoja in pospeševanju zdravstvenih dejavnosti ter o načinu in programih njenega razvoja,
—- o sistemu zdravstvene dejavnosti,
—	o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva,
—	o drugih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z zakoni oziroma odloki in z drugimi splošnimi akti skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
14.	člen
Skupščina mesta Ljubljane na predlog izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi vprašanje, ki je bistvene važnosti za delo zdravstvene skupnosti in bi zaradi tega nastala občutna škoda, če zdravstvena skupnost sama ne odloči o takem vprašnju.
15.	člen
Predsednik skupščine zdravstvene skupnosti predstavlja zdravstveno skupnost kot pravno osebo, organizira delo skupščine, vodi sejo, predlaga dnevni red skupščine ter podpisuje splošne in druge akte zdravstvene skupnosti.
Predsednik skupščine sodeluje s predsednikom ter s predsedniki posameznih zborov Skupščine mesta Ljubljane.
2.	Odbor samoupravnega nadzora
16.	člen
Delovni ljudje uveljavljajo samoupravni delavski nadzor preko odbora samoupravnega nadzora, ki se
oblikuje izmed delegatov občinskih zdravstvenih skupnosti, ki niso delegati v organih občinskih zdravstvenih skupnosti.
Odbor samoupravnega nadzora ima 5 članov. Vsaka občinska zdravstvena skupnost izvoli v odbor po enega člana.
17.	člen
Mandatna doba članov odbora samoupravnega nadzora traja 4 leta.
18.	člen
Delovno področje odbora samoupravnega nadzora ter njegove pravice in dolžnosti določi statut zdravstvene skupnosti.
3.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
19.	člen
Za neposredno izvrševanje ukrepov za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ima zdravstvena skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. "
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in 5 članov.
Vsaka občinska zdravstvena skupnost imenuje v odbor po enega člana. Predsednik skupščine zdravstvene skupnosti je po položaju predsednik odbora.
Tajnika odbora imenuje skupščina skupnosti.
20.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	sprejme vojni načrt zdravstvene skupnosti in druge akte v zvezi s splošnim ljudskim odporom in družbeno samozaščito,
—	vodi in usklajuje konkretne priprave za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito,
—	usklajuje vojne načrte občinskih zdravstvenih skupnosti,
—	skrbi za izvajanje varnostno-zaščitnih ukrepov pri pripravah za splošni ljudski odpor in za uveljavljanje družbene samozaščite,
—	razvija in pospešuje obrambno kulturo delovnih ljudi in občanov,
—	opravlja druge naloge s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pomembne za mesto Ljubljana.
III.	ORGANI SKUPŠČINE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1.	Izvršilni odbor
21.	člen
Izvršilni organ skupščine zdravstvene skupnosti je izvršilni odbor, ki ima predsednika in 6 članov. V izvršilnem odboru morajo biti zastopani predstavniki občinskih zdravstvenih skupnosti v Ljubljani.
Predsednika in člane izvršilnega odbora izvoli skupščina zdravstvene skupnosti. Namestnika predsednika izvolijo člani izvršilnega odbora.
22.	člen
Izvršilni odbor skupščine zdravstvene skupnosti opravlja zlasti tele naloge:
skrbi za pravočasno in pravilno izvajanje ter
izvrševanje sklepov skupščine zdravstvene skupnosti,
—	predlaga skupščini zdravstvene skupnosti samoupravne splošne akte, ki jih skupščina sprejema,
—	daje pobudo za sklicevanje skupščine zdravstvene skupnosti,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina zdravstvene skupnosti,
—	sodeluje z izvršnim svetom in z drugimi organi Skupščine mesta Ljubljane.
23.	člen
Predsednik izvršilnega odbora skupščine organizira delo izvršilnega odbora, vodi seje, predlaga dnevni red in sodeluje s predsednikom Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane.
2.	Drugi organi skupščine zdravstvene skupnosti
24.	člen
Za posamezna vprašanja ima lahko skupščina zdravstvene skupnosti odbore oziroma stalne ali občasne komisije. Skupščina ob ustanovitvi navedenih organov določi tudi njihove pristojnosti.
25.	člen
Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana opravlja strokovne naloge tudi za zdravstveno skupnost mesta Ljubljane.
IV.	JAVNOST DELA
26.	člen
Delo zdravstvene skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina zdravstvene skupnosti in njeni organi so dolžni obveščati delovne ljudi in občane kot tudi občinske zdravstvene skupnosti o delu. skupščine in njenih organov ter o uresničevanju sprejetih odločitev iz svojih pristojnosti.
Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, objave v občinskih, mestnih in drugih glasilih javnega obveščanja.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOCCE
27.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlaga občinska zdravstvena skupnost, podpisnica tega samoupravnega sporazuma.
28.	člen
Na podlagi tega samoupravnega sporazuma sprejme zdravstvena skupnost svoj statut, ki ga potrdi Skupščina mesta Ljubljane.
29.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane začne veljati, ko ga potrdi Skupščina mesta Ljubljane.
30.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 022-8/77
Ljubljana, dne 28. marca 1977.
Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Bežigrad predsednik skupščine Jože Baraga 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center Niko Isajević 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Moste-Polje Marija Miloradović 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Šiška Janko Hcberle 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
705.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije in z namenom, da se:
—	uresniči družbenopolitična in moralnoetična obveznost družbe do spomenikov NOB in socialistične revolucije,
—	vzpodbudi negovanje tradicij NOB, kar mora biti eden od temeljev vzgojnega procesa in razvijanja socialistične zavesti,
—	vzpodbudi in še bolj uveljavi razredna družbena naravnanost, kot tudi zavest o potrebi krepitve organizacije splošnega ljudskega odpora in uveljavljanju družbene samozaščite,
—	trajno očuvaj o in oživljajo pridobitve in kulturne vrednote naše revolucije.
—	zagotovi vzdrževanje in varstvo spomenikov ter drugih obležij NOB in socialistične revolucije,
—	zagotovi enotne pogoje pri postavitvi novih spomenikov in za njihovo vzdrževanje,
—	ustvarijo pogoji za dolgoročno investicijsko vzdrževanje spomenikov in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije,
—	vključi v razreševanje varstva in vzdrževanje spomenikov, poleg družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, še samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge organizacije,
so skupščine občin in mesta, občinska in mestna konferenca SZDL, občinske in mestna organizacija ZZB NOV, občinski in mestni sindikalni sveti, občinska in mestna konferenca ZSMS. kulturne skupnosti občin in mesta, izobraževalne skupnosti občin in mesta, stanovanjske skupnosti občin in mesta, skupnosti otroškega varstva občin in mesta (komunalne skupnosti občin in mesta), telesnokulturne skupnosti občin in mesta, regionalna in občinska skupnost za zdravstveno varstvo, odbor regionalne gospodarske zbornice in ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, sklenile
DRUŽBENI DOGOVOR
o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin
1.	člen
Podpisniki se s tem družbenim dogovorom dogovorijo o postopku glede postavljanja, urejanja, vzdrževanja in varstva tet evidentiranja spomenikov, spominskih plošč , in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije (v nadaljnjem besedilu: spomeniki) na območju ljubljanskih občin.
Ljubljanske občinske skupščine in Skupščina mesta Ljubljane bodo poskrbele za uresničitev tega družbenega dogovora neposredno ali pa tako, da sklenejo ustrezne sporazume ali pogodbe o prevzemu skrbi za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov z organizacijami in društvi.
2.	člen
Ta družbeni dogovor ne zajema vojaških pokopa- _ lišč in grobov po zakonu o vojaških pokopališčih in grobovih, glede katerih veljajo določila tega zakona in določila ustreznih občinskih odlokov.
3.	člen
S tem družbenim dogovorom želijo podpisniki zagotoviti enotno in sistematično vzdrževanje ter evidentiranje spomenikov, kakor tudi enoten postopek v zvezi s postavitvijo novih spomenikov.
4.	člen
Zemljiško knjižna stanja pri obstoječih spomenikih in postavljanju novih urejujejo pristojni upravni organi občinske skupščine.
Za urejanje ^emljiško knjižnih stanj, ki se rešujejo za vsak spomenik posebej, napravi program pristojni občinski upravni organ.
I.	SKRB ZA SPOMENIKE
5.	člen
Za spomenike skrbijo pristojne občinske skupščine in skupščina mesta s sodelovanjem drugih podpisnikov družbenega dogovora, ki na podlagi letnih in srednjeročnih programov zagotavljajo tudi ustrezna sredstva za redno urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spomenikov.
Za izvajanje programov in dogovarjanje o potrebnih sredstvih s samoupravnimi interesnimi skupnostmi skrbe ustrezni organi občinskih skupščin in skupščine mesta.
6.	člen
Za urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spomenikov, ki presegajo finančne zmožnosti posamezne družbenopolitične skupnosti, pripravijo programe in predlog financiranja ustrezni organi občinskih in mestne skupščine ter občinskih in mestne kulturne skupnosti vsako leto posebej. Prednost imajo bolj ogroženi spomeniki. Programi se uresničujejo s solidarnostnim združevanjem sredstev na območju mesta kot celote.
7.	člen
V sporazumu z občinskimi skupščinami prevzemajo neposredno skrb za spomenike, razen podpisnikov družbenega dogovora, še organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, hišni sveti, organizacije in društva (v nadaljnjem besedilu: oskrbniki).
8.	člen
Občinske skupščine in mestna skupščina sprejemajo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in ustreznimi samoupravnimi skupnostmi letne in srednjeročne programe o rednem urejanju in obnavljanju ter investicijskem vzdrževanju spomenikov ter programe postavitve novih spomenikov.
Predlog programov sestavi pristojni občinski upravni organ na podlagi predlogov krajevnih skupnosti ali oskrbnikov v sodelovanju z ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo in odborom podpisnikov družbenega dogovora v občini.
Letni program mora biti sestavljen vsako leto do 15. novembra za naslednje leto. Srednjeročni program se oblikuje na podlagi letnih programov. V njem se predvidi tudi *način letnega preverjanja izvrševanja programskih nalog.
Podpisniki predlagajo svetom krajevnih skupnosti, da imenujejo komisijo za varstvo spomenikov na njihovem območju, ki bo pripravljala letne in srednjeročne programe urejanja in obnavljanja ter investicijskega vzdrževanja spomenikov in obveščala o stanju spomenikov pristojne občinske organe in oskrbnike.
9.	člen
Sprejeti letni in srednjeročni program vzdrževanja spomenikov objavi občinska skupščina v svojem glasilu in poskrbi, da so z njim seznanjeni vsi oskrbniki spomenikov.
Za izvrševanje letnih in srednjeročnih programov varstva spomenikov oziroma nalog, ki so jih z dogovori, sporazumi ali pogodbami prevzeli podpisniki dogovora in oskrbniki spomenikov, skrbijo pristojni občinski in mestni upravni organi ter zavod za spomeniško varstvo, nadzor nad izvrševanjem programa pa izvajajo občinske skupščine.
10.	člen
Oskrbniki so dolžni spomenike, za katere so prevzeli skrb, vzdrževati vključno z njihovim okoljem tako, kot je to določeno s sprejetimi programi.
11.	člen
Vsak Spomenik mora imeti estetski videz v skladu z urejenim okoljem in ustrezen napis, kaj predstavlja.
12.	člen
Za obnovitev spomenika je potrebno ustrezno dovoljenje, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, po predhodnem strokovnem mnenju Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.
Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo mora svoje strokovno mnenje podati najkasneje v 30 dneh po prejemu predloga.
13.	člen
Pristojni občinski upravni organ izda ustrezno dovoljenje za vse posege, ki utegnejo povzročiti spremembe na obstoječih spomenikih. V odločbi se predpišejo pogoji za izvedbo posegov. Za take posege se šteje zlasti: konzerviranje, restavriranje, prebarvanje, porušitev ali prestavitev spomenika, zaradi katerih se spremenijo varstveni pogoji.
14.	člen
Za redna vzdrževalna dela ni potrebno dovoljenje.
Redna vzdrževalna dela so predvsem: obnova črk na spomenikih, kamnoseško čiščenje spomenikov in urejanje zelenic pri spomeniku.
15.	člen
V skladu z določbami tega družbenega dogovora skrbijo občinske skupščine in skupščina mesta ter njihovi upravni organi tudi za že zgrajene odseke »Aleje spominov in tovarištva«.
II.	POSTAVITEV NOVEGA SPOMENIKA
16.	člen
Pismene in obrazložene predloge za postavitev spomenika lahko posredujejo občinske in mestna skupščina, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, zbori delovnih ljudi ali skupina najmanj 10 občanov.
Predlog -posredujejo predlagatelji pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki preveri skladnost s predpisi in odstopi predlog odboru podpisnikov družbenega dogovora v občini.
Predlog mora vsebovati tudi način financiranja postavitve spomenika in kdo ga bo v bodoče vzdrževal.
17.	člen
Odbor podpisnikov družbenega dogovora zbere mnenje družbenopolitičnih organizacij v občini in tiste krajevne skupnosti, kjer bo spomenik postavljen. Zbrano gradivo odstopi Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, da predlog preuči in da svoje strokovno mnenje.
Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo vrne gradivo s svojim strokovnim mnenjem pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine najkasneje v 30 dneh po prejemu.
18.	člen
Pristojni občinski upravni organ mora skrbeti za hiter postopek in zadevo predložiti občinski skupščini v odločitev najkasneje v 30 dneh potem, ko je dal Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo svoje strokovno mnenje.
19.	člen ,
Sklep o postavitvi spomenika sprejme občinska skupščina, odločbo pa izda pristojni občinski upravni organ.
20.	člen
Pri postavljanju večjih in pomembnejših spomeniških obeležij je obvezna javna razgrnitev projektov.
III.	EVIDENCA SPOMENIKOV
21.	člen
Pristojni občinski upravni organ, ki vodi evidenco vojaških pokopališč in grobov, vodi tudi evidenco spomenikov po tem družbenem dogovoru in drugih predpisih.
Pristojni upravni orgap vodi evidenco ter hrani dokumentacijo, ki se nanaša na posamezen spomenik, tako kot je to določeno za vojaška pokopališča in grobove.
22.	člen
Za izvajanje tega družbenega dogovora bodo skrbele skupščine ljubljanskih občin in skupščina mesta preko odborov podpisnikov družbenega dogovora v občinah in koordinacijski odbor za varstvo spomenikov NOB pri Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane.
Koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane sestavljajo:
— po dva delegata odborov podpisnikov družbenega dogovora iz občin in delegati Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Mestnega odbora Zveze združenj borcev, Mestne konference Zveze socialistične mladine, Skupščina mesta, Kulturna skupnost Ljubljane in Regionalni zavod za spomeniško varstvo Ljubljana.
23.	člen
Odbori podpisnikov družbenega dogovora v občinah in koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu Skupščine mesta sprejmejo poslovnik o svojem delu.
24.	člen
Koordinacijski odbor in odbori podpisnikov ima--jo predvsem naslednje naloge:
1.	povezujejo udeležence družbenega dogovora
2.	skrbijo, d ti so pravočasno izdelani letni in srednjeročni programi jn da so v njih zajeti vsi ogroženi spomeniki
3.	skrbijo, da podpisniki in oskrbniki opravljajo prevzete dolžnosti v skladu z dogovorom, sporazumi oziroma pogodbami in opozarjajo na zanemarjanje ali opuščanje teh dolžnosti organe podpisnikov, oskrbnike ter družbenopolitične organizacije.
25.	člen
Koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu Skupščine mesta povezuje tudi delo odborov podpisnikov družbenega dogovora v občinah in usklajuje predloge občinskih skupščin za postavitev novih spomenikov.
20.	člen
Dogovore, samoupravne sporazume ali pogodbe iz 7. člena tega družbenega dogovora bodo sklenile občinske skupščine oziroma njihovi pristojni organi najkasneje do 1. januarja 1978. leta.
27. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati potem, ko ga podpišejo podpisniki in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-1/77
Ljubljana, dne 17. maja 1977.
Ta družbeni dogovor so podpisali vsi uvodoma navedeni podpisniki-udeleženci.
706.
Na podlagi določila 94. člena statuta Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Ljubljana in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora dne
26.	maja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Ljubljanskega urbanističnega zavoda TOZD — »Informatika«
Za direktorja Ljubljanskega urbanističnega zavoda TOZD »Informatika« je imenovan
Tit Turnšek
St. 111-40/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
707.
Na podlagi določila 94. člena statuta Ljubljanskega urbanističnega zavoda in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Ljubljanskega urbanističnega zavoda — TOZD »Urbanizem«
Za direktorja Ljubljanskega urbanističnega zavoda — TOZD »Urbanizem« se imenuje Drago Lipič St. 111-41/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
708.
Na podlagi določil 35.. člena statuta Zavoda za družbeni razvoj in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na
33.	seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda za družbeni razvoj Ljubljana
Za direktorja Zavoda za družbeni razvoj Ljubljana je imenovan
Ivan Lapajne
St. 111-42/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
709.
Na podlagi 57. člena pravilnika o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na 33 seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP.
o imenovanju ravnatelja Vajenskega doma v Ljubljani
Za ravnatelja Vajenskega doma v Ljubljani je imenovan
Ignac Gruden
St 111-43/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
710.
Na podlagi člena 45 ih 46 tč. 1 temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I v Ljubljani
Razreši se sodnik Občinskega sodišča I v Ljubljani z 31. majem 1977
Jernej Potočar
St. 111-20/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
711.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71), na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 28. člena statuta Doma mladine in gostinstvu je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977. na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Doma mladine v trgovini In gostinstvu Ljubljana
Za nevnatelja Doma mladine v trgovini in gostinstvu je imenovan
Jože Maček
z 9. junijem 1977.
St. 111-16/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
712.
Na podlagi določil statuta Zavoda za zdravljenje alergičnih bolezni in rehabilitacijo mladine v Kraljevici in na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda za zdravljenje alergičnih bolezni in rehabilitacijo mladine v Kraljevici
Skupščina mesta Ljubljane soglaša k imenovanju direktorja Zavoda za zdravljenje alergičnih bolezni in rehabilitacijo mladine Kraljevica Antonije dr. Dujmovič St. 111-44/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
713.
Ob smiselni uporabi 7. in 17. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) ter 68., 71. in 72. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane
I
Skupščina mesta Ljubljane potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane.
II
Ta sklep velja takoj.
St. 025-2/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
v	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
714.
Na podlagi 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o Izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča I v Ljubljani
Za sodnike porotnike občinskega sodišča I. v Ljubljani se izvolijo: Arhnaver Martin, Bačnik Lado, Ba-
dovinec Janko, Baus Ivo, Belavič Drago, Bergant Peter, Bernik Danilo, Beseničar Tone, Bole Velimir, Bore Andrej, Borko Miran, Borštnar Milena, Božič Matej, Brezovar Stane, Budal Tončka, Bukovac Tatjana, Ciglar Justi, Cilanšck Živka, Cad Marija, Černigoj Mica, Debeljak Ivanka, Dercnda Dare, Dijak Tone, Dobrilovič Marjan, Dolinar Majda, Durič Uroš, Erbežnik Danilo, Fertin Mihaela, Fijavš Sonja, Flegar Stane, Frelih Vida, Furlan Radislava, Gašperič Margareta, Gerzinič Marija, Golob Danilo, Gorjan Anica, Gostinčar Danica, Grad Lado, Grčar Dimitrij, Gričar Milica, Gruden Miran, Gvardjančič Mira, Gustinčič Anton. Hribar Stane, Jakhl Štefka, Jaklin Silva. Jelenc Dora, Jelinčič Lea, Jerele Viktor Jež Lucijan. Jozelj Marija, Jus Konrad, Justin Matko, Kadunc Anton, Kadunc Tanja, Kavšek Irena, Kerč Milena, Klopčič Marjan, Ključevšek Iva, Kokalj Miran, Kokalj Tatjana, Kokalj Dušan, Korbar Jaha, Kosovel Radoslav, Košorok Polde, Kotnik Franc, Kralj Majda, Kralj Martina, Kramar inž. Boris, Kreps Vida, Krevh Nevenka, Križaj Milan, Kuhar Vlasta, Kumše-Hren Francka, Kuret dr. Primož, Kranjc Fanika, Kovač Nada, Kižmančič Mira, Lapanja Zoran, Lenarčič Janez, Lenarčič Tanja, Likar, Zora, Lukaščik Franjo, Lu-kaščik Danica, Marlot Slava, Mataruga Ostoje, Medja Ivanka, Medved Dušan, Metelko Heti, Mihelič Janez, Mlinar Marko, Mlinar Franc, Mlinar Marija, Nevečny Vida, Nolda Antonija, Novak Drago, Novak Karel, Oman Ljudmila, Omerza Anton, Omerza Zdravko, Pačnik Anton, Pajnič Dragica, Pavliha Eli, Peric Damjan, Pečaver Albina. Pcčaver Borut, Petkovšek Janez, Petrič Košana, Pirš Martina, Pivk Boža, Pintarič-Humer Tatjana, Pogačnik Anica, Polak Anka, Potokar Janez, Pretnar Ana, Primožič Romana, Pungerčar Tončka, Pušnar Gilda, Pušnik Marija, Pelko Franc, Pavlin Igor, Petrovič Ljubo, Rejc Florjana, Rcncinger Venčeslav, Renko Anja, Roglič Stane, Rupnik Andrej, Rutar Jože, Savič Dragan, Savnik Dušanka, Sedej Franc, Sekulič Nedeljko, Senčiir Malči, Staničar Ciril, Simonič Drago, Skala Sonja, Skvarča Milica, Sodja Minka. Srebrnič Alojz, Strle Iva, Šeatkovič Nada, Sest Branka, Šešek Magdalena, Šilih Zlata, Špende Stane, Štolfa Silva, Štolfa Slavko, Tekavec Zdravko, Thaller Boris, Trajkovič Nadeda, Tratnik Tone, Uhan Anica, Ulča-kar Zdenka, Vadnal Adolf, Valenčič Jože, Vidmar Jože, Volk Viktor, Vukmirovič Mladen, Zajc Francka, Zavrl Jože, Završnik Slavica, Zgonc Frančiška, Ziren-felt Igor, Zupan Angelca, Zupan Viktor, Zupčič Zorka, Žitnik Jože, Živec Slavko, Zontar Bogo, Žunko Franc, Beslč Marija, Fatur Živka.
