Maršal Tito je imel opolnoči na pragu novega leta 1953 naslednji govor:
»Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke!
Na pragu novega leta 1953 se lahko zares s ponosom dotaknemo vsega, kar so delovni ljudje naše države dosegli lani v vseh smereh našega družbenega napredka. Ponosni smo lahko zlasti zavoljo tega, ker so bili doseženi uspehi v našem razvoju tudi lani ob neprestanem spopadu z velikanskimi objektivnimi težavami. Z ,"ustvarjalnimi rokami in mislimi delovnih ljudi nove Jugoslavije se je lani še bolj spremenila podoba naše države, še jasneje je bila očrtana njena socialistična oblika i po zunanjosti i po vsebini. Še jasneje je bila očrtana in osvetljena perspektiva srečne bodočnosti naših narodov, ne daljne, temveč bližnje.
V	novo leto 1953 stopamo sicer z nekaterimnemajhnimi skrbmi, ki nam ji je zapustilo kot dediščino minulo leto 1952. Posledice lanskih elementarnih nezgod- se bodo odražale tudi v letu 1953, lahko pa mirne duše rečem., da ne bodo vplivale na ustvarjalni polet naših delovnih ljudi pri graditvi socializma in tudi ne ogrozile njihove življenjske ravni.
Storili bomo vse, da bo delovnemu ljudstvu naše države v prihodnjem letu zagotovljeno listo, kar nujno potrebuje za življenje. Da pa bi se ti kar najmanjši meri občutile posledice suše in drugih elementarnih nezgod, pozivam, naše državljane, da do prihodnje žetve skrajno varčujejo z vsem, zlasti pa s tistim, kar potrebujejo za življenje.
Pozivam, liste naše delovne kmete, ki imajo kakršne koli presežke žitu in drugih živil, naj pokažejo svojo potriotsko zavest s tem, da ne bodo dovolili, da bo nezgode, ki so prizadele našo državo, občutil in prenaša samo del državljanov. Pravočasno naj prodajo državi svoje presežke, da bi tako lahko vsaj delno ohranili tujo valuto za druge potrebe. Verpijem v državljansko disciplino in socialistično zavesi naših Ijhidi, verujem, da bodo izpolnili svojo dolžnost do skupnosti tudi v sedanjih gospodarskih težavah.
Stopamo v novo leto 1953 s trdno vero v vrednost in moč našega • novega družbeneoa sistema, v pravilno pol graditve socializma, v neomajno enotnost naših narodov, v veliko ustvarjalno sposobnost naših delovnih ljudi in s tem tudi v moč naše države pred vsemi poskusi od zunaj, s katerimi, bi nas hoteli zaustaviti na naši poli razvoja in ogroziti našo neodvisnost.
Velikanski uspehi v mnogoštevilnih najsodobnejših tovarnah in različnih drugih podjetjih v naši državi so žive priče ustvarjalnosti naših delovnih Ijludi in naporov vseh naših državljanov. Ti uspehi nas zares lahko navdajajo z optimizmom, da bodo uspešni nadaljnji napori za ustvaritev srečnejšega življenja naših narodov.
Dejstva lahko potrdijo, da vse dosedanje nevihte, ki so divjale nad našo domovino, zlasti v zadnjih štirih letih, niso omajale, pač pa še bolj okrepile vero naših narodov v svojo moč in ustvarjalno sposobnost. Okrepile so vero, da je enotnost naših narodov najboljše sredstvo pri obrambi in ohranitvi naše neodvisnosti, našega obstoja kot močne socialistične skupnosti.
V	našem novem sistemu decentraliziranega upravljanja v gospodarstvu in v upravi ljudske oblasti imajo veliko odgovornost vsi vodilni ljudje. V tem decentraliziranem sistemiu ne smejo nikdar pozabiti na koristi, vse skupnosti kol celote. Kadar gre za korist celotne skupnosti, se morajo le-tej vselej podrejati krajevne koristi in koristi, posameznikov. Nova Jugoslavija je kot celota pridobitev Ifudske revolucije in stoletnih teženj naših narodov. Dolžnost slehernega zavednega državljana naše socialistične domovine pa je, da varuje to pridobitev.
Človeštvo trepeta spričo neurejenih razmer v svetu in mrzličnega oboroževanja pred novo vojno kot pred nečim, kar je neizogibno. Trdno pa moramo, verovati, da bo razum tistih ljudi, ki so odgovorni pred svetom, za ohranitev miru in mirno sodelovanje, preprečil, da ne bo prišlo do nove katastrofe in da bodo velikansko vojno tehniko in oborožitev milijonskih armad porabili samo kot jez pred napadalnostjo, za mir v svetu.
Mislim, da bo spoznanje o groznih posledicah nove svetovne vojne prisililo slehernega morebitnega napadalca, da bo, še preden bi se spustil v vojno pustolovščino, dobro razmislil o skrajnem rezultatu takšnega podviga.
Našli narodi se lahko tttdi v prihodnjem letu mirno posvetijo svojemu delu pri graditvi socializma in se lahko zanesejo v obrambno sposobnost naše ljudske armade — varuha naše neodvisnosti in mirnega napredka.
Z vero v našo veliko bodočnost, z vero v zmago miru in mirnega sodelovanja med narodi, iskreno želim državljanom in državljankam srečno novo leto 1 95 3m
Te dnii bodo po vseh občinah na množičnih sestankih obravnavali dinužbemii plan za 'tekoče leto. Novoizvoljeni občinski 'ljudski odbori že ainajio v glavnih obrisih začrtana najvažnejša vprašanja občin, kii jih bodo zagrabili z vso odločnostjo. Potreb je cel kup liin bo treba <lo'bro pregledali«, katera vprašanja bodo najbolj nujno zahtevala rešitve. Naloge ne bodo lahke in bodo zahtevale .trdega dela vseh ljudi v občinah in na okrajih. ,Bo pa zadoščenje po zavmšenih delih toliko večje, kc/r bodo lahko pokazali uspehe -dela, ki bodo koristili vsem.
Za primer, kako se posamezne občine pripravljajo na obravnavanje difažbeneiga .plama prinašamo nekaj iz občine Marezige.
Prebivalci te občine se bavijto z vi-nogradiniišt.viom, sadjarstvom m živinorejo, v manjši meri z vrtnarstvom. Zato bodo v prvi vrsti obravnavali, k.ak'0 dvigniti in .izboljšati omenjene tri glvane panoge. Največji ded investicij bodo zaito dali za pravilno usmeritev kmetijske proizvodnje. Iz 'teli treh panog črpa občina glavni vir dohodkov. Obstajajo pa tudi dobri pogoji za napravo novih vinogradov in sadovnjakov. Imajo za to primerne obširne površine pašnikov v Hlilbanu, v Babičih, v Laborju, med Hirvojem in Škrljeveem, v Tru-škah in v Marczigah. Lastnike takih zemljišč ho treba usmeriilii na to, da jiib bodo globoko preorali s traktorji in spremenili, v vzorne vinograde in sadovnjake. V talkili vinogradih in saldovnj akdh bo poltem omogočena strojna obdelava, kar bo vplivalo na znižanje proizvodnih stroškov in na zvišanje pridelkov.
Leto za letom poplavlja potok Karloirija (Cornaluinga) vso dolino od Vaniganela do Kopra. To povzroča kmetom velliko škodol. S pomočjo okraja, ki bi prišel na pomoč z delnim kritjem stroškov za regulacijo in s prispevkom lastnikov saimiih, bi se dvignila vrednost itie dolinic in bi dajala več lin boljših predelkov. Kmetje 6ami bi še z večjim veseljem obdelovali zemljo, ker bi bila odstranjena nevarnost poplav.
V živinoreji bo itreba začeli s selekcijo. Kmetje sami bodo morali ziaiecitii misliti na giradnj.o silosov. Prav goitovo jih bo oblast podprla v njihovih težnjah, če bodo pokazali dobro voljo do napredka in izboljšanja. Isitoitako je nujno vprašanje ureditve gnojišč im gu.ojinib jam. Ni lepo, da se po vaseh še vedno vadijo tiste rjave mlake.
Skoro vsako poletje zmanjka prebivalcem nekaiterib vasi vode. Ne da se pomagati drugače, treba je za-pre.či vola ¡liti osla in pustiiitii vse ostalo njujaio delo. Po dve u.'ii in tudi več se zamudi v največji vročimi. Take so vasi: Ilrvoj, Topolovec, Žrmjo-v«, Labor, Boiršt, Glem, škrljevec, Čentur, Montinjan, Mareaige, Babici, Ilojcu in Truške. To je veliko vprašanje, ki ga ne bodo mogli rešiti v enem letu. Zahtevalo ho daljše delo. Vendar bodo že v tem letu zagrabili za delo in napravili kar bo
LETO II ŠTEV. 2	Koper, petek 9. januarja 1B53 '	s	POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIH
Poštnina plačana v gotovini
Pred razpravljanjem o letošnjem družbene™ planu
največ mogoče. V stilnih vaseh bodo zgradili vodnjake letos.
iNa električno luč čakajo vasi: Montinjan, Čenituir, Vanganel, -Čen-tliuraka dolina, Topolovec, Hrvoij, Žmjotvec, H re.pl je, Korti.na, Gonjači in Vršič. Lopar je dobil luč lani. Tmdii ito bo zahtevalo večletnega de-.la, vendar (mislijo, da bi pet od naštetih vasi; elektriJiciralii že lotos.
Tirije zadružni domovi v občini so skoro .dokončani. Pospešiti bo treba še zadnja dela, da bodo zadruge, kiultjuTine in mladinske organizacije lablko začele z večjim delom. Potrebno pa bo zgraditi kulturne domove v Loparju, GJemu, Miontinjanu in Čont.urju. V Loparju so dobro začeli, ker je že zgrajenega nad dva metra glavnega ziidiu in je pripravljen večji del gradbenega mailcriala.
Nujna se je pokazala potreba gradnje novih šol v Babicih in v
Novoletna čestitka polkovnika Stamatovica
.Komandant Vajaiike uprave JLA po/koiviniik Miloš Stamatovič je poslal (pu-ebivatativu Jugaslovansike cone STO naslednlje ičeatii.lke za Novo leto 1953:
»i^se Slovence, Italijane in Hrvate jugoslovanske cone STO po-zdravljam in jim čestitam k novemu letu 1953 z željo, da bi še nadalje prispevati vse svoje moči za dvig in razvoj našega ozemlja ter utrjevanje enotnosti in bratstva vseh prebivalcev.«
H-nvoju. V Borštiu in Truškah pa sta šolska. 'Zgradbi potrebni večjih po-ptraviil. Na vrsto bo prišla letos gradnja šole v Babičih.
Kot nujno delo za itekoee loto ja začeti z rigolanjem večjih .površin pašnikov, ki bi prišli v poštev za napravo novih vinogradov .in sadovnjakov, in začeta regulacijska dola potoka Karlouije.
Že govorijo tudi o gradnji ceste Boršt—Hrvoj, ki bi bila dolga okoli 7 'km. Ta cesta bi bila velikega gospodarskega pomena ker bi povezala te kraje z glavno cesto Hrvatske Lstire Orpaitalj—MoOovim. .Načrti za to cesto so biili narejeni že pod Italijo. Delo pa bi se vleklo najmanj deset let. V štirih bližnjih vaseh bi bilo na. razpolago kakih 30 stalnih delavcev. Za gradnjo le ceste pa bi biLa zainteresirana toda sama LR Ilrvaitska, ker bi prav tako imel« koristi prebivalstvo okraja Buzet.
Kmetijski šolti v Marezrigah i-H B'oa-štu sta začeli z dobro udeležbo. Obiisk pa se je zmanjšal, ko so tečajniki prišli pred naloge, ki zahtevajo učenja. Tu je tiista boleča točka, ki jo je treba ozdraviti. U3tenje ne gre samo lin se je treba oborožiti e veliko dobre volje. Vztrajnost ja i.u prvi pogoj, ki mu sledi uspeh.
V Borštu je tudi gospodinjski te-vaj. Lanske jeseni so tu ustanovili godbo na pihala. V Marezaigaih siamik pa prosveitmo delovanje popolnoma epi-. Nujno je sklicanje občnega zbora prosvetnega društva. Zimski čas je zelo primeren za kulturno udejstvo-vanje, ker nia polju nd nujnih del.
Vodno bogastvo Jugoslavije je neizčrpno. Zato rastejo nove in nove hidro-centrale na naših rekah. — Na sliki: gradbišče hidrocentrale Jablanice.
\
Moderne demokratične države se odlikujejo po tem, da posvečajo vedno večjo pažnjo socialni zaščiti in gmotni preskrbi čim širših slojev isvojega prebivalstva- Ce celo-kupnost vseh zjaflco.nskih predpisov, kii urejajo to široko .področje državnega delovanja, označimo kot socialno zakonodajo, potem je tudi s lega vidika pravilna trditev, da šteje nova Jugoslavija med najbolj napredne in .do|mofar-aiti.6ne države na svotu- Njena so.cial.na zakonodaja je itak» izdelana, široka in popolna, da z njo zlepa ne more (tekmovali skoro nobena druga država na isvetiu.
Tudi v jugoslovanskem področju STO je ¡bila socialna zakonodaja Klesti v preteklem letu 1952 bogata. V zakonodajnem pogledu na splošno mora.m.0 'to leto razdeliti v dve obdobji, 'ki ju loči 15- maj 1952, it. j. dan, ko je bil z odredbo komandanta VUJLA tf'<injen Istrski okrožni ljudski odbor, njegove pristojnosti pa so 'bile večinoma prenesene na oba okrajna ljudska odbora Koper in Buje. V pogledu zakonodaje je v zvezi is tem ugotoviti, da, je večino ipravnih predpi-sov v prvem 'razdobju izdajal Istrski olkrožni ljudski odbor, v drugem razdobju pa komandant Vojaške uprave JL.A.
Ti predpisi v 'znatnem delu urejajo gosp rdaristvo, 'drugi, n.ič manjši in pravtako važen del, pa tvori sO-ciafitna zakonodaja. Ta ise je zlasti raizvila v d/riujgem obdobju, ko je namreč kclmandant Vojaške uprave s svojimi odredbami razširil številne jugoslovanske predpise na to področje-
Og'ejmo isi prav na kraitko, kalieri so najpomembnejši med teimi predpisi.
Istrski okrožni ljudski odbor je v marcu s posebno odredbo predvsem predpisa' dolžnost obvezne prijave Uibe.itoul-iize, ki je ena najnevarnejših socialnih bolezni in ki, kot vemo, tiudi na tem področju ni malo razširjena. Z di.tjgo odredbo je bilo odrejeno, da uživajo bolniki, ki bolehajo za aktivno tuberkulozo, brezplačno zidravljenre in preglede talko v dispanzerjih kot v bolnicah ozi-roma sanatarijih. Bolniki, ki bolehajo za nealkftivno obliko Utbenku-Icze, pa .plačujejo v bolnicah polovično oskrbnino, 'dočim so pregledi in zdravljenje v id.ispanzewj.ih (tudi zanje brezplačni- Končno je bila s pos ebn ijais. pra v iln ikom p r edpis ana ustanovitev, oa-ga.nizalci|ja in idelo protitiiberkuloznih dispanzerjev, ki so ustanovljeni v Kopru, Izoli, Puranu in Buija.li, ceniliraltni dispanzer pa v Ankaranu.
Socialno zakonodajo iz drugega obdobja, t. j. po 15. maju 1592, pa lahko razdelimo v več skupin predpisov glede na problematiko, ki jo fli predpisi urejajo.
V	prvi .skupini naj omenimo zlasti .uredbo o organizaciji posredovanja dela, kar je poverjeno okrajnima foirojima iza posredovanje dela v Kopru in Bujah. Ta biroja imata poleg naloge, ki je ¡razvidna iz njunih nazivov, zlasti tudi nalogo, da izplačujeta oskrbnine začasno nezaposlenim osebam, in da tem osebam izdajata pbljaive za znižano vožnjo, kadar potujejo na delo v druge toraije. V pristojnost teh birojev spada tudi sikirb za ustanovitev prenočišč za začasno nastanitev delavcev in uslužbencev, ki bi se biroju prijavili za zaposlitev, nadalje .sodelovanje pri izbiri poklicev in izučitvi posameznih delavcev in uslužbencev. V tej skupini organizacijskih predpisov naj nada-ije samo omenimo zaJkon o inšpekciji dela, nadalje vsetm znano uredbe u 03tati0vi'.ivi Zavoda z-; su talno zavarovanje in o začasnem gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja — na podlagi te uredbe sta tok1 a ustanovl-jcsM tudi na našemi področju dva okrajna zavoda, katera upravljajo 'zavarovanci sami po svojOi iavcijenih. delegatih — in končno urndb.) o de ovnih knjižicah, ki predpisuje, da morajo do 1- julija 1953 vsi delavci in u-služtoenci prejrti nove, enotne delovne knjižice. Po navedenem datumu bo prcpoveiano ustanoviti kakršnekoli de.'ovno .razmerje brez de-'ovne knjiice, razen v izredno določenih primerih.
V	drugo skupino lahko uvrstimo one predpise, ki urejajo pravice, r-zne ucodnosti it ar prejemke, pa
tudi dolžnosti .delavcev in uslužbencev. Tu je treba predvsem omeniti uredbo o postopku pri odpovedi delovnega razmerja delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, kii daje največjo zaščito delovnim ljudem. Po tej 'Uredbi namreč službe po delodajalcu ni več prosta in Solino volj na. Vsaka odpoved tmora biti namreč pismena in obrazložena. Ce pa hoče gospodarska organizacija odpovedati istočasno večjemu številu delavcev alii uslužbencev, se mora poprej sporazumeti is krajevnim oziroma okrajnim sindikalnim svetom; '.sama pa lahko odpove, če do tega sporazuma ne pride najdlje v 15 .dneh. Enak postopek velja tudi za odpoved službe posameznim ženam, nadalje posa-Imeznim vojaškim in delovnim invalidom. Tudi item osebam, ki so torej prav prvsebno zaščitene, ni možno odpovedati službe brez pri-stainlka sindikalnega sv'eta. V vsakem primeru pa ima delavec oziroma uslužbenec pravico do pritožbe, ki jo rešuje posebna arbitraža. Ta pa ima pravico, odpoved razveljaviti, če ni bila pravilna oziroma u-teme'ijena-
Onim delavcem in uslužbencem, ki so brez krivde začasno 'brez službe, daje oblast pravico do oskrbnine; ta oskrbnina znaša 5% njihove zadnje plače, poleg itega pa jim pripada tudi stalni dodatek za otroke v enaki višini kot zaposlenim- Pogoj za to oskrbnino je, da je bil delavec ali uslužbenec do preteka odpovednega roka v delovnem rasmer-j.u najmanj dve leti brez presledka oziroma s presledki1 skupaj o let od 15. maja 1945 dalje; javljati pa se imora redino že omenjenemu biroju za posredovanje dela. Seveda mora sprejeti drugo .primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi biro, .sicer mu pravica do oskrbnine preneha. Delavci in uslužbenci, ki prejemajp omenjeno. oskrbnino, uživajo praiv tako tudi vse pravice do .socialnega zavarovanja ob bolezni, ženske pa ■tudi v primeru nosečnosti in poroda- Tem osebam, ki jih biro pošlje na delo v idvuige kraje zaradi službe, pripada pravica do četrtimsike vožnje, izjemojma pa tudi brezplačno.
Z uredbo o prejemkih delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, kadar niso na.delu, je predpisano vse potrebno ig'ede njihovih prejemkov za čas, k'.:l;ir -,o na vo-jaškiih vajaih (kar velja seveda lahko samo za jugoslovanske državljane), zia čas opravljanja s'užbe protiletalske in polarne zaščite, nadalje zai čais, ki iso .?9 izgubili v službi zaradi opravljanja javnih, družbenih funkcij in obveznosti
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »SLOVENSKEGA JADRANA« SE ZAHVALJUJETA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA ČESTITKE IN ŽELJE ZA ŠE USPEŠNEJŠE DELO V NOVEM LETU 1953
Naročnike in kolporterje opozarjamo, da je nova številka našega tekočega računa pri podružnici Narodne banke v Kopru 657-T-162, Hkrati naprošamo naše naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino za leto 1952 in nam nakažejo naročnino za novo leto na običajnih položnicah, dokler jim ne pošljemo položnico z našim novim tekočim računom,
(kot priče, ljudski sodniki, delegati itd-) in končno glede njihovih prejemkov med odstranitvijo z dela zaradi pripora.
Končno je v tej skupini omeniti pred kratkim iadane predpise o nazivih in plačah javnih uslužbencev za vse stroke.
V tretjo skupino .uvrstimo predpise o zaščiti delavcev in uslužbencev. Sem spada uredba o prepovedi zaposljevanja žene in mladine pri določenih delih. 2ene ne glede na starost in mladina izpod 18 let se ne smejo zaposliti pri delih, ki so škodljiva za zdravje, življenjsko nevama ali telesno posebno težka; nosečim ženam pa j'e treba med nosečnostjo dodeliti taka lažja dela, ki jih morejo, pri čemer pa obdržijo zaslužek, ,ki so ga imele pri svojem prejšnjem delu- Pravtako se noseči ženi in doječi materi, ki je v delovnem razmerju, služba sploh ne sme odpoved ali. Uredba o vajencih urejuje odnose vajencev do delodajalcev, predpisuje vse potrebno o učni pogodbi in sploh .vise, kar je [potrebno za to, da se bo vajenec kar najbolje izučil isvojega bodočega poklica. Učno pogodbo lahiko obe stranki ra.zdreta samo,.'iz važnih razlogov; vajenec pa, ki je napravil zaključni izpit, ima tudi pravico do zaposlitve kot kvalificiran delavce v podjetju za ■najmanj 6 mesecev. ■— Uredba o varstvu .nosečih žen in doječih mater v .de'ovn'em (uslužbenskem) razmerju, ki je bila tudi razširjena na to področje, določa ugodnosti, ki jih rte žene uživajo v času nosečnosti in po porodu plačan dopust 45' dni pred porodom in prav (toliko po porodu, skrajšan delovni čas, ki (traja praviloma 4 ure na dan ob polni plači, izreden dopust zaradi deteto-ve bolezni, opravljanje službe v dveh izmenah namesto neprekinje-noprekinitev službe zaradi dojenja, dela.
Končno spada v četrto skupino zakonodaja, ki urejuje položaj, p-a-vice ter prejemke invalidov. To je predvsem zakon o vojaških vojnih invalidih, ki prizinava invaHdske pravice tudi vojaškim invalidom italijanske vojske, razen dobrovolj-cev in članov fašistične milice. U-redba o in va'¡diskih prejemkih ureja na novo višino invalidnin oseb, ki so priznane po zatkonu o vojaških vojnih invalidih z^ invalide- Poleg i'e je bila razširjena tudi uredba o določanju iin prevedbi pokojnin in invalidnin, ki ureja v skladu z novimi predpisi pokojnine in invalidnine- Te je že pred. uveljavitvijo U"edbe izplačeval Zavod za socialno zavarovanje- Uredba- velja torej z? invalide, .kakor tudi za upokojene .del vce in uslužbence.
Visi navedeni predpisi naše nove socialne zakonodaje so. kot je že iz tega kratUkega prikaza razvidno, važna pridobitev naših delovnih ljudi in nedvomno znatno zvišujejo njihov živ'jenjski standard. Po druži strani pa predstavljajo dajatve na itemelijm teh predpisov znatno •breme .y.a naše gospodarstvo. Po-trnbno je zato po eni strani, da t'e p. odpise čimbolje spoznavajo vsi prizadeti delav i in uslužbenci in se jih znajo us.pe .no posluževati, moic.jo pa jih doi.ro obvladati tudi organi naše uprave ustanov in gospodarskih poldjetij, da (bi znali pravočasno prepreči i vsakršno morebitno zlaralbo. Kdor namreč neupravičeno uživa neko ugodnost, jo je odvzel drugemu, potrebnemu-


mmšt-mk..
& - s- s i x x g .-i ;
is is '<\- I x
MIž *
Nov uspeh nax.e mlade industrije: ladijski Diesel motorji, izdelani v lovarni »Aleksander Rankovič na Reki
S 1. januarjem so začeli v Jugoslovanski comi STO veljati nov,; predpisi o prejemkih vojaških vojnih invalidov. Ti predpisi, ki so že v veljavi v FLRJ, so d »polnjeni z nekaterimi spremembami glede na tukaj-sne razmere. Med invalidske upravičence spadajo isti invalidi kakor v FLRJ, le s to razliko, da se na tem področju prištevajo med nje tudi osebe, ki so služIle in postale invalidi v redni italijanski vojski med abesmsko vojno od 3. 10. 1935 do 9. 5. 1936, med druco svetovno vojno od 10. 6. 1910 do 8. 9. 1913 in kasneje. če je bila kot vojnim invalidom v ujetnikih taboriščih zmanjšana njihova delovna sposobnost.
Med najvažnejšimi določili novih predpisov je nedvomno ta, da bodo odslej dodeljevali sam o polne invalidnine in to ne slede na premoženjsko slanic, dohodke, zaposlitev in podobno. S I. januarjem bodo vsi invalidski upravičenci prejemali invalidnine v novih zneskih. Za prejemanje otroških dodatkov ie treba nnpriviti prijavo na Komisijo za invalidske dodatke pri Upravi za socialno zavarovanje v Kopru in ji priložiti listine, ki dokazujejo, da imajo stranke pravico do teh dodatkov. Po novih razširjenih predpisih imajo sedaj pravico do otroških dodatkov tudi invalidi VII. skupine.