Za sodnike porotnike posebnih senatov za mladoletnike občinskega sodišča I. v Ljubljani se izvolijo:
Bajec Anica, Bajič-Valenčič Vera, Bitenc Karel, Crne Boris, Červ Iva, Dimnik Stana, Dolenc Vlasta, Dolinar Drago, Ivanušič Irena, Jereb Anton, Kastelic Franc, Keržan Anton, Kokalj Cveta, Korunič-Stanič Marija, Kovič Eva, Kristančič Azra, Lužnik Marija, Mali Marjan, Merala Dušan, Plut Martin, Sedevčič Sonja, Snoj Tone, Šifrer Dora. Šimonka Aleksander, Širok Joža, Turenšek Jožefa, Vrbič Ančka, Zupančič Ivana, Žagar Zofija, Zunič Jože.
št. 111-20/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
^	Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovic, dipl. inž. 1. r.
715.
Na podlagi 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča II v Ljubljani
Za sodnike porotnike občinskega sodišča II v Ljubljani se izvolijo: Ajdišek Boris, Andlovič Broni-slav, Artelj Ljubomira, Avsec Marija, Bačak Marta, Batinica Nevenka, Bedi Franjo. Bitenc Ivan, Belančič Vanda, Berden Justi, Bručan Henrik. Cankar Matjaž, Cotman Janez, Crkvenik Franc, Cuder Fani, Cukljati Franc, Čargo Alojz, Čibašek Ivanka, Čiba^ek Marta, Črnugelj Olga, Derlin Pepi, Dežman Jelka, Dimnik Jakob, Djurič Meri. Dobnikar Anton, Dostičič Hinko, Dragaš Ivan, Drenik Jože, Drmaša Roman, Erdelj Anton, Fras Anton, Funkl Alojz, Furlan Slava, Gaber Jakob, Gantar Draga, Gluh Darja, Godler Elizabeta, Golob Ivan, Golmajer Marija, Gorše Aleksander. Gruden Alojz, Guid Kristina, Hazzarini Nada, Hočevar Jože, Humar Jure, Igličar Frančiška, Jakša Amalija, Jakša Jože, Jankovič Alojz, Jovanovič Dane, Jovanovič Zoran, Jurčič Bojan, Kerkoč Marjan, Kern Velimir, Kobe Valentin, Kobilica Zdene, Kokolj Danica, Kolar Vilko, Konda Stanc, Kopač Ivo, Kos Branko, Koser Janez, Kostjukovsk.v Nikolaj, Koželj Majda, Koželj Marjetka, Kranjc Edvard, Kulenovič Sabina, Kušar Franc, Lampe Stanislav, Lebar Angela, Legen Ivan, Lcnaršič Milena. Ličan Branko, Lipičar Mira, Lokar inž. Mirko, Lunček Ida, Maraž Milan, Marchisetti Vera, Markuš Viljem, Maslovarič Miloslav, Medvešček Miro, Mencinger Ivica, Merzdovnik Stane, Metiljak Marija, Miculinič Ljubica, Mihelič Nada, Mihevc Janez, Mikolič Vladimir, Mirtič Olga, Močivnikar Lcandra, Mohar Anton, Mohorič Ciril, Novšak Tatjana, Oblak Brigita, Ogorevc Ivan, Ogrinc Ančka, Omejc Jernej, Oro-žim Anton, Ostanek Milan, Ota Stane, Pavliha Milan, Pegam Franc, Pervanje Edvin, Pevec Rihard, Pezdir Ana por. Bregar, Pirnat Mihael, Podboj Alojzija, Podgornik Lidija, Podobnik Josip, Podpečan Jože, Pohleven Karel, Pokrivač Anton, Popovič Branko, Popovič Miloš, Potočnik Marjana, Požun Božo, Predi-kaka Branka, Pretnar Janez, Prežclj Cveto, Pustotnik Srečko, Rehberger Otmar, Remškar Natalija, Rihtar Franc, Rihter Vera, Rijavec Julijana, Romič Mihajlo, Rožman Peter, Selak Bogomir, Seme Bruno, Simčič Doroteja, Simšič Evgen, Slak Marija, Smerkolj Angela, Smrekar Stane, Smrtnik Bernard, Snoj Vera, Sodja Alojz, Sosič Vida, Stegenšek Majda, Stepančič inž. Stanko, Stermenszky Nada, Stojič Mirjana, Strgar Albin, Savnik Tomaž, Šetinc Zlatko, Škof Milan, Stok Jože, Tomšič Marko, Toplak Jožef, Tratnik Dragica, Tratnik Janez, Trček Janez, Trobec Ana, Umek Slavko, Vencelberger Ivan, Verlič Dragica, Vidra j s Ladislav, Vrhove Bogomir, Zupančič Edvard, Žnidar Maks, Žugič Ladislav, Bizil Albert, Bračun Kristina, Crne Boris, Dujič Miro, Gena Kos.
St. 111-33/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
716.
Na podlagi 2. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 10-410/76) in 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33-968/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 252. seji dne 31. maja 1977 sprejel
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o načrtu prometnega režima na območju mesta Ljubljane in ukrepih za njegovo izvajanje
1.	člen
V odredbi o načrtu prometnega režima na območju mesta Ljubljane in ukrepih za njegovo izvajanje (Uradni list SRS, št. 15-683/76) se v 2. členu spremeni besedilo tretje in četrte alinee tako, da se novi ali-nci glasita:
»— enosmerni rumeni pas po desni strani vozišča od Ambroževega trga po Poljanski cesti, Ciril Metodovega trga, Stritarjevi ulici, Tromostovju, VVolfovi ulici in Trgu osvoboditve do Titove ceste«,
»— enostranski rumeni pasovi, ki veljajo le ob prometnih konicah in sicer v času od 5.30 do 7.30 in od 13.30 do 15.30 na Titovi cesti, od Linhartove ceste do Bavarskega dvora v smeri proti mestu in na Celovški cesti od Djakovičeve ulice do Delavskega doma v smeri proti mestu«.
2.	člen
Sedmi člen se spremeni tako, da se glasi: »Kolesarji lahko vozijo po vseh cestah ob skrajnem desnem robu, razen po cestah, kjer so rumeni pasovi za javni mestni promet ali pa je z znakom prepovedana vožnja kolesarjem. Povsod kjer so zgrajene ali označene posebne kolesarske steze jih morajo kolesarji obvezno uporabljati. Na prehodu za pešce je prepovedana vožnja s kolesom in je kolesar dolžan iti preko cestišča peš.«
3.	člen
Deveti člen se spremeni tako, da glasi:
»Posebni javni parkirni prostori, kjer je organizirano parkiranje vozil so:
—	parkirišče Turist,
—	parkirišče Pogačarjev trg,
’— parkirišče Krekov trg,
—	parkirišče Union, parkirišče Trg osvoboditve,
—	parkirišče Trg revolucije.
—	parkirišče Tivoli,
—	parkirišče Žale I,
—	parkirišče Zale II.
Cas organiziranega parkiranja določa s svojim sklepom pooblaščena organizacija združenega dela.
Uporabnina za parkirni prostor znaša 4 din za parkiranje do 2 ure oziroma 3 din na parkiriščih izven ožjega mestnega središča.
Parkirni prostor na parkirišču Tivoli se lahko rezervira pri pooblaščeni OZD za vse delovne dni v tednu za čas od 5. do 16. ure s predplačilom 100 din mesečne uporabnine«.
4.	člen
Deseti člen sc spremeni tako, da glasi:
»Posebni javni parkirni prostori na katerih je parkiranje časovno omejeno in so nameščene ure za plačevanje uporabnine so:
— Kersnikova ulica ob zahodni strani,
— Zupančičeva ulica ob zahodni strani,
— Kidričeva ulica od Beethovnove do Prežihove ulice,
— Prežihova ulica ob zahodni strani in ob vzhodni strani od Cankarjeve ceste do Kidričeve ulice,
— Cankarjeva cesta ob južni strani od Prešernove do Zupančičeve ulice ob severni strani od Beethovnove do Prežihove ulice,
— Tomšičeva ulica ob južni strani od Zupančičeve do Valvazorjeve in ob severni strani od Titove ceste do Beethovnove ulice,
— Beethovnova ulica od Kidričeve do Tomšičeve ulice,
— Pražakova ulica od Moša Pijadejeve do Cigaletove ulice in ob severni strani pred pošto,
— Cigaletova ulica,
— Trdinova ulica ob južni strani od Cigaletove ulice do Titove ceste,
— Miklošičeva cesta ob vsej zahodni strani razen ob Marksovem parku,
— Moša Pij adejeva ulica ob zahodni strani od Čufarjeve ulice do Pražakove ulice,
— Trubarjeva cesta od Miklošičeve ceste do Obrežne steze,
— Trg osvoboditve ob vzhodni strani parka,
— Trg OF na otoku nasproti Zavarovalnice,
— Mestni trg ob zahodni strani
— Dalmatinova ulica od Titove ceste do Miklošičeve ulice
Uporabnina za parkiranje osebnih vozil znaša 1 dinar za 30 minut parkiranja. Obveznost plačevanja uporabnine je vsak delavnik od 6. do 20. ure, razen sobote, ko se obvezno plačuje uporabnina do 15. ure.
5.	člen
V 11. členu se v prvem odstavku črta zadnja ali-nea: Mestni trg, ter dodajo naslednje nove alinee:
— Dalmatinova ulica od Miklošičeve do Moša Pijadejeve ulice,
— Zupančičeva ulica ob vzhodni strani od Kidričeve do Cankarjeve ceste,
— Cankarjevo nabrežje ob zahodni strani,
— Slomškova ulica od Moša Pijadejeve do Resljeve ceste,
— Rimska cesta ob severni strani od Trga MDA do Trga francoske revolucije.
6.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 611/1-77
Ljubljana, dne 7. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r.
717.
Na podlagi 25. člena statuta sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS. št. 11/73) je upravni odbor Sklada na 63. seji dne 15. februarja 1977 sprejel
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1976
1
Zaključni račun, ki izkazuje:
sredstev	247,523.547,59
razpored sredstev	151,994.244,—
saldo na dan 31. 12. 1976	95,529.303,59
so potrdile ustanoviteljice in sicer:
Skupščina mesta Ljubljane dne 31. 3. 1977 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad dne 29. 3.
1977
Skupščina občine Ljubljana Center dne 22. 3. 1977 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 29.
3.	1977
Skupščina občine Ljubljana Šiška dne 23. 3. 1977 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 19.
4.	1977
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. UO-114-114/77-LČ Ljubljana, dne 17. junija 1977.
Sekretar UO Sklada Predsednik UO Sklada Ludvik Činč 1. r.	Natan Bernot, inž. 1. r.
. CELJE 718.
Občinska skupščina Celje je na svoji seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija in seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 po 152. členu zveznega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 52. členu republiškega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/ 76) in 140. členu statuta občine Celje sprejela
ODLOK
o zakloniščih v občini Celje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami se morajo na območju občine Celje graditi zaklonišča osnovne zaščite.
Graditev zaklonišč urejajo: zvezni In republiški zakon o ljudski obrambi, pravilnik o tehničnih normativih za graditev zaklonišč in ta odlok.
2.	člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi akcijami in so ustrezno urejena in opremljena.
3.	člen
Zaklonišča se gradijo na območju mesta Celje in v naseljih, ki se določijo z načrtom graditve zaklonišč in z načrtom zaklanjanja.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito, načrt zaklanjanja pa občinska skupščina.
zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče za 'povečane potrebe.
Ce gradnja zaklonišča iz tehničnih razlogov iz prejšnjega odstavka ni mogoča, mora investitor dobiti soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za ljudsko obrambo, da graditev zaklonišča opusti in plača ustrezen prispevek za gradnjo zaklonišč iz 24. člena tega odloka.
4.	člen
Za zaklanjanje ljudi in materialnih dobrin se lahko prilagodijo tudi drugi objekti in primerni prostori v obstoječih objektih in izven njih, ki po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji in obliki nudijo zaščito pred vojnimi akcijami.
5.	člen
Z urbanstičnim načrtom se določijo vrsta, urbanistični pogoji in makrolokacije zaklonišč, z zazidalnim načrtom pa vrsta in mikrolokacija zaklonišč ter prilagajanje primernih prostorov in drugih objektov za zaklonišča.
6.	člen
Zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo ter evidenco zaklonišč, kakor tudi z ureditvijo drugih objektov in primernih prostorov za zaklonišča opravlja občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo, če zakon ne določa drugače.
7.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo daje predhodna soglasja k izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
Ce v postopku ugotovi, da lokacijska dokumentacija in projekt nista v skladu z zakonom in tem odlokom ter urbanistično dokumentacijo, soglasje odkloni.
8.	člen
Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ
9.	člen
Zaklonišča se grade predvsem kot dvonamenski objekti za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami, z možnostjo uporabe v miru za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon in ta odlok.
Javna zaklonišča gradi, upravlja, preureja ih vzdržuje občina kot samostojne objekte ali v sklopu z drugimi objekti v skladu z občinskim načrtom gradnje zaklonišč.
Hišna zaklonišča in zaklonišča v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah gradijo investitorji. ,
10.	člen
Pri stanovanjski gradnji se morajo zaklonišča graditi praviloma v vsakem večjem stanovanjskem objektu.
Za Individualne stanovanjske objekte se praviloma gradijo skupna zaklonišča.
11.	člen
Pri adaptaciji stavb, kjer gre za povečanje koristnih površin ali za spremembo naVnena objekta in je
12.	člen
Zaklonišča in drugi primerni prostori, ki niso grajeni po veljavnih predpisih za gradnjo zaklonišč, se morajo preurediti in prilagoditi v skladu z načrtom gradnje zaklonišč.
13.	člen
Investitor, ki gradi komunalne in druge objekte pod nivojem tal, mora le-te prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva.
Med podzemne komunalne objekte iz prejšnjega odstavka sc štejejo podhodi za pešce, podzemni parkirni prostori, javne garaže, cestni predori, podzemni deli železniških postaj ter postaj cestnega prometa in drugi podobni objekti.
Stroški za tako prilagoditev bremenijo poseben račun občine, na katerem se zbirajo prispevki za zaklonišča.
14.	člen
Investitorji manjših objektov (montažni, pomožni, improvizirani, delno odprti, manjših razsežnosti in za omejen namen), če se gradijo za največ pet let in objektov, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje so oproščeni gradnje zaklonišča in plačila prispevka za zaklonišča. Ce tak objekt v petih letih ni odstranjen, se plača prispevek po prvem odstavku 24. člena tega odloka od začetka gradbene vrednosti objekta. Odločbo o oprostitvi oziroma plačilu izda občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
III.	DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ
15.	člen
Pii giadnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50 % stanovalcev. Število stanovalcev v stanovanjskem objektu so ugotovi tako, da se na 25 m5 bruto površine stanovanj računa 1 stanovalec ali 3,3 stanovalca na stanovanje.
16.	člen
Največja dopustna razdalja od zaklonišča do najbolj oddaljenega mesta, s katerega se zaseda zaklonišče je lahko največ 250 m. Navpična oddaljenost se računa trojno.
17.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce er za osebe, ki so v poslovni ali storitveni zvezi z njimi v skladu z urbanistično dokumentacijo, ki teme-
slLlnjihTiS:110 gOSt°le' Če Pa te ni- Pa P” na-
— temeljne in druge organizacije združenega dela er skupnosti, ki delajo v več izmenah za najmanj 273 zaposlenih v naj večji izmeni;
~ temeljne In druge organizacije združenega dela, ki delajo v eni izmeni — najmanj za 2/3 vseh zaposlenih;	r
—	v hotelih, samskih in dijaških domovih ter v turističnih objektih — najmanj za 50 % od celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni;
—	v poslovno stanovanjskih zgradbah najmanj za 50 % vseh stanovalcev in za 2/3 zaposlenih;
—	v trgovskih hišah in drugih trgovskih lokalih — za polno število zaposlenih y naj večji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število zaposlenih;
—	v zgradbah z gostinskimi lokali — najmanj za 50 % števila sedežev in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni;
—	v šolah in vzgojno varstvenih zavodih — za 1/2
varovancev, učencev ali dijakov in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;	*
—	v zdravstvenih delovnih organizacijah —v skladu z vojno nalogo;
—	v železniških in avtobusnih postajah — za ocenjeno enourno povprečno število potnikov in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
Enourno povprečno število potnikov ugotovimo tako, da vzamemo 50 % dnevnega števila avtobusov oziroma vlakov ob 80 % zasedenosti in delimo s 17.
18.	člen
Glede na stopnjo ogroženosti pred vojnimi akcijami deiimo območje občine Celje na 3 cone, in sicer:
I.	cona:
Meja I. cone poteka na jugu ob gozdni meji opuščenega kamnoloma na Polulah proti severu do Ku-kovčeve ulice od tu pa po gozdni meji vzhodnega in severnega pobočja Miklavškega hriba in Anskega vrha vse do Savinje, kjer poteka ob Savinji do občinske meje z žalsko občino. Tu se obrne proti severu po občinski meji do objektov letališča, vključuje oba letališka hangerja in teče po Ložnici do zadnjega večjega desnega ovinka pred izlivom v vzhodni kanal — Koprivnico. Meja se obrne v sami črti proti severovzhodu do mesta, kjer prečka cesta na Babno Koprivnico. Od tu dalje teče po vzhodnem kanalu vse do avto ceste.' Avtocesta predstavlja severno mejo in poteka v smeri zahod — vzhod vse do vzhodne Ložnice, po kateri teče vzhodna meja do ceste Bukovžlak—Začret. Po cesti Bukovžlak—Začret poteka, meja do krajevne ceste ob vzhodnem robu naselja Slance in Vrhe vse do ceste II. reda Celje—Rogaška Slatina, teče po cesti, nato pa po gozdni meji ob severnem delu starega naselja Štor do konca naselja, kjer v smeri severovzhod — jugozahod prečka cesto, železnico in Voglajno ter sc nadaljuje ob gozdni meji vzhodno od stare železarne v Štorah, poteka ob gozdni meji severnih pobočij nad Štorami proti zahodu, gozdni meji severnih pobočij Osen-ce in Starega grada vse do krajevne ceste, ki povezuje zaselke v Zagradcu v smeri sever — jug. Meja poteka dalje ob gozdni meji Pečovnika in prečka Savinjo pri opuščenem kamnolomu na Polulah.
II.	cona:
Kare I.