Novi predpisi predvidevajo tudi poseben invalidski dodatek v višini
3000 dinarjev, ki pa ga prejemajo samo siromašni invalidi. Do tega dodatka imajo pravico samo invalidi, ki niso v službenem razmerju, nimajo premoženja ali kakšnih osebnih dohodkov, oziroma vsi tisti, ki jim njihovi prejemki ne omogočajo dostojnega življenja. Tudi za priznanje tega posebnega dodatka je treba vložiti prošnjo z vsemi potrebnimi potrdili na Komisijo za invalidske dodatke v Kopru.
Bistvena sprememba je tudi v predpisih o zdravstvenem varstvu rodbinskih invalidskih upravičencev. Za osebne invalide so predpisi o zdravstvenem varstvu ostali nespremenjeni, družinsk; invalidski upravičenci pa imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, če razen invalidnine prejemajo tudi invalidski dodatek. Seveda so tu tudi izjeme, ki na pravičen način urejajo, da to zaščito uživajo t(u.di tisti, ki zaradi svoje si-romašnosti ne morejo plačati zdravljenja. tjl.ani ožje družine (žena in otroci) imajo pravico do brezplačne zdravstvene pomoči in sicer invalidov I. .in II. stopnje -v vsakem primeru. invalidov od 'III. do VIII. sku-pnne pa le, če invalid razen invalidnine prejema tudi invalidski dodatek.
V interesu invalidskih upravičencev je, da se z novimi predpisi čimprej seznanijo in da takoj začno zbirati potrebne listine.
'wmm
V KOPRU POPRAVLJAJO OBALO
Na seji zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ so med drugim razpravljali o členu, ki govori o izvolitvi predsednika republike. Predsednika republike bodo volili za enako dob o kot ljudsko skupščino, toda skupščina ga lahko razreši pred potekom roka.
XXX
Predsednik zvezne vlade maršal Tito ie prejel iz raznih krajev domovine in iz inozemstva številne novoletne čestitke, v katerih mu jugoslovanski narodi in prijatelji, iz inozemstva žele dolgo življenje m mnogo sreče za dobro vsega jugoslovanskega delovnega ljudstva naprednega človeštva sploh.
XXX
Konec, preteklega tedna so bila v Bosni in Hercegovini, in r Posa-vju ponovne večje poplave. Voda je vdrla v reč vasi in prekinila cestni in železniški promet. Da bi preprečili večjo škodo so prebivalci ob bregovih zgradili ogromne nasipe.
xxx
Letos bodo porabili za nabavo opreme in za gradbena dela na objektih naše pomorske industrije več kot 5 milijoni dinarjev. Naše ladjedelnice bodo letos zgradile 80.000 do 100.000 bruto registrskih ton ladijskega prostora, ko bodo začeli prihodnje leto obratovati novi objekti.
XXX
Madžarska letala so pred dnevi
ponovno kršila jugoslovanski zračni prostor. Letali tipa »MIG 15« sta prodrli 200 m globoko na jugoslovansko ozemlje pri vasi Horgos, blizu Subotice.
XXX
Slovesnosti ob 11. obletnici zgodovinske bilke Cankarjevega bataljona v Dragošah se je udeležilo okrog 2000 ljudi. Na slavnost je prišlo tudi okrog 600 borcev, udeležencev 20 partizanskih patrjulj iz Gorenjske. Nekateri med njimi so se udeležili tuili zgodovinske, bitke, v Dražgošali. Narodni heroj Tone Dežman je v daljšem govoru orisal pot Cankar jeveou bataljona in zgodovinsko dražgoško bitko.
XXX
Vlada FLRJ ie predložila Pre-zidiju predlog za pomilostitev 2979 oseb. ki so prestajale kazen r kazensko poboljševalnih domovih. Minister za notranje zadeve FLR.1 je izdal ukaz podrejenim organom, naj izvedejo ukaz o pomilostitvi.
*	XXX
Trije madžarski vojaki, ki so pred dnevi pribežali v Jugoslavijo, so. izjavili, da nočejo reč služiti režimu, ki zatira madžarsko ljudstvo. Izjavili so tudi, da morajo posebne madžarske vojaške enote prisilno izseljevati prebivalstvo iz obmejnih področij. Madžarski politični in vojaški voditelji pripravljajo psihološko svoje vojake za napad proti Jugoslaviji.
Z
¡Naše delovno ljudstvo je z velikim zanimanjem in odobravam jem sprejelo vest, da je naša vlada prekinila diplomatske odnose z Vatikanom. Razumljiva je velika jeza vohunsko-piropaigandnega centra papeških kon-gregaoioaiistov v Rimu. ki so s tent aktom bili ob svojo najvažnejšo ageutiuro. Zdaj je konec vatikanske subvcrzivne vohunske dejavnosti v Jugoslaviji, pa tudi konec mešanja v njene notranje zadeve! Konec je pošiljanja službenih direktiv za pro-Oidržavmo držanje jugoslovanskih katoliških Škotov in duhovščine! Zadevo so vzeli v svoje roke jugoslovanski narodi, ki so preko svojih ljudskih poslancev v Ljudski skupščini FLRJ izrekli svoje priznanje in odobravanje vladi za storjeni korak. Vsa naša javnost pa še posebej na raznih zborovanjih in sestankih ponovno obravnava zadevo in pošilja v Beograd resolucije, v katerih obsoja ro varjen je Vaiiakana iin odobrava postopek naše vlade.
V Pivki (bivši Št. Peter na Kvasu) so pTejšnjo nedeljo imeli svoja zborovanja _ in konference člani UBOJ (rezervni oficirji) s področja občine, dalje člani mladinske organizacije in člani občinskega odbora Osvobodilne fronte z vsemi predsedniki in sekretarji vaških frontnih odborov. Razpravljali so tudi o tem dogodku m so sprejeli. resolucije, s katerimi obsojajo vatikanske manevre in sovražno, držanje ter odobravajo protiukrepe naše vlade, zlasti prekinitev diplomatskih odnosov.
Posebno pn so vsi Primorci pripravljeni najostreje obsoditi vsak poizkus zagovarjanja vatikanske po. Klike, ki je v italijanski našla dostojnega zaveznika in druga drugo izpopolnjujeta. Obe sta popolnoma idemCiičrii v svoji peklenski gonji proti vsemu, kar je jugoslovanskega. Ko tržaški zmaj v podobi škofa SaMtina bruha .ogenj in žveplo na Jugoslavijo in grmi o nekakšnem izmišljenem preganjanju vere v coni B STO, ne mislec pri tem, da mu njegova lastna vera prepoveduje lagati, dela isto, kar vsi ostali iredentisLi tipa Palu-lan in Barloli, kar delajo kominfor-miistl in kar je tudi uradna politika ¿Italijanske vlade: nadaljevanje fašistične ekspanzije, ki' jo je za nekaj lat prekinila 'druga svetovna vojna. Seveda pa vsa ta sodrga pri tem pozablja eno: današnja Jugoslavija ni kommpiran.a kraljevina, marveč je čvrsiia s.k.-pnost bratskih narodov, združenih v državi, katere meje čuva in hrami močna ljudska armada, ki je danea tak činitelj v tem dolu sveta, da si fašistična. Evo jat kljub vsej svoji znani nesramni. predrznosti ne upa stegniti svojih umazanih krempljev po naši zemlji.
To bratenje med Vatikanom in italijansko diplomacijo obsojajo tudi vsi pošteni duhovniki, posebno še na Primorskem, kjer je marsikateri od njih okusil »dobrote« fašistične inltemiaoijc aH koiniinaeije, ker jo mislil slovensko.
Dekan ViilhflT v Senožečah je izjavil našemu sodelavcu, da se sicer bolj
malo zanima za te stvari, vendar je' vlada s svojima ministri že vedela, kaj je napravila. Obsodil pa je zlasti protifašistično propagando škofa Santina. Dejal je:
»Moje izjave sicer no bodo pregnale Sanitina iz Trata, prepričan pa sem. da semkaj ne Sanoina ne Italijanov ne ho ¡nikoli več. Danes imamo tako močno armado, da se nam ni bati, da bi tukaj še kdaj bila Italija. Tam pa naj delajo, kakor hočejo. Tudi jaz sem že izkusil Santina, ko se me Italijan,! pogaiali v konCi-natlijo in bi me bil on Ialiko tega rešit, pa ni niti s prstom mignil, ker sem bil pač Slovenec. Kur dela danes, je samo nadaljevanje stare politike.«
Naš sodelavec se je oglašal tudi pri' dr. Požarju Antonu, župnem upravitelju na Pivki. Ta je izjavil:
»Nam je izredno žal, da je prišlo do prekinitve odnosov med Vatikanom in našo državo. Bojimo se, da se to ne bi odrazilo na naše notranje odnose med državo in cerkvijo. Želimo un delamo vse, kar je v naši moči, 'da se ti odnosi uredijo v splošno zodovoljstvo in da se doseže mirno sožitje. Sicer pa nimamo z Vatikanom nobene konkretne zveze, marveč samo duhovno, v kolikor zadeva nase učenje. Mislim, da je Vatikan pretiral s svojo propagando proti naši državi .in je vlada bila pravza-pra prisiljena, storiti tak ukrep za-Tadi. zaščite : lastnih interesov.
Žal nam je tudi in -ne zdi se nam pravilno, da se nas primorske duhovnike" meče v en koš z ostalimi, ker je ]e razlika. Na Primorskem smo se "duhovniki vedno držali lojalno do svoje domovine, kar se je pokazalo že med narodnoosvobodilno vojno, ko so bili v teh krajih le izredno redki primeri izdajstva in sodelovanja z okupatorjem, mnogi duhovniki pa «o zaradi svojega slovenskega prepričanja okusili italijansko krMifanaoiiro in internacijo. Tudi jaz
sem bil med nj.imi. Smatram, da je Vatikan čisto italijanska zadevščina, ker je pač v Italiji in mora zato njegova politika biti nujno povezana z italijansko. Seveda se nam tudi ne zdi pravilno politično vmešavanje Vatikana v naše notranje zadeve, kar pride do izraza- v raznih pastirskih pismih in podobno. Zato smo na primer mii, ko smo ta pisma brali z prižme, izpuščali tiste odstavke, za kateTc smo sodili, da gredo navskiriž z državnimi interesi in obstoječo Ureditvijo.
Kar zadeva imenovanje Slepim ca za kardinala, je sicer Vatikan žo pred vojno imel namen, da južnim Slovanom dodeli enega, ker bi jim pripadal po njihovem štcvilSnem stanju, oziroma odstotku katoličanov. Dejstvo pa je, da to ne bi smel biti Stcpunae, ker je njegovo izdajstvo dokumentirano iin dokazano vsej svetovni javnosti. Tako je njegovo imenovanje za kardinala imelo ravno nasprotni učinek, kol bi «a mi žele-. 3i: namesto, da bi služilo kot podlaga za izl>oljšanje odnosov, jih je že bolj zaostrilo, dokler niso bili končno popolnoma prekinjeni.
Brez osnove, je seveda propaganda, in trditev Vatikana, ■ da je vera pri nas preganjana, ker popolnoma v miru in nemoteno opravljamo svoj pokltic. Izmišljotine inozemske propagande nas ne motijo, ne želimo pa, da bi one bile vzrok, poslabšanja odnosov med državo .in Cerkvijo, posebno šc, ker hočemo duhovniki ostati popolnoma lojalni do svoje domovine !<c
Seveda se najdejo tudi duhovniki, ki iz svetega strahu in slepe pokorščine do svojih predpostavljenih ne upajo niti ust odpreti, čeprav so sicer v srcu pošteni in iskreni do svoje domovine. Da bi izmenjali svoja mnenja in so o vsem pomenili, so se sestali duhovniki iz postojnskega okraja v Postojni. 0 poteku bomo še pisali, saj bodo ti razgovori gotovo zanimali vse naše ljudi.

IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ITALIJE Po končanih diskusijah, glasovanjih in sprejetih sklepih se poslanci italijanske skupščine svečano odpeljejo ..,
V torek jc začel z delom v glavnem mestu Burme, v Ramiguimi, prvi kongres azijskih socialističnih stirauk. Kongresa so se udeležile socialistične stranke iz Indije, Indonezije, Vzhodnega in Zahodnega Pakistana, Bur-me. Izraela, Egipta, Japonske in Ma-lajc, Koit opazovale,; so prišli socialisti iz Tunizije in Zlate obale, kot gostje so pa delegati t?oiraalit|tične amtcirniaidionalc z bivšim predsednikom angleške vlade Altlec-jem na čelu, delegati mednarodne zveze socialistične mladine in delegati Zveze komunistov Jugoslavije Miulovaa Dji-las in Aleš Bebler.
Ta prvu kongres ima velik pomrai ne samo zaradi lega, ker je prvi in ker se ga jo udeležilo nad 200 delegatov, temveč zaradi tega, ker se vrši prav v Pasu, ko azijski narodi vodijo odločilen boj za svojo svobodo in neodvisnost. Breme le borbe pa v glavnem nosijo socialistična gibanja. Predlog za sklicanje kongresa so dale že v začetku 1952. lota socialistične stranke Indije, Lidonc-zijc in Burme.	v
¿Predvsem moramo poudariti, da so azijske fo:iiafclične stranke nastale iz gibanj za osvoboditev izpod kolonialnega suženjstva, ki so se po-jiavalla po prvi svetovni vojni posebno pa med diru.go svetovno vojno in po njej. Ta gibanja so se torej razvijala in se še razvijajo v drugačnih pogojih, kot se je razvijala borba evropskih narodov. Vedeti namreč moramo, da je večina azijskih držav gospodarsko nerazvita in s šibko in-dustrrjo, ki je v glavnem še vedno v tujih '.kapitalističnih rokah.
Prav zaradi teh dejstvev je postav-Ijeno v ospredje tega kongresa agrar-' no vprašanje in vprašanje gospodarskega razvoja azijskih- dežel. Ude-Jezencj kongresa so prepričani, da je ed/mo z gospodarsko krepitvijo mogoče doseči gospodarsko in politično emancipacijo azijskih dežel in s tem tudi .narodno neodvisnost. Tipičen primer je Burma, kjer so socialisti pmboniH deželi neodvisnost. Takoj m se loiiili demokratizacije države izvajajo- agrarno refooroo in so nacionalizirali določene panoge indu-atrije. Podobno je tudi v Indoneziji.
¿e iz otvoritvena govora tajnika , mi'™ socialistiične stranke lah-fco ELk.Iepamio, kakšne cilje so si zadah azij;lk! socialisti. Tajnik U Ba ,vc-	je obenem burmanski
obrambna minister je pozval zbo.ro-vaice, naj ne ustarjajo organizacije, 1,1 l»la postavljena nasproti evropski socialistični an.tern.aei on ali. fcoei/ais-ibčine stranke v Aziji morajo najti način in sredstva za borbo proti kolonialšzmu in za pomoč revolucijam v posameznih deželah. Poudaril je, da je eden glavnih vprašanj kongresa borba proti novi svetovni vojni.
^ _ diskusiji o zunanjepolitičnih vprašanjih bodo v Rangunu razpravljali predvsem o ustanovitvi tretjega bloka, oziroma osamosvojitve Azije od dveh že obstoječih blokov v svetu. V tem soglašajo vsi azijski socialisti in bi radi videli tak blok v Aziji, ki ne bi bil odvisen niti od kapitalizma niti od kominformizma.
TREZEN
Ilustrirana revija »Der Sehvvcizer Soldatu .(Švicarski vojak), ki izhaja v Ziiriobu, prinaša 15. decembra 1952 pod naslovom »Sporno jabolko Trst —- žarišče nevarnega razpora v zahodnem taboru« obširen in zanimiv članek, iz katerega povzemamo naslednje misli:
Spor za staro pristaniško mesto Trst se je začel 30. oktobra -1918, ko so antantne čete ob sodelovanju druge italijanske brigade bersaljerjev zasedle mesto, ki je bilo od 1382 naprej v avstrijskih rokah. Takrat so je začelo preganjanje idr.ugorodoov in sistematično poitalijančevanje. Slovenske in nemške šole so bile enostavno ukinjene, kot učitelji in uradniki so bili nameščeni zgolj Italijani), italijanščina je postala edini dopustni uradni jezik. Na ta «dejstva se danes opira Italija s svojo zahtevo po Tr=vu.
D;ne 30, apr.ila 1915 so vkorakali Jugoslovani v.to pomembno jadransko pristanišče. Sledile so jiim zavezniške čete. Po težkem diplomatsken« boju go . Titove enote zapustile me-
sto, nakar se jc bivša Julijska Krajina razdelila v cono A s Trstom in bližnjo okolico in v ¡cono B, ki je .zajela .ostalo ozemlje. Italija, ki je v duugi vojni izgubila skoraj vse svoje osvojitve iz prve svetovne vojne, se danes Trata oklepa iz vsemi, sredstvi, to pa predvsem iz notranjepolitičnih razlogov. V obrambo svojih dozdevnih ¡pravic do Trata, ki ga mi posedovala niti 30 let, se sklicuje na vse mogoče argumente, počenši od starih Rimljanov, ki so Trat 'Ustanovili, pa do Benečanov, ¡ki mesta niso sicer nikdar zavoje.vali, a so kolonizirali sosednje primorje.
Ob vseli teh skupaj znešenih utemeljevanjih pa se preneslo pozablja, da more Trst Šivati le kot pristanišče in industrijsko mesito lin da bi v primerni priključitve k Italiji svoj pomen kmalu utrpel. Trst je bila edina, pomembna morska luka stare avstro-o grške države. Šele 1950 so tu izkrcali toliko blaga kot leta 1913. Toda. zopet sta odšli dive tretjini tovora -v Avstrijo, medtem ko v Italijo šestkrat masjj.
V zahodnem tisku se stališče Italije do tržaškega problema1 .vse. preveč enostransko poudarja, hkrati pa se pozablja', da so Trst zgradili Avstrijci', da so ga kolonizirali Italijani, da ga z vseh strani oklepajo Slovenci in da je sedaj okupiran od Američanov in Angležev. Pomislimo samo, kaj bi se .zgodilo, če bi zasedbene sile zapustile mesto in bi Trst prišel v italijanske roke! Predvsem Italija ne more Tista in njegovega pristanišča dovolj izkoriščati, kajti mesto bi se znašlo na izgubljenem vzhodnem pomolu države brez lastnega nujno potrebnega zaledja,. Tudi Jugoslaviji
Trst. za uvoz in izvoz ni več nlujno potreben, odkar si je uredila reško pristanišče. Danes je tržaška -luka, to pa predvsem zaradi ameriške pomoči, tnajbolj navezana na Avstrijo, kamor odhaja blago po tej poti. V Itc-nulku, ko hi 1a promet usahnil, pa hi' .brez dvoma skušala druga italijanska pristanišča vsaj del sedanjega tržaškega prometa 'Z Avstrijo pre. usmeriti nase. Razen tega pripomorejo danes ¡dobro plačane ameriške in angleške zasedbene čete 'zelo mnogo k živahni notranji lrgovini, tako da napravlja Trst videz živahnega fcupčijskega mesta. Zato si lahko predstavljamo, da bi odhod okupacijskih čet povzroč il Trstu gospodarska katastrofo.
Danes je Trst neke vrste samostojna država, z lastnimi min.istrsvtvi in ogromnim, često nepotrebnim uradniškim aparatom. Skoraj tretjina vseh delojemalcev je državnih nameščencev, a več kot dva .odstotka tržaškega prebivalstva sta zaposlena pri po-lici ji. Mnog.; tržaški uradniki so priseljeni Italijani, k; so s propagando Ka priključitev Trsta k Italiji sami žagajo zeleno vejo, na kateri sedijo. In vem dar bi prav iti imeli največ razlogov za ohranitev STO! Dejansko pa so jili izamrežili iin ustrahovali fanatični agitatorji, ki niso stali daleč ob strani prejšnjemu fašističnemu režimu. Tako ima le manjšina Italijanov pogum javno potegovati se za to, da Trst ne bi pripadel Italiji.
Kar položaj v Trstu še posebno kompliioira.', je dejstvo, da tržaški problem ni samo gospodarski, temveč hkrati tudi jezikovni, ¡in politični. Poleg Italijanov žive t.u Slovcu-ei, ki ljubosumno branijo svoje postojanke iin ki jih v njihovem trdem boju za enakopravnost krepko podpira Jugoslavija. Tu se križajo težnje delavcev in podjetnikov, Italijanov on Slovencev, domačinov Tržača-uov in priseljencev, konservativnih katoličanov in svobodotmiseleev, prijateljev in nasprotnikov Tita, — skratka. Trst je nevaren kotel prepletenih »aspro.tstev ljudi', ki ipa so vendar «avezami na t\\i j no sožitje.
ampak bi ga vodilo azijsko socialistično gibanje, ki bi pomagalo liri krepitv¿-sil mi.ru v svetu.
Na otvoritveni seji je govoril tudi jugoslovanski delegat dr. Aleš Beb-' lex. Opozoril jc zhorovmlcc na sovjetsko napadalno politiko. Poudaril je, da se je Sovjetska zveza spremenila v novega osvajalca, morda hujšega od vseh, k«jr jih je doslej poznala zgodovina. Narodi, ki tega niso spoznali, mc.rajo drago plačevali svojo napako. Na jugoslovanskem primeru je pokazal, da tudi majhna država lahko ohrani svojo neodvisnost, če je njeno ljudstvo emotno in odločno.
K De Gasperijevemu obisku u Atenah
V kratkem ho obiskal grško prestolnico predsednik italijanske vlada De Gasperi. Italijanski časopisi so pa že sedaj \začeli namigovati, češ da je Italija zopet dobila staro vlogo zapadnega poslanstva in zapadne kuh\ure na Balkanu, Torej, da so se vrnili čast", ko je imperialistična Italija lalcko mešetarila po Balkanu, netila intrige in se poskušala vgnez-d iti na tej strani Jadrana,
S takšnimi argumenti in željami spremlja italijanski tisk bližnji odhod svojega predsednika vlatle n Atene. Če smo dobro razumeli, bi pomennla De Gasperijeva pot poskus razbijanja enotnosti in prijateljstva med Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo, ki. se je prav zadnje mesece pbglo-bilo in učvrstilo.
Predvsem moramo ugotoviti-, dri imajo ravno narodi teh treh držav žalostne izkušnje z Italijo ne samo iz pravkar pretekle dobe. temveč še iz davnih časov. Ni važno, kakšne, vlade so bile v Italiji na oblasti. V svoji politiki na Balkanu se niso prav nič razlikovale liberalne od fašist i Ani h\ pa tudi današnja demo-krisljanska vlada ni z ničemer pokazal a, da ie o;\JstiIa ¡politiko prejšnjih imperialistov. Ravno nasprotno! Znano je, da sta na nedavni konferenci sveta Atlantskega pakta v Pa-riz'u poskušala De Gasperi in obrambni minister Pacciardi pridobiti zunanja ministra Grčije in Turčije, naj bi podprla Italijo v reševanju tržaškega vprašanja, oziroma, naj postavita Jugoslaviji pogoje za sodelovanje. Oba ministra sta seveda italijanske. ponudbe gladko odbila, pa čeprav je Italija obljubila neke d fuge koncesije.
Za obljube iz Rima pa v Atenah in Ankari dobro vedo. da so le tipična italijanska diplomatska igra, ker obljub doslej Rim ni nikoli izpolnil. V Atenah še niso pozabili na 33 letno italijansko nasilje na Dode-kanezu, na bombardiranje Krfa leta 1923, zlasti .pa še ne na zahrbtno invazijo Mussolinijevih črnih srajc leta 1940. V Atenah se dobro zavedajo, da je bilo dodekaneško otočje le izhodišče italijanskega imperializma, kakor vedo tudi. v Beogradu, da je bila okupacija Zadra, Slovenskega Primorja in Istre le odskočna deska imperialnega pohoda za zasužnjenje vseh jugoslovanskih narodov. Turki pa niso še pozabili na Tripolis, od koder so jih Italijani izrinili 1911. leta in na rimske apetite po Darda-nelih.
Če v Rimu. torej mislijo v zvezi z De Gasperijevim. obiskom nekaj na Balkanu zmešetariti, se zelo varajo. Predi'sem morajo v Rimu. vedeti to. da narode Grčije, Jugoslavije in liiTČije ivežejo skupni" interesi, da
So njihovi odnosi zasnovani na popolnem medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti, kar so nedvomno potrdili tudi nedavni medsebojni, obiski številnih političnih, gospodarskih in vojaških delegacij. Narodom teh treh držav je sedaj bistveno ohraniti <ne samo mir na Balkanu, temveč v svetu sploh.
Sredi poljska »junaka« pred sodiščem v Novi Gorici
ni w EsiM ai 1® tail
-Zvrhano mero veselja in darov je , prinese! tako težko pričakovani dedek Mraz inajmlajšiim. Zadovoljstvo je bilo srpiloano, 'to sodimo že po prejetih .poročilih in dopisih. Vsa poročila in dopisi pa so ea objavo--le-predolgi in jilh bomo tu objavili le v izvlečkih- Talko bodo vsaj najvažnejši .prišli na -svoj račun.
Kljub -slabemu vremenu je bilo v dvorani zadmtžinega doma veliko ljudi poleg najmlajših- Vsi so z zanimanjem sledili pesfaetmu ku>l-turnemu 'sporedu, ki ,je bil skirbno pripravljen. Druga drugI ®o sledile recitaci j'ske, pevisks točke in plesne točke- Najbolj .p:i je ¡navdušila vse otroška igrica »Rdeča kapica«, v kateri so ise -nekateri pionirji pokazali kol pravi talentirani igralci. Dedëk Mraz je nato obdaroval vise pitanje, in.cicibane. Sledila je pogostitev.
Za .bogato obdaritev otrok se moramo zahvaliti nabavno prodajalni zadrugi Màrezige in obnovitveni zadmgi, ki sta prispevali lepe zneske. Znatno vsoto je .naklonil občinski odbor, igrače pa je'brezplac-no--postalo za vse otroke v občmi-¡trgovsko pod j es je .»MA-/NA« iz Kopira. Vsem se pionirji najlepše zahvaljujejo.	T- M-
.o c »i t ■'■"'• '
Posée
i; v
Vsi-otroioi so itaifco pričakovali dedka Mraza, ker je bil lani oblju-bil;'da .bo k letu zopet prišel. In je res- (prišel. ZVečar. so se zbrali vsi otroci in odrasli v šoli. Bilo je kot na" mravljišču. Pionirski zbor je hotel' pokazati dedku Mrazu in o-stalffii'-katf .iimore to je .zapel nekaj pesmi.7 Najmlajši pa iso nastopili z dë'kl-a-màcijami. Presenetili so vse, iso nastopili. Priklonili so'kë 'lii • '.'■ .mali - Jvamček bi rad-, jckaji-' i'Kaj iše . v - Se<?e smeje; - ■ .h Junâki'-'ali ne?! .-- ■-•; .putrin- ■
Učehci' IV- razreda eo.Viastopilr z,v igrico 'CsajovHïk'''Buiïbaj.' Tà'čarovnik p3: ■ je .bil mali' ^s'osetïoy naviha-' net-, Zajčka,-.Siyodl^lcec in. Poželi-' hec nista vede'.à, da bo prišel dedek ; Mraz-. Pred. njima izvončkljajo kra-gulijski, snežinke pa se vrtinčijo v sivino.,in višino- Dedek Mraz je:ta-: kQ,islar?> da komaj'nase darove-. Pomagajo. OTi palčki, vile in snežinke," jM'uidi mu naprej, ker ga čakaj,o.,otroci po drugih vaseh. Obljublja. daj.bo prihodnje leto še prišel in:waivr"Na svidenje!	Mara
.I,*. Šmarje
Prireditve ob novoletni' jelki so se Udeležili otroci iz domačega kraja "in "iz bližnjih vasi. Mod njimi je bilo tudi ,mnogo .mater, ki so pripeljale' s seboj svoje najmlajše cicibane- Težko je popisati veselje cicibanov in pionirjev, ko so v dvorani zadružnega- doma občudovali veliko1' novoletno jelko, obloženo z bolgaitî'mi darili,
Ž.dober začetek prireditve so poskrbeli učenci tukajšnje osemletke, ki so -uprizorili šaljivo enodejanko »Čarovnik Bulibaj«. Mlado občinstvo v dvorani je seveda zelo živahno spremljalo igro svojih sošolcev. Na/to so nastopili otroci iz vrtca z deklamacijami, petjem, -rajanjem in igricami, ob konou pa zopet -učenci osemletike z igro »Dedek Mraz kupuje darila«. V dvorani je bila popolna tišina, ko sta se na. o'diru pogovarjala dedek Mraz in njegov blagajnik. Radodarni Dedek je hotel še kupovati, toda1 skrbni blagajnik mu je oporekal, češ, da bo vse zapravil- Na koncu sta se le pobotata, da bosta nalkupljena darila .razdelila med cltiroke- Ded:ek Mra'z je najprej obdaril otroke od 3. do 6. leta, nato pa še šoloobvezno otroke. Razdelil je nad 250 paketov-
•Da je prireditev 'novoletne jelke talko lepo uapela. gre posebna zahvala podjetjem ADRiIA, OMNIA, VINO, FRUCTUS in- AMFELEA, kakor tiud-i odboru SIAU, ikri iso .priskočili na pomoč z lepimi darili in denarnimi sredr.jvi-	S. V.
Baissée
Praznik najmvajših je v naši vasi poteka;! zero .prisrčno- Ze mnogo pred naipoveida.no uro -prireditve eo stali ¡nestrpni malčki pred' šolo
in čakali, da jih ibo poklicala učiteljica. Dvorana je biila okrašena s številnimi ba>rvin'imi trakovi, najmlajšim .pa se oči seveda najprej zaziile v veliko novoletno jelko.
Po kratkem programu ipesmi in. deklamacij se je .začela delitev paketov, ki so jih otroci sprejemali z velikim veseljem. Raiadelili so 38 paketov pa je podarila brez igrač, 11 paketov pa je po-darila organizacija Zveze borcev otrokom padlih
borcev.
¿Psetoa
Praznik novoletne jelke smo praznovali zadnji da« starega- leta v šolski dvorani. Prav vsi, stari in mladi, so hoteli videti nastop pionirjev, ki so uprizorili igro »Dedek Mraz«. Pionirji so želi mnogo odobravanja. Za- izpopolnitev programa sta poskrbela pevski zbor iu vaška godba.
Po končanem sporedu je odbor za novoletno jelko razdelil med naijmlajše lepe pakete. Ob tej priložnosti je odbor SIAU podaril tova-rišici Gačnikovi lepo knjigo v zr.ak priznanja za njeno požrtvovalno delo na kultarnem področju. K-.F-
©m]sumijo
»S>e en teden — so se pogovarjali naši. pionirčki pred praznikom novoletne' jellke. »Radoveden, sem, kaj mi. bo "prinesel dedek Mraz?« S. .takimi in podobnihni besedami so pričakovali'naši 'najmlajši svoj največji praznik, .
Končno je le prišel težko pričakovani dan. V šolski sobi je pričakovala pionrije lepo okrašena in razsvetljena" novoletna jelka. Tik pred začelkom igrice, pa tje nenadoma , u-
gajsnila Luč fn naša jelka se-je morala dolgočasiti le pri petrolejkah-Kljub temu so pionirji s pomočjo mladine igrali igrico; .»Pod novoletno jelko.«
Prišel je seseda tudi dedek Mraiz, ki je najprej obdaril predšolske in šolske otroke, nato pa. tudi nekatere istan<ejše. O.b taj priložnosti se moramo zahvaliti Kmetijski zadrugi, ki je prispevala 10.000 dim, hkrati pa tudi marljivim članicam AF2, ki so zbirale prispevke. V.
¡L®k<8W
Počasi so naleitavale snežinke, ko smo se ogovarjali o novoletni jelki in dedku Mirazu. Bd'en je hotel več vedeti koit drugi- »Jaz pa bcirn plesala,« je dejala majhna deklica, »Snežinka bom in .spremljala bom dedka Mraza.« Tako smo se pogovarjali in se veselili, da bomo po dolgem času zopet videli dedka Mraiza iti njegove spremljevalce-
V nedeljo ismo se zbrali v dvorani zadružnega doma. Pioninka Marija, ki je stala pred zaveso na o-dru, nas je lepo pozdravila, povedala nekaj šal in razložila posamezne točke sporeda. ,
Najprej so ¡nastopili najmlajši eicibančki, zatem pionirji 'in končno še ¡domači peviski abor. Mladinec Pepi naln je zastavil nekaj -ugank in prav pošteno srno morali misliti, pradno smo jih trešili. Najbolj pa. nam je bila, všeč igrica, v kateri je nastopil dedak 'Mraz s svojimi prijatelji in spremljevalci. Malo nas je pokaral, .malo pohvalil, nato pa je začel z radodarno roko deliti darila. Nikogar ni pozabil in vsi srečni smo mu Izaki ic al i: »Na svidenje prihodnje leto«.
Pionirka z Lokve
Dr. B. Šalamun;-
Jadranska porodnišnica
-Starinska: stavba-.-današnje -kopr: ske bolnišnice, ki se dviga nad ko-, prskim' pristaniščem in »¡tik ea modernim. hotelom- Triglava, je^sbai-aj vec: kot-.štiri stojal-,- Zgrajena: '.je, bila letiai .1521 kot^afnos.tan in ..cetf-.,-kev l?,šmilljeniih..biratoV -in- kot ,'tird--njaiva ciblaišti- Benečanov na. istrski obali. Sv-ajtemu ¡prvotnemu namenu-: je služila' neprekinjeno, skoraj tri sto leit. o "»''!-'• .1 rl.-.-.i.-' ;v--V-'- »••
Leta 1790, leto' dni po" francoski revoluciji',' }so' odrieihaii us.mi"|je,ni bratje s svojim delovanjem- Koprski meščani šo odločili', da se' bo v samostan preselila "bolnica. To' j'e bilo " lelia 1792; pod'Benečani!: Veridair se je (ustalila prava bolnišnica :— o-spedale v' .flahašnjem pomenu besede — ' v. ' .starinski samostanki stavbi komaj dobrih sto petdeset ]et pozneje, po drugi svetovni vojni in po ¡revoluciji v jugoslovanskem zaledju
Konec XVIII. in . v'začetku XIX. s-toletja,, v prevratni dobi, ko so v Kopru gospodovali Francozi in za njimi Avstrijci, nato znova Francozi in znova Avstrijci, je služi! samostan za različne namene: za vojašnico in za vojaško bolnico, za zapore in za ''Sirotišnico, za norišnico in za hiralnico.
Po le!iu 1813 — pod Avstrijo — in po lietu 1918 — pad Italijo — je nosila današnja kapiiska bolnica naziv »Ospeda-Ie S, Nazario«, vendar je bila to hiralnica s »cronici«, medtem ko, so vsakega resnejšega in vsakega premožnega bolnika premestili takoj v pravo, moderno bolnico v Trst-
Leta'1'945 si'j'e ogledala hiralnico • komisija dvanajstih zdravnikov zmagovite jugoslovanske armade-Po ¡komisijski presoji bi nekdanji samostan niikakoir ne jjnel biitii u-porabljen za bolnišnico- Ne zabiijte v staro hišo .niti pare! Sicer bi bilo ¡bolje, da jo zažge!e, je podkrepil skupno strokovno nnVen.je predsednik zdravniške voijašlke komisije.
Vendar- so st-ari hiralci terjali streho iin oskrbo-• (Oboj;e so dobili v neprimerno, bo-ljši obliki leta 1951, v DOmu onemoglih'v Izoli). Prav vsakega in-prav vse:bolnike iz Ko-, prskega- venidir'ni; kazalo p-šiljaiti v Ttisi'ali'celo'V-'Pulj.: Zato je "prvi povoj n i ravnatelj boiln ice, KčprSah''. Borisi, izprosil ileta" 1946 cd 'PNO0' v -Ajdovščini 'pr.viih 300.000 ';„ui?p.:ir in 'pr.vih :50"rjuh iza civilno bolnico ' v Kopru. Nadaljnji'.raovoj koprstke"
bolnice, v nekdanji samostanski, stavibli do današnjih treh oddelkov —-.. internega, -porodniškega in otroškega .,—r s skupno 150 posteljami, s diagnostičnim laboratorijem in- § pentralno -bolniško, .-upravo, je -več ali manj . znan in bolj ali manj vi-. den- Število bolnikov je naraščalo, bolniška oskrba se je bolljšala.
Nedvomno bi rešila i-z itemeljev nova, cenralna bolnišnica z vsemi glavnimi oddelki bolniško vprašanje na področju j-ugo,slovanske cone STO — kakor tudi za neposredno in tiaravno 'zaledje — -bolje in bolj sodobno, kot ga rešujejo današnji razkropljeni oddelki v starinskih ptavfoaih Kopra, Izole in Pirana. Vendar za takšno rešitev niso bili pripravljeni niti politični, niti gospodarski predpogoji takoj v prvih povojnih iletih. Danes smo ste ,boljši, odiločni rešitvi približali ob naši obali v toliko, da na nekdanje težave že pozabljamo. Ta je uspeh, sredi katerega maramo opozoriti na glavno pomanjkljivost naše zdravstvene službe, na porodnišnico-(Nadaljevanje prihodnjič)
VPRAŠANJE VSEH VAŠČAN0V Slišimo, da bodo pri nas gradili šolo. Že so si ogledali prostor, kjer naj bi stalo novo šolsko poslopje. Vprašanje pa je, če tisti prostor odgovarja. Zato bi bilo prav, da bi se o tem pogovorili na množičnem sestanku. Ni namreč vseeno, ali bo novo šolsko poslopje stalo za hribom, kjer ne bo dovolj sonca in svetlobe; ne bi smelo biti niti na preveč prometnem kraju, kjer bi širni motil otroke pri učenju, da ne bi bili pazljivi.
Dobra je zamisel, da bi zgradbo, ki je bila namenjena za hlev KDZ, preuredili v mlin. To bi bilo za širšo okolico veliko olajšanje. Sedaj morajo vsi voziti v mlin na Ri/.a-jiio, k-i je preobložen z delom, Pogosto se dogaja, da morajo . čakati z žitom po več ur na mrazu in največkrat ponoči,
Obalna s tem soglaša in prav tako vsi ljudje. Potrebno bi bilo samo. da bi strokovnjak predlagal stroje, ki bi prišli v poštav.
Zadnja burja, ki je divjala ludii pri nas, je otre-la skoro vse oljke. Tu pa taru je izruvala celo kako drevo. H o jim o se. da je oljčnim nasadom precej škodovala.
Franc Buhič
MittuunHiiiiHuiiiiHiimiiuiminimnTiHminititmiunititiiintmiiiiHiniKitniliiittniiiMinnnifiiTiiiiriiiiurrnniiiniiiuMiiu niiiitiiiniifiiuiilti ■'
ïltiiSIIllll!
PODGRAjD V DRKINIII
ISTOJMU
2e več kot pol leta -so iblile postojnske gospodinje zaskrbljene zaradi stalnega izginevanja perila. Komaj so oprano peirilo izveslle na sonce, ise Ije iže ^posušilo« tako, -da aiiso .imele kaj pobrati. To pa se ni dogajalo samo ¡na dvoriščih, temneč tudi v .zaprtih sobah. »Veter« Ije odnesel nekaj parila itudi iz uradov tajništva za .notranje zadeve. Višek »podjetnosti« pa je ta .»ljubitelj« perila pokazal, ko je prišel na obisk v stanovanje družine La-dota Gorjanlcaj šoferja- mestnega avtobusa na pragi, Postojna—Bel-isko- Ta družina, ki stanuje v Pre-išernovi ulici, je ugotovila, da je še ' is postelje »odnesla burja«, ki je prav tiste dni -močno pihala, njuhe, prešite odeje, in več drugega perila. Ko so to zvedele nekatere 'postojnske babnice, ki tako rade »o-berejo« svojega bližnjega do kosti, so začelei' širiti vest, ,da to mi bilo ukradeno, temveč, da je -šofer ,sam odnesel nekam v Belsko in' tam prodal: Nekatere pa iso -celo skrivnostno nami-gavale, da je šofer ¡vise »poklonil« neki -.iertski—	• •,.-••.
Tu prehaija vsa zadeva že v »'taj-' mostni ljubezenski dogodek«, ki bi ga lahko razvozlal edino le svetovno ¡poznani detektiiv Serlok Holmes. Kar pomiisilite, v kakem stanju ¡je bila žena šoferja Ivanika, ki je bila (seveda po mnenju. »radio babe«), kar dvakrat oikradena, pirvič perila. dirugiič pa še moža.
Visa zadeva je tako prišla na dnevni irad in iso jo obravnavale gospodinje v mastni mlekarni, v tržnici in v čakalnici zobozdravnika Luke-ža Vprašanje j-e itežilo vse gospodinje. Skoraj isi niso več upale napraviti večje - želhte, prepričane, da bo perilo takoj izginilo.
Tedaj je počila kot atomska bomba novica: Odkrili so lta-tu! Pripadniki LM eo neumorno sledili dogodku. Neka ženaka s Pivke na Krasu je gned razgovorom o kraji perila omenila, da- so. v Piviki prenehale podobne tatvine, odkar se je izselila neka Jožefa Sturm. Ta ima kakih 28 let in je sedaj v Postojni. To je bila torej sled. Mlajši vodnik Milan Zgur in miličnik Anton Janežič, ki sta vzela zadevo v roke, sta ugotovila, d-a je prav opisana Sturmova odgovorna za najmanj osem tatviin, ki jih je tudi priznala. Ob preiskavi se je Sturmova delala zelo nedožno. Ko pa je bila postavljena pred dokaze, ki jih je dala ukradena Gorjančeva,.ki je našla stvari, za katere ni niti vedela, da so' ji bile ¡ukradene-, je morala priznati. Ukradene odeje je Sturniova porabila ža posteljo svojega moža Jožeta, ki je telegrafist na železniški pos'taijii v Postojni. Srajco in nogavice šoferja Gorjanca pa ije imel mož Stiurmove kar oblečene. Sturm je v začetku preiskave skušal celo zagovarjati ženo in izjavil, da ji je naročal naj ukradeno odnese nazaj, Čudna »poštenost«, ali ne?! Se bolj čudno pa je, da ni ženi »naročil« naj to napravi že pred dvema ¡'mesecema, ko je tako prinašala domov.in.se >;za'.agala-< z vsem in .to -tta račun de'av *ev in uslužbencev.
Ko je Sturmova viidela, ¡da gre zares, je ¡preiskovalnim organom obljubila, da bo vse povirnila- Značilno je, da ni kradla iz kake potrebe, ker je bil mož zaposleni in ima ■le enega atiroka- Pri preiskavi so
našli v otrokovi parireici zašitih tudi 11 '»jurčkotv-1«
Lahko si predstavljamo zadovoljstvo Gorjančeve, ki .je v tem dobila) atipiljiv dokaz o poštenosti svojega' moža- Marsikateri ijezičmici pa je ob' tem jeizik kar otrpnil-
V .zvezi s tem hodijo sedaj raizni ljudje na postajo LM in prijavljajo razne manjše tatvine. Tako bo naj-brže prišlo iše iprecej -stvari', ki bodo obtežile Sturmovo. Kaj zasluži iti kaj je-, bo povedalo .sodišče. —š—i
Drobsie kulturne vesti
Cerknica
¡Novoustanovljeno delavsko prosvetno društvo »SvolKi-da« v Cerknici sc je Cerkničamioni' in j drugim številnim gledalcem" predstavilo za Sil-
vesJJrovo zfjgro »Vdova . Rošlinka«-. Igra je prav lepo .uspela in so. bili , prisotni kar zadovljni. ,}gr<o so po- .-tem ponovili Še. v nedeljo. .Razvcse- . ■Ijiivo -je, da-je wovo -delavsko prosvet,-, l .no društvo pokazalo že .¡lop napre- f. dek v svojem razvoju,in se res trudi ■ za svojo vsesplošni dvig. Obisk na -igri pa je pokazal, da je tudi prebivalstvo že sprejelo društvo za svoje in da mu misli tudi pri delu pomagati.
■	Brko
Jelšane pri II. Bistrici
Občinski od'bor Rdečega križa in občinski od'bor Osvobodilne Fronte ■ v Jelšani sta priredila na zadnji dan s'.arega leta topel sprejem dedka Mraza. Staro in mlado se je zbralo okoli novoletne jelke. Naši malčki se bodo še dolgo spominjali lepe proslave in darov, ki so jih prejeli. Za velike pa je bila zvečer zabava in ples ter so v veselem razpoležnju pričakali novo leto, ki naj vsem prinese obilo uspehov, sreče in zadovoljstva I
Brko
Grahovo pri Cerknici
K UD »11. maj« je priredil za Sil-vestrovo lepo proslavo novoletne jellke, ki se jo je zlasti mladina udelo žila v velikem številu. Za odrasle je bil potem še ples in vesela zabava. V Grahovem pravijo, da že i-zlepa niso tako lopo in v tako veselem razkoleženja pričakali novega leta. Gotovo je to v veliki meri zasluga tud.i rgilnaega KIJ D. ki je sprejem novega leta organiziralo.
Brko
pPB^šssma^k& EHsva&e*
V Novi C-oriei so začeli izdajati Primorske novice, informativen list, kd naj bi sledil Novi Gorici in že z naslovom poudarjal, da ni več samo okrajno glasilo, pač pa da je njegov delokrog mnogo večji kakor samo goriški okraj. V tem pogledu bo tak st koristneje kakor do sedaj opravljal svojo informativno in mobiliza-torsko vlogo po vsej Primorski.
Uredništvo obljublja, da bo list zelo bogait in poleg tega imajo še na-čniki razne ugodnosti: deležni bo- . do žrebanja bogatili nagrad, so nezgodno zavarovani in podobno. List lahko naročite z nrtvadno dopisnico na -naslov: Uprava Primorskih novic. —Nova Gorica. — Upravna zgradba.
¿k
ntiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMNiiiiiiiiiitiiiiiiitijiijiiiiiiiiiiim
DROBNE VESTI II NOVICE
Žabice pri 11. Bistrici
Sprejem no.vega Icla je bil ¡prav lep in ga je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo. Ob veselem plesu so vaščani sprejeli novo leto — z željo za obilo sreče in uspehov že kar v začetku, v čemur se jim Budi mi pridružujemo!
Brko
Laze - Jakovica pri Planini
Tam so se žene opogumile in so omogočile skupno praznovanje novoletne jelke in sprejem novega leta. Organizacija AFŽ je v Lazah priredila lepo poslovilno slovesnost staremu letu. Staro in mlado je ob veselem plesu opolnoči vriskajo, pozdravilo nastop novega leta, v katerem jim tudi mi želimo vse najboljše !
Brko
Diice pod Nanosom
Neutrudno KUD »Nanos« s svojim igralskim ansamblom, čigar duša je nam že znana (učiteljica Kos Marija, je tudi za Silvestrov« prineslo v Diice- kar se da veselo razpoloženje. Staro in mlado se je razveselilo ob dveh e.nodejaiiskih veseloigrah — »Veseli Bucak« in »Idealna tašča«. Das; ima «Nanos« svoj sedež v Ure-novicah, je le bolj v Dilcah doma in 60 ga Dilčani sprejeli že kar za svojega. To je pokazala tudi zadnja prireditev iu so domačini in gosti Sprejeli novo leto ob veselem plesu v kar najbolj prijateljskem razpoložen j-u. Vsi so si za novo leto želeli novih uspehov ]n še tesnejšega sodelovanja v splošno zadovoljstvo in korist.
Brko
V Rakek " '
Tudi na Rakeku je SKUD »Iztok«' organiziralo sprejem novega leta na prav. svečan način. Ob veselih .šalali in - jilesrr so se poslovili ¡od starega leta iri iz najboljšimi željami spreje-li novo. Mho.gjo u~=peiia so želeli ■ predvsem svojemu SKUD, ki je že v iariskom .letu pokazalo lep napredek, čeprav ni vedno pri svojem delu naletelo povsod .na potrebno razumevanje, kar je pokazal tudi slab obisk nekaterih prireditev. Res, da je temu kriva zdaj pozimi . tudi mrzla "dvorana, ki se skoraj ne da ogreti, včasih' se pa niti ne o.greva, ker društvo nima na razpolago potrebnih finančnih sredstev. Obljubili pa ■ so, da bo v novem letu že boljše, kar jim tudi mi Iskreno želimo i
Brko
Planina pri Rakeku
KUD Planina se je prejšno nedeljo jircdslaviilo številnim gledalcem z, lepo igrico »Okence«. Požrtvovalna drama.tska sekcija društva je žela ea svoj nastop topol aplavz. Zavest, da so svojemu okolišu potrebni in da žanjcjio za svoj ilrud zasluženo priznanje, jim bo prav gotovo najboljša vzpodbuda za bodoče, še uspešnejše dc.lo.
Brko
Neverke pri Pivki
Sindikalna podružnica tovarne v Neverkah. kjer delajo tudi mnoge naše zveste naročnice, je v slovo staremu letu in za sprejem novega, .priredila lepo «Slovesnost, ki se jo je (udeležil skoraj celotni kolektiv. Ob veselem žveuketu kozarcev, vriskanju in objemanju so zajadrali v novo leto, ki naj jim prinese, kar so si sami najbolj želeli! iNa vsak način pa dekletom, ki so še sariia — veselo svatbo, mladim ženam ljubkega po-liomca — vsem skupaj pa mnogo sreče in zadovoljstva!
Brko
Pivka (Ši. Peter na Krasu )
Sindikalna podružnica lesnoindustrijskega podjetja »Javor« je za svoje člane priredila interno proslavo za slovo od starega leta in za sprejem novega. Na proslavi je bilo prav veselo in je itrajala daleč v novo leto. V veselem razpoloženju so se vsi razšli z najlepšimi željami in upi za vse vse dobro in napredek v letošnjem letu.