Južni del kareja I. meji v celoti na I. cono. Zahodna meja teče po cesti Ložnica—Medlog do ceste Babno—Medlog, dalje po tej cesti do krajevne ceste, ki poteka proti severu, od tu dalje pa ob gozdni meji do avtoceste. Po avtocesti se nadaljuje meja do novega podvoza, kjer se obrne proti severu ob robu naselja Lopate vse do gozdne meje, kjer se obrne proti vzhodu
in poteka v ravni črti v smeri zahod—vzhod, do gozdne meje Vrečarjevega hriba. Meja cone poteka po gozdni meji proti vzhodu in nato severu do naselja Lokrovec. Ob severni meji Lokrovca se obrne proti jugovzhodu, prečka Koprivnico in poteka ob gozdni meji, se nadaljuje po cesti proti jugu do gozdne meje in teče po njej proti jugu, se nad Hudinjo usmeri proti vzhodu, v Smarjeti pa proti severu. Nadalje poteka meja ob gozdni meji ob naselju Prekorje, Škofja vas, vzhodno od Arclina, prečka cesto Vojnik—Šmartno v Rožni dolini in se nadaljuje ob robu gozdne meje in krajevni cesti do Višnje vasi. V Višnji vasi prečka cesto I. reda Celje—Maribor in se obrne proti jugu. Nato poteka ob robu gozdne meje vzhodno od Vojnika, zajame zaselke jugovzhodno od Vojnika in se pri naselju Smiklavž obrne ob gozdni meji proti vzhodu, prečka severno od Smiklavža ceste Smiklavž—Razgor, do vzhddne Ložnice, katere struga predstavlja mejo na skrajnem vzhodnem delu kareja I.
Kare II.
Meja kareja, ki se nahaja južno od I. cone, poteka na severu ob gozdni meji na južnih pobočjih Starega grada in Osence, se pri Teharju obrne proti jugozahodu in poteka ob gozdni meji severno, vzhodno in južno dd zaselka Osenca tu ob gozdni meji severnih pobočij ob naselju Zagrad. Zahodna meja je meja I. cone.
Kare III.
Kare III. zajema zaselke južno od Štor. Na zahodu teče meja ob gozdni meji ob naselju Laška vas, se obrne proti vzhodu po Hudem grabnu do gozdne meje ob cesti Store—Svetina. Tu se obrne proti jugu in teče nato po krajevni cesti proti vzhodu in severu do Voglajne, prečka Voglajno, železnico in cesto II. reda Celje—Rogaška Slatina, tu teče ob robu gozdne meje na severu do meje I. cone ter nato v smeri severovzhod — jugozahod ob gozdni meji.
Za naselje Košnica, Šmartno v Rožni dolini, Strmec, Frankolovo in Dobrna, ki spadajo v II. cono, so izdelane tehnične priloge v merilu 1:5000 z vrisano mejo območja.
III.	cona:
V III. cono je vključeno ostalo območje občine, ki ni zajeto v I. in II. coni ter karejih.
Karte z vrisanimi mejami con in karejev, ki jih je izdelal celjski razvojni center so sestavni del tega odloka.
19.	člen
Pri projektiranju in gradnji zaklonišč je treba glede na cone ogroženosti upoštevati naslednje odpor-nostne stopnje:
I.	cona — najmanj 2 atmosferi nadpritiska;
II.	cona — najmanj 1 atmosfero nadpritiska;
III.	cono — najmanj 1 atmosfero nadpritiska, ki pa velja samo za gradnjo objektov v družbenem sektorju.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš gradijo zaklonišča v I. coni z 1 atmosfero nadpritiska.
20.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo lahko za važnejše objekte, ki jih določa odlok zveznega izvršnega sveta o določitvi objektov, ki se morajo pri graditvi prilagoditi potrebam ljudske obrambe, določi, da se poveča odpornostna stopnja, vendar ne več kot 3 atmosfere nadpritiska.
IV.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
21.	člen
V hišah v družbeni lasti, v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravlja z zaklonišči hišni svet.
Javna zaklonišča vzdržuje in upravlja občina Celje oziroma organizacija, ki jo pooblasti.
Zaklonišča v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah vzdržujejo in upravljajo te organizacije.
Upravljalec ne sme spremeniti osnovnega namena zaklonišča.
22.	člen
Hišna zaklonišča in zaklonišča za stavbe vzdržujejo in upravljajo lastniki zgradb ali hišni sveti na osnovi odloka občinske skupščine, ki določa kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Celje.
Navodilo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišča je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. En izvod navodila mora biti na ustreznem mestu v zaklonišču.
Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Nadzor opravlja občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo in štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih.
V.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
23.	člen
Za gradnjo, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč skrbi občina Celje. Sredstva za graditev javnih zaklonišč se zbirajo na posebnem računu ob-
Gradnjo in ureditev zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnika oziroma organizacije, ki upravlja z zgradbami.
I
24.	člen
Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so oproščeni gradnje zaklonišč po 8. in 2. odstavku 10. člena tega odloka, so dolžni plačati na poseben račun prispevek v višini 5 % od skupne cene gradbenega dela zgradbe.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (elektrika, voda, kanalizacija in tjrugo), brez opreme in pohištva in brez ureditve prostora okrog stavbe.
Odločbo o oprostitvi gradnje zaklonišča in plačilu prispevka izda občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanji in poslovnimi prostori kot posamezni deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lasti, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 4 % letne skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni, lasti, katere sami uporabljajo, plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,05 % od njihove nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo vsako leto prispevek za zaklonišča v višini 0,05 % vrednosti stavbe oziroma prostora. Za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov v občini Celje.
Prispevek iz 4., 5. in 6. odstavka tega člena se ne plačuje, če je v zgradbi zgrajeno zaklonišče za osnovno zaščito ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz 1. odstavka tega člena.
25.	člen
Prispevek iz 1. odstavka 24. člena tega odloka plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih mesečnih situacij.
Zasebni graditelji plačujejo prispevek za zaklonišča v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Občinski upravni organ pristojen za izdajo lokacijskih In gradbenih dovoljenj, ne sme izdati prej gradbenega dovoljenja zasebnemu graditelju, dokler se ne izkaže, da je plačal z odločbo odmerjeni prispevek.
Prispevek lahko zasebni graditelj dobi povrnjen, če pristojni občinski upravni organ ugotovi, da je zgradil zaklonišče v skladu s predpisi.
Prispevek iz 4., 5. in G. odstavka 24. člena tega odloka plačujejo:
—	zavezanci iz 4. odstavka do 30. v mesecu za tekoči mesec;
—	zavezanci }z 5. odstavka enkrat letno do 30. junija za tekoče leto;
—	zavezanci iz 6. odstavka pa v roku, ki je določen za vplačilo davka od stavb.
26.	člen
Zavezanci iz 4. in 5. odstavka 24. člena tega odloka sami obračunavajo in plačujejo prispevek za zaklonišča po tem odloku. Nadzor opravlja služba družbenega knjigovodstva.
Za zbiranje prispevkov po 6. odstavku 24. člena tega odloka je pristojna davčna uprava.
Glede odmore, pobiranja in izterjave prispevka veljavo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov občanov.
Prispevek po tem odloku ne plačujejo občani, ki so po 141. členu zakona o davkih občanov oproščeni davka na posest stavb.
Kadar znaša prispevek iz 6. odstavka 24. člena manj kot 20 din, se postopek ustavi.
27.	člen
O razporeditvi in uporabi sredstev za graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v razširjeni sestavi s predsednikoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Sredstva za zaklonišča se uporabljajo za graditev, preureditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu s programom gradnje zaklonišč na območju občine Celje.
VI.	UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
28.	člen
Javna zaklonišča v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter zaklonišča v stanovanjskih
hišah je mogoče uporabljati ali dajati v najem za mirnodobne namene družbenim in civilnopravnim osebam pod pogoji, ki jih določata zvezni in republiški zakon o ljudski obrambi ter na njuni podlagi izdani predpisi.
29.	člen
Zaklonišča je mogoče uporabljati in dajati v najem pod naslednjimi pogoji:
—	da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi lahko vplivale na spremembo osnovnega namena zaklonišča, na zmanjšanje njihove zaščitne moči in na namen drugih prostorov v stavbi;
—	da jih ni mogoče uporabljati za namene, ki bi poslabšali higienske in tehnične razmere v zaklonišču;
—	da je mogoče zaklonišče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni takoj, najpozneje pa v 6. urah izprazniti in usposobiti za zaščito;
—	da je v zaklonišču prepovedano skladiščiti eksplozivne, strupene, hlapljive in vnetljive snovi;
—	da se ne oddajajo v najem prostori, v katerih se skladišči oprema zaklonišča, prostori za filtroventi-lacijske naprave in oprema civilne zaščite.
30.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča potem, ko dobi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za ljudsko obrambo.
Najemna pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati najmanj:
—	namen in čas uporabe;
—	obseg in način prilagoditve, višino najemnine, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem;
—	zapisnik o stanju objekta, opreme in ureditve objekta v najem.
En izvod najemne pogodbe in zapisnika prejme občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
31.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi stanja za pripravljenost oziroma ob razglasitvi vojnega stanja se izvajanje najemne pogodbe prekine ne glede na odpovedni rok. Najemnik v tem primeru nima pravice zahtevati odškodnine.
Najemno pogodbo je mogoče odpovedati pred iztekom pogodbenega roka le, če občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo ugotovi, da uporabnik uporablja zaklonišče v nasprotju z določbami tega odloka.
$2. člen
Najemnina se deli in uporablja:
50 % najemnine se odvaja na poseben račun občine za zaklonišča, preostalih 50 % pa ostane upravljalen zaklonišča, ki jih mora uporabljati zlasti za modernizacijo, vzdrževanje in opremljanje zaklonišča.
33. člen
Za neizpolnjevanje ali površno in malomarno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenske določbe zveznega zakona o ljudski obrambi.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Vso urbanistično dokumentacijo (urbanistični program, urbanistični načrt, zazidalne načrte in urbanistične rede) je v roku 2 let uskladiti z določbami tega odloka.
35.	člen
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na 1. odstavek 24. člena in 1. odstavek 25. člena se ne izvajajo, če je do dneva uveljavitve tega odloka izdano lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje.
36.	člen
Dokler načrt graditve zaklonišč in načrt zaklanja-nja nista sprejeta, se gradijo zaklonišča na osnovi s'.a-lišč, ki jih sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Rok za sprejetje načrta graditve zaklonišč in načrta zaklanjanja je eno leto po sprejetju tega odloka.
37.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Celje (Uradni list SRS, št. 20-541/73).
38.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/77-4
Celje, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
CERKNICA
719.
Na podlagi 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 168, člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 2. junija 1977, sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni In povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1977.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 uporabne površine stanovanja na območju občine Cerknica za leto 1977 znaša 4.200 din.
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 20 % od vrednosti zgradbe.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,0 % od vrednosti zgradbe.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/76).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/73-1
Cerknica, dne 2. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
720.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dej a v- , nostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 168. člena statuta občine Cerknica, je Skupščina občine Cerknica na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 2. junija 1977, sprejela •
ODLOK
o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v naseljih občine Cerknica
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
V	naseljih Cerknica, Rakek, Unec, Ivanje selo, Slivice, Begunje. Otok, Sclščck, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Zelše, Podskrajnik. Martinjak, Grahovo, 2e-rovnica, Lipsenj. Gorenje Jezero. Bločice, Bloška polica, Nova vas. Fara, Velike Bloke. Stari trg, Lož, Ko-zarišče, Šmarata, Nadlesk, Podob, Iga vas, Podgora, Viševek, - Markovec, Vrhnika in počitniških naselij Gorenje Jezero, Goričice, Volčje in Rakov Škocjan, je obvezno zbiranje in odvažanje smeti iz stanovanj, industrijskih objektov, javnih zgradb, dvorišč, parkirišč, parkov in drugih virov na posebna odlagališča (v nadaljnjem besedilu: smetišča) na način, ki ga določa ta odlok.
V	naseljih Unec, Cerknica, Rakek, Lož in Stari trg je obvezno odvažanje smeti najmanj enkrat tedensko, v vseh ostalih naseljih enkrat na štirinajst dni.
2.	člen
V	vseh ostalih naseljih občine Cerknica se smeti in odpadki odlagajo v posebna odlagališča (v nadalj-nem besedilu: vaška smetišča).
3.	člen
Odlaganje in odvoz smeti in odpadkov se mora opravljati v skladu s higienskimi in sanitarno-tehnič-nimi predpisi.
4.	člen
Za smeti in odpadke iz gospodinjstev se štejejo zlasti: hišne smeti, ostanki hrane, pepel, konzervne škatle, porcelan, papir, ostanki stekla in kovin, smeti iz pisarniških prostorov, tektsilni in plastični odpadki.
Za smeti in odpadke iz drugih virov se štejejo zlasti: odpadni gradbeni material, premog, dvoriščne smeti, odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov, odpadki! iz industrijske in obrtne predelave, ostanki živil gostinskih obratov, embalaža obrti in industrije ter večji kosovni odpadki iz gospodinjstev, industrije in obrti.
5.	člen
Ne štejejo se za smeti in odpadke: strupene in druge, okolju nevarne snovi (Kemikalije, zdravila, topila, snovi za zaščito rastlin, herbicidi, kisline, strupi, lugi ipd.), naftni derivati, usedline iz galvan in čistilnih naprav.
II. ZBIRANJE IN ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
6.	člen
Upravljale! in lastniki zgradb in objektov na območju iz 1. člena tega odloka morajo odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v tipizirane smetiščne posode.
7.	člen
Prostor za postavitev posod za smeti določi pooblaščena komunalna organizacija sporazumno z upravljale! zgradb in drugih objektov.
Lastnik, najemnik ali imetnik pravice uporabe družinske stanovanjske hiše sme imeti smetiščno posodo tudi na drugem mestu, vendar jo mora na dan, ko se smeti odvažajo, postaviti na za to določeno mesto.
Prostor, ki je določen za postavljanje smetiščnih posod mora biti gladek, tako, da je možno čiščenje.
Posode za smeti je dolžan uporabnih redno vzdrževati in čistiti. Dotrajane posode je dolžan uporabnik zamenjati takoj, ko le-te ne zadoščajo minimalnim higienskim predpisom.	i
Potrebno število tipiziranih smetiščnih posod nabavijo lastniki oziroma investitorji zgradb in drugih objektov na svoje stroške.
Tipizirane smetiščne posode za nove zgradbe morajo biti nabavljene takoj, ko je zgradba vseljiva oziroma, ko je možna uporaba objekta. Lastniki in uporabniki obstoječih zgradb in objektov morajo tipizirane smetiščne posode nabaviti v 6 (šestih) mesecih po sprejetju tega odloka.
Število posod določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve nh predlog poblaščene komunalne organizacije.
8.	člen
Ce so smeti in odpadki iz drugih virov taki, da jih ni možno odlagati v tipizirane smetiščne posode, mora delovna organizacija ali samostojen obrtnik skleniti s komunalno organizacijo pogodbo, v kateri se določi drug način odlaganja (pakiranje v vreče, zaboje, povezi ipd.).
Dogovorjeni način odlaganja ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi in higiensko-tehničnimi predpisi.
9.	člen
Kosovni odpadki (štedilniki, hladilniki in druga gospodinjska oprema, kolesa, karoserije, gume in drugi avtomobilski deli, sodi ipd.) se odlagajo neposredno na smetišča ali se o potrebi odvoza le-teh dogovori z določeno pooblaščeno komunalno organizacijo, katera je dolžna tak odvoz izvršiti.
Komunalna organizacija je dolžna tri dni pred odvozom iz prejšnjega odstavka obvestiti prizadete stranke.
10.	člen
V naseljih iz 2. člena tega odloka se smeti in odpadki, razen odpadkov iz 9. člena, odlagajo v vaška smetišča.
11.	člen
Zdravstvene in veterinarske postaje morajo odpadne snovi obvezno odlagati v sežganem stanju, le-te pa sežigati tako, da ne oneesnažujejo zraka in okolja.
12.	člen
Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih in drugih javnih zgradbah, tržnicah, parkiriščih, parkih, športnih igriščih in drugih javnih površinah, morajo upravljale! namestiti standardizirane koše za odpadke.
Koše za odpadke in okolico košev mora upravi j a-lec redno čistiti in vzdrževati ter smeti vsak dan sproti odlagati v posode za smeti.
Upravljalci Iz prvega odstavka tega člena morajo potrebno število košev za smeti namestiti v 6. mesecih po sprejetju tega odloka.
13.	člen
Prepovedano je:
1.	odlagati v smetiščne posode, vroč ali žareč pepel, ogorke, tekočine, mrhovino, snovi iz 5. člena tega odloka tere vse ostale smeti in odpadke, ki lahko povzročijo smrad ali požar,
2.	puščati smetiščne posode odprte,
3.	odlagati smeti v smetiščne posode tako, da sc pri tem onesnaži prostor okoli njih ali jih prenapolniti tako, da se ne dajo zapreti,
4.	odlagati smeti in odpadke poleg posod ali izven prostorov namenjenih za odlaganje smeti. III.
III.	ODVOZ SMETI
14.	člen
Odvoz smeti iz 1. člena tega odloka opravlja pooblaščena komunalna organizacija.
Odvoz smeti se opravlja po vnaprej določenem razporedu, katerega na predlog pooblaščene komunalne organizacije potrdi pristojen upravni organ za komunalne zadeve. Razpored odvoza smeti se javno objavi.
15.	člen
Pooblaščena komunalna organizacija mora za odvoz smeti in odpadkov uporabljati specialno vozilo, ki je urejeno tako, da je omogočeno higiensko nakladanje. odvažanje ter brezprašno praznenje.
Tipske posode za smeti mora pooblaščena komunalna organizacija prazniti tako, da jih ne poškoduje in ne onesnaži prostora v njeni okolici. Po praznjenju jih mora vrniti na prejšnje mesto.
Okolico posode za smeti, ki jo onesnažijo pri praz-nenju, do dolžni delavci pooblaščene komunalne organizacije takoj očistiti.
16.	člen
Odvoz smeti iz 2. člena tega odloka opravlja lastnik oziroma upravljalec stavbe na način, s katerim se
pri prevozu in odlaganju na vaška smetišča, zagotovijo minimalni sanitarni in drugi pogoji.
17.	člen
Snovi iz 5. člena tega odloka ni dovoljeno odlagati na javna smetišča ali izven njih, ampak opravi odvoz in deponiranje le-tch po posebnem naročilu pooblaščena komunalna organizacija v skladu z osebnimi predpisi in s soglasji pristojne inšpekcije na za to posebej določena mesta.
IV.	ODLAGALIŠČA SMETI (SMETIŠČA)
18.	člen
Lokacijo in pogoje ureditve smetišča določi občin-komunalne zadevo v soglasju s pristojno sanitarno, ski upravni organ, pistojen za urbanizem, gradbene in vodnogospodarsko in požarnovarnostno inšpekcijo.
Predlog za lokacijo smetišča poda pooblaščena komunalna organizacija ali krajevna oziroma vaška skupnost.
x	19. člen
Smetišča upravlja in vzdržuje pooblaščena komunalna organizacija v skladu s pogoji lokacijske odločbe.
Vaška smetišča upravlja in vzdržuje krajevna oziroma vaška skupnost pod istimi pogoji kot pooblaščena komunalna organizacija.
Vzdrževanje smetišč obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, zasipanje organskih odpadkov, razkuževanje ter uničevanje mrčesa in podgan.
Po dokončanem odlaganju mora upravljalec smetišča humunizirati in primerno hortikulturno urediti.
V.	CENE
20.	člen
Za pobiranje in odvažanje smeti iz 1. člena tega odloka ter upravljanje in vzdrževanje smetišč, so dolžni lastniki oziroma upravljavci zgradb in objektov plačevati mesečni prispevek.
Za urejanje in vzdrževanje vaških smetišč plačujejo upravljalci zgradb in objektov prispevek krajevni skupnosti.
21.	člen
Za odvoz odpadkov iz 5. in 8. člena tega odloka se zaračunavajo dejanski stroški odvoza po ceniku pooblaščene komunalne organizacije.
22.	člen
Cene,iz 20. in 21. člena tega odloka potrdi izvršni svet skupščine občine na predlog pooblaščene komunalne organizacije.
Kriteriji za določitev cene so:
—	iz gospodinjstev po m2 koristne stanovanjske površine,
—	iz poslovnih prostorov po m1 površine teh prostorov,
—	iz ostalih objektov po količini odpeljanih smeti in odpadkov.
23.	člen
Z organizacijami združenega dela in samostojnimi obrtniki, kjer je zaradi proizvodnega procesa nujno
odlaganje odpadnega materiala v večjih količinah in večkrat tedensko, sklene pooblaščena komunalna organizacija posebno pogodbo za pobiranje in odvoz smeti in odpadkov.
S to pogodbo se določi tudi višina plačila stroškov za tako pobiranje in odvažanje.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
24.	člen
Z denarno kaznijo 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija (pravna oseba):
1.	če odlaga smeti in odpadke izven prostorov namenjenih za odlaganje smeti (1. in 10. člen);
2.	če ne odlaga smeti in odpadkov v tipske posode za smeti ali če ne postavi posode za smeti na za to določeno mesto (7. člen);
3.	če redno ne vzdržuj e^ in čisti posode za smeti in okolice (7. člen);
4.	če tipske posode za smeti niso nabavljene takoj, ko je zgradba vseljiva (7. člen);
5.	če v roku, ki ga določa ta odlok, ne nabavi potrebno število tipskih posod za smeti (7. člen);
6.	če smeti in odpadke ne odlaga v skladu s pogodbo (8. člen);
7.	če v roku, ki ga določa ta odlok ne namesti po-, trebno število košev za odpadke (12. člen);
8.	če krši določbe 13. člena tega odloka;
p. če ne odvaža smeti po razporedu, ki ga je sprejela občinska skupščina (14. člen);
10.	če ne opravlja odvoza smeti po razporedu, ki ga je sprejela občinska skupščina (14. člen);
11.	če opravlja odvoz smeti v nasprotju s sanitarnimi in ostalimi varstvenimi pogoji (15. in 16. člen);
12.	če odlaga smeti in odpadke iz 5. ali 9. člena na smetiščih ali izven njih (17. člen);
13.	če ne skrb za redno vzdrževanje in ureditev smetišč (19. člen).
Z denarno kaznijo 200 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije (pravne osebe), ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena,
25.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz 1. do 13. točke 24. člena.
Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek 1., 2., 8., 11. ali 12. točke 24. člena tega odloka, če gre za lažji prekršek ali če prekršek ni povzročil hujših posledic.
Denarne kazni iz prejšnjega odstavka izterjajo od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških delavci uprave javne varnosti ali pristojne inšpekcijske službe.
\
VII.	KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, organi sanitarne in komunalne inšpekcije, organi uprave javne varnosti ter pooblaščene osebe komunalne organizacije.
27.	člen
Krajevne skupnosti morajo v enem letu po sprejetju odloka urediti ali sanirati dosedanja neprimerna odlagališča smeti.
28.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-4/77-1
Cerknica, dne 2. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
721.
Na podlagi 116. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in 168., 297. in 298. člena statuta občine Cerknica, je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. junija 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delovnem področju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Cerknica
1.	člen
Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnem besedilu občinski svet) kot strokovno družbeno telo.
2.	člen
Občinski svet sestavljajo: predsednik, tajnik in člani sveta.
Svet šteje sedemnajst članov. Predsednika imenuje občinska skupščina, ostale člane pa delegirajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ali skupnosti.
Po enega člana v občinski svet delegirajo: vsaka krajevna skupnost v občini Cerknica, Cestno podjetje Ljubljana — Delovodstvo Grahovo, Komunalno podjetje Cerknica, SAP Ljubljana — Poslovna enota Cerknica, Kmetijska zadruga Cerknica, delovna organizacija Brest Cerknica, delovna organizacija Kovinoplastika Lož, Občinska izobraževalna skupnost Cerknica, AMD Cerknica, Združenje šoferjev in avtomehanikov Cerknica.
Svet lahko pri seštevanju vprajianj varstva in preventive v cestnem prometu povabi k sodelovanju še druge člane ali organizacije, ki lahko pripomorejo k boljšemu reševanju nalog.
Mandatna doba občinskega sveta je štiri leta.
Delo občinskega sveta je javno. Natančnejše določbe o delovanju sveta se predpišejo s poslovnikom o delti, ki ga sprejme svet v soglasju z občinsko skupščino.
3.	člen
Občinski svet opravlja zlasti tele naloge:
—	skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu,
—	proučuje in obravnava cestno prometno problematiko v zvezi z preventivo in vzgojo,
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu,
—	sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnost jo v cestnem prometu,
—	izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja,
—	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti,
—	razvija in pospešuje organizacijo in aktivnost šolske prometne službe,
—	nudi strokovno pomoč šolam, organizacijam in komisijam pri krajevnih skupnostih, ki skrbijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter usklajuje njihovo delo,
—	opravlja tudi druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu,
—	občasno pripravlja poročila in informacije o delu, problemih in ukrepih preventive in vzgojne dejavnosti ter o tem obvešča občinsko skupščino.
4.	člen
Strokovne naloge za občinski svet opravlja tajnik sveta, upravno tehnično delo oddelek za notranje zadeve, finančno službo pa oddelek za gospodarstvo in finance SO Cerknica.
5.	člen
Sredstva za opravljanje nalog sveta določi občinska skupščina v vsakoletnem proračunu, na podlagi programa dela sveta.
Del sredstev, ki jih prispevajo druge organizacije ali skupnosti, se steka na poseben račun za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Za izvajanje in koriščanje teh sredstev skrbi svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.
6.	člen
Občinski svet ima za potrebe sveta svoj uradni pečat. Ta je okrogle oblike in vsebuje: grb SR Slovenije — Socialistična republika Slovenija — Skupščina občine Cerknica — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-3/77-1
Cerknica, dne 2. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
722.
Na podlagi 147. in 152. člena zakona o ljudski ob- ' rambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) ter 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 167. in 290. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. junija 1977 sprejela
ODLOK
e graditvi m vzdrževanju zaklonišč
L' SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami morajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani graditi zaklonišča.
Za materialne dobrine po prvem odstavku se štejejo življenjsko nujno osebne dobrine občanov ter dobrine posebne vrednosti.
Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določila tega odloka.
2.	člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena ter opremljena.
3.	člen
Zaklonišča se gradijo v naseljih v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
Nabrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, sc gradijo zaklonišča v naseljih, ki jih določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko sklene, da so mora zaklonišče graditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi, če so izven naselij iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani (v nadaljnjem besedilu investitorji), morajo graditi zaklonišča v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč.
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski organ za ljudsko obrambo.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
5.	člen
Hišno zaklonišče je namenjeno za zaščito prebivalcev posamezne zgradbe ali skupine hiš.
Zaklonišče za delovne in druge organizacije je namenjeno za zaščito oseb, ki so v poslovni ali storitveni zvezi z njo.
Javno zaklonišče sc gradi v naseljih za zaščito prebivalstva, ki sc nahaja na javnih mestih in za zaščito prebivalstva, za katerega ni drugih zaklonišč. Isti je lahko kot samostojen objekt ali v sklopu drugih objektov.
“	•'	6. člen
Investitorji gradijo zaklonišča, kjer je to mogoče, kot dvonamenski objekt: za zaščito prebivalstva pred vojnimi akcijami z možnostjo uporabe tudi v miru,
za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon in ta odlok.
Investitor gradi zaklonišče praviloma v vsakem stanovanjskem objektu.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izjemoma dovoli v skladu z načrtom graditve zaklonišč graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogoji, da v posameznem objektu ni več kot 25 stanovalcev.
7.	člen
Za javna zaklonišča so tudi primerni obstoječi komunalni in drugi objekti pod površino tal, ki se prilagodijo za te namene.
Investitor, ki gradi komunalni in drugi objekt pod nivojem tal, mora te objekte prilagoditi za zaklanjanjc prebivalstva.
8.	člen
Investitor si mora v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo.
V soglasju k lokaciji upravni organ za ljudsko obrambo določi pogoje za gradnjo zaklonišč.
Pri adaptaciji zgradb, kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembe namena objekta in je zato potrebno gradbeno dovoljenje, je investitor oproščen graditve zaklonišč le, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti in če mu je pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo izdal odločbo o oprostitvi graditve zaklonišč.
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnega zaklonišča pooblasti organizacijo združenega dela.
Nadzor nad gradnjo zaklonišč izvaja pristojna gradbena inšpekcija in upravni organ pristojen za gradbene zadeve.
9.	člen
Delovne in druge organizacije, ki nimajo zaklonišč predpisane kategorije, jih morajo graditi ali adaptirati primerne prostore v zaklonišča.
Zaklonišča iz prvega odstavka tega člena morajo biti pripravljena v skladu z razvojnim planom obrambnih priprav v delovnih in drugih organizacijah.
Obstoječe objekte, ki jih je treba preurediti za zaklonišča določi za ljudsko obrambo pristojni občinski upravni organ, ki se pri tem ravna po programu izgradnje zaklonišč.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
10.	člen
Zaklonišča morajo biti vedno vzdrževana tako, da so uporabna za zaklanjanje prebivalstva, za mirnodobne potrebe pa jih je dovoljeno uporabljati tako, da so ob nevarnosti pravočasno pripravljena za svoj namen.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Stroški vzdrževanja zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja" za investicijsko vzdrževanje objektov. Zaklonišče vzdržuje lastnik oziroma uprav-Ijalec stanovanjskega poslopja.
11.	člen
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina.
Zaklonišča v organizacijah združenega dela upravlja samoupravni organ te organizacije.
Zaklonišča v stanovanjskih ali poslovnih stavbah upravlja lastnik oziroma organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi oziroma poslovnimi stavbami v družbeni lastnini.
V hišah v družbeni lastnini, v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini upravlja z zaklonišči organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi oz. poslovnimi stavbami v družbeni lastnini.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
12.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč, mora plačali prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 2 % od skupne cene gradbenega dela stavbe.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori, kot posamezni deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2 % od skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, katere sami uporabljajo, plačujejo prispevek za zaklonišče v višini 0,03 % od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
Občan, ki je lastnik stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostora, kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % od letne osnove od katere se odmerja davek na premoženje.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi instalacijami (električna, vodovodna, kanalizacijska ipd.) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okrog stavbe.
13.	člen
Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plača investitor stanovanjskih in poslovnih zgradb ob plačilu začasnih mesečnih situacij. Služba družbenega knjigovodstva skrbi za pravilnost obračuna prispevka.
Zasebni graditelji plačajo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo:
1.	zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec,
2.	zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto,
3.	zavezanci četrtega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davkov stavb.
Zavezanci prispevka iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena tega odloka sami obračunavajo prispevek.
Zavezanci prispevka iz četrtega odstavka 12. člena tega odloka morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri davčni upravi. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov.
Odločbo o obveznosti plačila izda davčna uprava, ki en izvod odločbe dostavi občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo v vednost.
Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek za zaklonišče.
14.	člen
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz 12. člena tega odloka plačujejo prispevek za zaklonišča na poseben račun, za gradnjo zaklonišč pri Skupščini občine Cerknica.
15.	člen
Sredstva za zaklonišča sp uporabljajo za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu s programom gradnje zaklonišč.
Graditev, adaptacijo, opremljanje in vzdrževanje drugih zaklonišč financirajo investitorji oziroma lastniki.
Organizacija za gospodarjienje s stanovanjskimi, poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišč.
Izjemoma se sredstva za zaklonišča na podlagi samoupravnega sporazuma lahko uporabijo tudi za združevanje sredstev in dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih za graditev zaklonišč ali za prilagajanje objektov za zaklonišča.
O razporeditvi in uporabi sredstev za graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v skladu s programom graditve zaklonišč.
V.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
16.	člen
Zaklonišča organizacij združenega dela ih hišna zaklonišča se lahko v mirnem času uporabljajo v druge namene pod pogoji, ki jih določa zakon o ljudski obrambi v SR Sloveniji in ob naslednjih pogojih:
—	da se v zaklonišču ne uporablja prostor, ki je namenjen za skladiščenje opreme in prostor s filtro ventilacijskimi napravami,
—	da se zaklonišče ne uporablja za skladiščenje eksplozivnih, strupenih in vnetljivih 'snovi.
17.	člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene najemojenta-lec in lastnik oziroma upravljalec skladišča v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabljanja zaklonišč, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe. ureditev zaklonišč po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zakloVlišČ.
Zapisnik o stanju zaklonišč, instalacij, inventarja in naprav pri izročitvi zaklonišča v mirnodobne namene, je sestavni del pogodbe.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uporabi oziroma ob razglasitvi vojnega stanja, pogodba o uporabljanju zaklonišča preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati v takih primerih odškodnine.
Pogodbo o najemu zaklonišča je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbo, popravilo škode in stroške uspostavit ve v prejšnje stanje bremenijo najemnika.
18.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti daje zaklonišča v uporabo predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov. v njih. 30 % sredstev najemnine za zaklonišče iz 17. člena se odvajajo' na poseben račun občine, na katerega se iztekajo prispevki za zaklonišče.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Občinska skupščina je dolžna vso obstoječo urbanistično dokumentacijo uskladiti v smislu tega odloka, takoj po sprejemu načrta graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka.
20.	člen
Ce je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred dnevom uveljavitve tega odloka, se plača prispevek po določilih tretjega in četrtega odstavka 12. člena, rok za pričetek plačevanja prispevka pa se določi od dneva izdaje uporabnega dovoljenja, oziroma od dneva vselitve. če je bila ta opravljena pred izdajo uporabnega dovoljenja.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-294/77-1
Cerknica, dne 2. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
723.
Na podlagi 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 7. točke odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51/75), 167. člena in 284. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2- junija 1977, sprejela	i
ODLOK
o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi, nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi
1.	člen
S tem odlokom se odreja, da morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi (v nadaljnjem besedilu organi in organizacije) nabaviti osebna in kolektivna zaščitna sredstva za zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi napadalnimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu RBK) in sicer:
a)	do leta 1980 morajo imeti sredstva za osebno RBK zaščito prebivalci krajevne skupnosti Cerknica in Rakek, do leta 1985 pa tudi vsi ostali občani na območju občine Cerknica.
b)	organi in organizacije, ki upravljajo s stanovanjskimi hišami, so dolžni do leta 1980 100 % realizirati nabavo sredstev za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah.
c)	delovne in druge organizacije so dolžne nabaviti do 1980 leta 75 % zaščitnih sredstev za kolektivno RBK zaščito, do leta 1985, pa so dolžne nabavo realizirati 100 %.
d)	organizacije združenega dela, ki se v njihovih poslovnih prostorih zbira večje število občanov, kot so: železniške in avtobusne postaje, gostišča, kinodvorane, šole in drugo, morajo poleg sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev poskrbeti tudi za potrebne količine sredstev za občane, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih. Nabavo teh sredstev morajo realizirati do leta 1980.
2.	člen
Sredstva za RBK zaščito morajo biti v skladu z določili odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ. št. 71/75), pripravljena v obliki kompletov z naslednjo vsebino:
1.	Za delovne ljudi in občane:
zaščitna maska (civilna maska MC-l.^otroška maska MD-1 ali priročna maska), prvi zavoj, zaščitni plašč ter komplet za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo (razstrupitev), ki vsebuje: 10 g mila, 25 g sode bikarbone, 100 ml čistega alkohola, 50 g vate, 1 zavitek papirnatih robčkov, 20 g praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega sredstva in 1 sireto atropina (injekcija atropina).
2.	Za organe in organizacije:
za vsakih 50 zaposlenih po 1 priročna lekarna, 1-nosila, en komplet priročnih sredstev za dezinfekcijo in dekontaminacijo predmetov, ki vsebuje 100 g kapo-rita ali klorovega apna na 1 m2 površine in 10 g pralnega praška na 1 m2 strojne površine. Ravno tako se mora zagotoviti nabavo, čitalnikov za osebne termo-luminiscenčne dozimetre v številu, da en čitalnik pride na 4.000 do 5.000 ljudi. Nadalje je potrebno zagotoviti po en radiološki in kemični detektor za vsako krajevno skupnost.
3.	Za stanovalce stanovanjskih hiš:
za vsakih 20 stanovalcev po ena priročna lekarna, ena nosila in na vsako stanovanje komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo predmetov, ki vsebuje 250 g kaporita za stanovanje oz. en kg kaporita za individualno hišo.
4.	Za organizacije združenega dela, ki se v njihovih poslovnih prostorih zbira večje število občanov, kot so: železniška in avtobusna postaja, gostišča, kinematografi, šole in drugo, morajo poleg sredstev za RBK zaščito svojih delavcev poskrbeti tudi za potreb-
no količino sredstev iz 2. in 3. točke 2. člena tega odloka za kolektivno RBK zaščito 25 % povprečnega števila občanov, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih.
3.	člen
Občani, hišni sveti, delovne in druge organizacije, so sami odgovorni za pravilno uskladiščcnje in vzdrževanje RBK zaščitnih sredstev.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, koordinacijo nabave in evidenco o nabavljenih RBK zaščitnih sredstvih izvaja občinski upravni organ za ljudsko obrambo preko občinskega štaba za civilno zaščito.
Prodajo sredstva za osebno RBK zaščito na območju občine izvaja pooblaščena organizacija, ki jo pooblasti svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan do objavi v Uradnem listu SRS. '
St. 8-2/77-1
Cerknica, dne 2. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
724.
Skupščina občine Cerknica je po 25. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, st. 20/ 65) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 2. junija 1977, sprejela
ODLOK
o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom
1.	člen
Sodniki porotniki občinskega sodišča Rakek imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo zaradi opravljanja sodniške dolžnosti, povračila do izgubljenega zaslužka in do nagrade za opravljanje sodniške dolžnosti po določbah tega odloka.
2.	člen
Stroški po tem odloku so potni stroški, stroški za prehrano in za prenočišče.
Sodniki porotniki so upravičeni do povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena v višini, ki 5e določena za sodnike občinskega sodišča.
3.	člen
Sodnik porotniki, ki zaradi opravljanja sodniške dolžnosti izgubljajo zaslužek, imajo pravico do povračila izgubljenega zaslužka.
4.	člen
Sodnikom porotnikom, ki so delavci, pripada povračilo v višini dejanskga izgubljenega osebnega do-hodka. Višino povračila za izgubljeni dohodek določi sodišče na podlagi potrdila organizacije združenega
dela ali zasebnega delodajalca, kjer sodnik porotnik dela. Organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec izplača sodniku porotniku nadomestilo izgubljenega zaslužka na zahtevo organizacije združenega dela oziroma zasebnega delodajalca pa sodišče povrne sredstva v višini izplačanega osebnega dohodka.
5.	člen
Sodniku porotniku, ki je zasebni kmetovalec, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva. Sodnik porotnik, ki je samostojni obrtnik ali delavec pri obrtniku, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti.
Povprečni osebni dohodek sodnika porotnika, navedenega v prvem odstavku tega člena, se ugotovi na podlagi uradnih podatkov Zavoda SRS za statistiko.
IDRIJA
725.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1976
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1976. katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada m posebni računi.
6.	" člen
Nagrada sodnika porotnika znaša 50 do 80 din na
dan.
Višino nagrade, ki je določena v prejšnjem odstavku, pa določi predsednik sodišča.
7.	člen
Po končani obravnavi na sodišču, najpozneje pa v 30 dneh po obravnavi, mora sodnik porotnik predložiti zahtevek za povračilo potnih stroškov, osebe iz
5.	člena tega odloka pa tudi zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka.
Ce ima sodnik porotnik pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka, mu sodišče izda potrdilo o opravljeni dolžnosti sodnika porotnika.
8.	člen
Sklep o povračilu dejanskih stroškov, povračila za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek In o nagradi, izda predsednik sodišča ali od njega pooblaščena oseba na predlog predsednika senata.
9.	člen
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1976 so znašali:
I.	Po propračunu:
dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
II. Rezervni sklad:
dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
II. Posebni računi:
dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
din
18,645.557,35
17,876.021.05
769.536,30
367.964.75 93.000.00
274.964.75
43,382.179,95
31,117.664,50
12,264.515,45
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 769.536,30 dinarjev se razdeli:
—	432.000 dinarjev za intervencije v gospodarstvu — skladu za kmetijstvo občine Idrija
—	337.536,30 dinarjev s prenese kot dohodek proračuna za leto 1977.
Povračila in nagrade se sodnikom porotnikom Izplačujejo iz namenskih sredstev, ki so predvidena v fln/mčnem načrtu sodišča.
10.	člen
Ko začne veljati ta odlbk, preneha veljati odlok o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom (Glasnik, št. 56/65).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 74-1/65-1
Cerknica, dne 2. junija 1977.
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 274.964,75 dinarjev se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1977.
5.	člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih v znesku 12,264.515,45 se prenesejo kot dohodek posebnih računov za leto 1977.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/77
Idrija, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
726.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih, občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Idrija in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976, ki ju je pregledala strokovna komisija.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov iz-
kazuje:	din
—	obremenitve	9,566.414,20
—	plačila	8,802.592,98
—	odpisi	251.507,39
—	zaostanek na	dan	i?l.	12.	1976	512.313,83
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:
din
—	obremenitve	1,123.804,00
—	plačila	920.120.90
—	odpisi	116.614,10
—	zaostanek na	dan	31.	12.	1976	87.067,00
3.	člen
Zaključna računa obsegata: bilanco, bruto bilanco in pregled dolgov in preplačil (saldo bianco) zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-12/77
Idrija, dne 9. junija 1977
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
727.
Na podlagi 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Idriji
1.	člen
Sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Idriji (v nadaljnjem besedilu: občinsko sodišče) pripada povračilo dejanskih stroškov, nastalih zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, povračilo za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in nagrada.