Brko
Postojna
Tudi Postojna se je dostojno poslovila od starega leta... Bilo je zelo živahno po vseh javnih lokalih. V Jamski restavraciji je sprejem novega leta .organiziralo SKUD «Stane Semič-Daki« in je tam bilo največ ljudi. Nabito pollno pa je ibilo' tudi v hotelu »Javonfrik« in v oficirskem klubu oz. Domu JLA. N-ovo leto so vsi sprejeli ob veselem vriskanju in poljlu/bocvanju z najboljšimi' željami <za vse dobro, srečo in mnogo uspehov pni delu, kar j.im tudi mi želimo!
Brko
Bukovje pri Postojni Silvestrovanje v Komnu
Solsk.; otroai se marljivo pripravljajo na vesel dogodek v svojem življenju: prihodnjo nedeljo hodo oni igrali! Vsi že nestrpno pričakujejo, kdaj bo koledar 'Oznanil 11. januar. Janko in Metka! Mladinska 'igra, ki zanima staro in mlado. Malčka so sicer malo nervozni in nestrpni, vendar pa samozavestni in komaj čakajo. da pokažejo, česa so zmožni. Kako bo uspelo, nam bodo pa samii napisali in tudi povedali, kako so zadovoljni. Stric Miha se tudi žc naprej veseli! Na svidenje!
Brko
Jf< ;!lf
mi m m
7-<t prevoz po suhem in morski velikan za dviganje potopljenih delov ladij.
Kot običajno smo na predvečer novega leta preživeli lepo silvestrovanje. V .dvorani zadružnega doma so se zbrali vaščani, veliko gostov in drugih iz okoliških vasi. Ob kozaretu dobrega vina in okusnih klobasah (.nekdo jih je kar precej pojedel), je večer oživel v prijetnih pogovorili. Srečali so se znanci, ki so prihiteli od daleč. Prijetni spomini, ki jih vedejo na domačo vas so jih privabili, da so prišli na silvestrovanje, da se iporazgovorijo o nekdanjih trdih .časih.
Prijetno je vse prisotne presenetil številčni pevski zbor komenskega pevskega društva »Vera«, ki se je znova oglasili, po sikoro predolgem molku. Nastopil jc s .pestrim sporedom narodnih pesmi :.n bil nagrajen z velikimi aplavzi. Nekatere pesmi je miorall na zahtevo navzočih celo ponoviti. Nastopili so tudi ločeno moški in ženske. Vse pesmi so bile precej težke, zato zaslužijo pevci in pevke vse priznanje in prav tako-požrtvovalni pe.vovodja lov. Duje, ki je mojstrsko vodil. „
Vesele trenutke smo doživeli po zaslugi dramske družine, ki je z nastopom pokazala svoje sposobnosti. Nastopila je z burko enodejanko in razvedril a" vse navzoče. Imeli smo tudi srečkanje, brez katerega si Komna ni mogoče predstavljati.
Staro leto nas je zapustilo še trezne in vesele. Novo pa smo fo zdravili s šramel kvartetom, ki je razsajal in mi z njim do ranega jutra.
B. A.
	
'Ä-iSäK	"--m t.
? i	* 4 «i
3 ? *	* 4/
i- i i	i, J *
	■: : 'WÊ
Iz piranskega pristanišči!
V partizanski vasi Eadr§ je za Movo leto zasvetila električna luč
V osrčju to', '-skih gora, 700 m nad morjem,	ia od znanih vr-
hov: Bogatin, _ .-i- iira, Kuk, Mohav-šček, Migovec in r leči rob, "leži par-tinzanska vas C.. ', r, ki šteje 21 ■ hiš. Čeprav majhna asica, je vendar mnogo pomenila. \ času NOB našim partizanom. T,u so se mnogo-krat 'odpočili, tu so vedno našli varno zato-•tfišče. Čadrške maimiiee so imele vedno kaj pripravljenega v loncu in vsakega borca so pogostile. Le kje so našle liranio, da so lahko kuhale? Se danes saime ne vedo!
iZarest, ida nekaj lahko dosežejo le z žrtvami in vztrajno brezkompromis-no borbo, je družila vse vaščane. Vsa vas je hila enotna in besede »izdajalec« niso poznali'. Prav zaradi tega so se borci počutili v Čadrgu popolnoma varne. Bili so kot na oddihu, saj .so živeli med vedrimi, značajni-mi in 'zdravega humorja polnilni ljudmi.
Njihove vztrajnosti in borbenosti niso mogle omajati ¡tako imenovane »čistke«, Iki so jih prirejali Nemci skupn.o z domobranci. 'Ob taikili priložnostih se je okup'aitor znašal nad ženami in otroki v vasi, toda ti niso izdali ničesar. V brezmočnem besu so ob maki .taki priložnosti zažgali šolsko poslopje ter več hiš, katere pa so vaščani 'kmalu pogasili. Zgorela pa je šola. Neizmerno hudo je bilo pionirjem, šc bolj staršem, kajti že od nekdaj se dobro zavedajo pomena šole. Mod NOB je bil le zasilen polilk, vendar so se mali pionirji že takrat zavedali svojih dolžnosti, se pridno učili in pole<g tega vneto vršili kurirsko in obveščevalno službo. Mnogokrat so prav 'pionirji iz svoj.ih straznih mest prvi opazili Nemce, ki so se tihotapsko bližali vasi. Vedno so pravočasno obvestili borce, aktiviste in Iterence. da so se umaknii'.i., .ljudje pa so poskrili najnujnejše, da bi jiim nema-iitneži vsega ne odnesli',
■Borba za vsakdanji kruh na tej pi-cVi in 'kameiiiti zemlji vtisne že otroku svoj .pečat. Že 10-letni otrok dobro ve, koliko se morata truditi oče Ju maiti, da g.a preživljata, zato jima rad pomaga. Tudi starši sami navajajo otroke na. tlelo, toda nikdar nc na škodo šolle. Najraje pa se čadr-ški pionirji udejstvujejo v svojem dram a tak can krožku in so za to naravnost talentirani» Preprosto, lepo ,¡n naravno igrajo, prav tako kakor njihovi starejši .bratje in sestre ter starši*, ki. so v lletiu 1951 Uprizorili na prostem Finžgarjevega »Divjega lov-ca« ter z njim ¡gostovali po raznih krajih. Kdor je vidri to irpriaoritev, je h 11 prepričan, . da tudi poklicni igralci nc bi .tako «a-igrali.
Po vojni. so kmalu obnovili šolsko poslopje, pri čemer so tudi pio-nirjii opravili veliko ur prostovoljnega dela. Obnovljena šola je v ponos celi- vasi.
Zadnje tedne so pripravili pester kulturni program 'Za proslavo velikega čadrškega praznika," ko bo v nji- . hovi vasioi prvič zasvetila električna luč. Tudi sem bo prišlo lepše: življenje, o katerem eo stoletja sanjali. Nič več ne ho po hišah smrdljivih petrolejk, nič več lerne. V dolgih zimskih večerih bodo lahko čitaili časopise in knjige, se tako izobraževali ter seznanjali z važnimi dogodki doma. in po svetu.
Pomagala jim je ljudska oblast, a tudi mnogo skupnega, napornega udarniškega dela so vložili v. to. O naporu nam govori 5.500 ur prostovoljnega dela. kar je za tako majhno vas res ogromno. O njihovi požrtvovalnosti govori tudi "X60 drogov, ki ponosno stoje na čadrških brdih. Zdaj govorijo o nadaljnjih delih, o mlinu iin žagi, ki ju bo gnala elektrika in kako moderno bodo uredili zadružno mlekarno.
Okrajni pionirski svet jc poklonil pionirjem za delo v NOB in za vztrajnost v delu .po osvobojenju — radijski aparat.	V. G.
Zasedanje mestneoa sveta v Idriji
Prvo zasedanje, novoizvoljenega mestne,ga sveta v Idriji, je t tvoril naj starejši člani tov. Lazar Franc.' Po opravljenih formalnostih ' in svečani zaprisegi so izvolili župana tov. Skoka Franca, bivšega sekretarja Okrajnega komiteja, za njegovega namestnika pa Moltomiča Franca iz radarskih vrst. Gospodarskemu svetu bo načeloval tov. ing. Kordož Franjo, prosvetnemu tov. Golob Miro in zdravsitiveno-sodialnemu tov. Slrnad Stanko. Nato so izvolili še 9 komisij.
Zelo izčrpno in temeljito poročilo je nato podal novoizvoljeni župan lov. Skok Franc, kjer sc je dotaknil predvsem vseh perečih gospodarskih problemov. Sprejeli so sklep, da si bo mesto postavilo triletni gospodarski načrt. Žc letos ie mesto dobilo nd rajnih gogpodarSkirli ustanov precejšnja sredstva, tako jc bilo mogoči; porabiti skoraj 39 milijonov za investicije. Tov. Skok jc nato kritično aova/liriiral tudi .preblem prosvete in šolstva ter sonialno skrbstvo, ki kaže posebno v podeželsklih vaseh velika nesorazmerja, za katera, nimaimo • ni-kakuih objektivnih razlogov.
Vsi člani mestnega. Sveta so ,se zaveza'u, da bodo svoje volivce., točno seznanjali na sestankih z. vsemi
problemi ter prenašali predloge ljudstva, tako, da bomo res .dosegli! najširše sodelovanje. V náJém mest« nem svetu ne more biti prostora za' razne »kimovce«, ki vse dolo spremljajo pasivno, ampak je vsak član dolžan aktivno sodelovati in s tem pred volivci opravičiti svojo izvolitev.
L. S.
Mlekarski tečaj v Tolminu zakjučen z dobrimi uspehi
Nedavno je bil v Tolminu zaključen enomesečni mlekarski tečaj. Z velikim zanimanjem so tečajniki sledili predavanjem strokovnjakov .in se pridno učili. Izpite je opravilo z nadvse zadovoljivim uspehom 25 tečajnikov. Vsi obiskovalci tečaja so nato odpotovali na poučen izlet v Ljubljano, Kranj ia Vrhniko, kjer so si ogledali delovanje tamkajšnjih mlekarskih obratov.
¥@e ponoči
mMM
Zadnje čase je bilo v postojnski občini mnogo govora o pomoči, ki so jo dolžne nuditi mladini, tako partijske kakor tudi ostale množične organizacije. Danes lahko ugotavljamo, da se je lam, kjer niso sklepi ostali samo na papirju, mladinsko vprašanje res izboljšalo. Take primere imamo na sodišču, na gimnaziji , in na pošti v Postojni, kjer so člani partije pokazali vsestransko. razumevanje in z raznimi političnimi predavanji priskočili na pomoč mestnemu komiteju mladine. Drugačno pa je stanje v okoliških vaseh, ■ kjer je mladina podvržena vplivom protl-'Ijiudskili elementov, ki se. z našo, stvarnostjo še vedno nočejo, sprijazniti. Čeprav .ustvarja tu vzgoja mladine pereče vprašanje, so partijske organizacije do sedaj vse premalo storile, da bi se te stanje izboljšalo. Na sestankih slišimo pogosto, da mladina zahaja samo v gostilne, težko pa jo je spraviti na sestanke i»., podobno. Kje so vzroki' temu. o tem ni bilo govora.
V Bukovju .obstoja mladinski , ak-' tiv. Kadar skličejo , sestanek, se mil-' rajo zbrali- —, v gos'.iiln)i. To bi še • ne ibilo nič čudnega, če ne ibi prav v tej vasi stal mladinski dom, vendar v takem stanju, da v njen ni-niti ene opremljene sobe, kjer bi se zbirala mladina. Letošnje poletje je; baza za gradnjo cest okraja Postojna v njem nastanila delavce, ki so gradili cesto Piredjama-Bukovje. Po njihovem odhod.u je hilo lice v notranjosti doma preeej spremenjeno. Razbila stekla, do kraja zanemarjeni prostori so bili dokaz, kakšen odnos, so imcili stanovalci do ljudske imovine in do žuljev tistih, ki so zigradiji dom za drugačne namene in po če-, mer nosi tudi ime. Mladinski. dom, ki bi moral postali središče kultur- . nega življenja v tem predelu občine Postojna, s'oji sedaj osamljen in zapuščen ter čaka, da se ga nekdo usmili, mladina pa se zbira v gostilni.
Na svojih sestankih so olanii mladinskega aktiva obravnavali vprašanje doma in bili pripravljeni, da ga z udarniškim delom pomagajo obnoviti. Tudi partijska organizacija na vasi jc to ugotavljala, vendar ni pokromrla ničesar. Mladinski komite je to iz/nesel nn raznih konferencah in zaprosil za pomoč občinski ljudski odbor, ki je obljubil, da bo nudil denarna sredstva. Toda zopet je ostalo samo pri obljubi.
Tudi v Postojni se mladinski komite zaman bori za mladinski kotiček. Ufipel je toliko, da mu je bil z odločbo dodeljen primeren prostor, naknadno pa je billo brez njegove vednosti sklonjeno, da bo tam gostilna. V Postojni ima mlar!iina sicer več možnosti knuljurnoga razvedrila, povsem drugačna pa je slika na vasi.^ Zato je dodžnost ne samo nuno-žičnih organizacij, ampak tudi ljudskih odbornikov, da vodijo več brige o mladini.
Upaino, da bo novi občinski ljudski odbor podprl naše mladinske poslance, ki bodo izrazili žeflje mladi-ne, da sc ji nudi materialna pomoč, s katero je tesno povezana pravilna vzgoja naše mlade generacije.
Marija Bašeli, sekretar mestnega komiteja'-mladine iPestajna ■>>
OB NOV O L E T N I H 5- P R A; Z N I K I H
Livck jc mala. prijazna vasica na Hivškem tsedlu, 695 m nad morjem, kjer jc bilo nekoč jezero. Že pred vojno so bili tod znani smučarski tereni, pravi športni biser. Ugodna lega, ki jih ni enake v vsej Primorski. privablja številne ljubitelje belega športa, kakor .tudii tekmovalec. Tukaj pride vsak na svoj račun, od začetnika pa do vrhunskega tekmovalca. Vsem ostanejo prostrane bele poljane pod Matajurjem v najlepšem fin (nepozabnem spominu, kar potrjuje vsakoletni množični obisk tega aiajzapadnejšegn koščka slovenske Kemije. Sem prihajajo največ smučarji iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije, celo iz Vidina .in Benetk jih je precej in če jih je ob nedeljah ali! uradnikih manj kot tisoč, je to prava redkost.
Sneg zapade na Livku že zgodaj ■in drži do pozne pomladi, saj so se tcknuorvanija že vršila v marcu ali celo v aprilu. Tekmovalci razpolagajo z idealnimi tereni, z višinsko razliko 900 m, za smuk in veleslalom. Valovi t i. odprti tereni, košenice in pla-nin."ko podnebje je kot ustvarjeno za tečajnike in delovne ljudi, ki si želijo na svežem gorskem zraku utrditi telo in duha.
Pred dvemi leti je bilo tu tekmovanje v veleslalomu za prveven-stvo Slovenije. Ob tej priliki so se smučarski strokovnjaki in gorski reševalci izirazili o teh smučiščih zelo pohvalno in so rekli, da je tu'zbrana vsa lepota, od Triglava do Jadrana. Pogled od tod se odpira proti jugu preko Beneške Slovenije tja daleč v Furlanijo in na Jadransko morje. v katerega se izlivata v bratskem objemu Soča in Nadiža, proti severu pa -c -oko zastrmi v Karnske alpc, pri zorišče hudih bojev v prvi in drugi svetovni vojni.
•Na fiivških sneženih terenih so partizanski borei in kurirji drveli z
diilcaimi na nogah in vzdnzevali zvezo med posameznimi kar,avlami ter prenašali »Slovenski poročevalec« in »P.; črn o rs tki dn cvivik«.
Po osvoboditvi teh krajev je smuča rs tivo postalo množični šport. Zato f.o uiita.no vlili Soško smučarsko d.ru-Štvo s sedežem na Livku, člani pa so bili celo iz Gorice iti Solkana. Društvo jc organiziralo več uspešnih tekem v alpskih disciplinah. {Njegovi najboljši člani so se udeležili leta 19-1-6 državnega prvenstva v pailrol-nem teku na "Bledu. Prav takrat pa so bile vse prometne zveze prekinjene zaradi velikih snežnih padavin in tako so mora1!! Pivški smučarji vso dolgo -pot. 90 km prevoziti s smučkami. Ko so se javili- na startu so bili utinujen.i. toda kljub temu so osvojili peto mesto.
Mnogo livških smučarjev jc po priključitvi -odšlo v raiznc kraje naše domovine in danes najdemo" nji-lnova imena v športnih poročilih najrazličnejših republik.
Po zd-ružijlvi s Slovenijo so na Livku o .m orači smučarsko društvo »Mala-jur« kot naslednika Soškega smučarskega drfcištva. Društvo jc dobilo tO ime v spomin na veliko november-sko ofenzivo leta 1943, ko jc _ pod f.lnj.im vrhom Maltajiirja kri štiridesetih hrabrih partizanov poškropila beli sneg. V društvo »Matajur« je. z -mladino vreil, včlanjena četrtina vsega prebivalstva. In- tu raste danes nov ro-tl, nov kader smučarjev.
Za letošnjo zimsko sezono se dobro pripiiivljaijiii. V nedeljo 11. januarja bodo društvene tekme, pri katerih boitliO .izbrali udeležence za smučar-rke tekme, ki bodo 17. in 18. januar-
biser primorskih belih poljan
ja za prvenstvo Primorske. Tekme bodo za člane na 15 km dolgi progi in v veleslalomu na 3 km dolgi progi s 600 ni višinske razlike na severnem pobočju. Na nekoliko krajši progi bodo tekmovali mladinci in članice. Poleg primorskih smučarjev
tudi 5 dnevni tečaj za skakalce ina -10 in lam skakalnici, ki ga bo vodil lov. O (Ion Slabe, vrhunski tekmovalec iz Ljubljane, Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši ljubitelji snega, za katere bo društvo priredilo tekme na sankah in smučkah. Želeli bi. da bi šolsko upraviteljstvo in svet za ljudsko prosveto sodelovala pri organizaciji smučarskega tečaja v semestra 1 n i 11 p oeliitnioah.
Na Livku bi lahko zgradili tudi zadružni dom in gostinske prostore s sobami za goste in turiste, kar bi se zadrugi gotovo bogato obrestovalo. :I'rcdvsem bi morala obifina Kobarid tem krajem posvetiti več pozornosti, kajti Livck je vabljiva izletniška točka v vseh letnih ¡-asih. Zato pa bi rabili v prvi vršili dobro in široko
mmmm i
^, ^ s
1 il « : ^¡p.....
mm I I «¡¡¡ÉÉÉ

iillil

Idealna smučišča za ljubitelje belega šporla na Livku
vabimo tudi smučarje Svobodnega tržaškega ozemlja, Kopra in Trata. Računamo, da bo ta dan nastopilo okrog 100 tekmovalcev in večje število smučarjev amaterjev. Za hrano in prenočišče je preskrbljeno v zadružnih gostilnah. Od avtobusne proge Idrsko pri Kobaridu jc po cesti do Li.vkn še 5 km.
V teh dneh bo društvo priredilo
ccsto, po kateri bi lahko vozili -avtobusi , ko je južna cesta preko So,vodenj zaradi krivične razmejitve presekana. Tudii .izgradnja žičnice iz Doline na Livck in od tam na smučišča hi pripomogla, da bi se ta najlepši smučarski teren Primorske uveljavil, kakor Oo zasluži po svoji krasni legi.
—jp.
ALI SO NEKATERE ŠPORTNE PANOGE SAMO ZA MLADE Večina spcriinikov ,je mnenja, da so do.loče.ne oblike fizkulture samo za mlade tl.jiudi. Kot primer za to so postavili namizni tenis in rekli, da igralec, ki ima vec kot 25 let. na mijire -biti več (prvovrsten. Najbolj zanimivo -pri tem pa 'je dejstvo, da najboljši igralec na svetu Bergman ima 34 let, svetovni prvak iz leta 1930, Sabados. pa je še vedno .prvak Avstralije- Več prvakov v drugih državah ima čez 40 let.
%
ŽENE MILIONARJI V ZDA. A-mariški časopis »Ženski bankir« objavlja zanimivo in nenavadno statistiko. Iz nje je razvidno, da je večji del ameriškega kapitala v ženskih rokah- Pied drugo svetovno vojno je bilo 55% kapitala v žecrkiih rokah, medtem ko ga je dar. ".s ž-2 70%, Razen 'tega i-m-aljo žene v rokah 62% vseh nepremičnin ,in 51% vseh bančnih dolgovanj.
Statistika tudi navaja, Icakio je da tega prišlo. Mož umre v ZDA precej več kot žena in tako žene moževo imetje podedujejo, posebno ker .se bogati kapitalisti navadno poročijo -z veliko mlajšimi ženami. C s pa se bogat i .moiž od žene loči, ji tudi mora plačati maisitine vsote.
UMETEN DE2- V dnugi polovici tega meseca bodo začeli v severozahodnem dellu Tihega oceana s poskusi proizvajanja umetnega deiija- Poskusi bodo trajali tri mesece, delala pa jih bo ameriška
' •. V ' s'{ ' ' V"-	•'•' ■■
m sn i m £ \ > §§ $$
\ '	/ys i'- /s
V; -	... Í-. ;. : ' ;•■ ' -J
[	w ■/ *
\ . ■';;: .: . ' • ' : ;
ïv+Y.y,'^
: . . .:. - ' - ■■■ ■■ : x s »s i K? 'i^ímk^M^m^^^éñ. s : »m?
lil I	|§ ||i|:|i| ï V
........ . '
^l-'W-íi V vi
''^íSx:.; ft''
Ameriška reakcijska letala lipa F■')■!, preizkušena v korejskih borbah.
meitereološka služba- Strokovnjaki pravijo, da je najvažnejši namen teh poskusov ugo.tiviti, ali se lahko v večjem obsegu .umetno naredijo oblaki, ki postanejo vir obilnega dežja.
POSEBNI ČEVLJI- V Londonu je sedem in pol ton, težki, anonad-stropni avtobus šal prav počasi preko noge pešca, toda noga je ostala nepoškodovana- Človek je namreč nosil prav posebne čevlje, ki eo bile na koncu izdelane iz posebnega jekla. Nametn le demostracije je bil pokazati, kako dobro lahko sJ.u-žijo taki čevlji v raznih industrijskih panogah proti nesrečam-
KATERO POSTAJO POSLUSA-
TE? Ameriške tvrdke in reklamne aganicije, ki oglašujejo preko radia in iteltevizije, so izelo raidovedne, koliko ljudi posluša ozirOma glada njihovo reklamo. Zalo Imajo poseben aparat, s katerim laliiko ugotovijo za vsskega posameznega radijskega naročnika, katero postajo posluša. Aparat je .zelo majhen, ima eno ali dve ceivi lin. montirajo ga lahko na vsak radijski sprejemnik. V centralni postaji pa je sprejemnik za signale, ki jih ta aparat oddaja.	i - ,
DARAP.RIN — ZDRAVILO PROTI MALARIJI- Na sestanku Društva za tropsko medicino v Ameriki so sporočili, da »daraprin«, novo zdravilo proti malariji, predstavlja veliko boljše izidravilo od vseh ,do-sedalnjih- Nekateri krogi certo indijo, da bo to zdraivilo malarijo popolnoma izkoreninilo.
»POSLOVNA KNJIGA«. Ko je policija v Firencah prišla v stanovanje .Giulija D3llia Libara in ga aretirala-, ic v njegovem st-anovEiriju med cir.ugim na'šila »poslovno knjigo«. v kateri je bilo podrobno in. vestno zabeleženih mič imanj !co*. pe'Sdtt?a! kraj in vlom-3v-
V ENEM LETU PET OTROK. Sedem in dvajset letna Ivy Bourne iz B.loxwicha v Angliji je rodila pet otrok v enem letu. Najprej je "28, novembra 1951 rodila trojčke, potem pa 22- novembra 1952 še dvojčke. 2e od prej pa ima Ivy Buorne štiri otroke-
ŠE O AVIONIH Mirejjšifo ©d ssneca
IC zadnjemu članku »Avioni — hitrejši od sonca« prinaša,mo radi boljšega razumevanja kratko pojasnilo. Zdi se .nam, da stvar vsem našim ibralcem ni bila popolnoma jasna, nekdo pa je šel v -svoji začu-denosti celo tako daleč, da nam ¡je pisal dopisnico, v kateri nas obdol-žuje, da prinašamo -lažnive novice. Torej tistemu in še drugim, ki se ■jim zdi stvar nemogoča in neverjetna:
Zamislimo si zemljepisno lego Ljubljane in Pariza, Pri svojem startu iz Ljubljane ob šeist.ih ovečer vidi avlatičar iscnce na zahodu. Ob svojem prihodu v Pariz ga bo videl še nad obizorjem, ker je ¡letel z večjo brzino proti zahodu, kot- se je .vrtela zdmlja proti vzihodu. Zato ibo ob njegovem prihodu v Parizu manj kot šeata ura. Razumljivo je, da bo njegova zapestna ura, ki gre mehanično naprej, k-aizala več kot šest, vendar v tem slučaju ta ura ni merilo lokalnega časa. ki se meri po legi sonca in -je na raznih točkah zemlje različen-
V zvezi s tem člankom je nekdo postavil še drugo pripombo: z navedeno -hitrostjo, t- j. 2-400 km. ,bi n ¿.pravil avion pot okrog ekvatorja v 10 urah, če bi letel tik nad njim, Veinj-eitno pa bo ietel v>sa'j 1000,ti nad zemljo in bo v tem slučaju njegova pot daljša, kot je dolžina e-kvatorja- Verjetno bo.- eato -potreboval tuldi več časa- To je vsekakor ločno, vendar je ta razlika pri taki hitrosti .zelo imajhna, kajti račuln nam pokaže, da bo pot nekaj kot 6' km daljša, od -ekvatorja, česar prt tako ogromni hitrosti ni treba upoštevati.