2.	člen
Dejanski stroški po tem odloku so potni (.stroški, stroški za prehrano in prenočišče.
Sodniki porotniki so upravični do povračila stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena pod pogoji in v višini, ki so določeni s tem odlokom.
3.	člen
Potni stroški obsegajo stroške prihoda sodnika porotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja sodniško funkcijo in stroške povratka. Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z vlakom II. razreda, avtobusom ali drugim javnim prevoznim sredstvom.
4.	člen
Če ni javnega prevoznega sredstva ali če se sodnik porotnik iz upravičenih razlogov ni mogel poslužiti javnega prevoznega sredstva, ima sodnik porotnik pravico do povračila prevoznih stroškov ali prehojene kilometre, če je oddaljenost od kraja njegovega prebivališča daljša kot 2 km. Višino kilometrine se obračunava v višini, ki jo določa samoupravni akt, ki velja za delavce občinskega sodišča,
5.	člen
Delavci, ki so odsotni z dela zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma zaslužka, ki ga jim izplača organizacija združenega dela, v kateri združuje 'svoje osebno delo ali drugo organizacijo oziroma zasebnikom, pri katerem delajo. Kot nadomestilo osebnega dohodka oziroma zaslužka izplačana sredstva povrne organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji oziroma zasebniku na njeno zahtevo občinsko sodišče v breme svojega finančnega načrta.
6.	člen
Osebe, ki ne delajo v delovni organizaciji ali drugi organizaciji in osebe s samostojnim poklicem (kmetje, samostojni obrtniki, upokojenci, gospodinje in pripadniki drugih prostih poklicev), ki zaradi opravljanja sodniške dolžnosti izgube zaslužek, imajo pravico do povračila izgubljenega zaslužka — nagrade, ki znaša
din
—	za zamujen	čas do 4 ure v višini	40
—	za zamujen	čas od 4 do 8 ur v višini	60
—	za zamujen	čas od 8 do 12 ur v višini	80
—	za zamujen	čas od 12 ur dalje v višini	120
7. člen
Stroški za prehrano in morebitno prenočišče in drugi stroški se povračajo sodnikom porotnikom v pavšalnem znesku, ki glede na zamujen čas pri oprav-
ljanju sodniške funkcije znaša:
din
—	za	zamujen	čas	do	2 uri	20
—	za	zamujen	čas	do	4 ure	40
—	za	zamujen	čas	od	4 do 8 ur	60
—	za	zamujen	čas	od	8 do 12 ur	80
—	za	zamujen	čas	od	12 ur dalje	120
8.	člen
Sodnik porotnik, ki želi uveljaviti pravico do povračila stroškov iz drugega odstavka 6. člena tega odloka, mora predložiti zahtevek neposredno, po končani obravnavi, najpozneje pa v 30 dneh po obravnavi
Ce ima sodnik porotnik pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka, mu sodišče izda potrdilo o opravljeni dolžnosti sodnika porotnika.
Delovna organizacija pa sme v 15 dneh po izdaji potrdila zahtevati od občinskega sodišča povrnitev po prejšnjem členu izplačanega osebnega dohodka sodniku porotniku.
Sodišče mora povrniti delovni organizaciji po prvem odstavku tega člena izplačani osebni dohodek najpozneje v enem mesecu po prejemu zahtevka.
9.	člen
Sklep o povračilu dejanskih stroškov, o povračilu za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in o nagradi izda prpdscdnik občinskega sodišča ali po njem pooblaščeni sodnik na predlog predsednika senata.
10.	člen
Povračila in nagrade sodnikom porotnikom se izplačujejo iz finančnega načrta občinskega sodišča.
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o povračilu stroškov in nagradah sodnikov porotnikov občinskega sodišča Idrija, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu občine Idrija, št. 1/66 z dne 22. 2. 1966.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-11/76
Idrija, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
728.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
V 2. členu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 22/75) se pri točki VI. v krajevni skupnosti Idrija kot zaščitena
kmetija vpiše
Rupnik Karol, Idrijska Bela št. 5
in pri točki XIII. v krajevni skupnosti Ledine
Jereb Filip, Mrzli vrh št. 20.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-7/75
Idrija, dne 9. junija 1977.
729.
Na podlagi 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/ 72) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela *
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Idrija
1.	člen
V odloku o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija št. 2/73, 6/73, 1/74, 2/74) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele A priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je se-stavhi del tega odloka tako, da se doda nova točka f), ki se glasi:	i
f) kotlovnica s kotli — 17 točk
Dosedanja točka f) postane črka g), črka g) postane črka h) in se njeno besedilo spremeni tako, da sc glasi:
»pod d) in e) se računa grelna telesa in hišno instalacijo, pod f) pa kotlovnica s kotli in zunanjim razvodnim omrežjem.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-11/73
Idrija, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto šulgaj 1. r.
730.
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega d|^la in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Idrija
1. člen
10. člen odloka o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Idrija (Uradni list SRS, št. 6/77) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10. in 16. točke 2., 8. in 9. člena tega odloka.
Za prekršek po prejšnjem odstavku se kaznuje tudi pravna oseba od 1.000 do 5.000 din,/ odgovorna oseba pravne osebe pa od 50 do 100 din.
Za prekršk se kaznuje, kdor stori dejanje:
— iz 2. in 15. točke drugega člena. 11. in 20. točke
6.	člena tega odloka po 11. členu zakona o prekrških zoper javni red in'mir
—	iz 9. točke 2. člena tega odloka po 25. in 27. členu zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju
—	iz 13. in 14. točke 2. člena tega odloka po 28.
členu zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.	*
2.	člen
14.	člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Z denarno kaznijo 100 din, ki se izterja takoj na mestu, se lahko kaznuje storile za lažji prekršek; po
8.,	10. in 16. točki 2. člena namesto kazni, ki je predpisana v 10. členu tega odloka; po 5., 6., 9., 10., 13., 15.,
17.,	18., 21. in 22. točki 6. člena in 8. člena namesto kazni, ki je predpisana v 12. členu tega odloka.
Za izterjavo denarnih kazni iz prejšnjega odstavka je pooblaščen komunalni redar občine Idrija.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-3/77
Idrija, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
731.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
L
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in o uporabi javnih odlagališč.
'	1. člen
14.	člen odloka o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in o uporabi javnih odlagališč (Uradni list SRS, št. 6/77) se spremeni tako, da se glasi:
Z denarno kaznijo 100 din, ki se izterja takoj na mestu, se lahko kaznuje storilec za lažji prekršek po
10.,	11. in 16. členu namesto predpisane kazni iz 13. člena tega odloka.
Za izterjavo denarnih kazni iz prejšnjega odstavka je pooblaščen komunalni redar občine Idrija.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-4/77
Idrija, dne 9. junija 1977.
732.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 230. člena statuta občine Idrija sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Idrija na skupni seji dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o odpravi odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje elektrifikacij-skega omrežja za naselja Reka, Police in Laharna
1.	Člen
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje elektrifikacij skega omrežja za naselja Reka, Police in Laharna (Uradni list SRS, št. 2/77) se odpravi.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednii dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-23/75	*
Idrija, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r.
733.
Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju občine Idrija se uvede obveznost plačevanja samoprispevka za sofinanciranje programa gradnje osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji.
2. člen
Samoprispevek se uvede v denarni obliki za obdobje petih let in sicer za čas od 1. julija 1977 do 30. junija 1982.
II. INVESTICIJSKI PROGRAM
3.	člen
Investicijski program obsega naslednje gradbene objekte:
leto
začetka objekt	lokacija
gradnje
1978	osnovna šola	Idrija
1978	zdravstveni dom	Idrijr
ocena
Investicijske
vrednosti
58.650.000
40.000.000
4.	člen
Skupna^ investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu, po cenah Iz leta 1977 znaša 98.650.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 37.000.000 din, ostala investicijska sredstva v višini 61.650.000 din prispevajo:
a)	osnovna šola
—	solidarnostna sredstva (odprava posledic potresa)
—	amortizacija šolskih objektov
—	sredstva sedanjega samoprispevka
—	sredstva gospodarstva po določilih samoupravnega sporazuma o prioritetah v obdobju 76—80
Skupaj
Sredstva iz samoprispevka
Skupaj viri sredstev
b)	zdravstveni dom
—	prispevek regionalne zdravstvene skupnosti
—	prispevek republiške zdravstvene skupnosti
—	solidarnostna sredstva (odprava posledic potresa)
Skupaj
Sredstva, iz samoprispevka Skupaj viri sredstev
đte
10.000.000
4.300.600
2.350.000
10.000.000
26.650.000 32.000.000
58.650.000
25.000.	000 8.000.000
2.000.000
35.000.	000 5.000.000
40.000.	000
5.	člen
Za iste namene, za katere sc zbira samoprispevek, lahko prispevajo občani z darili in volili.
6.	člen
Sredstva zbrana po tem odloku so namenska in se smejo uporabljati izključno za izvajanje investicijskih del gradbenih objektov iz 3. člena tega odloka.
II. OBVEZNOST PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA
7.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Idrija:
1.	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oz. nadomestil osebnega dohodka in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov,
2.	upokojeni občani od pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani od 14-kratnega katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
4.	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske storitve od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke.
Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne in druge gospodarske dejavnosti intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek.
8.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani po stopnji 2 % od dohodkov iz 7. člena tega odloka.
9.	člen
Samoprispevek sc ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2.000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če štirinajstkratni letni katastrski dohodek ne presega 2.500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu.
10.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
IV;. IZVAJANJE ODLOKA tl. člen
Izplačevalec osebnega dohodka delavcev v združenem delu in delavcev pri zasebnih delodajalcih ter izplačevalec pokojnin je dolžan obračunati samoprispe-\-ek ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oz. pokojnin in ga plačati istočasno z drugimi prispevki.
Izplačevalec obračuna in odvede samoprispevek tudi v drugih primerih, kadar izplača občanu osebni dohodek po odbitku, ki izvira iz kakršnegakoli vira dohodka iz 7. člena tega odloka.
Zavezanci iz 1. točke 7, člena odloka so dolžni plačevati svojo obveznost iz naslova samoprispevka na račun: 52020-842-011-794 — krajevni samoprispevek v občini Idrija od delavcev zaposlenih v družbenem sek-torju.
Zavezanci iz 2. točke 7. člena odloka so dolžni plačevati svojo obveznost iz naslova samoprispevka na račun: 52020-842-011-817 — krajevni samoprispevek v občini Idrija od drugih zavezancev.
Občani iz 3. in 4. točke 7. člena tega odloka so dolžni svojo obveznost iz naslova tega prispevka vplačevati na zbirni predhodni račun davkov in prispevkov občanov Skupščine občine Idrija št. 52020-846-011-16.
Zbrana sredstva samoprispevka na vplačilnem računu 52020-840-011-16 prazni občinski upravni organ, pristojen za prihodke in sicer:
na račun 52020-842-011-801 krajevni samoprispevek v občini Idrija od kmetov
na račun 52020-842-011-817 krajevni samoprispevek v občini Idrija od ostalih zavezancev.
Zbrana sredstva na omenjenih vplačilnih računih prazni Služba družbenega knjigovodstva v dobro posebnega računa:
52020-780-70882 Skupščina občine Idrija, samoprispevek za sofinanciranje gradnje osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji.
12.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za dohodke, obračunava samoprispevek, ki so ga dolžni plačevati občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami.
Občinski upravni organ, pristojen za dohodke, odmerja, evidentira in izterjuje samoprispevek po predpisih, ki veljajo za davke.
13.	člen
Služba družbenega knjigovodstva je pooblaščena, da kontrolira, kako organizacije združenega dela in druge organizacije oz. izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in plačujejo samoprispevek.
14.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za dohodke, je pooblaščen, da izdaja strokovna navodila za izvajanje tistih določb tega odloka, ki se nanašajo na obveznost plačevanja samoprispevka.
15.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje občinska skupščina.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Ce se izplačilo osebnih dohodkov po odbitku nanaša na račun, ki je bil evidentiran pri davčni upravi občine, se samoprispevek obračuna in plača po odredbi, ki je na računu.
17.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje.
St. 420-2/77
Idrija, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto šulgaj 1. r.
734.
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji
Občinska volilna komisija Idrija ugotavlja, da so bili v občini Idrija po referendumu o uvedbi samoprispevka za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji dne 15. maja 1977 doseženi naslednji izidi glasovanja o samoprispevku:
—	na območju občine Idrija je bilo vpisanih v volilnih imenikih 12.611 upravičenih glasovalcev
—	od tega je glasovalo 12.060 ali 97,3 %
—	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 9.267 ali 74,7 %
—	proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 2.365 ali 19,1 %
—	neveljavnih glasovnic je bilo 428 ali 3,5 %
Na podlagi gornjih rezultatov komisija ugotavlja, da se je na referendumu večina, ki je imela pravico glasovanja (74,7 •/•) odločila ZA uvedbo samoprispevka za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji.
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da je bil referendum o uvedbi samoprispevka za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Idrija, dne 18. maja 1977.
Tajnik	Predsednik
Cveto Prelovec 1. r.	Silvij Šinkovec 1. r.
735.
Na podlagi 2. točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/75) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. julija 1977 sprejela
SKLEP
o razporeditvi delovnega časa in uradnih dnevih občinskega sodišča v Idriji
I
S tem sklepom se določa čas občinskega sodišča v Idriji v okviru petdnevnega delovnega tedna.
II
Delovni čas občinskega sodišča v Idriji traja:
1.	od 1. septembra tekočega koledarskega leta do 1. junija naslednjega koledarskega leta:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. de
15.	ure,
—	v sredo od 7. do 17. ure
2.	od 1. julija do 31. avgusta v tekočem koledarskem letu pa:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure
—	v sredo od 6. do 16. ure.
III
Nevabljene stranke sprejema občinsko sodišče v Idriji ob sredah od 8. ure do 12. ure in od' 14. ure do
16.	ure.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, so uradne ure v sprejemni pisarni in zemljiški knjigi vse delovne dni ves delovni čas.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-16/77
Idrija, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
LENART
736.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977 je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini
Lenart
1.	člen
Stanarina, določena z odlokom o najvišji stanarini v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 27-1366/72, 13-621/75, 29-1522/75, 12-671/76), se s 1. julijem 1977 poveča za 30 %.
2.	člen
Določilo iz 1. člena tega odloka velja tudi za stanovalce, ki stanujejo v stanovanjih, ki so ogrevana iz skupnih kotlovnic, tako da skupno povišanje stanarine ne presega 30 %.
3.	člen-
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje.
St. 32-2/73-15
Lenart, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
737.
Po 1., 2., 13., 15. in 19. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72, 19-545/74) in dogovora o politiki stanarin na območju SR Slovenije je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi In dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
1.	člen
V	odloku o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 13-356/73, 9-484/75), se črta besedilo
7.	člena in vstavi naslednje besedilo:
»Do družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu niso upravičeni tisti prosilci, ki posedujejo vikend in avtomobil.«
2.
V	8. členu se tabela znosnih izdatkov za stanarine nadomesti z novo tabelo objavljeno na koncu odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977
St. 36-11/72-8
Lenart, dne 9. junija 1977
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
Dohodkovni razred ,	, Stf1,0 člaJlov v gospodinjstvu
t.	letni DDG din	1	2	3	4	5	6	7
Znosni izdatek za stanarine v #/o od letnih DDG
1 -	—8.499
2	8.500—16.999	3,5							
3	17.000—25.499	6,2	1,8						
4	25.500—33.999	8,2	3,7	3,7	0,4				•
5	34.000—42.499	9,7	5,2	1,9	0,3				
6	42.500—50.999	10,9	6,5	3,1	1,5	0,8	0,3		
7	51.000—59.499	12,0	7,5	4.1	2,6	1,9	1,4	0,8	0,5
8	59.500—67.999	12,9	8,4	5,0	3,5	2,8	2,3	1,7	1,5
9	68.000—76.499	13,7	9,2	5,8	4,3	3,6	3,1	2,5	2,3
10	76.500—84.999	14,4	9.9	6.6	5,0 \	4,3	3,8	3,2	3,0
11	85.000—93.499	15,0	10,6	7,2	5,6	4,9	4,4	3,9	3,6
12	93.500—101.999	15.6	11,2	7,8	6,2	5,5	5,0	4.5	4,2
13	102.000—110.499	16,2	11,7	8,3	6.8	6,1	5.5	5,0	4,8
14	110.500—118.999	16,7	12,2	8,8	7,3	6,6	6,0	5,5	5,3
15	119.000—127.499	17,1	12,7	9,3	7,7	7,0	6,5	6.0	5.7
16	127.500—135.999	17,5	13,0	9,6	8,1	7,4	6.9	6.3	6.1
17	136.000—144.499	18,0	13,5	10,1	8,5	7,9	7.4	6,8	6,6
18	144.500—152.999	18,4	13,9	10,5	9,0	8.3	7.8	7,2	7.0
19	153.000—161.499	18.7	14,3	10,9	9,3	8,6	8,1	7,6	7.3
20	161.500—169.999	19,1	14,6	11,2	9,7	9,0	8,5	7,9	7,7
738.
Skupščina občine Lenart je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Lenart in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976, ki ju je pregledala strokovna komisija za pregled obeh zaključnih računov.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje:
din
—	obremenitev	10.371,751
—	plačila	9.858,148
—	znesek dolga zavezancev	659,415
—	znesek preplačil zavezancev	145,812
—	računski saldo — dolg	513,603
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov obsega:
din
—	obremenitve	2.245,227
—	plačila	2.264.285
—	znesek dolga zavezancev	103,540
—	znesek preplačil zavezancev	122,598
—	računski saldo — dolg	19,058
3. člen
Zaključna računa obsegata bilanco, bruto bilanco, pregled dolgov in preplačil (saldo bilanco) zavezancev.
4.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-20/69-43
Lenart, dne 9. junija 1977.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart
Slavko Kurečič 1. r.
LITIJA
739.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73), spremembe tega odloka (Uradni ^list SRS, št. 19/7j) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 104. seji dne 31. maja 1977 sprejel
SKLEP
o povišanju cene v mestnem prometu
Daje se soglasje k spremembi cene mestnega prevoza prometnemu podjetju SAP Ljubljana TOZD »TORBUS«.
1.	Cena enosmerne vozovnice ne glede na dolžino relacije je 3,00 din.
2.	Od skupnega prihodka na fnestni progi mora prevoznik nameniti 10 % za ureditev obračališč in izo-gibališč, kot soudeležbo pri navedenih delih.
Nova cena velja naslednji dan no objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-24/77
Litija, dne 10. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
LJUBLJANA CENTER 740.
Na podlagi 176. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 21. aprila 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. aprila 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Center in njenih zborov
1.	člen
Deveta alinea prvega odstavka 1. člena odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Center in njenih zborov (Uradni list SRS, št. 27/74) se spremeni tako, da se glasi: »svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.«
2.	člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine.
Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in 15 članov. Predsednik sveta je predsednik občinske skupščine, podpredsednik sveta pa predsednik izvršnega sveta, ki je član sveta po svojem položaju. Po svojem položaju so člani sveta še: sekretar občinskega komiteja zveze komunistov, predsedniki občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva, občinskega odbora zve-
I
j
ze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, občinskega sveta zveze sindikatov, občinske konference zveze socialistične mladine, občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin; predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, komandant teritorialne obrambe občine, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, član izvršnega sveta, odgovoren za področje družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, komandir postaje milice in pooblaščeni delavec službe državne varnosti. Ostale člane pa imenuje občinska skupščina izmed drugih družbenopolitičnih delavcev v občini.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-13/74
Ljubljana, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
741.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 622. in 628. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) na sejah zbora združenega dela dne 28. junija 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1977 in družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju začasnega organa v TOZD Jugoslovanska avtorska agencija za Slovenijo
1.	člen
V	TOZD Jugoslovanska avtorska agencija za Slovenijo, Ljubljana, Titova 21 se zaradi motenj v samoupravnih odnosih in oškodovanja družbenega interesa, kar predstavlja izredno hudo kršitev v smislu določb 619. in 620. člena zakona o združenem delu, imenuje začasni organ.
2.	člen
V	začasni organ se imenujejo:
za predsednika:
Sergej V o š n j a k, direktor Mestnega gledališča Ljubljanskega;
za člane:
Jurij Jenšterle, dipl. inž. arh., direktor Investicijskega zavoda za izgradnjo Trga revolucije Ljubljana in predsednik Društva arhitektov Slovenije ■
Dragica Dekleva, član Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center
Alojz Domjan, dipl. pravnik, republiški podsekretar v Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
3.	člen
Začasni organ se imenuje za dobo enega leta od uveljavitve tega odloka.