Obširnejšo ,in točne-jlšo razlago, vseh pojavov v zvezi iz nadzvočno hi;i^alijo avionov bi lahko priobčil k:k ,".".'.lokcivcii čascpvs, kot j; na r.r, znansilvena c-vija »Prote.ui;«-
L j. G.
Večkrat slišimo od nekaterih ljudi, da jim nikoli ni ,prav tisto, kar napravijo napredni ljudje in-da je bilo nekdaj bolje na svetli. Vedno sem take pritožbe sprejemal z »rezervo«. Ostale pa so -v spominu in sem na obiskih po vaseh Primorske vedno rad stikal za tistimi starimi koreninami, ki 'jiîim mladost ni nasipala na «začetek njihove življeaiske poti ni-kakih rož. Lansko poletje sem obiskal starega Uanto v Šebreljah z namenom. da se pogovorim z njim, kako je bilo v njegovih mladih letih. Mož .ima danes že 93 let, ki jih še kar -dobro nosi.
■Skoro, da nisem verjel očem, ko je Ivan Koibal prišel po stopnicah iz nadstropja hiše v veliko sobo. V roki je imel knjigo.
»Kaj še vedno lahko berete knjige,« sem ga vprašal.
»Drugega tako nc morem več, zato pa berem, da mi ni preveč dolgčas,<c je odgovorili -1er me živo pogledal.
Povedal sem mu namen svojega obiska. Bil je takoj pripravljen začeti s pripovedovanjem. Kaj je vse povedal stari ll.anta, mislim, da bo marsikoga zanimalo.
Rojen v hiši revnega bajtarja, ki je imel samo pridne roke, jc že zgodaj okusil trdoto življenja, ko je moral kot šestleten otrok iti »a pastirja. Pascl je sedem let. Ko je dora-ščal, jc začel midliti, da hi sc .izučil kakega »antrha« — poklica. Tri leta je potem -preživel kot čevljarski učencev in se izučil za dobrega čevljarja. Medtem je njegov -oče kupil zanemarjeno parcelo gmajne. Pri trebi j en ju mu jc .tu.di on pomagal in sla -napravila «dve novi njivi.
Kot najbolj primernemlu je oče Jijemu dal svojo revno bajtarijo, ki je obstajala dz male bajte, skoro lesenega hleva in zemlje, da so s težavo prcred-i'li eno kravo. Tedaj je nastal v njc-govem -življenju preobrat. Manj ne smem pustiti, kakor sem prejel od očeta, jc. sklenil. To jc tudi mo:"ko izpolnil. Zagrizel se je v delo. Zanimalo ga je, če so kje kaj izboljšali in jc šel sam pogledat. Kar jc videl dobrega, jc potem tudi sam uvedel. Leto »a letom je delal in uspel -izboljšati zemljo, da je lahko redil 3 glave živine in še dva prašiča. Zgradil je kozolce z dvema štanloma-, popravil in dvignil hišo za eno nadstropje. Iz nekdanje bajte je napravil pravo vilo. K prejšnji zemlji je kupil še večjo parcelo-travnika. Delo je imelo uspeh. Enkrat jq dobil cclo 30 .goldinarjev nagrade za dobrega plemenskega bika.
V njegovih mladih letih, to je pred 70 leti, so sejali veliko lanu in redili cele črede ovac. Iz volne in la-ne-nega prediva so nosili obleke. Suk-nena obleka je stala takrat s krojaškim delom vred 16 goldinarjev. V vsaki hiši jc bil tkalce in več pre-dic. Svetili so s trskami, ki so j-ill naoblali iz bukovih zaglavnikov. Njegov oče je sam vlival sveče -iz loja. Prvo petrolejko je v vas prinesel Gorenj,;, Ilribar, ker je v loteriji zadel 300 goldinarjev. To je bil takrat že velik denar, saj je kmet Navasar dobil za 2-t centov težki par volov le 200 goldinarjev. Hribar se je potem prevzel in je mislil, da je ves svel njegov. Postal je tak potratar —: zapravlj-ivec, da mu -ga ni bilo para.
»Danes slišim nekatere, ki se pritožujejo, da slabo živijo, čakaj, ti ■bom povedal, kako smo takrat živeli. Malokdo je takrat zmogel kupiti mernik koruze, da jo ie imel za kak priiboljšck. Samo za Pust smo jedli
mož dejanj in napredka
polento, potem je ni bilo na mizi do sredpostne srede. Takrat smo dejali: Sredposlna sreda — polenta v skledo. Pozimi je bilo za kosilo kislo mleko in suhe hruške.
Žganje so prvi začeli kuhali v Ja-garščah. Še ko pastir sem nabiral po gmajni brinovice in jih potem nesel na prodaj v J-agaršče. Za en mernik sem dobil 70 krajcarjev.
Sebrelje,; so gmajne odkupili od tolminskega groia in so jih potem dolgo vrsto let skupno uživali. Imenovali so jih »komunski svet«. I udi jaz sem -dobil lep kos in je na tistem kosu rasla velika hruška, katere sadove jc prej pobirala Pšenkarioa. Ko sem postal lastnik, sem prepovedal pobiranje. Pšenikarica je šla po nasvet k županja Rejcu. Župan,
Svojih 93 let še dobro nosi
ki je držal s Pšcnkarico, je dejal:
»Mene nc bo nobeden.«
Jaz .pa sem odgovoril: Če v osmih •dneh ne posokate hruške, jo bvm pa jaz. In sem jo res. Tedaj so me dali sodniiji. Prišla je komisija in ko so ljudje videli, tla gremo pogledal na lice mesta, so me vpraševali:
»Ali greste hruške otresat?«
Župan Rejeic pa je dejal: »Ne bo imel dovolj vola.«
No, pa je sodn-ija navsezadnje le meni dala prav, ker sem govoril resnico. Nasprotna stranka je bila obsojena na plačilo stroškov in sadja, ki ga je pobirala; vsak koš 3 goldinarje in še deblo 100 goldinarjev.
Od takrat me župan ni mogel videti, Bil je dober, pa samo za nekatere. Če bi bil delal po pravici, bi moral biti dober za vse. Če bi Pšenkarioa nc bila verjela županu, ki je bil zapelji,vec, bi bilo bolje zanjo.«
»Kako je bilo takrat, ko ste se borili na volitvah, bi rad vedel?«
»Kaj, tudi to le zanima,« se je začudil Hanla. »Bom pa povedal, da bodo mladi vedeli-, da nismo bili tako za nič«.	o
»Huda borba je bila, ker sla bili v vsaki vasi dve stranki, naprednjaki in klerikalci. Župan Rejec jc bil vedno s klerikalci. 'Mene so hoteli onemogočili in so zložili cclo neko pesem, ki se je glasila nekako tako:
Hanla ima dva štanla, prvi je liberalen, drugi klerikalen. On je ognjevit, če kdo mu da za pit.«
Zmagal je Navasar, ki je zastopal naprcdiijakc.«
»Zakaj pa so vam zdravniki prepovedali pijačo?«
»Še vprašaš zakaj. Zato, ker so mislili, da vse vedo, v resnici pa takrat šc niso veliko -vedeli, vsaj zainc ne. Res sem ga rad potegnil kak kozarček. toda za svoj denar. Lepa pa je ta, da so vsi tisti zdravniki že zdavnaj pomrli, jaz pa sem še živ. Zdaj res ne vem. kilo jc imel.prav.«
Mož se je pri tem nasmehu:.! in me hudomušno opazoval izza očal.
»Veste, kaj bi me še zanimalo? Kaj pravite o današnjih .šebrcljeih ?«
»Ni tako, kot bi moralo bili. lahko bi bilo bolje. Tu jc podlaga, da bj se lahko veliko dobrega napravilo. To ■ pa bo mogoče šele takrat, ko bodo prenehala lia-protstva in zavist, ki jc tako ukoreninjena pri nekaterih posameznikih.«
»Šc nekaj ti moram povedali. Nekoč jc nas niože povabil župnik k nauku v farovž. Vprašal me je. kaj se mi zdi najbolj grdo. Pa sem mu odgovoril:
»Veste, gospod župnik, kaj je zame najbolj grdo? Tega nc uiorcm videti. da se plenice sušijo okrog fa-rovža. Nikoli več oni od takrat ni zastavil nobenega vprašanja.«
Zelo rad ima Hantn nečaka, ki je v Beogradu oficir JLA. To pa z vso upravičenostjo, saj jc odšel v partizane kot mlad fant in je ostal trden čri -neomajen v vseh težavah.
Pred odhodom sem našega Hanlo ujel šc v aparat, da bo za spomin. Ko eemi mu stisnil roko, jc ostalo nekaj v njegovi. Ni mogel verjeti. Živo me je pogledal in se zahvalil ter želel, da bi bil na svetu le zdrav in zadovoljen. Vrnil sem mu z željo, da bi se znova srečala ob njegovi s tolctniei.
O g a rev
i ,
m
%
]/>->Jy
i l:1
..'S;-
KOT NAJLEPŠE VOŠČILO VSEM TISTIM. KI SE DRUŽNO Z VOLOM POTIJO JE NA NJIVI KMETA IVANA PRFLOGA V ŠKOCIJAiNU PRI KOPRU ZRASLO NEKAJ ŠOPOV PŠENICE, Ki JE POGNALA LEPO
RAZVITO KLASJE.
BRSTJE NA ČESNJEVIH VEJAH SE ŽE NAPENJA. KMALU SE BODO ISTRSKI GRIČI ODELI V BELO CVETJE, ZADIŠALO BO PO ROŽNEM
MEDU IN PRIVABILO ČEBELE NA SLADKO GOSTIJO. VSEM -NAM JE TO NOVOLETNO KLASJE TOPI.-O VOŠČILO, DA BO LETOŠNJA LETINA DOBRA
Fotografirano 30. XII. 1952
mmm
Dohod v sečoveljski rudnik
«&A4SSW
Tedaj sc nam je posvetilo in vse skupaj je postalo popolnoma jasno, cclo bolj, kakor hi bili radi videli. S tovarišem sva poškilila na Žagarja, ki je bil tudi z nama v dolini. Ta se je v zadregi česal po glavi in pričakoval, kaj bo.
Bila pa je vsa stvar takole: Ko smo šli proti taborišču, smo po stari kurirski navadi pozabili, da je še kdo drugi na svetu razen nas. Sicer pa je bilo znano, da tišina in druge lake zadeve, ki sodijo v poglavje konspirae-ije, veljajo za kurirja le. do takrat, ko sc nahajajo največ petdeseti korakov oddaljeni od sovražne kasarne in [¡a dobrih deset minut po leni, ko temeljito zajadrajo v zasedo.
Tako smo I udi ta dan, ko smo se približevali taborišču, živahno »di-ekulirat-i« 0 vseh mogočih in nemogočih zadevah. Beseda je nanesla med drugim lud,; na »hajko«, Iri so jo Italijani uprizorili proti Slavkovi četi prav tiste dni, ko smo bili v Vipavi. In Žagar, ki se jc rad izraž.al točno, nam jc opisoval .kar je doživel, zelo natančno -in temeljito. Omenil je, kako je tik pod njegovim položajem italijanski oficir razporejal svoje sol date.
»Da bi ga videl hudiča zdemega, kako sc je* drl: »Qui la mitraglia«.
In ker se je dni oficir, tudi Žagarju n i kazalo drugače, kakor da !>> glasno move. Ponovil je povelje tako dobro, da sva cclo s tovarišem zagrabila za puške. Slišal pa ga jc tudi .stražar, ki ni za »hajko« prav nič vedel, in pohitel, da obvesti dežurnega.
Potem je šlo vse normalno: »uz-buna«, kratko .povelje komandirja in četa jc zasedla položaje.
Toda kaj bo -rekel Vojko, ko povemo, kako in kaj je? Povedati pa smo morali čimprej, ker bi sicer četa n-tala na položaju, .dokler se patrulje dokončno ne bi prepričale, da sovražnika n,; v bližini.
Kako -sinio to napravili, raje nc bom
pripovedoval! Gladko severia_ ni šle
to si
seboj bo
i rit i
si lahko mislite; in če- rečem, da smo jih slišali toliko, da nam jc l.ilo dovolj za vso pot nazaj v Vipavo, ne pretiravam. Preden smo odšli, pa so nam tovariši poželeli iz vsega srca vsaj po eno zasedo na vsakem drugem ovinku.
Vendar so nam vs.i, razen Baslola, šc kmalu odpustili. Njega pa niti s ô:ii:aro pravega vipavea nismo mogli prepričali, da nismo vsega skupaj namenoma napravili-
o -
Nekako sredi decembra sc je Vojko vrnil iz. Konomlje. Bil je pri tamkajšnji četi, ki je bila nedavno u-ta-uovljciia. Nično jedro so tvorili tovariši iz. naše čete, ki so "h ustanovitvi odšli, da kot borei, ki imajo za nekaj mesecev partizanske svojimi izkušnjami pripomorejo. da se novo naitajajoča enota utrdi in usposobi. Za komandirja je bil postavljen tovariš Črt, partizan -.iz. Ozcljana prj Gorici.
je postajala vsak dan moč-lovariši so znali poi-ka'.i opo-ipomoči pri ljudstvu in kmalu sektor Idrije Vojsko -Kiinom-in okolica postal močno partizaii-središče.
Mislim, da je prav tedaj -tali Odreda imenoval Vojka za namestnika komandanta bataljona. Tedaj je V i>.|-ko svojo prvo četo predal ' lovari-n Borisu, ki je bil do tedaj njegov na-me tnik. Vendar pa Vojko ni odšel iz čete. Dejal je. da bo ostal šc naprej pri svoji enoti, dokler ne bo prišel čas, da se ves bataljon združi. Iz. naše čete so le dni redno odha-,- zasede na ceste Črni Vrh Go-Idrij.i. toda Iitcz uspeha, lin-
..,______ se niso pokazali. Zabili so se
iz.za žice, kjer so, kakor jc bilo videti. nameravali prespali zimo.
Nekega dne je eden od nabili, mišični, da je bil Triglav, ko je šel čez cesto, izgubil ročno bombo. Padla ¡r.-.i je izza ji:i"a prav na sredi
t let; nejša : l'f
ni
I o vr
ije
sko
Iz
jal i v dovič li jalli
(Iz cikla »Težka leta«)
»JVe daj, da bi sužnja nosili me daleč od Istre valovi: ne daj, da bi težki okovi do smrti me starca težili-
Ne daj, če se deca H smili, ne daj, da bi v suši nam novi Ksuli c dreves ;<e plodovi, i ta zemlji ožgani segnili.«
Molili so i.' arozi večera, zaprti i) galeja beneške, v temnica gradu v Koštaboni.
C i? nas bi mamila (a vera n nesluteve sile Nebeške, šc danes bili bi koloni.
» LJUBEZEN
: ;______ .'.'■". "'i =
ceste, in ker tega ni opazil, jc tam	š
ostala. Zjiiitruaj jo jo opazil šofer	g
avtobusa in je lo takoj javil kara-	=
binjerjem v trg. Toda preteklo je	|
vse dopoldne, da je močna patrulja	|
karabinjerjev in vojakov prišla na	§
lice mesta, da »očisti« prehod. Ves	g
promet jc namreč stal, ker So misli-	= li. da je cesta minirana.
■ Ka.rabinjerji so izdali nalog, da	g
se vozila še dalje umaknejo, nato so	=
previdno nanesli okoli bombe velik	=
kup dračja in drv ter zažgali. Bom-	g
ha jc seveda ek plod.irahi iti cesta jo	g
bila npr t uporabna. Tako smo nevede	=
minirali cesto in z. nedolžno ročno	g
bombo novsročili Italijam-om toliko	=
skrbi ter jim omogočili, da so poka-	g z;,.i svoj.) iznajdljivost.
F. Jakomin:
|	Jeriiant Sandkeshanljan (1870—1!)15) je pri v.as
g	skoraj neznan, a v tujini zelo cenjen pvozttzst in pu-
g	t)!i:ist. liojen je bil v Carigradu. Kmalu je obrnil
1	nese pozornost kot mnogoobetajoči talent. V svojih
|	črticah in novelah, l;i jih je izdal v knjigi z nesto-
g	vom »V vrtincu življenja« nam stika zivij.enje m
s	običaje čaru/rajskih Armencev. Zelo je znan nje-
gov roman »Zavržena IjUbezen«. Hactel je kot žrtev g	mladoturškega režima.
g Vsako jutro ko se zdani, Kumik. možak kakih petij dndvajsalih let, v. nagubanim obrazom, ki ga pozimi biča g burja in poloti žga sonce, pohlepno vdihne vlažen morski = zrak. Vles je prevzet -kot vernik v 'hramu, pred kiporn g »vsevidne-ga« boga. Prebiva pa v kolibi zgrajeni iz črno-g smola-5-tih brun in na oguljenem ležišču se pretegne in g odpočije, kot bi ibil na raizflcošni- pennici- Poi'eg njega je g v p--:Li uulknijia, ki mu služi kot svečnik, vanjo je vtaknje-I na dogorela svete. Stal z razceiranim sedežem, iz kate-| rega moli čo-p slame, zabojček s tankih deščic, triko-.ni g kešček razbiifega ogledala. zaUikmjenega v špranjo — g glejte, i o je vse njegovo pohištvo. Tule živi Kumik svopo n rteve-selo mladost.
g Ko bi se prebudil bi naglo zasukal svoje kratke hlače g in stekel k obali. Tam vso noč stisnjeni drug k drugemu g dremuckajo -čolni in čolnički privezani za obrežna grm ovij ja. Pod njimi pa pridušeno klokota skrivnostna morska g voda- Med toni barčicami ima ituidi Kumik svojo. To je | n;2gr.iva življenje, njegova duša. Bos v sarni srajci, raz-| trgani ,prav na kosmatih prsih in v zamašče.neni fesu. bi g t c.del .na kirriin, gledal lesketajočo movirSino Zlatega Ro-g ga, teir sirastno puhal dim svoje cigarete. | Potem bi vešče, kot vojrk-topničar jjlete.1 po morski g gladini- Hitel t.i . . . Bil bi v svojem elementu, g Zveče.- navadno-stopica po pristanišču s košaro rib, g glasno hvali svojo 'robo in z zvonkim glasom vabi kupce, g Ko bi ribe prodal, bi Kumik omislil steklenico žganja I ',n skr.čil v sv-oj čoln-iček. Med -dvema zEimahoma z vesli | bi prijel svojo ploščato ljubljenko, napravil požirek in I poječ žalostno pesem privesla! v luko. Tu bi zavlekel g čoln na obalo, začut':! bi lakoto, jo potolažil b kostni g kruha in zali! z .vodo. Pc te,m bi ocJkclovraSil v svoj brlo-I žec. zo hipec razsvetljen s tistim ostankom Evieče, r.a-to = -- tui — sveča bi ugasnila in Kumik bi utonil v e.ladek s sen.
g Nekoč je zvečer v sobici svojega soseda ribiča Sergiji ea opazil pravkar doraslo deklico. Imela je oči kot oglje, g narahlo pordela lioa in sladke, ah kakn sladke ustne, g Mladenič jo je premeril s prodirnim pogiledom iz dna g s.rca. Dekle pa, ki z boso nogo drgne mačko, tega sploh 1 ne opazi.
g »Na punčka« — pravi Sr/ngis in ji potisne v roko za-1 vitek — »povoj mami. naj čimprej ope.Je, ker sem brez g vsega.«
g Dekle se-nagne, poboža maako. prime zavoj in s:eče g po stopnicah. V Kupiiku se prabudi nekaj, česar še ni | 'občutil. Zato vpraša S'ergisa: | »Kdo |ie ta?«
»Hči Oropa iz Cašmira . . . Kaj, ali ti je srce ealgra-I lo?«
»Beži, beži, prosim te!« — odmahne Ivumik z glavo in se odpravi v svojo kolibo.
Naslednjega dne, ko je vrgel mrežo v morje, je Kumik mislil samo na črnortko. — ¡gledali je v mislih n;ene iTazpuščeme lase, njene ustnice in miril na prste, k: so božali mačko.
Ko je zvlekel čoln na breg, je cdhitel v Ssrgisovo ko-Jibico. Dekleta tam ni bilo. T.udi naslednjega dna ne. Šele tretji večer je prišla z zaivitkom. Spet se je, oprla na stol, igrala z mačko in nežno božala rJjeno toplo dlako. Bled in zam:?!$en se Kumik izmuznil in jo počakal pri vratih. Poklica! jo je k sebi. »Bi oprali tudi moje ¡perilo?«
»Zakaj .ne?« odvirne ona in odstcipic-a v njegovo sobo. Ribič jc bil zaskrbljen. Sedel je na posteljo- in ji ponudil raztrgan 6tol.
»Pemza, lagal s*em . . . jaz nimam perila . . . Toda . i .«
Ona ga je začudeno pogledala.
»Ne bodi huda. Rad bi ti povedal nekaj drugega.« Dekle se s š i reko odpri: imi očmi sastrmi vanj. »Hočeš .biti moja«, — plašno in proseče zadeklanv.ra •mladenič. Dekfetov -pogled sc .takoj omehča. Sede na r il, z rekami podpre obraz -in se zastrmi v mladeniča-
»Odšel bom od tu. Panuza. Vzam m v najem lepo sobico,« — -nadaljuje Kumik in jo proseče nagovarja —-l»ko se bova poročilo, se prične zate Tepo življenje . . . Usliši me Peruzn . . . draga - . . N? .bom te prevaral.« »Da,« pravi d.kle, »toda moram vprašati mamo«. »Dobro, vprašaj«.
Oba vstaneta. Kunvk razburjen, dekle pa z vedno enakim licem- Ločita se. Zgrbljena m: čka se je pri vratih priliznila k njenim nogam- Poruza- jo je pobožala, se ¡poslovila in odšla.
Kumik je na svojim ležišču -sanjal zlate sanje. Po glavi so so aiv.i -potiMc nii-sli. kako (bo csvojil srce črr.o-okef;a dekleta. Zidi se. da mu njena mirna in trezna nrav ne d s j i preveč upov. Kcliba sc ,mu je v hipu zazdela pekel, kjer je preživ; I s.vojo mladost. Slika! si jb prizore bodočega družii::ke/ri življenja in zazdelo se mu je. da že sli?.', j k .malega «roka.::, ^a bitja. Kumik j-e preživel svojo prvo noč ¡up.iv. strau.u in blaženosti. Zjutraj pa. ko se je komaj zdanilo jc že zletel z zavihanimi hlačami proti obali. Tega jutra je na!.-.vil toliko rib, da jim. niso vedeli števila- Pogled na ribe, ki so « -premetavale na dnu čolna jc n.udil ribiiu svojevrstrin aižitek. ki ga ni mogoče 7. ničemer opisati. Prevzet z mislijo, kako bi Pe-ruzi osvojil srce. jc Kumik .izbral od nalovljenih rib najlepše, jih zmetal v skledo in jih -odnesel domov. Petem je z zvonkim zavijanjem, ki je acominjalo na petje psalma, razprodal ribe. Kupil si ie s,'.aklenico žganja in stopil v čoln. Med veslanjem do iluke. je napravil nekaj poži.rkov nektarne pijače in ise živo zamislil, kakšen vtis bo napravil nanjo jjrvi dar. Nadaljevanje na II. struni
Priznati maramo, da je premiera Klabundovega »Kroga .s kredo« v Postojni izpolnila .pričakovanja, ki jih je zbudilo naznanilo v izložbi knjigarne DZ.S. Ze nekaj dni sem so opozarjale skice oblek, Klabun-dova knjiga v nemščini, Zupančičev prepev in fotografije igralcev, poživljene s kitajskim porcelanom, da je pripravilo Gledališče za Slovensko Primorje posebnost, kitajsko lirično dtpamo, kot jo je imenoval pesnik Klabund. Samozavestna propaganda je izdajala, da so se igralci temeljilo pripravili za premiero in da naravnost ipozivajo občinstvo. In GSP res ni razočaralo,
Kitajska j'e za Bviropejca dežela, ■o kateri je slišal pripovedovati, a je sam ni nikoli doživel- Naši pojmi o njej iso .umerjeni po enem kopitu; domišljamo si jo kot deželo Heiečih zmajev in porcelanastih skodelic v rokah -rumenih ljudi s poševnimi očmi in kitami i so si podobni kot jaj.ee jajcu. Marsikaj nsm je neznanega o kulturi le nenavadne dežele, ,s#j ipo,znamo le drobir njihove tisočletne poezije, a še manj poznamo .njihovo dramo, ki .je za naš okus po svoji .vsebini, igri in simboliki nekaj nerazumljivega, tujega. Najsi tse je Klaibund potrudil, da bi ostal zvesit kitajskemu originalu o krogu ,s kredo, je vendar prilagodil dramo evropskemu okusu, obrzdal isimiboffico in obrednost in ju zamenjal z etičnim načelom pleme ni.'o sit i in pravično-
Berite in širite
„SLOVENSKI
JADRAN„
sti- S tem je olajšali vilogo igralcem, od katerih ni zahteval akrobatike, petja lnpd- Prav naša nepoučenost o Kitajski je kriva, .da pc/enoličimo osebe po vtisu, ki ga .dobi poviršni opazovalec na Kitajskem- Tako je bilo tudi v Postojni.
Premiera »Kroga s kredo« je bila gotovo vestno pripravljena in 60 se igralci potrudili, vendar je bilo nekaj pomainij'k.1 jivosti zaradi že omenjene nepoučenosti in vzgoje gledaliških igralcev. Po nastopih in .držah bi iahko razdelili -igralce v dve vrsti: prvi so (hodili ves čas zlomljeni v križu in 'so s -tem prikazova-Ji ljudi nižjih vinsl (Tong, Cao, ku-ü'ija, babica in ido neke mei^e tudi obe glavni ženski vlogi); 'drugi so stopali vzravnani ko't" višja kaslta (Pao, -Cu 'Cu, Ma, pesnik). Vsi igralci so drobenckjali korake in uporabljali iste kretnje ón obrate. Enoličnost sta poiivei-j ¡samo Yue Pei in
Cu Gu, ki sta- .s ern dokazala svojo saimos.tpg.nost. Razen . omfenjeni.h, moti pri vseh ostalih (tudi pri drugih nijihoivih stvaritvah)' nekakšna vcepljencsi načina izražanja občutij 'veselja, žalosti, jeze in ljubezni, tako da gledali ec ne more dobiti pri raziHonih igralcih podobe .različnih značajev, starosti lld. igralce Je pač vzgajal posameznik, .režiser, s svojim znanjem in načinom. Prav zaradi tega trpi postojnsko gledališče, .vendar moramo razumeti, če .vemo, da so prisili igralci z višjo igralsko 'akademijo v kolektiv šele letos. Ce igralec teoretično in- praktično ni 'razgledan po .zgodovini drame in če ga, niso vzgajali raalični, izvežbani igral!« i, katerih leoirationo znanje je v praksi opazoval, bo težko .ustvaril samostojno osebnost in ise ibo prehitro zadovoljili s .samim seboj. Tako smo imeli pri »Kirogiu .s kredo« dvojno enoličnost: nastopanja in izražanja. Drugič bo imelo ¡voidstvo gledališča še trdo delo, da .bo igralce prisililo k podoži.vetju viloge, da ne bodo jemali vloge koit vlogo, naštu.dirano za ta ali ta večer, Itemveč kot življenjski dogodek (tako .so ,se viživ-J j ali veliki igiralai); poPem ise ne bo nikoli več zgodilo, da se ibo vloga kulija zazdela kulijiu .smešna in da se bo začel .smejati in bo >s item iz-treznil občinstvo, ikii ise je že vživelo v .resničnost zgodbe na odru.
Ce ¡se hočemo izogniti ocenjevanju posameznih igralcev s kopitnim >*je zadovoljiHa)« in »ni zaido-voljfl(a)«, in samo na isplošno ocenimo igro glavnih vlo.g, je lahko uganiti, da je ¡bila najbolj dovršena pc.doba Y.ue Pei, ki ni pokazala samo, ida je okretna igralka, temveč .v marsičem presega ostale igralce našega odra. Njen nastop je bil zelo ¡dober, njene kretnje smiselne in bi ji mogli očitati samo, da je nekatere drže nekajkrat ponovilba. Na dnugi stu-ani je bila kot pojava srečno izbrana Haitang, četudi skoraj premrtva in premalo doživeta. Poleg tega je stotrilla za publiko neodpustljivo .napako — za kitajsko igro, ki povezuje k isodtlovanj.u občinstvo; celo, dvakrat ineodpiusitljivo — .da je pazabljala na občinstvo in glas tak-o ¡stišalla , ,-da je ni bilo slišati ne irazumati- In tako je veljala lirična pesem Cveitna ladja, res samo Paaju !in ne ipubliilci. Kot je mandarin Ma v prvem 'diejahj.u s svojo vlogo naravnost presenetil, je ¡v dnugem dejanju zbledel in postal ¡preveč igralec vlage. Vise premalo cesarski je ibii prinic in po-zriejši cesar Pao in vse premalo kitajski je ibil pesnik, čeprav ne premalo 'pesniški. Oba sta .uporabljala kretnje, 'ki ¡so iže inek o lik o ■ obrabljene,. in pri njunem nastopu preid petim '.dejanjem (je dobil
gledalec vtis. da sta se zmedla v <yllr>gi.
Slaba je bila igra kulijev, ki sta bila neresna in ®ta ise .zapletala, kar je ¡bilo za tako kratko vlogo odveč. •Najbolj nekitajiska ije ¡bila babica, ki bi ,s svojim nastopom odgovarjala komediji ne .drami, v vlogi, ko .gre za krivo pričanje, Iki ga je vzela preveč »tealirSko« na .znanje. Manjše vloge bodo mo:rali li.graVci v prihodnje lepše in ve¡stln'eje obdelati, ■saj ni bil edini igralec, ki je dejail, da ¡je najtežje .igrati prav stranske vloge, kar jih vsi podcenjujejo! Pohvaliti je treba tudi igro sodnika.
Potrudil se je scenarist. Sceni v prvem in .drugem dejanju sta bili odlični in sta imeli polno tipičnih kitajskih rekvizitov, kot so vaze, luči, stene iz bičj-a, paviljončl-oi in tudi ma breskovo cvetje ni pozabil. Skoda ssimo, da je postojnski oder preozdk in da pro&toiwiost, ki jo je scena zahtevala, ni ¡prišla do izraza-Zal o iso obviselS nekateri kulisni p'-iyonii čk; na zadnji steni kot plakati in Okar je gotovo odveč!) površno, postrani obešeni. Sceni tretjega in petega dejanja sta irazode-vali luitrujeinoat fantazije in sta si bili ipre.več podobni, isaij je šlo samo za različne banve zastav in za sod-nijski in .cesarski ¡prestol. Rekli bi, da je bila scena ibre".jega dejanja skoraj (boljša, medtem ko je bila cesarjeva palača za ¡kitajskega cesarja premalo ibleščeča in veličastna. Skirciminasl gledaliških zaves in sredstev ni dovoljevala, da bi scenarist v.skladil barvitost kulis z o-bledelim itemmim ozadjem- Ozadje bi moralo biti sveitlo in prosojno.
Gledališče za Slovensko Primorje nima samo naloge zabavati publike; .poleg naloge, ¡da oplemeniti smisel našega življenja in da poglobi naše misli iin čustva, mora naše ¡gledališče vzgajati besedo, ki je bila toliko časa Ibrez vzornika. Razširjali mora obzorja našega človeka in inajm pomagati !iiz sitairokopiitmo-sti, primi tivnosti in prevzgoj it i publiko, posebno mladino, ki nosi še in še v sebi dediščino nesmiselne in poceni zabave. Vzgojiti gledalce je velika naloga gledališča, če nočemo, da bodo motiija predstavo neumsslina pokašljevanja ab tekstu, in če nočemo, da bo ¡neotesan., gledalca (zakaj je metki .prišel v gledališče?) motil isose.de z opazkaimi, Ida se miu .dremlje, ¡da ibo odšel po ¡drugem dejanju ipd. Mnogo je bilo izrečenih .besed o ismiiselmositi i.n nesmiselnosti ¡gledališča iv Postojni, o njegovi ceni, vendar je praiv.. premiera' »Kroga is kredo« idakaiaala napredek igralskega 'kolektiva, njihovo volijo in želijo iin s te,m že sama na Eeibi potrdila upravičenost življenja.	J.
Prizor iz filma »Vsa pota peljejo v Rim«

„Ah, ti naši starši"
Po dolgem času bomo zopet na filmskih platnih nalšega okraja videli film nemške povojne proizvodnje. »Ah! Ti naši starši« je bil nagrajen od nemške vlalde kot najboljši ttilm za leto 1950-
Fiilm obravnava .zgodbo dvojčic, ki se nista poznali zaradi ločitve njunih staršev. Po .končani šoli 6e obe sestrici; Car.latta in Luisa, odpeljeta v počitniško kolonijo. Začudita se, ko spoznata, da «ta si nenavadno podobni. To vzbudi v njima .celo sovražno razpoloženje. Po daljšem skupnem .bivanju spoztnata, da imata iste starše, ki pa zaradi nastalih sporov, živilta ločeno drug od drugega. Mladi sestrici se junaško odločita, ida 'bosta inaredili vse, da spravita eopet pold isto streho očeta in mater.'.To jima- po dolgih priisirčnih naporih tudi uspe in mir in sreča .zavladata po ¡dolgem času tudi v njihovi drmžini.
Dober 'film iz dovršeno in prisrčno igro predvsem Jiuitte in Ise Guem-ther, ki igrata vlogi sester Carldtte in Luise- Za ¡njiju ne .zaostajata Antje Weissger.ber v vlogi gospe Koerner on. Petra Mosbachera v vlogi .učitelja Ralfija-
Spretna in duhovita je režija Jo sel Von Ba'kya.
Scenarij aai fiilim je bil izdelan po ¡romanu Ericha 'Koesterna »Kar-lica in Karlica«.
,¥SA POTA PELJEJO V
Francoski film v režiji Jean Boyera po scenariju Jaequesa Sigtiai:da. V glavnih vlogah nastopajo poznani igralci kot Gerard Philipe, Mar-
Postojnskp duhove je v decembru pravkar minulega letu razburilo nekaj zanimivih dogodkov. Tudi moj novinarski nos se ¡e obdrgnil ob nekatere. ko sem po okrajnem sodišču vohljal za kako poslastico. /\e morem si kaj, da je ne bi ovekovečil. Vi bralci, pa lahko rečete, da sem zloben ali pa prenapet, toda zadevida zaudarja po malomeščanstvu in skoraj degeneriranosti. da me-je zbodlo v nos skoraj tako, kot je bodlo konjederca, ko se je, če se je. Piki ctrl i1 ponvi in plaval v lastni masti.
V Postojni bivala dva starejša zakonca. Otrok nimata, ma imata nu-771Psto teh kar psička rada, to se ¡>ra-vi. da sta ga imela, ker je potem revež nesrečno smrt storil. To pa je bilo tako:
Piki mu je bilo ime iri tudi star je bil že za pasje pojme ie štirinajst let že kur častitljiva starost. Pravzaprav je bil kar on gospodar r hiši. Še nravzaprav je bila njegova gospodinja gospodar in je zdaj abfo!ytni gospodar, odkar Pikija ni reč. ker poprej ji• bil /j« on njen in vsega gospodar.
Nesreči je bila le tu, da je v isti hiši s Pikijem in njegovima dvema podložnikoma stanovalo še več drugih strank; torej kaj neprimerna hiša. Piki se je namreč s starostjo nale-zel tudi grdih navad. Slabo je i ¡del. grdo je lajal in renčat na vsakogar, pa še čez prag glavnega vhodu je hodil najraje, ležal. Zdelo se mu ie prav zabavno, če je lahko koga prestrašil in Vadi mulo zagrabil, če se ga tisti ni dovolj bal. Seveda je bil stanovalcem v hiši to zelo všeč in so psička večkrat na moč pohvuiili tudi z nogo ali palico, če seveda ni
š
MS VEC
(Zgodba o morilcih v Postojni)
o o
videl kdo od njegovih oboževalcev, ker bi sicer bil ogenj v strehi in smrtna zamera.
Pa je spet nesreča hotela, da se je ljudska oblast — joj, joj, — spomnila, da morajo tudi psi na pregled k veterinarju in na cepljenje. Ni, da bi rekel, da je pes ravno bolan, kar tako, da i« ne bi kdaj v bližnji bodočnosti spomnil na to, kar bi pa lahko postalo hudo. No, in je ta nesrečni živinozdravnik ugotovil, da je ubogi Piki že zelo star, razen tega pu še bolan — garje ima. Zato je priporočil svojcema, naj se lepo poslovila od njega in ga pošljeta v veenu lovišča; kjer bo imel dovolj beder na razpolago — pa še nobene, zamere ne bo pri tem in nobenih odškodnin ali tožb zanje zaradi presta-ga strahu ali kaj podobnega.
»Pikija? Za nobene solile tega sveta! Piki bo umrl naravne smrti in dobi potem spomenik na svoj grob! Kar, če si upate, pridite ponjlu.
Pa že mora biti naš veterinar kaj čenčav človek. Kdo ga je le prosil, rtu j to ko j pove dalje. In ni bilo dolgo. pa ti kot strela z jasnega poči skoči v hišo — konjač, konje-derec ali tudi šintar mu pravimo po domače. Pikija da bi rud. je povedal, doslužil je. Joj, je. bilo solz! Cele potoke. In kričanju i:i zmerjanja! Zdaj na. so nenadoma ¡¡ostali sosedje tisti zlobneži. l:i še nesrečnemu psič kil ne privoščijo mirnega življenja. Morilci, maščFVUnje -nit t a*-! - -
No, ker predstavlja konjederec ali šintar tudi oblast, ni kazalo drugače, kot vudali se v božjo voljo in se poslovili za vse večne čase otl Pikija. Za vse. čase? O, to pa že ne J In je konjač dobil Pikija in njegovo življenje samo pod obljubo, da ga ne bo raztelesil ali raztrančiral in bo tudi. truplo tukoj vrnil. Rakev ali krsta je bila hitro napravljena, tudi grobek izkopan — ob zadnjem bivališču bo tudi klopica, in rožice bodo in tišina tudi — onadva pa bosta lahko v mirti premišljevala rojstvo in življenje, in zasluge in nehanje sve .., ali, ne še. In ko jo je možak mahnil po Pikijevo truplo, se še ni zavedal velikanske nesreče; ki ga čaka. Brezvestni konjederec se ni bil držal dogovora, naš znanec pa jo je mahnil kar na — sodišče.
Točil je kot lešnike debele solza in pravil tovarišu sodniktu:
Že ko sem se. bližal konjederčevi hiši, sem zaslutil nesrečo in me je nekaj silno stisnilo pri. srcu. Zagledal sem namreč že od daleč razpeto in obešeno Pikijevo obleko — njegovo kožo. Zakoračil sem čez prag v kuhinjo, pa sem skoraj padel v nezavest. Pomislite, ta nesrečni konjederec je v velikanski ponvi cvrl mast iz ubogega telesa našega Pikija. Svetujte mi, kako naj napravim, da bi se maščeval konjedercu, ker je poga-zil naš dogovor?
Tovariš sodnik je bil sevala silno vesel prijetne stranke in še prijetnejše zadeve — saj je. še ni podobne
v analih postojnskega sodišča. Kar hitro mu je povedal svoje mnenje, možak pa je poparjen in nepoto-lažen odšel.
Zdaj pa je začel pekel v hiši. Večni ogenj je bila neutolažljiva Piki-jeva skrbnica, nesrečna pogubljenca pa zakonca Pečar. Morilca, maščevanje nad vaju! Vidva sta pripeljala širitarja v hišo, ker nista privoščila Piki ju življenja in ne nama veselja že na tem svetu. Gorje si bo vama, maščevanje, maščevanje nad vaju J
In ni 'ostalo san,io pri besedah, Tud; debela palica, kar solidna, je
v	rokah razdražene ženske zaplesala po trebuhu Pečarjeve in po Zdenko-
vi	glavi. SOS! Ni kazalo drugače, zadeva je zaradi tega le morala končati na sodišču — na veliko veselje in zadovoljstvo tovariša predsednika sodišča in drugih članov, ki jim je prismojena zadeva vzela še preveč dragocenega opsa. Nič se ne ve brez ciganke, kako bi se godilo srboritima »preostalima«, če ne bi uvidevni tovariš Pečar umaknil tožbo — še manj pa se ve. če ie morda ne bo moral spet vložiti, kljub najsvečanejšemu zagotovilu, tla nima nobenega opravka nesrečnim koncem ljubljenega Pikija,
Pa recite, če to ni kratkočasita zgodba, kaj? Le da je pri vsej stvari to žalostno, da je tudi v Postojni, prav gotovo pa v okraju marsikateri otrok, ki- lu" bil: visel ' in li VdTeien. če bi se lahko vedno tako najedel, kot se je lahko Piki za svojega tro-tovskega življenja in bi bil zato še zelo hvaležen in ne bi nikogar uije-dal in strešil od same objestnosti. Tudi za premislek usmiljenim in »mehkim« srcem globoko ginjenili in nesrečnih »ostalih«.! KOBRA
celle Arnold in Micheline Prešle.
Film j:e dokaj zapleten in zabaven, čeprav vsebinsko ni vzgojen, ker postavlja preveč v ospredje neiskrenost in nepoštenost gotovih ■ljudi, ki so ¡zajpleteni v krajo važnih državnih dokumentov- Osumljena je aimeriška igraLka Lavra, katiaro na begu ¡spremlja mladi maitetemia-iik Pegas, ker jo hoče ščititi. Po-dolgem potovanju dospella v Rim, kjer Pegas nastopi na kongresu matematikov. Tam, med zamešanimi papirji, najde 'tudi ukradene dokumente.
IRI ENODEJANKE
V zbirki Knjižnice ljudskih iger jc izdala Ljudska pro9veita Slovenije, da bi ugodila povpraševanju igralskih skupin po krajših, lažjih veselo igrali, ki vseihinsko in scensko niso zahtevne in so zato izvedljive tudi na začetniškihi in. mladinskih, vaških ter šolskih odrih, zbirko »Tri onodejanlke.ct
»Našli so se«, Aniona Ingoliča, vesela enodejitnka in polpreteklega časa, je zgodba o . profesorju Aivlreju. Sircu, po srcu mlademu peitdesotlet-' ne,mu samcu, ki organizira na leto-. višču skupino svojih dijakov, da mu uprizorijo nje. o-ov o igro nVs.-ik je svoje sreče kovač«. V svojem »samskem« srcu si je'Sirec zamislil v življenju dogodek enak onemu v igri; toda v življenju se zadeva drugače zasuka: mlado Ivanko, v katero je Sjreč zaljubljen, dobi suplent Osa!, Sirca na uklene v zakonski jarem Ivankina mati-vdova. Avtor prikazuje v igri vrsto bollj ali manj smešnih malomestmih ljudi iz naše polpretekle dobe njih razburjenje in vesele dogovščine tako, da se bo ob tem zabavalo staro in mlado.
Igra je opremljena z režijskimi pripombami Janka Liška. Scena je preprosta: jasa sredi smrekovega gozda s pročeljem planinske koče. V igri nastopa 14 oseb, sedem žensk in sedem moških Igra je primerna zlasti za vesele priložnosti.
»Šolskega nadzornika«. Koste Trif-koviča, šaloigro s petjem v enem dejanju. je prevedel Fran Onič. Kot ostale Tirifkov.ičeve enodejanke se odlikuje tudi ta po spretnih zapletih in toplem humorju. Ko govori o podkupljivosti šolskega nadzornika v star; Avstriji in o članu Matice, ki meni, da so knjige samo zato, da ln se vanje sir zavijal, se avtor na svoj blag način posmehuje delu vojvodinskega meščanstva v drugi polovici preteklega stoletja. Lahkotno in zabavno pisana, povezana z ljubezensko zgodbo si je igra na srbskih odrih in drugod že davno osvojila občinstvo.
Scena je soha v učiteljevem stanovanju na vasi, nastopa 6 oseb, 2 ženski in 4 moški.
»Krapu je edino odrsko delo enega od najvidnejših srbskih pesnikov prejšnjega stoletja, delo »pesnika nacionalnih idej, republikanskih in. de-hi »k r »ličnih teženj -in idealov«, ki je znan pri nas" predvsem kot mladinski pesnik. Zaradi šaljive, vedre vsebine se igra na srbskih in hrvatskih odrih mnogo igra.
Scena je: vrt, na levi strani hiša, na desni vodnjak.'Nastopa osem oseb, \Uv ženski in šest moških ler kmetje in kmetice.
iswsi
Živinoreja je ena izmed zelo važnih 'kmetijskih panog na Krasu in splošno v sežanskem okraju. Med vojno je bila, kol po drugih krajih Primorske, tudi na Krasu ta gospodarska panoga zcilo prizadela. Živinoreja je utrpela velike izgube zlasti na dobrih plemenskih kravah 111 bikih. Vsa vojna leta ni bilo nobenega nadzorstva in pregledov. Odgovorni za gospodarstvo so spoznali, da bo <treba nujno napraviti nekaj za izboljšanje takega stanja. Pri Okrajni zadružni zvezi v Sežani je bil ustanovljen pododbor živinorejcev z nalogo, da pomaga strokovno in organizacijsko kmetijskim zadrugam in •živinorejcem pri naporih za izboljšanje živinoreje v okraju.
Ker se je ta pododbor že sestal, mislim, da ho kar prav, čc seznanim bralce — živinorejce z vsebino razgovorov in sklopov.
Močan poudarek jc bil na vprašanju rvzreje bikov. Ugotovljeno jc
Zadružništvo ¥ Kobariškem kolu
Zanimiva primerjava
Zadnge cene i leta starih volov za delo v Man to vi v Italiji so 320 do 380 tisoč lir za par, junci za delo od dveh in pol do štirih let pa 300 do 360 tisoč lir par.
Stare rabljene avtomobile še dobro ohranjena« pa prodajajo v Rimu Fiat 500 B 320 do 370 tisoč, Fiat 1100 pa celo 900 tisoč do enega milijona lir.
V Trstu pa se pritožujejo, da ni denarja, in da ga bo še ¡manj.
Mladi voli, starj avtomobili in pomanjkanje denarja — slika današnje Italije.
bilo, da jih je premalo, zato so sprejeli sklep, da jih od sedaj naprej iz okraja ne hodu prodajali. Če bodo dobili potrebne kredite, bodo za okraj nabavili še nove. Nekdo jc dal predlog, da bi v voč'jih središčih na Kozini ali pa v Komnu postavili postajo za umetno oplojevanje krav. V ta namen je veterinarska bolnica v Ljubljani' obljubila', da hi lahko dnevno pošiljala seme.
Iz Avstrije bomo dobili dva plemenska bika, ki jih je uvozila Glavna zadružna zveza v Ljubljani. Ene-ga smo že dobili in ga dali v Povir. Po mnenju odbora bo ta služil samo za rodovniške krave. Drugi bik pa bo dodeljen v Komen za območje spodnjega Krasa.
V Slovenski Istri, kolikor spada pod sežanski okraj, vzrejajo zelo slabe bike. Za uvožene bike pa se izgovarjajo, da so potem težki porodi, kar verjetno ne bo držalo. Prav tam pa pripuščajo tudi bike. ki niso bili potrjeni na pregledih. Odbor je odločil. da se takim zakotnim bikorej-eem naloži stroga denarna kazen najmanj 5000 din za vsak nedovoljen pripust. Taki zakotni biki navadno prenašajo razne živinske bolezni, ki povzročajo jalovost in druge motnje.
Pri reorganizaciji KDZ se opaža, da kmet. zadruge" nočejo prevzeti bikov. Dogaja se, da vodijo živinorejci svoje krave predaleč in pride tako preveč krav na enega bilka. Sve-tovali bi, da bi živinorejci letos, tudi če je z d o biro krmo stiska, vendarle v prvi vrsti skrbeli za dobro krmljenje bikov. Pri tem naj bi jih podpirale kmetijske zadruge in ostali kmetje. Tudi prodaja ali zamenjava bikov naj bi se izvršila samo z
O.-lr J: •>•*' ■
,iLhtea.-be
NE UPORABLJAJTE SENENEGA DROBIRJA ZA PODSEJEVANJE TRAVNIKOV Drobtin izpod jasli in izpod sena ne uporabljajte za podsejevanje travnikov, ker le drobtine vsebujejo največ plevela — dobrega semena je tam zelo malo. Plevel škoduje ravno tako na travniku kot na njivi.
vaza® za sadjarske i« saljarje
V	okviru tehnične pomoči, ki jo prejema Jugoslavija od mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano, FAO, bo njihov strokovnjak gospod Wilbor II. Thies priredil za agronome in kmetijske tehnike, ki sodelujejo pri obnovi sadjarstva dva seminarja. Prvi seminar bo na Vi-narsko-sadjarski postaji v Šempetru pri Gorici za okraje Gorica, Tolmin, Sežana, Postojna ¡n Koper, drugi seminar pa bo za udeležence ostalih okrajev na Institutu za- sadjarstvo v Mariboru.
G-ospod Thies bo na seminarjih imel več predavanj o vprašanju modernizacije sadne proizvodnje s po-
Zavarujmo debla mladih sadnih drevesc!
V	dnevnih časopisih smo brali, da so se v Avstriji zdlo namnožili divji zajci, ki delajo ogromno škodo kmetijstvu, posebno sadnemu drevju. Proti njim se borijo s posebnimi virusi.
Sadjarji, ki imajo manjše sadovnjake si lahko pomagajo tako, da obvežejo debla mladih sadnih dreves s slamo, najbolje rženo, ker le tako obvarujejo mlada debla, da jih zajci; ne morejo ohglodati, ko zapade vclliko .snega. Sam sem skozi petnajst let zaporedoma vsako jesen obvezal vsa mlada debla in jih obvaroval pred gotovim uničenjem.