4.	člen
Ko začne z delom začasni organ, preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa —
direktor TOZD Jugoslovanska avtorska agencija za Slovenijo, Nada Kraigher.
Ko začne z delom začasni organ, prenehajo opravljati delavci v temeljni organizaciji združenega dela funkcijo delavskega sveta.
5.	člen
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa, kijih ima po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih TOZD.
Začasni organ prevzame funkcije upravljanja, ki jih opravljajo delavci v skladu s 490. členom zakona o združenem delu, ko odločajo o vprašanjih, ki so po 495. členu navedenega zakona in samoupravnih splošnih aktih v delovnem področju delavskega sveta.
6.	člen
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja TOZD Jugoslovansko avtorsko agencijo za Slovenijo.
7.	člen
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se v TOZD Jugoslovanska avtorska agencija za Slovenijo odpravijo motnje v samoupravnih odnosih, da se zagotovi zakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi in, da se jih uporablja v skladu z njihovo naravo in namenom.
Začasni organ se je dolžan s sodelovanjem Zveze društev avtorjev Slovenije vključiti v postopek za ureditev statusne in samoupravne organiziranosti Jugoslovanske avtorske agencije, da se zagotovi avtorjem varstvo in uveljavitev avtorskih pravic v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu.
8.	člen
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in pri zagotovitvi zakonite uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi.
Začasni organ in delavci v temeljni organizaciji združenega dela lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
9.	člen
Odločitev o imenovanju začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.	'
St. 023-82/76
Ljubljana, dne 28. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. Inž. 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 742.
Na podlagi 7. in 154. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 32. skupnem zasedanju vseh zborov z ločenim glasovanjem, dne 15. junija 1977 sprejela
ODLOK
o zlati plaketi občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Zlata plaketa občine Ljubljana Šiška, najvišje priznanje Skupščine občine Ljubljana Šiška, se podeljuje organizacijam in posameznikom za revolucionarno delo, za izredne zasluge pri izgradnji našega družbenoekonomskega in političnega sistema, pri utrjevanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih socialističnih odnosov.
2.	člen
Zlata plaketa občine Ljubljana Šiška se podeljuje ob praznovanju občinskega praznika 22. junij.
3.	člen
Zlata plaketa se podeljuje za izredne zasluge in uspehe dosežene v daljšem časovnem obdobju.
4.	člen
Predlagatelji za podelitev zlate plakete občine Ljubljana Šiška so delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Predloge je potrebno poslati občinski konferenci SZDL občine Ljubljana Šiška vsako leto do 30. aprila.
5.	člen
Predloge obravnava in oblikuje končni predlog predsedstvo občinske konference SZDL občine Ljubljana Šiška.
6.	člen
O podelitvi odloča Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju vseh zborov.
7- člen
Zlata plaketa občine Ljubljana Šiška se podeljuje hkrati s posebno listino.
8.	člen
Ta odlok začne veljati takoj.
Št. 1-17-01/77
Ljubljana, dne 15. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
743.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni l(st SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 174. seji dne 30. maja 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje ŠS 12 — Podutik — I. faza (za dele zazidalnih otokov 3a, 4a, 3c, 4c, 5c in 6c)
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje ŠS 12 — Podutik — I. faza (za dele zazidalnih otokov ŠS 12 — Podutik — 3a, 4a, 3c, 4c, 5c in 6c), ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije v novembru 1976, št. projekta 350/1.
2
Dokumentacija iz prvega člena bo javno razgrnjena v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška in prostorih krajevne skupnosti Podutik v času od 1. julija do 1. avgusta 1977. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
Št. 6-43/77
Ljubljana, dne 6. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
744.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 174. seji dne 30. maja 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 4/2 — Na Jami
1
Javno se razgrne osnutek spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 4/2 — Na Jami, ki ima št. projekta 3368/015, izdelal pa ga je Industrijski biro Trbovlje v juniju 1976.
2
Dokumentacija iz prvega člena bo javno razgrnjena v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška in prostorih krajevne skupnosti Hinko Smrekar v času od 1. julija do 1. avgusta 1977. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
Št. 6-42/77
Ljubljana, dne 6. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 745.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 2. junija 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del območja VS 245/1 Skofljica-Hribi
1
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta za del območja VS 245/1 Skofljica-Hribi, ki ga je pod št. 2016 v januarju 1977 izdelal Projektivni atelje, Kersnikova 9, se javno razgrne.
2
Predlog zazidalnega načrta, ki se javno razgrinja, obsega parcele št. 526, 525, 518/3, 518/2, 518/1, 518/4, 517/1, 517/2, 510/2; del parcele št. 514, 519, 524/1 k. o. Lanišče.
3
Predlog zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7, ter v prostorih krajevne skupnosti Škofljica, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 1. julija 1977 do 30. julija 1977.
St. 350-3/77
Ljubljana, dne 10. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
LOGATEC
746.
Na podlagi 3. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1977 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o obvezni uporabi in financiranju komunalnih storitev
1.	člen
S tem odlokom seu rejajo posebne pravice Skupščine občine Logatec v smislu določil zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75).
komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in sicer:
—	oskrba naselij z vodo,
—	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija)
—	javna razsvetljava v naseljih,
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb,
—	urejanje ulic, trgov in cest v naseljih,
—	urejanje zelenih površin v naseljih.
—	upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča,
—	opremljanje zgoščenih naselij z javnimi otroškimi igrišči,
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
—	opravljanje dimnikarske službe,
—	opremljanje naselij z jaVnimi tržnicami,
—	opremljanje z javnimi parkirišči.
Poleg navedenih dejavnosti se šteje med komunalno dejavnost še:
—	urejanje in vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest.
3.	člen
Skupščina občine Logatec daje soglasje k dolgoročnim, srednjeročnim in letnim planom razvoja komunalnih dejavnosti.
4.	člen
Zadeve s področja komunalnih dejavnosti po 2. členu tega odloka lahko opravljajo tudi krajevne skupnosti po svojih organih.
5.	člen
Pristojni organ skupščine občine nadzoruje zako- , nitost dela komunalne organizacije in komunalne interesne skupnosti.
6.	člen
Komunalna organizacija in komunalna interesna skupnost seznanjajo Skupščino občine Logatec o svojem delu s periodičnimi in letnimi poročili.
7.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in občani v krajevnih skupnostih, so dolžni koristiti naslednje komunalne storitve:
—	vodo iz javnih vodovodov, kjer je možen priključek,
—	odpravo meteornih in fekalnih odplak v javno kanalizacijo, kjer je možen priključek,
—	odvoz smtki, kjer je po posebnem odloku predpisano organizirano zbiranje in odvoz smeti,
—	urejanje pokopališč.
8.	člen
Vsi uporabniki komunalnih storitev, iz prejšnjega člena so dolžni prispevati za enostavno reprodukcijo obstoječih komunalnih naprav.
Prispevek sc oblikuje s ceno komunalnih storitev.
2. člen	9- Men
Za komunalno dejavnost posebnega družbenega	v ceno komunalnih storitev se vkalRulirajo na-
pomena se štejejo dejavnosti po 3. členu zakona o slednji stroški:
—	za amortizacijo komunalnih objektov in naprav,
—	stroške za redno in investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov, naprav in delovnih sredstev ter za pokrivanje drugih materialnih stroškov komunalne organizacije,
—	za osebne dohodke in sredstva skupne porabe za delavce komunalne organizacije, v višini, kot so dogovorjena s samoupravnim sporazumom za komunalno gospodarstvo,
—	za pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti komunalne organizacije.
10.	člen
Ce komunalna skupnost ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav (vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, mrliška vežica), zbranih s samoupravnimi sporazumi, se k ceni komunalnih storitev predpiše še prispevek za razširjeno reprodukcijo, ki se zbira na poseben račun komunalne skupnosti in uporablja za investicije, sprejete s programi komunalne skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenim planom občine.
11.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in občani v krajevnih skupnostih, graditelji novih poslovnih in stanovanjskih objektov, ki imajo možnost priključka na zbiralni kanalizacijski vod, so dolžni prispevati del sredstev za čistilno napravo in ne smejo graditi greznic.
12.	člen
Višino prispevka iz 8., 10. in 11. člena se predpiše za konkretni komunalni objekt ali napravo s posebnim odlokom, s predhodnim soglasjem komunalne in cestne skupnosti.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
14.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 37/67).
St. 010-2/77
Logatec, dne 24. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
747.
Na podlagi določil 36. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 41. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, skupaj z delavci in člani gasilskih organizacij
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Logatec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom se ustanovi z namenom, da delovni ljudje in občani uresničujejo svoje in družbene interese ter potrebe za varstvo pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami ter za pospešitev razvoja družbene samozaščite na tem področju.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je pravna oseba, s sedežem v Logatcu, Čevica 20.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti.
2.	člen
S tem sporazumom se določi:
Delovno področje in naloge skupnosti; organizacijo in upravljanje skupnosti; način delegiranja delegatov; sestav, pooblastila in odgovornost skupščine skupnosti in njčnih organov; načine odločanja; združevanje sredstev; nadziranje dela organov upravljanja in strokovnih služb ter druga razmerja in zadeve, ki so skupnega pomena za ustanovitelje skupnosti.
3.	člen
Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona in drugih predpisov, sporazuma, statuta ter drugih splošnih aktov skupnosti.\
Skupnost uresničuje in izvaja svoje naloge na podlagi svojih razvojnih in letnih programov.
4.	člen
Mandat skupščine skupnosti in članov vseh njenih organov traja 4 leta.
Mandat delegatov se usklajuje z mandati delegacij drugih sapioupravnih interesnih skupnosti.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma delegat skupnosti in izvoljen kot član organov skupščine skupnosti.
, II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Skupnost ugotavlja in usklajuje interese ter potrebe, oblikuje politiko razvoja in sprejema programe varstva pred požarom, skrbi za njihovo uresničevanje ter združuje sredstva in opravlja druge naloge s področja varstva pred požarom na območju občine Logatec.
6.	člen
Za uresničevanje nalog iz 5. člena tega sporazuma skupnosti:
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe varstva in razvoja požarne varnosti na območju občine in skrbi za njihovo uresničitev;
sklepa o stopnji in virih sredstev za financiranje požarnega varstva;
—	sodeluje pri določanju politike, sprejemanju zakonov in drugih predpisov na področju požarne varnosti;
—	določa načela in merila delitve ter uporabe sredstev, s katerimi razpolaga;
—	odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih požarnih skupnosti za financiranje drugih skupnih nalog;
—	opravlja in izvršuje ustanoviteljske pravice zveze skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije;
—	sooblikuje politiko požarne varnosti v republiki preko svojih delegacij;
—	ustanavlja teritorialne poklicne gasilske enote in določa naselja, ki morajo imeti gasilsko enoto;
—	opravlja še druge naloge, ki se podrobneje določajo v statutu skupnosti.
Skupnost sprejema zadeve iz prve in druge alinee tega člena v soglasju s Skupščino občine Logatec.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
7.	člen
A) Skupščina skupnosti
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki ima 2 zbora:
1.	Zbor delegatov delovnih ljudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih skupnosti in delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov in šteje 20 delegatov.
2.	Zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij, ki šteje 11 delegatov.
Vsak zbor ima predsednika, ki vodi delo zbora.
Predsednika izvoli zbor na svojem prvem zasedanju.
8.	člen
Skupščino skupnosti vodi predsednik, katerega izvoli skupščina na svojem prvem zasedanju z večino glasov.
Predsednik skupščine ima namestnika — podpredsednika. Podpredsednik je izvoljen po istem postopku kot predsednik. Podpredsednik nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti v vseh pravicah in dolžnostih.
9.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov, razen o zadevah, ko odločata oba zbora enakopravno.
Oba zbora skupnosti odločata enakopravno. Odločitev skupščine je sprejeta, če je bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih in je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov.
če odločitev ni sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu, se prične med zboroma usklajevalni postopek, ki je podrobneje urejen v statutu skupnosti.
10.	člen
Skupščina skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti :
—	sprejema, dopolnjuje in spreminja statut in druge splošne akte skupnosti;
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe o varstvu pred požarom;
—	odloča o ustanavljanju teritorialnih poklicnih enot;
—	določa načela in merila o uporabi sredstev, s katerimi razpolaga;
—	sklepa samoupravne sporazume s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi skupnostmi krajevnih skupnosti in delovnimi ljudmi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov in o združevanju sredstev za uresničevanje programov in nalog skupnosti;
—	sprejema finančni in zaključni načrt skupnosti;
—	sprejema sklepe o najemanju kreditov;
—	sodeluje z drugimi skupnostmi za varstvo pred požarom;
—	odloča o združevanju sredstev z drugimi skupnostmi in organizacijami združenega dela;
—	odloča o pristopu k ustanavljanju regionalnih skupnosti za varstvo pred požarom:
—	sodeluje pri izdelavi programa zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije;
—	daje pobude in predlaga sprejem ali spremembo predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom;
—	voli člane izvršnega odbora skupščine in delegate za skupščino zveze SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije;
—	dokončno odloča o prošnjah in pritožbah delegatov skupščine ter gasilskih enot;
—	opravlja še druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpisi in statutom skupnosti.
O zadevah iz prve, druge, tretje in četrte alinee tega člena odločata oba zbora enakopravno.
11.	člen
Skupščina sc sestaja najmanj dvakrat letno.
Delo skupščine in njenih organov je javno.
Pred odločanjem o sprejemanju razvojnih in letnih programov finančnega načrta, statuta in drugih važnih aktov, ki bodo določeni v statutu skupnosti, mora dati skupščina predloge v razpravo vsem ustanoviteljem skupnosti in določiti rok za predloge in pripombe.
Stališča o sprejetih predlogih in pripombah mora posredovati skupščina predlagateljem najpozneje v 15 dneh po njihovi obravnavi.
12.	člen
B) Izvršni odbor
Izvršilni organ skupščine skupnosti je izvršilni odbor.
Izvršilni odbor ima predsednika, podpredsednika in 7 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov obeh zborov.
13.	člen
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Izvršni odbor ima zlasti naslednje naloge:
—	oblikuje predloge splošnih aktov, samoupravnih sporazumov, dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov varstva pred požarom ter finančnih načrtov skupnosti za razpravo in odločanje v skupščini skupnosti;
—	poroča skupščini o svojem delu, delu komisij in služb skupnosti;
—	odloča o uporabi sredstev skupnosti v skladu s finančnim načrtom ter načeli in merili skupščine skupnosti;
—	nadzira in usmerja delo strokovnih služb, ki opravljajo strokovne naloge za skupnost;
—	pripravlja predloge za najemanje posojil ter sredstev iz drugih virov in odobravanje posojil iz sredstev skupnosti;
—	izvršuje sklepe skupščine skupnosti;
—	pripravlja predloge finančnega načrta in zaključnega računa;
—	spremlja in nadzira izvrševanje programa skupnosti ter svoje ugotovitve posreduje skupščini skupnosti.
Izvršni odbor opravlja še druge naloge, ki jih določa statut ter. drugi akti skupnosti.
Izvršni odbor poroča o svojem delu skupščini skupnosti najmanj enkrat letno.
14.	člen
C) Odbor samoupravnega nadzora
Odbor samoupravnega nadzora sestavljajo predstavniki ustanoviteljev in šteje 7 članov.
Člani odbora ne morejo imeti statusa delegatov v skupščini.
15.	člen
Odbor samoupravnega nadzora ima naslednje naloge:
—	spremlja delovanje skupnosti in strokovne službe skupnosti;
—	preverja pravilno porabo sredstev na podlagi sprejetih meril in programa skupnosti;
—	sodeluje z organi nadzora gasilskih organizacij, družbenim pravobranilcem in drugimi organi;
—	opravlja še druge naloge, ki jih določa zakon, drugi predpisi ter samoupravni akti skupnosti.
Organi upravljanja in strokovna služba skupnosti so dolžni predložiti na zahtevo nadzornega organa vso potrebno dokumentacijo, podatke in poročila.
Odbor samoupravnega nadzora posreduj« svoje ugotovitve skupščini skupnosti in drugim pristojnim in zainteresiranim organom ter organizacijam s predlogi ukrepov, ki naj jih sprejmejo.
16.	člen
Naloge in delo odbora samoupravnega nadzora opredeljuje statut skupnosti in poslovnik odbora.
17.	člen
Skupščina skupnosti in izvršni odbor skupnosti lahko imenujeta svoje strokovne odbore in komisije.
Pristojnost in področje odborov in komisij podrobneje ureja statut skupnosti.
IV.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOST
DELEGATOV, ORGANOV UPRAVLJANJA IN STROKOVNE SKUPNOSTI
18.	člen
Delegati skupščine skupnosti Imajo zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	sodelujejo pri' odlqčanju na podlagi interesov in smernic organizacij združenega dela in skupnosti,
ki so jih izvolile in pri tem upoštevajo interese drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe;
—	redno poročajo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih o delovanju skupnosti, sprejetih stališčih skupščine, o njenih organih ter o svojem delu;
—	predlagajo skupščini skupnosti obravnavo določenih vprašanj iz njene pristojnosti ter vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega odbora, odborov in komisij ter strokovne službe skupnosti;
—	priskrbijo od OZD in skupnosti, ki jih je delegirala ter od organov upravljanja in strokovne službe skupnosti vse podatke in informacije, ki so jim potrebne za delo v skupščini;
—	vestno spremljajo problematiko požarnega varstva in družbene samozaščite ter redno sodelujejo pri delu organov skupnosti, v katere so delegirani, izvoljeni in imenovani.
19.	člen
Volitve delegatov in oblikovanje delegacij, iz katerih se delegirajo delegati v zbor skupnosti, poteka v skladu z določbami tega sporazuma, ob smiselni uporabi določil zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 14/74).
20.	člen
Statut skupnosti podrobneje ureja oblikovanje delegacij oziroma organov, ki delegirajo v zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij in način njihove izvolitve.
21.	člen
Delegati v skupščini skupnosti, člani izvršnega odbora in delavci strokovne službe skupnosti so osebno odgovorni za vestno opravljanje svojih dolžnosti v skupnosti.
‘ 22. člen
Skupščina skupnosti je odgovorna za izvajanje letnih programov.'
Skupščina skupnosti mora najmanj enkrat letno poročati utanoviteljem o uresničevanju programa in o porabi sredstev.
V.	SREDSTVA SKUPNOSTI
23.	člen
Za uresničevanje nalog skupnosti so viri finančnih sredstev:
—	prispevki bruto osebnih dohodkov delavcev v TOZD, samoupravnih in drugih skupnostih;
—	prispevki delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, na osnovi meril, ki se uporabljajo za obračun prispevkov za druge SIS;
—	prispevki, ki jih v skladu z dogovorom z zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije plačujejo zavarovalne skupnosti od zavarovalnih premij za zavarovano premoženje pred požarom;
—	drugi viri, ki jih določijo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi ter zakoni in drugi predpisi;
—	dotacije in sprispevki, ki jih prispevajo za delovanje skupnosti družbenopolitična skupnost in občani;
—	prispevki, ki jih dajejo ali združujejo za posebne namene temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in druge skupnosti ter delovni ljudje;
—	dohodki, ki jih ustvarja sama skupnost s svojo dejavnostjo.
Stopnjo prispevka iz prve in druge alinee tega člena se določi vsako leto z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka.
24.	člen
Sredstva za uresničevanje programa zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije združuje skupnost po merilih, ki jih sprejme skupščina zveze.
25.	člen
Skupnost uporablja sredstva na podlagi sprejetega programa.
Sredstva, ki jih dobi skupnost za izvedbo konkretnih nalog, ali za posamezne namene, mora uporabiti v skladu z določenim namenom.
26.	člen
Če s samoupravnim sporazumom iz 23. člena tega sporazuma niso zagotovljena sredstva za kritje temeljnih in nujnih nalog programa varstva pred požarom ali če z družbenim dogovorom ne pride do potrebnih finančnih sredstev, lahko določi skupščina občine, na predlog skupščine skupnosti, obvezni prispevek za zavezance iz prve in druge alinee tega sporazuma, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, oziroma za vse zavezance.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Na podlagi tega sporazuma sprejme skupščina skupnosti svoj statut.
S statutom se podrobneje ureja zlasti:
—	naloge skupnosti in področje dejavnosti;
—	razmejitve pristojnosti organov upravljanja in postopki sprejemanja odločitve oblikovanja delegacij in način delegiranja delegatov;
—	izvolitev vseh organov skupščine skupnosti;
—	organizacijo strokovne službe;
—	način sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi skupnostmi;
—	splošne akte, ki jih sprejme skupnost.
28.	člen
Statut sprejme skupščina skupnosti, velja pa z dnem, ko da nanj soglasje skupščina občine.