Drugi sovražnik mladega sadnega drevja jc voluhar, ki se navadno "gnezdi v jeseni v bližini korenin. Toga se najhitreje i znebim o, če mu v rove nastavimo drobno narezanega svežega rumenega korenja, ki smo ga po tresli s strupenim einkovini fosforjem { fo-furo d i zineo). Ko jc pozimi zemlja pokrita s snežno odejo in voluhar porabi vse zaloge.* jc prisiljen pojesti nastavljeno zastrupljeno vabo, ki ga seveda umori.
Kmetovalci
Berite Kmetijski vestnih ki prinaša zanimivosti in članke rz vseh kmetijskih panog
sebnim «žirom na stanje in obnovo našega sadjarstva. V nekaj predavanjih bo obravnaval vprašanje asa-11 acije sadovnjakov, predvsem zatiranje kaip a rja, črvivosti in grinta-vostl plodov, nadalje o čiščenju in gnojenju ler obdelavi sadovnjakov. V drugem delu bo 'obravnaval sodobne metode vzgoje sadnega drevja, napravo modernih sadovnjakov raznih vrst in sadnih sort. Poleg lega predvideva spored seminarjev praktične prikaze z orodjem, stroji in sredstvi, ki se uporabljajo v sodobnem sadjarstvu. Gospod Thies bo prikazal svoja izvajanja s skioptič-nimi in filmskimi slikami iz arhiva organizacije za prehrano ZN.
Seminarji bodo predvidoma konec meseca januarja pod pokroviteljstvom Sekretariata za gospodarstvo LRb ter s sodelovanjem Društva kmetijskih tehnikov in inženirjev.
vt
V Istri je stara navada, da belo grozdje zmečkajo in potem pustijo vreli mošt na tropinah po dva dni. Kadi, v katerih ta mošt vre, so večkrat napolnjene do vrha, lako da pri vrenju tropine presežejo višino nepokrite kadi. Dobrih kleti pa v Istri posamezni vinogradniki sploh nimajo. Pri vrenju pride mošt v takih kilcteh preveč v dotiko z zrakom in potom pn; vinu prevladuje mlečna kislina. Vino samo pa izgubil na aronii. Taka vina imajo navadno poševen okus in se zelo težko čistijo. Ce takega vina popijemo nekaj vei?, teži v želodcu. Jeseni sem imel priložnost pokušati tako predelan mu-škat, ki je pri vrenju izgubil aromo »n postal rdečkaste barve.
Marsikdo ho vprašal zakaj thk način predelave. Odgovor je enostaven. Do začetka narodnoosvobodilne vojne jc 'bilo v Istri- zelo malo stiskalnic. Vinogradniki -so si 'le sposajalt, v kdliikor so jih pač iiiOgli dobiti. Ostali ,pa so grozdje stlačili z nogami in iztisnili kar se je dalo mošta. Os, t al o so pustili na tropinah. Šole
vednostjo in .pristankom OZZ, ker v obratnem slučaju n,i točnega pregleda mi se dogodijo razne nevšečnosti.
Živinorejski pododbor je razpravljal o raznih odsekih, ki bi spadali v njegov delokrog. ¡Na vsakih' 3 do 5 kmetijskih zadrug ho postavljen po eden molzni kontrolor, ki bo mesečno ali pa še bolj pogostoma pregledal, koliko^mleka dajejo posamezne krave. Za začetek bosta postavljena dva kontrolorja, eden v Komnu za zadruge Sveto, Škrbina, Gorjansko in Komen, drugi v Divači za Lokov, Povir. Sežano in Divačo. Čc se bo pokazalo, da se kontrolorja lahko vzdržuje, bodo postavljeni še v drugih krajih.
Glede sprejemanja krav v rodovnik jc odbor odločil, da bodo sprejele tla d i krave nečlanov kmetijskih zadrug.
Ker trgovski odsek pri kmetijski zadrugi prodaja poedme artikle nečlanom dražje in kupuje ecncje, je ibdd sprejet sklep, da bo šla razlika v fond pospeševalnih odsekov pri kmetijskih zadrugah.
/. K.
Da je živinoreja najdonosnejša panoga ina vsem Tolminskem, dokazuje primer KDZ v Čczsoči. 'ki, je edina ostala po reorganizaciji. Od 60 do 70 odstotkov celotnega dohodka prinaša tej zadrugi prav živinoreja.
Ta zadruga je bila ustanovljena 1919 na pobudo Okrajne zadružne zveze v Tolminu. Tudi 'kmet Franc-Mlckuž je z drugimi sedanjimi člani zadruge delal na tem, da hi v vasi prišlo do skupnega gospodarjenja. Ob ustanovitvi. jc bilo le 16 članov, ki so imeli 38 glav živine in to vsak v svojem hlevu. Leta 1950 jc zadruga zgradila veliki hlev za 50 glav živine in je pristopilo še 12
Zaizboljšanježivinoreje na Tolminskem
Po vaseh tolminskega okraja so vrstijo predavanja o živinoreji, ki so zdifiržema. s pregledom živine. Predavanja je organizirala Okrajna zadružna zveza in so bila v Ledinah, v Dolah, v Otaležu, v Cerknem na Ljubinju, na Livku, na I deske m in v Cczsoc. Vsa ta predavanja so kot nekak uvod za uvedbo selckejje živine.
Pri podjetju »Odpad« so pripravili »izredno« novoletno jelko.
Pod nekdanjo Avstrijo in nato pod Italijo je bil obisk cunjarja in lasu-ljarja ¡izreden pojav v vasi. Takrat so ženske dobile za stare cunje in lase kako ničvredno zaponko, vretence slabega sukanca ali pa skodelico za kavo. To je bilo vse.
Danes skrbi za zbiranje vseh vrst odpadkov posebno podjetje, ki je začelo delovati kmalu po osvoboditvi. V tem kratkem članku ne bomo na šii roko govorili o velikem pomenu lega podjetja, k; ga ima za nekatere veje gospodarstva. Predvsem je važno zbiranje odpadkov vseh vrst starega železa in .raznih kovin. Podjetje »Odpad« v Kopru je lansko leto zbralo nad 200 ton starega železa, od 60 do 70 ton odpadkov surovega že-' Jeza (grodelj), kosti 10 ton, odpadkov obleke 50 do 60 ton, papirja od
po vojni sc je število stiskalnic pomnožilo. Mnogi, vinogradniki pa so prišli do zaključka, da je še najbolje grozdje prodati.
Letos so bela vina še bolj občutljiva kol prejšnja lela, ker je 'bilo za grozdje iprc.več dežja. Trgatev je bila bolj zgodnja kol prejšnja leta. V primeru z ostalimi snovni,; je grozdje vsebovalo preveč vode. Zalo se pri počasnem točenju vino rado skis,a. Seveda te napake mnogi niti ne opazijo, vendar je posebno nevarno za sode, ker se v njih razvijejo glivice ocetne kisline. Še bolj pa jc nevarno za tiste vinogradnike, ki imajo navado, da jemljejo vino iz sodov z gumijasto cevjo, Oceliika-vost sc je pojavila tudi pri listih, ki so počasi točili vino iz večjih steklenic, tako, da je vino prišlo preveč v dotiko z zrakom, ker se jc večkrat premaknilo: Iz izkušnje svetujem tole: ako nimamo možnosti nastaviti pipe, je. zelo primerna stciklcaia natega, ker jo Ialiko 'hitro očistimo, da ne pušča nilkaikih ¡glivic.
10 do -15 ton, velike količine praznih steklenic, gumijastih odpadkov, ste-klenih crepinj in raznega drunca materiala. Letni plan je podjetje preseglo 100-odstotno pri zbiranju že-leza in papirja.
Vse zbrane odpadke železa odpošilja podjetje na. Jesenice lin v Ljubljano kjer jih pretopijo za ponovno uporaibo. Kost,;, odkupuje tovarna kle-ja v Ljubljeni, prazne steklenice pa Kmetijska zadruga v Izoli, ki ima svojo destiilerijo. Vse odpadke brona on cmka porabi ¡piranska ladjedelnica, odpadke obleke pa pošilja pod-jetje y razne tekstilne tovarne v Ju-gosilaviiji..
Lansko leto je podjetje dalo nad -5 ion raznega še uporabnega materiala po nižjih cenah zadrugam, vinogradnikom pa nad iŠLiri tone'^e. uporabne žice. 'Razni obrtniki *e pogostoma obračajo ni »Odpad« za; potrebe '9Vbje'ohrtiiv' :	■.*■.■:■■
Podjetje se je' od'let,v 19-18 zelo razvilo. Sedaj je začelo 'delati kot' samostojna ustanova, ki se sama vzdr-. zujc. Vsi zaposleni, delavci, so zelo delavni um si prizadevaj, da hi pod-jetje doseglo še več uspehov. Svoje podružnice imajo v Izoli. Piranu, Bu-jah, Umagu in Novem gradu. Posebno opozarja podjetje vse menze ler gostilne na .zbiranje kosti, ki so važna surovima, za pridobivanje kleja in kostne moke. Še vedno se dogaja, da mnogi mečejo kosti v morje ali paiia smetišče. Po vaseh h; lahko odpadke zmrak pionirji in s tem zaslužili" marsikateri dinarček.
Lotos bo podjetje že v tem mesecu obiskalo vse vasi in odkupovalo zbrane odpadke, za katere plačuje najvišje dnevne cene.
¡Naj povemo še to, da so delavci podjetja za Novo leto postavili na vrh velikanskega kupa železnih od-padkov — posebno »lepo« . okrašeno drevesce. Kako je bilo videli, kaže shlca. Skovali so tudi nekaj verzov, ¡Na »Odpad« ¡pride vsakdo rad in v ¡drevesce začuden strmi: Kaj takega, v nobeni trgovini ni.
Delavec podjetja razbija star motor
kmetov. Sedaj iina zadruga 62 glav goveje živine, 86 ovac, 2 mudi, 3 plemenske svinje in nekaj perutnine. Izkazalo pa sc je, da jc prašičjereja nerentabilna, ker morajo zadružniki kuipevati krmo in bodo zato v tem letu opustili, rejo prašičev. Da bi 3 kupljeno krmo redili prašiče ni gospodarsko, ker bi imeli le izgubo.
V zadrugi jc danes 28 gospodarstev s 18 za delo sposobnimi člani. Predsednik zadrtige je tovariš Peter Čopi. Zadružniki imajo tele ¡obdelovalne stroje: malo motorno mlatil-nico, kopalnih za krompir, slamo-reznieo itd. Letos bodo nabavil; pu-halnik za seno, ki jim bo zelo olajšal naporno skladanje sena.
Letina je hila zadovoljiva. Sena so pridelali imamj kol prejšnje lelo zaradi suše. Zelo dobro pa se jim je obnese! krompir. Povprečen pridelek je hi.l 180 stolov na hektar, na nekaterih njivah pa je dosegel celo 300 stolov na hektar. Deževje v zgodnji jeseni jim je pokvarilo precej krompirja jv zemlji, ker ga niso mogli pravočasno izkopati.
Največ skrbi posvečajo zadružniki reji živine, ker je to njihova najdonosnejša gospodarska panoga. Za pleme od hirajo najboljšo živino in vodijo Hudi rodovnike. Skrbijo za čim udobnejše hleve. Zgradili bodo moderno krmtilnieo s površino 220 m2. Potreb en ¡graldbe.ni material so že nabavili. Če bodo vremenstki pogoji ugodni, 'bodo z gradnjo začeli že sedaj, sicer pa zgodaj ¡pomladi. Nova krnrilivica bo zraven hlevov. Računajo, ¡da bodo s krmilriico dosegli več mleka pri molznih kravah in s tem zvišali; tudi. dohodke.
Letni občni zbor bodo imeli 15. ali 20. januarja. Predvidevajo, da bo delovni ¡dam znašal okrog 200 din. Na občnem zboru hod,o izvolili novega predsednika, Sedanji predsednik je dober, toda pravijo, da mora 'bi.i vsako leto drugi, da bodo prisili na vrsto vsi člani zadruge.
■Kmečka delovna ¡zadruga v čezsočr dosega znatne 'juspehe, ki so večji-kot .pri privatnikih. Zadružniki so vsi 'čiani QF in skrbijo tiiidi za kulturni razvoj.
Splošna kmetijska zadruga ,na Livku je pokazala lep napredek v zadnjih mesecih. Livška planota je. znana po svojih smučiščih. Zadruga ima precej obširen okoliš, saj je raztresenih okoli Livka kot središča nič, manj kot dvanajst naselij.
Jamstvo in deleže je zadruga uredila^ že junija 1951. leta-. Takrat ¡c 58 članov sprejelo deleže po 1000 din s 6 kratnim jamstvom. S tem je zadruga stopila .na trdna tla in začela dobro gospodariti. 'Ob polletni bilanci je zadruga izkazala 118.000 din' dobička. Tudi v dragem polletju je delo dobro potekalo in ho 'zadrusa predvideno imela okoli 450.000 di-narjev dobička. Ta dobiček bi bil ie večji, če bi bila zadruga lahko odkupila od članov zelje, česar pa zaradi pomanjkanja prevoznega sredstva ni mogla napraviti. Vprašanje prevoznega sredstva je najbolj pereče in ga lio trelba čimprej urediti. Potreben bi bil vsaj lr.itonski tovorni avtomobil. Člani stremijo za tem. da bi tovornik nabavili s pridobljenim dobičkom.
Najvažnejši sita tu živinoreja in mlekarstvo. Med narodnoosvobodilno borbo jc bila živinoreja močno prizadeta in se še sedaj ni dvignila na prejšnjo višino. Zadruga se zdlo zanima za dvig števila živine. Živinorejski strokovnjaki bodo izvršili pregled živine, ki ho kot nekak uvod za selekcijo, ki je v Ilivških vaseh zelo potrebna.
Z vključitvijo »divjih« mlekarn v •Kmetijsko zadrugo jc nastalo resno vprašanje, proizvodnih stroškov, ki' bodo precejšnji, če bodo te mlekarne same izdelovale mlečne, izdelke. Najboljša rešitev bi bila. da bi po vseh livških vaseh izbirali mleko in ga potem ¡odvažali v centralno mlekarno v Kobarid, Tu ipa se takoj pojavi ovira: zidna s -.snegom, ki vsako leto pretrga zveze, poleti pa je živima na planinah in se tam predeluje mleko v sir. Najboljša' rešitev bi-bila zgraditev primerne žičnice do Idrskega.. Dokler pa to ni mogoče, naj bi mleko predelovali v mlekarni na Livku, kamor hi ga dostavljali az vseh zaselkov. (Naj bi'to kar sem natpisal^ upoštevali odgovorni ¡organ; m skušali najti skupno zadovoljivo rešitev.
—an, r,
mMm^umfM
35, NADALJEVANJE
Tudi Cumin ísc jc ozrl k zavojem. Toda pogled slavnostnega govornika si je napak tolmačil. Kajti, rekel je: »Oh. menim, 'da bova ves tovor prav lepo in čedno spravila na varno. Sva že precej daleč od 'gore. Sedaj ijc že vse ¡pr-av ncsumljivo. V dveh •dnevih, če bova imela dober .razgled, bova že videla dim nad železnico.«
Dobbs ari" in a it,o nič odgovoril. Buljil jc v ogenj., polom .se jc «zrl v smer, kjer so se premikale .temne sence passočih.sc oslov, in ker ni hotel več buljiti v ogenj in znova opazovati oslov, mu jc pogled znova ušel k zavojem in je obtičal na Ilovardovih ¡zavojih.
Nenadoma je s pestjo sunil v Curlina in se glasno zasmejal. Smeh mu je bil klokajoč in goltajoč.
Curtin se je začudeno in zmedeno ozrl vanj, nsflezcl se je nekoliko smeha., se izasineliljal in se okrenil, kakor bi hotel najti vzrok, čemu jc Dobbs tako vesel in čemu se smeji.
. Naposled je vprašal s smejočhni se usti: »Človek, čemu pa se pravzaprav itako smcjiš?«,
»Oh, sinko, oh, sinko.« je rekel Dobbs, ki je znova ibušil v smeli, »to je tako smešno, 1.ako neizrečeno smešno.«
»Kaj je smešno?«	,
»Kar pomisli, .ta osel nama da vse zlato. Tii zunaj v pustinji. In tako ■lahko niu pobegneva. Niti duha ne bo za nama. Kje pa naju maj išče, ta stara kost?«	_
Curtin se je nehal smejati. »Ne razumem te, Dobbs,« jc. ,rekel. »0 cem pa govoriš?«	_
Dobbs se jc zasmejal lin je zopet sunil v Curlina s pestjo: »Ne 'razumeš ? Ti koza, kje pa si zrasel?«
, >.By Jolly, ne raumesm le.« Curtin je 'Zmajal z glavo.
»Kaj pa je treba razumeti? Nc hodi vendar tako trd. Pobegneva, pa je.«
Curtin še zmeraj ni razumel, kaj oni hoče.
«Pobegneva,« mu jc razlagal Dobbs. »Vse lepo naloživa in si razdeliva, potem pa gre. vsak svojo .pol,«
»Sedaj sem te pa že začel .razumeti,« Curtin je pokimal.
«Dolg» je trajalo.« je rekel Dobbs iin ga potreplja'1 po ramenih.
Curtin je. vstal. Napravil je nekaj korakov okrog, nalto se je vrnil k ognju. Toda mi seilcl. marveč jc obstal in pogledal v nebo. Nato \jc rekel kratko in glasno: »Če -meniš, da 'bova Howard» olajšala iza njegovo delo, če meniš —?«
»Kajpak! Seveda menim. In menim resno!«
»Da,-torej, če meniš,« je Curtin nadaljeval, kakor bi ga oni sploh ne bil sredi davka prekini], »potem name ne smeš računati. Nisem za to.«
»Naposled,« je rekel Dobbs, medtem ko se jc dvignil in se postavil tesno ob stoječega Cumiara, >mapo_=11ed tvojega dovoljenja ne potrebujem. Če hočeš na vsak aiaíiin vedeti. Te.be 'že me bom povpraševal. Im če nočeš, .gre v /tvojo 'škodo. Potom vzamem vse sam, ti si pa obriši smrkav nos, če .ti jc za to. Razanneš?«
.. «Da, sedaj .lUTnuni.em.« Curtin je stlačil roke v žep in stopil za korak nazaj, da bi me imeti Dohbsa tako tesno ob sebi.
«In?« je. vprašal Dohbs trdo. »In \kaj ?«
»Dokler sera itu, ne dobiš ne zrna tistega, kar je od starega. Jaz sem mu podpisa' listek...«	....
»Som mu luía jez, pa se požvižgam na lo. Naju nio.ra najprej najti. Potem ipa mu ipovem, tla so mama vzeli vse razbojniki. Jasno kakor .diamanta
Curtan je. neiroLeno nadaljeval: »Podpisal sem anu listek in mu dal besedo, da fbrsm blaga s .teboj .ali brez tebe pravilno oddal. Sicer pa ne \gre samo' za listek in ipodpis in ob.lijubo. V življenju človek toliko obljubi in v. življenju .ti^lVk.O; tp:oidipiže, da l:i ne utegnil niti ži.veti, če ¡bi hotel vse izpolniti. Nak, tza to ne gre. Gre za nekaj drugega. Svojega premoženja, ni ukral, ga ni piobral m a. -tleh. ga 'ni debil v ,loteriji ali na borzi ,ali v Monte banki: Pridobil tí iga je ts evcetim in težkim in poštenim delom. Nobene reči ne spoštujem- Toda nekaj. cenim. In -Hčer eno, kar kdo ima in si je trdo in pošteno prislužil s svojimi rokami.«
Dobbs je .zaničijivo zamahnil iz roko: »Pusti vendar holjševuške ideje. Če hočeš, krmi z mjimi «veje kokoši. Znam jili na pamet.«
»T« nima prav nobenega opravka z boljševžki,« je odvrnil Curtin. .»Saj je mogoče," da hočejo boljševiki ali komunisti vbiti vsem tistim, ki ne delajo in imajo denar, .v glaivo epcs'iovanjc do delavske niezde, da zalite-vajo za delavce mezdo, ki jo res zaslužijo, in da nc izvlečemo iz delavskih žepov zcipet mezde ipo razmah 'ovinkih in skrivnih potili in da ¡ne p.oono reči, ki (delavca splch ine zanimajo. Toda ¡vse to je Idmiga reč. To naj «praivdjo- kar sami med sabo. Mene to sedaj prav nič ne briga. Sedaj pa kratko in jasno, fant: dokler sem jaz pri karavani ali blizu nje, se ne boš dotaknil zrnca, 'ki je lastatina etarega. Do njegovega id-ala ne prideš, dokler sem jaz ina nogah. Sedaj veš.«	^	_ _
Curtin je sedeb wvliskel ¡pip» in pričel vanjo tlačiti tobak. Skušal je . ohraniti mirnost.	.
Dobbs je še nadalje -stal in je strmel v C ur, tina. Nato se je ¡glasno in prezirljivo zasmejal: »Imaš prav, sinko. Sedaij vem. Sedaj vem, kaj name-, ravaš. Že dolgo sem .vedel.«
»Kaj si že dolgo vedel?« jc vprašal Curtin, ne da bi vstali.
«Da sam nekaj takega nameravaš, da me koš n«wj -afil (prihodnjo noč ustrelil, me zagrebel kakor crknjenega psa, ns3o pa boš odšel s Howardovim in mojim blagom in se Težal v pest, kakšni nenmnsu kravi sva bila.«
Cumin je izustil (pipo, ki jo je pravkar hotel prižgati, in jc pogledal kvišku. Oči so mu bile Široko razprte. Toda bile so votle in prazne. Spričo takega.,očitka so mu postale oči brezizrazne. Na kaj takega sploh ni nikoli mislil. Med rzgjodne ljudi se. na'ilkakor mi prišteval. Znal je (zagrabiti, kadar so mu je kaj ipcmudílo, in nikoli ga ni zato p okla vest. Težki petrolejski onagnati. kralji jekla, posestniki železnic bi nc bili, kar so, ce bi vplivala nanje tako imenovana vest,Čemu bi naj imel torej on, ki je majhen, neznaten človek, plemenitejšo vest. kakor jo imajo -'.listi, ki. jih ozua" čujejo za izvezde naroda, ki jih .proslavljajo v časnikih, časopisih in čitankah .kot velike primere odločnosti, volje hi ic:.poha? Toda, kar mu je Dobbs tule podtikal, je hallo na-jsramotnejše dejanje, ki si ga fie. le .mogel zamislfi'lii.. Mogoče bi dejanja ne imel -za tako sramotnega, če bi sii ga sam izmislil. Ker .mu ga jc Dobbs .na tako porogljiv in odvraten■ način nasveto.val, ga je ¡mol ma najsramotmejše dejanje. Kajti it iz loga, da mu jc Dobte kaj takega pripisoval, ¡je nenadoma spoznal vs.o neizmerno Dohbsovo umazatíost
premoženje. In prav ta za.vest, da gre za njegovo življenje,, jc bila, .ki mui jc zabrisala vsak izraz v očeh.
Spoznal je nevarnost in ni ji mogel .nteči- Bil je brez moči. Tako brez moči, kakor je človek redkokdaj. Kajti, kako se naj zavaruje pred Dob-fafiom? Štiri ali pet dni jima ic bilo treba šc potov alta. Četudi bi. koga sre-čala, bi Še ne bil na varnem. Dobbsu bi bilo .treba ljudem, ki bi jih srečala, samo maini-gniiSiL, kaj si morejo pridobiti, pa bi si jih takoj pridobil zase. In čo ne bi srečala nikogar, tem bolje za Dobbin. Eno noč bi Curtin že prebil brez cjpauja -in si varoval kožo- Toda naslednjo noč bi za.lo tem trdneje zasipal. Dobbsu bi ne bilo treba potem niti krogle zapraviti. Mogel bi ga zvezali, udariti po glavi in zakopati. Se celo udarec bi si mogel prihraniti. ,
Samo cu izhod je bil, Curtin bi moral z Dobbsom napraviti isto, kar jc. Dobbs nameraval napraviti s Curtliiom. Druge rešitve nt bilo. Požni ali pa bodo tebe požrli. Drugega zakona tu ni.
»Njegovega zlata uiti nc maram,« je premišljeval Curtin, »a moram se ga iznebili. .Stari bo dobil vsaj dcilcž, jaz si prihranim svojega, lopovov delež bom pa nakopal. Z njim se nočem obogatili, a moje življenje je prav .toliko vredno kakor njegovo.«
Levica, 'ki je držal v njej pipo, mu jc počivala v naročju. Desnica je slonela na kolenu. Sedaj je desnico počasi pritegnil k sebi, nakar mu je zdrknila k zadnjemu žepu.
Toda v tistem trenutku je Dobbs že dvignil revolver.
»Samo migni, fant,« je zaklical, »pa .pritisnem.«
Curtin je zadržal roki.
»Roke kvišku!« je rekel Dobbs.
Curtin je dvignil roki.
»Sem pravilno domneval,« je ekel Dobbs zaničijivo. »Z dolgim govoričenjem si me nameraval preslepiti. Toda s tem ne dosežeš ,pri meni nič.«
Dobbs jc stopil bliže. »Vetiani!« je Tekcil.