29.	člen
Ustanovno skupščino skupnosti skliče iniciativni odbor za ustanovitev skupščine v roku, ki ga določa zakon.
30.	člen
Dokler ne prične financiranje samoupravne interesne skupnosti po sistemu, ki ga določa ta sporazum, ostane v veljavi dosedanji način financiranja varstva pred požarom v občini Logatec.
31.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki ustanoviteljev, ki združujejo več kot polovico delovnih ljudi in občanov ter delavcev in članov gasilskih organizacij.
32.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-2/76
Logatec, dne 14. junija 1977.
Podpisniki: Uprava SO Logatec, TOZD Žaga Logatec, VALKARTON Logatec. GRADNIK Logatec, TOZD Stavbno pohištvo Logatec, Občinska gasilska zveza Logatec, Osnovna šola »8. talcev« Logatec, Osnovna šola Gornji Logatec, TOZD Gozdarstvo Logatec, Obrat za kooperacijo Logatec, KS Rovte, KS Hotedr-čica, TOZD Drobno pohištvo, TOZD PTT Vrhnika, Slo-venija-avto TOZD servis Vrhnika, KS Vrh nad Rovtami, Vzgojno varstveni zavod Logatec, GD Vrh nad Rovtami, Kmetijska zadruga Logatec, ZTP Ljubljana TOZD prometna sekcija Postojna, GD Hotedršica. GD Gorenji Logatec. Društvo obrtnikov Logatec, GD Medvedje brdo. KS Trate, KS Laze, GD Rovte, KONFEKCIJA Logatec, GD Laze — Jakovica. GD Dolenji Logatec in SAP Ljubljana TOZD KRPAN Logatec.
Pristopne izjave so sestavni del sporazuma in so shranjene v arhivu SO Logatec-
SEVNICA
748.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/74) in 215, člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 20/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica dne 7. junija 1977 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Sevnica za leto 1977
1.	člen
Skupni dohodki občinskega proračuna
din
• znašajo:	23,113.038
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	23,063.038
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	50.000
2.	člen
Sredstva	rezerve	se	oblikujejo	v	višini 1 % od
vseh doseženih	dohodkov, razen	od	dopolnilnih sred-
stev in prenesenih sredstev iz prejšnjega leta.
3.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih, se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec, oziroma v okviru doseženih dohodkov proračuna.
z	4. člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih za redno dejavnost občinskih organov, se podrobneje razporedijo za posamezne namene s finančnimi načrti njihovih samoupravnih organov.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1977 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Občinski organi ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1977 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Sevnica, oziroma aktom Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica, izdanim na podlagi odloka.
Obveznosti Iz prejšnjega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati le, če so zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje.
5.	člen
Kolikor dohodki med letom ne bi pritekali tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet Skupščine občine Sevnica zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja začasno zmanšja zneske sredstev, ki so razporejena za posamezne namene do 10 % ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča rezerva).
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve (rezervni
sklad) za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) do zneska 200.000 din.
8.	člen
Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena m ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet Skupščine občine Sevnica prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost m posebne namene posameznim uporabnikom, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala.
9.	člen
Za proračun pristojni občinski upravni organi izvršuje proračunski nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna, pri čemer so mu uproabniki na njegovo zahtevo dolžni pošiljati svoje finanče načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev.
10.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1977 in njihova razporeditev sta vsebovani v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 400-9/77-3
Sevnica, dne 7. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1977
Vrsta
dohodkov
Dohodki
Skupaj
St. gl. namena
Razpored dohodkov
Skupaj
1	Davki iz osebnih dohodkov
2	Davki
3	Takse
5	Dohodki po posebnih predpisih
6	Dohodki organov in drugi dohodki
7	Dopolnilna sredstva
8	Neizvršena poraba iz leta 1976
23,113.038,00
Skupaj razpored dohodkov
4,409.000,00
9.549.618.00
931.000.	00
143.000.	00
135.000.	00
7.194.420.00
751.000.	00
01
02
03
0-1
08
0!)
10
n
16
17
18
Dejavnost organov DPS Narodna obramba
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva
14,844.619,00
1,268.000,00
1.294.982.00 1,131.000,00
896.401.00 51.000,00
2.264.856.00
650.000.	00
292.180.00
270.000.	00
— rezervni sklad Skupaj dohodki
150.000,00
23,113.038,00
749.
Na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje temeljnih
nalog programa varstva pred požarom v občini Sevnica za leto 1977
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa skupnosti varstva pred požarom na območju občine Sevnica.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Osnova za obračun prispevka so izplačani bruto osebni dohodki.
3.	člen
Prispevna stopnja za obračun in plačilo znaša 0,30 %.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevk ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja občinska davčna uprava.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje.
St. 402-15/77-1
Sevnica, dne 7. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 750.
Na podlagi 1. in 2. Člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) ter sklepa skupščine (zbora delegatov) krajevne skupnosti Makole z dne
29.	marca 1977 v uradnem razpisu referenduma ter izidu referenduma z dne 29. marca 1977 z 76,99 %> »ZA« je svet krajevne skupnosti Makole sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje jevne skupnosti Makole
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Makole se uvede samoprispevek za petletno obdobje od 1. julija 1977 do 30. junija 1982.
2.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so vsi občani s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Makole iz naselij: Dežno, Varož, Stopno, Strug, Savinsko, Pečke, Mostečno, Ložnica, Štatenberg. Jelovec, Stari grad, Stranske Makole in Makole.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka plačujejo samoprispevek po naslednjih merilih:
—	občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke: 2 % od neto osebnega dohodka,
—	občani, ki imajo dohodke od negozdnih in gozdnih površin: 8 % od odmerne osnove,
—	občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in občani, ki opravljajo intelektualne storitve: 2 % od čistega dohodka,
—	občani, ki prejemajo pokojnine nad 2.000 din: 2 % od izplačanih pokojnin,
—	občani, ki prejemajo pokojnine od 1.730 din do 2.000 din: 1 % od Izplačanih pokojnin.
Pavšalni letni znesek 1.000 din plačujejo občani, ki so na začasnem delu v tujini (zdomci) in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Makole.
4.	člen
Krajevnega samoprispevka ne plačajo občani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) oproščeni plačila samoprispevka.
5.	člen
Predvidena sredstva, zbrana po tem sporazumu v višini 3,000.000 din se bo uporabilo po sprejetem petletnem programu krajevne skupnosti Makole za naslednje komunalne investicije:
.— za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pečke—Je-šovec: 2,000.000 din,
—	za sofinanciranje asfaltiranja jelovške ceste Biglcz—Matevžič: 500.000 din,
—	za sofinanciranje TRAFO-postaj Variše vas, Kamenke in Stranske Makole: 260.000 din,
—	za sofinanciranje utrjevanja in gramozenja ceste Dežno (Pogačar) — Varož: 100.000 din,
—	za sofinanciranje utrjevanja in gramozenja ceste Sredce—Stopno: 50.000 din in
—	za obnovo in podaljšanje kanalizacije v naselju Makole: 90.000 din.
6.	člen
Način pobiranja samoprispevka:
_______ za zaposlene v delovnih organizacijah se krajevni samoprispevek obračunava pri izplačilu rednih mesečnih osebnih dohodkov,
—	za občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in občani, ki oprav-
Ijajo intelektualne storitve ter zavezanci za plačilo davkov od negozdnih in gozdnih površin, obračdna in pobira samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Slovenska Bistrica,
—	za upokojence pobere samoprispevek Skupnost pokojninskega zavarovanja — Maribor,
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini (zdomci), lahko denar nakažejo s položnico ali pa ga vplačajo v pisarni krajevne skupnosti Makole.
SLOVENSKE KONJICE
752.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 56. členu zattona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) in 15-688/76) na seji dne 7. aprila 1977 sprejel
7.	člen
Vsa sredstva po tem samoprispevku se zbirajo na zbirnem računu samoprispevkov št. 51810-842-048-794 občine Slovenska Bistrica, kjer se jih ločeno vodi za krajevno skupnost Makole.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka, se samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9.	člen
Za pravilno in namensko porabo sredstev samoprispevka po zastavljenem programu dela za komunalne investicije je odgovoren svet krajevne skupnosti Makole, ki mora vsako leto najmanj enkrat poročati občanom o vplačilu in porabi zbranih sredstev.
10.	člen
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje.
Makole, dne 6. junija 1977.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Makole
Julij Lončarič 1. r.
751.
POROČILO
o izidu referenduma krajevne skupnosti Makole, dne 29. maja 1977
I.	Število vseh volilnih upravičencev po splošnem volilnem imeniku 1583
II.	Število na območju KS Makole stalno prebivajočih, zaposlenih mladincev in mladink izpod 18 let
9
Skupno število volilnih upravičencev 1592 III Po 9 členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) odpadlih volilnih upravičencev:
—	na služenju vojaškega roka 26
—	na začasnem delu v tujini 80
Skupaj odpadlih upravičencev 106
IV. Število volilcev za izračunsko osnovo
—	glasovalo »ZA«
—	glasovalo »PROTI«
—	glasovalo neveljavno
—	ni glasovalo
1144
284
24
34
1486
•/•
76,99
19,11
1,62
2,28
Referendum je izglasovan s 76.99 % »ZA«.
Predsednik sveta KS Makole
Julij Lončarič 1. r.
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov občine Slovenske Konjice za leto 1976
1
Potrdijo se zaključni računi skladov občine Slovenske Konjice za leto 1976, in sicer:
1. Komunalnega sklada:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
din
3,549.470,46
2,768.622^0
780.848,26
2. Sklada za financiranje potreb teritorialne ob-
rambe:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
3.	Sklada za financiranje investicij standarda:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
4.	Gasilskega sklada:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
4,704.292,15
4,667.894,75
36.397,40
družbenega
12,711.757,61
12491.244,05
520.513,56
370.827,57
334.907,00
35.920,57
5. Sklada za komunalno urejanje Ijišč:
—	dohodki ■— izdatki
—	ostanek sredstev
stavbnih zem-
8,790.010,27
7,935.199,95
854.810,32
Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov za leto 1976 so sestavni del tega sklepa.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-1/77-1
Slovenske Konjice, dne 7. aprila 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. L r.
753.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranje (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter po 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list
SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji dne 10. junija 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda za naselje Gorenje
I	>
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice daje v javno razgrnitev osnutek urbanističnega reda za naselje Gorenje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, pod številko 198/76.
II
Osnutek urbanističnega reda za naselje Gorenje se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa.
III
Dokumentacija iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenske Konjice ter bo na javni vpogled v uradnih dneh.
IV
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druga zainteresirana samoupravna organizacija ali skupnost.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-3/76-2
Slovenske Konjice, dne 10. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
754.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67 in 27-255/72 in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77 na sejl'dne 10. junija 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda za naselje Tepanje
I
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice daje v javno razgrnitev osnutek urbanističnega reda naselja Tepanje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod številko 218/76.
II
Osnutek urbanističnega reda naselja Tepanje se javno razgrinja za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa.
III
Dokumentacija iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti Tepanje in
na oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenske Konjice, ter bo na javni vpogled v uradnih dneh.
IV
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druga zainteresirana samoupravna organizacija ali skupnost.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-4/76-2/3
Slovenske Konjice, dne 10. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
755.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter po 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji dne 10. junija 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda za naselje Bczina
I
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice daje v javno razgrnitev osnutek urbanističnega reda naselja Rezina, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod številko 199/76.
II
Osnutek urbanističnega reda za naselje Rezina sc javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa.
III
Dokumentacija iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenske Konjice, ter bo na javni vpogled v uradnih dneh.
IV
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druga zainteresirana samoupravna organizacija ali skupnost.
V
Ta sklep sc objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-3/76-2/3
Slovenske Konjice, dne 10. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
75G.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planira-
nju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72 ter po 155. členu statuta občine Slov. Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77 na seji dne 10. junija 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda za naselje Stranice
I
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice daje v javno razgrnitev osnutek urbanističnega reda za naselje Stranice, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod številko 217/76.
II
Oshutek urbanističnega reda za naselje Stranice se javno razgrinja za čas 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
III
Dokumentacija iz I točke tega sklepa bo javno razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti Stranice in oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenske Konjice.
IV
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druga zainteresirana samoupravna organizacija ali skupnost.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/76-2
Slovenske Konjice, dne 10. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
VRHNIKA
757.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 23. seji zbora združenega dela, dne 9. junija 1977, na 23. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 9. junija 1977 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora, dne
7.	junija 1977 sprejela
SKLEP
1
Družbeni plan razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976—1980, ki ga je sprejela Skupščina občine Vrhnika, dne 4. novembra 1976 se ne objavi v uradnem glasilu.
Mesto objave se s tem sklepom obvešča javnost, da je »družbeni plan« razgrnjen v uradnih prostorih plansko-analitske službe Skupščine občine Vrhnika in tako dostopen delovnim ljudem in občanom za vpogled (v uradnih urah).
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-30-03/77
Vrhnika, dne 9. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. !• r.
ŽALEC
758.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 3. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/ 74 in 29/76) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. junija 1977 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega
pomena
1.	člen
Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena se poleg dejavnosti iz 3. člena zakona, o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena štejejo še:
—	vzdrževanje semaforjev
—	plakatiranje
—	gradnja in vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih javnih cest
—	deratizacija, dezinfekcija in dezinsekcija.
2.	člen
Občani in organizacije morajo uporabljati naslednje komunalne storitve, če so v kraju organizirane:
—	odpravo odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacijo)
—	odstranjevanje smeti in odpadkov, razen v primerih, ki jih določa odlok o odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov
—	pokopališke in pogrebne dejavnosti
—	dimnikarske službe
—	oskrbo z vodo
—	deratizacijo, dezinfekcijo in dezinsekcijo.
Za izvajanje obvezne uporabe komunalnih storitev skrbi organizacija združenega dela, ki opravlja ustrezno komunalno dejavnost.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni vestnik Celje, št. 1/68).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-1/77-6
Žalec, dne 2. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r.
759.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 125. in 171. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/*74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. junija 1977 sprejela
ODLOK
• razglasitvi občine Bačka Palanka za pobrateno občino občine Žalec
1.	člen
Zarodi poglabljanja, nadaljnjega razvoja in krepitve že vzpostavljenega prijateljskega sodelovanja de-
lovnih ljudi in občanov občine 2alec in občine Bačka Palanka, njihovih organov, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in v interesu nadaljnjega razvijanja družbenoekonomskega in drugega sodelovanja ter nadaljnjega razvoja in krepitve bratskih odnosov naših narodov in narodnosti, se občina Bačka Palanka in občina Žalec razglasita za pobrateni občini.
2.	člen
O pobratenju med občino Bačka Palanka in občino Žalec sprejmeta občini listino na svečani seji vseh zborov Skupščine občine Bačka Palanka in svečani seji vseh zborov Skupščine občine Žalec. Listino podpiše predsednik Skupščine občine Bačka Palanka in predsednik Skupščine občine Žalec.
3.	člen
Listina o pobratenju se glasi:
»Delovni ljudje in občani občine Žalec, SR Slovenija ter delovni ljudje in občani občine Bačka Palanka, SAP Vojvodina, SR Srbija se pobratijo zaradi nadaljnje krepitve bratstva in enotnosti, te velike pridobitve naše socialistične revolucije, zaradi poglobljenega medsebojnega sodelovanja, združeni s skupno borbo za svobodo in nadaljnjo izgradnjo samoupravne socialistične družbe, pod vodstvom revolucionarne akcije tovariša Tita in Zveze komunistov Jugoslavije, v letu jubilejev vseh naših narodov in narodnosti — ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo Zveze komunistov in 85-letnici njegovega rojstva.«
4.	člen
Listina je napisana v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, na pergament papirju, z odtisnjenima emblemoma obeh občin in z državno in partijsko zastavo v sredini, ki simbolizira enotnost naših narodov in narodnosti.
5.	člen
Program sodelovanja in skupnih akcij sprejmeta Skupščina občine Bačka Palanka in Skupščina občine Žalec na seji pristojnih zborov vsako drugo leto.
6.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnem listu občine Bačka Palanka.
St. 020-20/77
Žalec, dne 2. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
760.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi V. in VI. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 6/73. 21/73 in 5/75) in 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji dne 30. maja 1977 sprejel
ODREDBO
o ocenjevanju gostinskih obratov
1.	člen
Ocenjevanje in razvrstitev gostinskih obratov po posameznih razredih je namenjeno določanju evidence
cen gostinskih storitev pri upravnem organu občinske skupščine pristojnem za cene.
2.	člen
Gostinski obrati v občini Žalec se ocenjujejo na podlagi naslednjih meril:
I.	UREJENOST OKOLJA
1.	zunanji izgled
točke
a)	stavbe	0~-6
b)	okolice	0—3
c)	reklamne	table	0—2
č) skladnost	gostišča z okoljem	0—3
2.	možnost parkiranja in neprašna ureditev, dovoz in izvoz na glavno cesto, zmogljivost 0—6
0—20
II.	OPREMLJENOST IN UREJENOST GOSTISCA
1.	opremljenost prostorov po pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinske dejavnosti in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 11/75) 0—10
2.	preseganje opremljenosti po določilih
II/l	0—5
3.	vzdrževanje in čistoča prostorov, naprav
ter opreme	0—15
4.	skladnost	opreme z gostiščem	0—5
0—35
III.	OBSEG IN KVALITETA STORITEV 1. jedilni list in cenik pijač:
a) vsebina — izbor jedi, pijač in izvirnost 0—10
b) izgled	0—3
2.	način strežbe in odnos do gosta	0—10
3.	ponuđene standardne jedi, specialitete in
narodne jedi	0—20
4.	ponuđeni izbor jedi v vsem obratovalnem času, oziroma le v določenem času	0—5
5.	ponuđeni izbor domačih in uvoženih alkoholnih in brezalkoholnih	pijač	0—7
6.	zaposlenost:
a)	strokovnost	0—10
b)	delovna obleka	0—15
~0—70
IV.	SKRB ZA POČUTJE IN RAZVEDRILO GO-
STOV
1.	opremljenost prostorov za goste (posebne lože, vrste pohištva, slike, cvetje, razsvetljava
In podobno)	0—5
2.	naprave za razvedrilo in reakcijo gostov 0—5
3.	vrt, terasa in urejenost teh prostorov	0—5
4.	možnost organiziranja prireditev in posvetovanj	0—5
"O—20
V.	ODBITNE TOČKE
1.	zaradi prekrška o kršitvi cen, kvalitete
blaga, nečistoče in ostalega	0—10
2.	zaradi gospodarskega prestopka	0—10
3.	hrup in motenje okolice	0—5
V skladu z merili za ocenjevanje gostinskih obratov se vsak gostinski obrat ocenjuje s točkami do 145. Gostinski obrati se glede na doseženo število točk razvrščajo v tri razrede in sicer:
do 70 točk — tretji razred — pogojno zadovoljivo gostišče
do 100 točk — drugi razred — urejeno gostišče
do 145 točk — prvi razred — primerno urejeno gostišče
4.	člen
Kategorizacija gostišča v prvi, drugi in tretji razred je podlaga za oblikovanje cen, s tem da znaša indeks prvega razreda do 110, drugega razreda do 100 in indeks tretjega razreda do 90.
Indeks 100 pomeni do sedaj veljavno povprečno ceno vsake posamezne jedi in pijače, ki se nudi v gostinskem lokalu na območju občine.
5.	člen
Na podlagi meril iz 2. člena te odredbe se ocenjujejo restavracije, gostilne, bifeji in specializirani gostinski obrati.
6.	člen
Kakovost gostinskih obratov ocenjuje komisija, ki jo ustanovi za gostinstvo pristojen upravni organ občinske skupščine, v kateri sodelujejo trije člani samoupravnega organa organizacije združenega dela, oziroma zasebni gostilničar in trije člani, ki jih v komisijo imenuje svet potrošnikov pri krajevni skupnosti. Komisija pošlje oceno svetu potrošnikov krajevne skupnosti in združenju samostojnih obrtnikov občine Žalec, ki dajo na oceno svoje mnenje v roku trideset dni od sprejema ocene.
7.	člen
Dokončno razvrstitev kakovosti gostinskega obrata usklajuje posebna komisija izvršnega sveta občinske skupščine, ki gostinskemu obratu izda potrdilo o razvrstitvi kakovosti gostinskega obrata po 3. členu te odredbe.
8.	člen
Razvrstitev gostinskega obrata po 3. členu te odredbe mora biti razvidna na ceniku, ki ga gostinski obrat izobesi na vidno mesto v gostinskem prostoru.
9.	člen
Komisija iz 6. in 7. člena te odredbe ocenjuje kakovost gostinskega obrata enkrat letno oziroma večkrat, če to predlaga gostinski obrat ali svet potrošnikov pri krajevni skupnosti.
10.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/77-3
Žalec, dne 30. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r.
761.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 2. junija 1977 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Šentrupert I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta Šentrupert.
II
V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta Šentrupert poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela, ali druga samoupravna organizacija ali skupnost.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskali krajevne skupnosti Trnava.
St. 350-3/77-6
Žalec, dne 2. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r
762.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Andraž (Uradni list SRS, št. 10/77), popravka tega sklepa (Uradni list SRS, št. 11/77) in izida referenduma dne 12. 6. 1977, je konferenca delegatov krajevne skupnosti Andraž na seji dne 20. 6. 1977 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Andraž
1.	člen
Na območju krajevne skupnosti Anndraž se uvede krajevni samoprispevek za asfaltiranje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Andraž.
2.	člen
Samoprispevek se bo plačeval v denarju za dobo petih let, in sicer od 1. 7. 1977 do 30. 6. 1982.
3.	člen
S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 750.000 din, kar za investicije iz 1. člena tega sklepa ne bo zadoščalo in se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov.
4.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo porabila takole:
—	za leto 1977 — asfaltiranje ceste v Ho tun j e;
—	za leto 1978 — asfaltiranje ceste na Lovče;
—	leto 1979 — 50 %> za asfaltiranje ceste v Dobrič in 50 °/o za asfaltiranje ceste do Glavača;
—	leto 1980 — asfaltiranje ceste v Jajče;
—	leto 1981 >— asfaltiranje ceste v Sevčnik.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Andraž in sicer:
1.	1,5 °/o iz neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2.	10 0/o od katastrskega dohodka; katastrski-dohodek od posekanega lesa se ne upošteva;
3.	1 °/o od pokojnin, če je le-ta višja kot 2.000 din;
4.	1,5 °/o od dohodka obrtnikov.
Z določitvijo osnove se bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pridobitne zmožnosti.
6.	člen
Od socialnih podpor, invalidnin, varstvenega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad, otroškega dodatka in regresa za letni dopust se ne bo plačeval samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma skupnosti invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Žalec. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
9.	člen
Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom, so strogo namenska in se bodo uporabila izključno tako, kot je določeno v 4. členu v zvezi s 1. členom tega sklepa.
Sredstva se bodo zbirala na zbiralni račun pri Službi družbenega knjigovodstva — podružnica Žalec št. 50750-780-2010 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Andraž.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo pravočasno obveznosti iz samoprispevka, se zapadli samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Izterjavo bo opravljala davčna služba pri Skupščini občine Žalec.
11.	člen
Svet krajevne skupnosti Andraž skrbi za zbiranje sredstev od samoprispevka ter upravlja s temi sredstvi.
Za izvajanje gradnje objektov iz 1. člena tega sklepa odgovarja posebni režijski odbor.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo izvajala konferenca delegatov krajevne skupnosti Andraž.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977.
Andraž, dne 20. junija 1977.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Andraž
Srečko Pižon 1. r.
Predsednik
konference delegatov krajevne skupnosti Andraž
Konrad Brunšek 1. r.
763.
Na podlagi 10. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Adraž (Uradni list SRS, št. 12-684/77) daje volilna komisija krajevne skupnosti Andraž
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 12. junija 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za asfaltiranje cest v Hotunje, Lovce, Dobrič, do Glavača, v Jajče in v Sevčnik
I
Na območju krajevne skupnosti Andraž so bili na referendumu 12. junija 1977 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik so bili vpisani 504 glasovalci;
2.	na dan referenduma je glasovalo 395 glasovalcev ali 78,7"/o;
3.	v JNA je 5 glasovalcev;
5.	za uvedbo samoprispevka se je izreklo 345 glasovalcev ali 88,5°/o vseh glasovalcev;
6.	proti je glasovalo 50 glasovalcev.
II
Volilna komisija je ugotavljala na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 5. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) v krajevni skupnosti Andraž sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za asfaltiranje cest v Hotunje, Lovče, Dobrnič, do Glavača, v Jajče in v Sevčnik.
Andraž, dne 13. junija 1977.
Tajnik KS	Predsednik
Martina Plaskan 1. r.	volilne komisije
Kolšek Ivan 1. r.
764.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Gomilsko (Uradni list SRS, št. 10/77), popravka tega sklepa (Uradni list SRS, št. 11/77) in izida referenduma dne 22. maja 1977, je konferenca delegatov krajevne skupnosti Gomilsko na seji dne 25. maja 1977 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gomilsko
1. člen
Na območju krajevne skupnosti Gomilsko se uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje izgradnje večnamenskega doma za kulturne potrebe in telovadnico ter za druge komunalne potrebe, zlasti za ureditev krajevnih cest.
2.	člen
Samoprispevek se bo plačeval v denarju za dobo petih let, in sicer od 1. 7. 1977 do 30. 6. 1982.
3.	člen
S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 1,600.000 din, kar za investicije iz 1. člena tega sklepa ne bo zadoščalo, in se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov.
4.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo porabila takole:	,
—	75 °/o za sofinanciranje izgradnje večnamenskega doma,
—	5 °/o za opremo večnamenskega doma,
—	20 °/o za druge komunalne potrebe, kot je podrobneje omenjeno v 1. členu tega sklepa.
O porabi morebitnega ostanka sredstev bo odločal naknadno zbor občanov in delovnih ljudi krajevne skupnosti Gomilsko.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Gomilsko, po stopnji 2,5 °/o od naslednjih osnov:
1.	od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja ali nadomestila osebnega dohodka, če ga prejema:
2.	kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, od katastrskega dohodka, pri čemer predstavljajo osnovo za odmero letnega samoprispevka šestkratni letni katastrski dohodek;
3.	obrtniki od povprečnega mesečnega dohodka v SR Sloveniji, povečanega za 70 %>.
4.	od upokojencev bodo samoprispevek plačevali le tisti, ki prejemajo več kot 1.500 din neto pokojnine in sicer po stopnji 1,5 %>.
Z določitvijo osnove iz 2. in 3. točke tega člena se bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pridobitne zmožnosti.
6.	člen
Od socialnih podpor, invalidnin, varstvenega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad, otroškega dodatka in regresa za letni dopust se ne bo plačeval samoprispevek.
Prav tako ne bodo plačevali samoprispevka davčni zavezanci, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in njihov letni katastrski dohodek ne presega 500 din.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. Členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma skupnosti invalidsko-po-kojninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Žalec. Odmera in ^plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki iz davkov občanov.
9.	člen
Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom, so strogo namenska in se bodo uporabila izključno tako, kot je določeno v 4. členu v zvezi s 1. členom tega sklepa.
Sredstva se bodo zbirala na zbiralni račun pri Službi družbenega knjigovodstva — podružnica Žalec številka 50750-842-062-100794 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Gomilsko.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo pravočasno obveznosti iz samoprispevka, se zapadli samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Izterjavo bo opravljala davčna služba pri Skupščini občine Žalec.
11.	člen
Svet krajevne skupnosti Gomilsko skrbi za zbiranje sredstev od samoprispevka ter upravlja s temi sredstvi.
Za izvajanje gradnje objektov iz 1. člena tega sklepa odgovarja poseben režijski odbor.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo izvajala konferenca delgatov krajevne skupnosti Gomilsko.
12.	Člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977.
Gomilsko, dne 15. junija 1977.
Predsednik
sveta krajevne gk-ipnosti
Gomilsl to
Danijel Brišnii* 1. r.
Predsednik
konference delegatov krajevne skupnosti Gomilsko
Marica Sovine, inž. 1. r.
765.
Na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) daje volilna komisija krajevne skupnosti Gomilsko
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 22. 5. 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje večnamenskega doma z dvorano za kulturne potrebe in telovadnico ter za druge komunalne potrebe, zlasti za ureditev krajevnih cest
I '
Na območju krajevne skupnosti Gomilsko so bili na referendumu 22. 5. 1977 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
Stran 816 ----1.---
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 584 glasovalcev,
2.	na referendumu je glasovalo 562 glasovalcev ali 96,23 "/o,
3.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 346 glasovalcev ali 59,25 %>,
4.	proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 199 glasovalcev ali 34,08%,
5.	glasovanja se ni udeležilo 22 glasovalcev ali 3,77 %,
6.	na referendumu je bilo oddanih 17 neveljavnih glasovnic ali 2,90 %.
II
Volilna komisija je ugotovila gornje izide na podlagi glasovalnih zapisnikov, ki so jih za posamezna volišča predložili volilni odbori.
III
Na podlagi teh izidov ugotavlja volilna komisija, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja, in da je na podlagi
9.	člena v z\yszi s 7. členom zakona o referendumu v krajevni skupnosti Gomilsko sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje večnamenskega doma za kulturne poirebe in telovadnico ter druge komunalne potrebe, zlasti ureditev krajevnih cest.
Gomilsko, dne 22. maja 1 fc77,,, aartS
"m
Predsednik volilne ! »mt.ije Slavko Tiselj 1. r.
.Člana volijtne komisije
Maks Košenina k\ r.
Ige, »Cizej '1/ r.
POPRAVEK
V odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije št. U I 115/76-7 z dne 12. 5. 1977, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 12 z dne 11. 6. 1977 pod redno št. 633 se pod odločbo podpis sodnika, ki nadomešča predsednika, namesto Riko Kolenc, dipl. 6ec. 1. r.\pravilno glasi: Riko Kolenc 1. r.
Uredništvo
POPRAVEK
V odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije št. U I 65/76-12 z dne 26. 5. 1977, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 12 z dne 11. 6. 1977 pod red. št. 636 sc v besedilu obrazložitve pod točko 2) zadnja dva stavka pravilno glasita: »To velja tudi za delavca, ki ima nižjo izmed alternativno določenih stopenj izobrazbe, ki se zahtevata za opravljanje nalog določenega delovnega mesta. Z ustavnimi načeli delitve po dejanskih rezultatih dela je žato nezdružljiv avtomatizem, po katerem že višja stopnja šolske izobrazbe oziroma večje
delovne izkušnje dajejo večje pravice, kot jih imajo drugi delavci, ki delajo na enakem delovnem mestu.«
Uredništvo
V	odloku o imenovanju ulic in trgov na območju naselja Vojnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-594/77 z dne 19. maja 1977 so bile pri primerjavi objavljenega besedila z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajemo
POPRAVEK
odloka o imenovanju ulic in trgov na območju naselja Vojnik
1
V	1. členu se:
—	pri besedilu Bclakova ulica pojasnilni napis pravilno glasi: Belak mož in žena, Blaž 1889—1942, Marija 1893—1942, aktivista .OF;
—	pri besedilu Kašova ulica se za besedo »vzhodu« doda še: »v vznožju hriba južno od cerkve sv. Florjana«.
—	pri besedilu Pot na Dobrotin se za besedo »vzhodu« doda še: »zajema vse hiše, ki gravitirajo na to pot.«
—	pri besedilu Pristovškova ulica se pojasnilni napis spremeni in se glasi: Blaž Pristovšek, dipl. ing. — celjski urbanist, 1892—1970.
—	pri besedilu Ulica Bratov Jančarjev se za besedo »severovzhodu« doda še: »in zajema vse hiše, ki gravitirajo na to cesto.«
pojasnilncmu napisu se doda še: borca NOB.
—	besedilo Zlausova ulica se pravilno glasi: »Zlav-sova ulica«.
2
V	3. členu sc za besedo »organ« namesto pike postavi vejica in sc besedilo v nadaljevanju glasi: »ki je dolžan sprožiti postopek za spremembo uradnih evidenc, kjer je to potrebno zaradi uveljavitve tega odloka.«
St. 015-1/77-5
Celje, dne 30. maja 1977.
Tajnik
Skupščine občine Celje Boris Rosina 1. r.
POPRAVEK
V odloku o določitvi zaščitenih kmetij, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26-1177/76 z dne 5. novembra 1976 se popravi:
Opomba 3. člena se popravi in se glasi:
Kmetije, katerih zemljišča se nahajajo v naseljih ali njihovi neposredni bližini, se zaščitijo tako, da s tem razvoj naselja ne bo omejen oziroma, da bo gradnja na omenjenih zemljiščih možna po določilih urbanističnega načrta, urbanističnega reda.
Pod I. Šmartno pri Litiji, zaporedna št. 18, se črta priimku Vozelj črka j in se glasi: Vozel.
Pod IT. Krajevna skupnost Vače, zaporedna št. 2, se priimku Biaaggio črta črka g in sg glasi: Biaagio.
Pod zaporedno št. 24, se priimek Mozori nadomesti z: Mizori.
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Pod VIII. Krajevna skupnost Jablanica, zaporedna št. 17, se priimku Sekš črta črka k, ki se nadomesti s črko g in se glasi: Segš.
Pod IX. Krajevna skupnost Litija — levi breg, zaporedna št. 4, namesto priimka Skubic se pravilno glasi: Skubic.
Pod XII. Krajevna skupnost Polšnik, zaporedna št. 9, se priimek Dolanc nadomesti s priimkom: Dolar.
Pod XVIII. Krajevna skupnost Dele pri Litiji se popravi: Krajevna skupnost Dole pri Litiji.
Sekretarka
Skupščine občine Litija
Branka Nefat 1. r.
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
Stran
685. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije
(republiškem proračunu) za leto 1977	741
68G. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj
687.	Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
688.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena
689.	odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo In Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1370)
690.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (VU-1371)
691.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
692.	Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje
693.	Odlok o soglasju k imenovanju vodje strokovne službe Skupnosti socialnega varstva Slovenije
746
747
748
748
749 749 749 749
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
694.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
695.	Odlok o mladinskih delovnih akcijah, na katerih so osebe zavarovane za vse primere invalidnosti in '/a telesno okvaro
696.	Sklep o dopolnitvi navodila za izvrševanje zakona u republiških priznavalninah
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
697.	Odredba o omejitvi prometa na cestah v SR Sloveniji 750
698.	Odredba o pogojih za letenje z napravami za prosti
let	’	7l>1
699.	Pravilnik o strokovnih izpitih požarnih inšpektorjev
in poklicnih gasilcev	752
<00. Metodologija za izkazovanje, primerjanje in za kontrolo Izvajanja tistih določil samoupravnih sporazu-n,ov, ki se nanašajo na sindikalno listo za leto 1977 755
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
<01. Družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah za
obdobje 1976—1980	764
702.	Spremembe In dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki	767
703.	Sklep o zaključnem računu Regionalne zdravstvene
skupnosti Koper za leto 1976	771
704.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi zdravstvene
skupnosti mesta Ljubljane	772
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
705.	Družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in varstvu
spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	774
706.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Ljubljan-
skega urbanističnega zavoda — TOZD Informatika (Ljubljana)	777
707.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Ljubljan-
skega urbanističnega zavoda — TOZD Urbanizem (Ljubljana)	777
708.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda za
družbeni razvoj Ljubljana (Ljubljana)	777
709.	Sklep o imenovanju ravnatelja Vajenskega doma v
Ljubljani (Ljubljana)	777
710.	Sklep o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I v
Ljubljani (Ljubljana)	777
711.	Sklep o imenovanju ravnatelja Doma mladine v trgovini in gostinstvu Ljubljana (Ljubljana)	777
712.	Sklep o soglasju k Imenovanju direktorja Zavoda za
zdravljenje alergičnih bolezni in rehabilitacijo mladine v Kraljevici (Ljubljana)	778
713.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljane (Ljubljana)	778
714 Sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov Občinskega so-" dišča I v Ljubljani (Ljubljana)	778
715.	Sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov Občinskega sodišča II v Ljubljani (Ljubljana)	779
716.	Odredba o sprememba in dopolnitvi odredbe o na-
črtu prometnega re.linaBna območju mesta Ljubljane in ukrepih za njegovo izvajanje	779
717.	Sklep o potrditvi zaključnega računa Sklada ijubljan-
skih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstve-nih zavodov za leto 1976	780
718.	Odlok o zakloniš' ih v občini Celje	780
719.	Odlok O povpruči gradbeni ceni in povprečnih Stro-
ških komunalnega urejanji stavbnih zemljišč v občini Cerknica	'g;.';	39T jg	784
726.	Odlok o obveznem zU.rauju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v naseljih občine	Cerknica	785
721.	Odlok o ustanovitvi in delovnem področju sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Cerknica	i ' /	787
722.	Odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Cerknica) 788
723.	Odlok o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi, nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi (Cerknica)
724.	Odlok O povračilu stroškov, izgube na zaslužku in nagradi sodnikom porotnikom (Cerknica)
725.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1976
726.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976 (Idrija)
727.	Odlok o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Idriji
728.	Odlok O dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Idrija)
729.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Idrija
730.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Idrija
731.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in o uporabi Javnih odlagališč (Idrija)
796
791
792
791
793
794
794
794
795
Stran
732.	Odlok o odpravi odloka o spremembi in dopolnitvi
odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje elek-trifikacijskega omrežja za naselja Reka, Police in Laharna (Idrija)	795
733.	Odlok o uvedbi samoprispevka na območju občine
Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji	795
734.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uved-
bo samoprispevka za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji	797
735.	Sklep o razporeditvi delovnega časa in uradnih dnevih občinskega sodišča v Idriji	797
736.	Odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Lenart	798
737.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nado-
mestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Lenart)	798
738.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri-
spevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976 (Lenart)	799
739.	Sklep o povišanju cene v mestnem	prometu (Litija) 799
740.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi
in nalogah komisij in drugih delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Center in njenih	zborov	799
741.	Odlok o imenovanju začasnega organa v TOZD Ju-
goslovanska avtorska agencija za Slovenijo (Ljubljana Center)	800
742.	Odlok o zlati plaketi občine Ljubljana	Siska	801
743.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za območje SS 12 — Podutik — I. faza (za dele zazidalnih otokov 3 a, 4 a, 3 c, 4 c, 5 c in 6 c) (Ljubljana Siska)	801
744.	Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 4/2
— Na Jami (Ljubljana Šiška)	801
745.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za del območja VS 245/1 Skofljica-Hribi (Ljubljana Vič-Rudnik)	802
746.	Odlok o komunalnih dcjavnetih posebnega družbe-
nega pomena in o obvozni* i.porfbi in financiranju komunalnih storitev (Logajecjf	v	802
747.	Samoupravni sporazum o . ustanovitvi samoupravne
interesne skupnosti za varstvo prednožarom občine Logatec	' d'	803
748.	Odlok o proračunu občine Sc	niča	-ra	leto	1977	806
749.	Odlok o obveznem prispevku /a f i ifrnciranje temelj-
nih nalog programa varstva pred 'pipžarom v občini Sevnica za leto 1977	SkiP X.	808
750.	Sklep o uvedbi krajevnega saii«<>pMsiWvka za območje
krajevne skupnosti Makole (Slovenska	Bistrica)	808
Stran
751. Poročilo o izidu referenduma krajevne skupnosti Ma-
kole, dne 29. maja 1977 (Slovenska Bistrica)	869
752.	Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine
Slovenske Konjice za leto 1976	809
753.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
za naselje Gorenje (Slovenske Konjice)	809
754.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
za naselje Tepanje (Slovenske Konjice)	810
755.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
za naselje Bezina (Slovenske Konjice)	810
756.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
za naselje Stranice (Slovenske Konjice)	810
757.	Sklep (Vrhnika)	811
758.	Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Žalec)	811
759.	Odlok o razglasitvi občine Bačka Palanka za pobrateno občino občine Žalec	811
760.	Odredba o ocenjevanju gostinskih obratov (Žalec) 812
761.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Šentrupert (Žalec)	813
762.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Andraž (Žalec)	813
763.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 12. ju-
nija 1977 za uvedbd samoprispevka v denarju za astal-tiranje pesi v Hotunje, Lovce, Dobrič, do Glavača, v jajce in v Sevčnlk (Žalec)	814
764.	Sklep o uvedbi Krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gomilsko (Žalec)	814
765. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 22. 5.
1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje Izgradnje večnamenskega doma z dvorano za kulturne potrebe in telovadnico ter za druge komunalne potrebe, zlasti za ureditev krajevnih cest (Žalec) 815
— Popravek odločbe o razveljavitvi določb samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije »Tegrad« Ljub-
ljana	816
—	Popravek odločbe o oceni ustavnosti in zakonitosti
določb samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev Centra strokovnih šol v Ljubljani	816
—	Popravek odloka o imenovanju ulic In trgov na območju	naselja Vojnik (Celje)	816
—	Popravek odloka o določitvi zaščitenih kmetij (Litija)	/	816
V
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din. Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava. Ljubljano, Veselova 11, poštni predal 379/Vil - Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-601-40323 — Oproščeno orometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št 421-1/72