Curtin ni rekel niti besedice. -Prebledcl je. Ko je stal, je stopil Dobbs k njemu, ga obšel in segel Curtinu v žep ea revolver, da bi ga razorožil.
Curtin" se je sunkovito obrnil. Dobbs je ustrelil. Toda -zaradi nepričakovanega Curlimovega. giba je krogla zgrešila, in preden je mogel Dobbs drugič pritisnilo, ga je udaril Curtin s .pestjo v brado, da so je_ Dobbs zvrnil na tla. Curtin .se je takoj vrgel nanj in mu iztrgal revolver. Nato jc skočil pokonci in stopil nekaj korakov nazaj.
»Karte so sedaj drugače premešane, Dobbs,« je rekel.
»V.idim.« jc odvrnil Dobbs. Vzravnal se je sicer, a je občepel pri tleli.
»Sam» 'to ti hočem povedati, da nimaš prav,« je menil Curtin. »Niti trenutek nisem pomislil, da .bi Iti kaj vzel ali pa te celo spravil s sveta.«
»Mi lahko pripoveduješ, kar mi hočeš. Toda, če si tako dober in pobožen, kakor trdiš, mi vrni moj kanon.«
Curlin sc je nasmehnil. »Bolje -je, če pustim, kakor je. Ni .igrača zate.«
»Razumem,« jc kratko odvrnil Dobbs in odšel k ognju.
Curtin je iz Dobbsovega revolverja vzel naboje in jih spravil v žep. Nato je. nekaj časa tehtal orožje v roki. Že ga je hotel izročiti Dobbsu in Dobbs je žc iztegnil rok.o. Toda premislil si je in je Hudi revolver spravil, v hlačni žep. Nato je sedel k ognju, pazil pa 'je, nla jc .imel dovolj prostora, da bi se mogel .umakniti nenadnemu Dolibsovemu napadu.
Sedaj je izvlekel kratko pipo in si jo prižgal. Dobbs ni nič govoril in tako jc imel Curtin dovolj priložnosti, (za razmišljanje.	^
Tudi sedaj ni bil.prav nič na boljšem kakoi; pred poti utc. btiri dni in štiri noči nikakor ni mogel stražiti Dobhsa. Naposled bi vendarle zaspal in Dobbs nc bo 'kar,nič usmiljen. Saj je bil sedaj prepričan, da je prav domneval in bi moral-že zaradi lastne -varnosti spraviti Cunl-ina s pota. Samo eden je mogel ostati živ. Oba bi postala napol noTa od strahu in utrujenosti. Kdor bi .zasipal, bi postal žrtev drugega.
»Ali bi ne bilo najbolje, da se jutri zjutraj ali pa še nocoj ločuva in gre vsak svojo pot ?« jc naposled vprašal Curtin-
»Bi ti bilo všeč, kaj.«
»Zakaj všeč?«	,
Dobbs sc jc zaničijivo ¡zasmejal. «Da bi me od zadaj izgrabil? Kajne i Ali pa bi mi naščuval razbojnike na vrat?«
»Potem seveda, -če tako misliš,« je rekel Curtin, »potem ne vem, kako se bova skladala. Potem te bom moral že podnevi in ponoči zvezaiti.«
»Da, boš že moral. Torej kar pridi in me zveži. Te že icakam,«
Dobbs je imel prav. Zvczati ga ni bilo kar nič enostavno. Prav lahko bi se mamreč zgo-dilo. da bi se karte vnovič premešale. -Ln to bi se zgodilo poslcdnjič. Dobbs je bul bolj razburjen in bi bolj brezobzirno agrab.il. Zaradi kosmate vesti je bil močnejši. Tisti, ki je brezobziren, preživi tvegavca. Osvojevalci so zmeraj tisti, ki bollj zaupajo hitremu dejanju kakor pa mirnemu, natančnemu premišljevanju in (tehtanju. Toda drugi so zmagovalci in postanejo posestniki. Tu je pa šlo le za osvojitev, kajti varnost lastnega življenja jc bila odvisna samo od brezobzirne zmage in uničenja drugega. Gurtiim je imel m,oč, toda bal se jo je .izrabiti. Bil jc politik, ne pa ostva-ritelj. Dobbs pa je znal razsipati, ne pa zapravljati; znal je uničevali, ne pa irušiti. In zato tudi.on ni bil ostvaritelj, kajti «Stvaritelj -zna zapravljali in rušili.
misli
Kdor hi ra:d pravilno vplival, naj nikar .nc psu j o.
(Goethe)
Zvijačnost je kakor drobiž, za katerega ne kupiš kaj velikega.
(Gončarov)
Kakor nastane iz vina kis, tako nastane iz ljubezn.i zakon.
(Byron)
Samo tisto, kaT se počasi razvaja, dolgo živd,
(Balzac)
Norčevati se iz filozofije, se pravi zares iilozofirati.
(Pascal)
Kdor da in pri item misli ¡na dobiček, ni dni, temveč prodal.
(Dostojevski)
■«Kaj!!! lira je- že tri in on se še ni vrnil!»
OGLASI IN OBJAVE
PREKLIC ŽALITVE
Izjavljam, da moje izjave .pTOti Andrioli Francetu češ, da. je ukradel dve deski na gradiliišču v Ankaranu, niso bile tečne in ga prosim naj mi oprosti.
Umer Viktor
PRIMO.IČ ALOJZ, roj. 3. 7. 1916. lata v Ospu,. stanujoč v Ospu St. 20 je izgubil osebno izkaznico izdano od ljudskega odbora občine Dekani in jo razglaša za neveljavno.
GLAVI.NA ROJ. SAVARIN A-JSTA, stanujoča. v Kampelu štev. 10 Kofper, je ¡iaguibila osebno izkaznico, izdano od KLO Kampel-Salara, in jo razglaša za neveljav-. 110.
Dne 15. 11• 1952 'so našli v večernih uraih na cesti Kaištel, okraij. Bu-je — Koper /kodo tovornega, avto-moibila št. 750/20 -znamike »SAVA«, s (plaščem: Kolo se nahaja v .skladišču oddelka za notranje zadeve v Kopru-
AiPOLLONJ.0 GIULdANA, rod-1B. -11. 1932 v Bartoikih, stanujoča istoitam štev- 34, je 31- 12. 1952 .izgubila osebno iilkaznico, izdano od ohčiniskega ilijudiaksga odbora- Koper- okolica, in ¡jo razglaša za ¡neveljavno.
PRODAMO 10 m~ novih ¡parketov. Naslo.v ipri upravi lista.
¡4 'aiiSai
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
Programi od 10. do 16. januarja januarja
SOBOTA 10. januarja: 14.30 Jezikovni pogovori; 14.10 Domači zvoki; .(7.30 Pesmi jugoslovanskih narodov; 18.13 Valčki in poloneze F. Chopina; 18.30 Morja široka cesta; 21.00 30' minut cla-rbe iz Južne Amerike; 21.30 Od sobote do sobote. — NEDELJA 11. januarja: 8.30 Za naše kmetovalec; 9.00 Mladinska -oddaja: Lukec in njegov škorec (II.) ter pogovor s pionirji; 13.00 Promenadni koncert; 13.15 Glasba po željah; 14.30 Mrzel veter tebe žene,... spored slovenskih narodnih; 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom; 16.30 Slušna igra: Ljudje na Borgu; 17.40 Dalmatinske, primorske in istrske narodne pesmi; 18.15 Jurina in Franina. —■ PONEDELJEK 12. januarja: 1-1.30 Iz športnega sveta; 14.40 DoamaČi zvoki; 18.15 Igrajo nemški zabavna orkestri in solisti. —• TOREK 13. januarja: 14.30 Strani naše zgodovine; 14.10 Domači zvoki; 17.10 Igrajo .in pojo hrvaški narodni ansambli in solisti; 18.15 Koncertne uverture: 18.30 Jezikovni pogovori; 20.00 Benjamin Britten »Peter Grimes« opera v 5 dejanjih s prologom. - SREDA 14. januarja:11.30 Šolska ura: Povest o kosovski devojiki; 1-1.30 Kulturni razgledi; 14.40 Domači zvoki: 17.40 Pesmi Jugoslovanskih narodov; 18.15 Glasbeni portreti skoz svet in čas, 20.30 Koncert komornega zbora iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca; 21.00 Radijski roman v nadaljevanju »Luerc-zia Borgia«. — ČETRTEK 15. januarja: 14.20 Od Triglava do Jadrana: 14.40 Domači zvoki. 17.40 Narodne pesmi iz Slavonije in Vojvodine; 18,30 Iz ljudske revolucije; 18.40 Koncert pianista Curka Aleša. — PETEK 16. januarja: 11.30 Emisija za djetiu; 14.30 Posvetu okrog; 14.40 Domači zvoki; 17.40 Partizanske pesmi: 18.15 Igra orkester JLA iz Portoroža p. v. Josipa Jankoviča; 18.35. P. J. (Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D duru op, 35; 21.00 Literarna oddaja: Socialni motiv v Župančičevem .pesniškem delu. INIllItltllltlllllllllllllllUlItlllillltllHtllllllllllltllltlllttllltllllllllllllllll
Magrarisasi križanka
t	JJ m.—i— 2	3	4	5	ira	n
6					7	ü
8						9
	Snnd □	□QU □	OED	10				
U	12	■na Dunn E5§5		S39	13	
14		15	ran ■ ■M gasa	ló		
'17			osos nana pnsT ■BU	13		
19		npuu ^	20	nnnn ODHQ tlLlEa ■■oa	21	
22		23		.24	■■■■ Haan basa EBBE	
25'					20	
□psa ■■Hi ■UR	27					
BBVtl anna ! anna nema	Ii	28				
Vodoravno: 1. planinska sta« ja po planinah. 6. tovarna letal v LR Srbiji, 8. drug izraz za Koroško, 10. sorodnim, 11. okrajšan podredni vcz-nik, 13. predlog (narobe), 14. poganjek, 16. vrsta zemlje, 17. napla-čalo, 18. reka v Afriki, 19. nikalna oblika pomožnega glagola, 21. isto kot 19. vodoravno, 22. del ust. 25. ljubezensko pesništvo, nauk o ljubezni, 27. prebivalec pokrajine ■ v Zadnji Indiji, 28. letopis, kronika.
Navpično: 1. bitje ure, 2. podredni veznik, 3. planet, o katerem se dandanes mnogo govori, 4. židovsko moško ime (množina), 5. žensko ¡pokrivalo, 7. otok v Tiheau oceanu, ki je bil nekoč lasi Japonske, 9. izgovoriti skozi nos (tujka), 12. možnost ^napredovanja V službi ali v časteh, življenjska pot, 15. romanski spolnik, 16. veznik. 20, dobro hranjen, rejen, 23. mrzlični strah, 24. oblika glagola kimati, 26. kratica za utežno enoto.
OPOZARJAMO naše si al ne naročnike iz 1952^.. leta. da niso naročilnice v »Slc-ve-nrIkoni Jadranu^ namenjene njim aenpsTi novvn narič-nfkečn. Kdor je 'že .naročnic iz 1952. leta, ostane avietmotično ša nadalje v 1953- letu.
10
DRUŽINSKA VZGOJA

Zadnje čase slišimo resne pogovore staršev to nekaterih pojavih v življenju njihovih otrok. Najvidnejše mesto v iteli pogovorih je posvečeno kriminalnim in senzacionalnim filmom ter »poceni« literaturi. Ti in še različni drugi negativni pojavi pripeljejo včasih celo do otroškega kriminala.
Pustili bomo ob strani vprašanje filmov in literature, čeprav je precej pereče, lin se ustavimo pri vprašanju denarja, ki je s tem v posredni zvezi. Zanima nas otrokov odnos do denarja in vpliv, ki ga uveljavljajo pri tem starši.
Dejstvo je, da večina staršev nima določenega stališča v vprašanju odnosa otroka in denarja. Nekateri mislijo, da otroci sploh ne smejo imeti denarja, dokler ne odrastejo. Drugi upoštevajo l>olj zmerno stališče in dajejo otrokom od Časa do časa manjše vsote. Tretji zopet so prav škodljivo popustljivi in ob vsaki priliki dajejo otrokom denar brez absolutne in neobhodno potrebne kontrole.
Kdo ima prav? Vsekakor med temi. ki smo jih našteli, še najbolj pravilno ravnajo tisti, ki smo jih omenili na drugem mestu, čoprav tudi njihov odnos ni popolnoma pravilen. Zato je potrebno, da o tem še spregovorimo.
Svojega otroka moramo vzgojiti in usposobiti za samostojno življenje, zato ga moramo na življenjske in družbene pojave pravočasno opozoriti. da jih bo lahko spremljal. Največjo napako zagrešimo pri vzgoji.
če otroka skušamo zazidati v neko pravljično trdnjavo in ga obvarovati vsakega dotika z resničnim življenjem. Škodljive posledice take vzgoje lahko otrok občuti vse življenje.
Če gledamo s tega stališča tudi otrokov odnos do denarja, nam bo popolnoma jasno, da tisti starši, ki otrokom - dajejo denar, obenem pa vršijo kontrolo nad njim, vzgajajo najbolje. Starši navadno mislijo, da je pri tem vprašanju najbolj važno, koliko lahko zapravijo otroci. V resniiri pa je veliko bolj važno, ka-
ko
zapravijo.
' arši .«o liv-Mi. kr
rajo oitroka naučiti, da denarja ne trosi, ampak ga porabi ekonomično.
Dobra -navada štednje iin slaba navada razsipnosti ra-!c z otrokom vred. Katera teh lastnosti ho v življenju zmašala, je odvisno- od staršev, v največji meri pa prav od
otrokovega odnosa do denarja. Vzgoja v tej smeri nima nobene zveze z oboževanjem denarja aMsskopuštvom Zato je najbolj važno, da otrok dobi denar, kadar ga rabi, toda vedno mora povedati, zakaj ga je porabil. Te odgovornosti otrok ne sme itutili kot oviranje svoje samostojnosti in svobode, ampak kot potreben odnos do denarja.
Zato je tudi bolje, da otroku ne dajemo denarja kot nagrado za njegovo delo a-'i veden je. Denar mju dajemo samo za njegove, resnične potrebe , kajti potem imamo tudi vso pravico zahtevati račun.
S tem, da bomo otrokom dajali denar, i-iin svetovali, kako naj ga uporabijo ter imeli nad tem tudi kontrolo, jih bomo vzgajali v razumni Slednji in pravilnemu odnosu do denarja-.
\ MI
v/tnW :


i?
. < " , ■ ^
MS
SIH;a brez besed.
Skoraj vse sobne rastline pozimi počivajo. Če jih pa imamo na pre-to7»lom kraju, začno predčasno odganjati iti zaradi pomanjkanja svetlobe divjati, s čemer se zelo izčrpajo. Zato potrebujejo pozimi zaradi kratkih dni veliko svetlobe.
Posebno važno je tiudi zalivanje. Preveč ni dobro, premalo pa tudi ne. Čim hladnejši je prostor, kjer rastline prezimujejo, leni manj potrebujejo vlnse, ker tudi manj iz-hlapevajo. Nikoli pa ne sme stati v podstavkih voda. ker povzroča ki-sanic [prsti iin odmiranje korenin.
Najhujši; sovražnik sobnih rastlin je suh zrak, posebno v sobah s plinsko ali centralno kurjavo. V takih sobah moramo postaviti posode, z vodo na radiatorje, rastline pa večkrat popršiti s prestali o vodo.
Pozimi sobnih rastlin ne presajamo. Primeren čas za to je zgodnja pomlad, ko začenja novo življenje, in nova rast. Najusodnejši je mesec april in prva polovica maja. Če rastline -pri presajanju posadimo ■ v dobro vrtno zemljo, imajo dovolj
Ureja uredniški odbor. - Oc\tjovorn\ urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna « Jadran« v Kopru.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
MU jetiko podedujemo?
Se jetika podeduje? Ali se človek lahko okuži tudi od jetičnih živali? Talca in sli en a vprašanja nam cesto postavljajo poslušalci zdravstvenih predavanj, ker jih čudi, da se jetika v nekaterih družinah širi iz roda v rod.
Naj takoj omenim, da jetike ne podedujemo ,tudi j etična mati Todi zdravega otroka. Okuži ga šele pozneje, kajti širjenje te bolezni je odvisno od mnogih činitoljev.
Poznamo tri vrste bacila tuberkuloze, ki so človeku nevarne: človeško, govejo in ptičjo vrsto. Torej poleg čioveka laluko zboli za jetiko tudi govedo, konj, ovca, svinja, pes, mačka in perutnina. P-ličji tip tuberkuloznega bacila je pri človeku redek iin okužimo se z njim predvsem pri ponečedenju s kurjeko.nl bolne perutnine. Ta bacil povzroči lažno ali črevesno obliko jetike. Goveja tuberkuloza je bolj pogosta in se prenaša z uživanjem ncprokuhancga mleka bolnih krav. Če krava namreč zboli za jetiko vimena, otečejo ustrezne bezgavke in bacili jetike prihajajo v mleko iz vnetega vimenskega tkiva. 1 ako se posebno pogosto okužijo z mlekom bolnih krav otroci, če pijejo neprekuhauo mleko. Isto velja za mlečne izdelke (surovo maslo, smetana). Iz raznih statistik vidimo, da je okužba z mlekom jetične krave pogosto vzrok črevesne in kostne jetike pri otrocih. Krave kašljajo prav tako kot Človek in zalo se lahko tudi ži-vino rejce okuži z vdihavanjem iz-kašljanih kapljic, ki vsebujejo polno bacilov. Najbolj pogosti vzrok obolenja je človeški tip -jetike, ki preide človeka najbolj pogosto -skozi sluznico dihal in prebavil ter
skozi kožo, ki je ranjena ali raz-pokana.
Jetika. se širi po kapljicah, ki jih prše jetiični bolniki s kaši jem, kihanjem in govorjenjem. Te kapljice. polne bacilov, potem vdihavamo 7. zrakom iin prahom ter tako pridejo v pljuča. Majhni otroci se kaj lahko okužijo, čc se plaziijo in igrajo po tleh, vdihavajo prah pomešam z itaušemiimi pljunki ali si s tem umažejo pi^te. Naj omenim, da je bacil jetike zelo trdoživ in
v temnih prostorih živi več mesecev. pos\ušen v perilu (žepnem robcu, posteljnini, osebnem perilu) pa več tednov. Jedilni pribor, ki ga uporablja bolnik, lahko prenaša jetiko. če ga dobro ne umijemo. Zlasti nevarne so tudi muhe. ker prenašajo bacile z ostalo nesnago vred na različne predmete, ki jih uporabljamo in na živila. Iz vsega 'lega vidimo, kako važna je snaga v vsem našem življenju!
Toda vsak, ki se okuži na ta ali oni način z bacili jetike, ne zboli. Za bolezen je namreč treba poleg bacila tudi nagnjenost k obolenju, kar je odvisno od telesne konstilu-eijc, sprejemljivosti, socialnih in gospodarskih razmer v življenju. Zelo vpliva na sprejemljivost tuberkuloze tudi o si a bi j en ost telesa po kaki drugi bolezni, na pr. ošpice, oslovski kašelj, hripa, sladkorna bolezen, bolezni krvi, alkoholizem in podobno.
Če vse to p rim talimo, se nam ne ho zdelo čudno, da se v nekaterih družinah vlečejo tuberkulozna obolenja iz roda v rod. Mogoče so že po naravi manj odporni, slabše razviti in živijo pod istimi živ-ljcnski-mi pogoji, ki okuženje in razvoj bolezni pospešujejo.
Dr. Ivan Kastelie
hrane. Če pa rastlin ne presajamo, jim lahko malo gnojimo, toda samo spomladi in poloti in nikdar v jeseni ali pozimi, ko rastline počivajo.
R i Ib a č © v ® Ijiialbezem
(Nadaljevanje s 7. strani)
Zs ie .padel somrak, ko je Kumik '¡7v-'ake1 isvoj čoln na breg. Peruza navndno prihajala ta čas. Ni še Iprii&Eil do .prve -stopnice, ko je za-S'-edal od daJea haljo deikleia, s katero se je poigraval hudomušni veter. Prevzet je s-telcel v sobico, da dostojno .siprejme isvojo izvoljenko. Pogleda «a vrata, ikirifcne in plane v sobo.
Mačka uprta z vsemi štirimi šalami v eno od tistih -nib, !ki jih je Kumik hotel pokloniti Peruzi in ki so po njegovem mišljenju služile ik-ot žrtve-ni dan- ljubezni, ite ribe je mačka z velikim tekom žrla. Kumik, od ¡besnosti-iveis iz -sebe prime mačko zia rep /in jo -trešči z vso silo .po tleh Nesrečna živa-l žalostno izamijavka iin ¡se brez življenja izJegne ipo podu- Utešen -v svoji o-sveti ribič zavzdihne, ¡se obrne in za-gleda Periu.zo. ¡Stala je -na praigr in ni oidviraniila oči od mrtve ¡mačke-
Vsa bleda napravi korak čez prag.
»Si ti to napravil Kumik?« ga vpraša z drhtečim. glasom.
»Zallc sem spravil te ribe, pa prav toliko, da ni ta prekleta v.se požrla .. . Se sem prišel pravočasno . . . Naj zdaj poskusi . . . dobila je ¡svoje!«
Dvignil je mrtvo mačko iin se obrnil (k Paruzi:
»Ne marajj, dušica, pajedla jih je samo 'nekaj, zato jih bom pa jutri mnogo nalovil-«
»Ni treba« — odgovori ona, ne da bi odmaknila oči z razmrovanjenega trupefoa. Nenadoma reče mladeniču: »Kumik, ma;ma ,ne pristane.«
»Kaj -vendar praviš! Penuea, za vraga! , . .«
»Moja mama ne pristane!« ¡ponovi dekle s povdarikom in odide. Mimogrede pa pogleda .š'e enkrat okrvavljeno mat&ko . . ,
Kumik iznemada zakiriči: .
»Peruiza, lepo te prosim! - - .«
»Moja mama ,ne pristane!« zadnjikrat ponovi idelkle in iuitone v večerni soirtralk.
Prva obleka na naši. sliki ima kratko jopico in ravno ukrojeno krilo. Dolg ovratnik v obliki šala je nesimetričen. Srednja obleka ima tri-četrtinske ikimono rokave in je okrašena s temnejšima horizontalnima progama, ki imata še na vsaki strani po en strojni šiv enake barve. In Zadnja je družabna obleka iz finega volnenega blaga ali svile. Zivotek je brez okraska in ima dolge rokave kimono, krilo ima pa na levi strani privzdignjeno . tuniko.
1©
Naši časopisi mnogo pišejo o krasnih smučiščih, ki jih ima Primorska in na katera maj bi se naslonil del ■tjujskega prometa. Vsi pa pri teh pl'a t o ni črnili izjavah pozabljajo, da so smučišča brez smučarjev mrtva polja, ki gotovo ne bodo privabila nobenega tujca! Tujsko prometni forumi bodo torej morali podpreti naša športna društva, ker edino smučarji bodo utrli pot slovesu naših smučišč.
Glavna manifestacija primorskega smučnrslva bo letos na Livku, kjer bo dne 17. in 18 januarja letošnje smučarsko prvenstvo Primorske. Primorska smučarska .podzveza v Idriji je vsem enotam že razposlala potrebna navodila in pričakuje prijave ki se bodo zaključile dne 10. januarja. Na 'Livku se že pridno pripravi j a j o.
Spored tekmovamja: v soboto- 17. januarja dopoldne ¡teki, popoldne slalom. V nedeljo 18. jam., pa bo dopoldne veleslalom in popoldne skoki, Sodelujejo člani, clanice, mladinci. Mladinci so razdeljeni na mlajše od 16 do 18 left (letniki 1935 do 1938) in starejše, od 18 do 20 let
Si: ..-.
,	\ A
Lepote zimskega športa
(letniki 1933 in 1934), Mladinke so letniki 1935 do 1938, starejše so članice.
Podzveza je Tazpisa!a tudi pokal, ki ga bo prejelo najboljše društvo. Uspeh bomo ugotovili s točkovanjem v vseh disciplinah za prvo mesto 10 točk, za vsako naslednje mesto do 10. mesta pa točko ¡manj. Tako bomo dobili tudi točno moč naših smučarskih enot, ki bodo morale previdno in smotrno sestaviti svoja društva.
Do sedaj imamo poročila v pripravah pri »Braniku« v Solkanu, v Postojni, v Tolmimju im seveda na Livku. NičesaT pa še me vemo o pripravah v Zgornjesoški dolini. Prepričani smo, da bomo videli tekmovalce tudi iz vseli drugih primorskih centrov ter da tudi Koprčani ne bodo manjkali!
L. S.
Smučar!i „Rudarja" so f@!moFa!s
Letošnjo zimsko sezono so v Idriji začeli najmlajši s samkaškimi tekmami,; iz Kovačevega rovta v okviru novoletne jelke. Tekme se je udeležilo 142 tekmovalcev. Najboljši čas sta dosegla v dvojici Crnobrnja in Lam-pe, med posamezniki pa je zmagal Kopač. Otroški vrtec sicer m dosegel posebnih časov, imeli pa so največje veselje.
Športno društvo »Rudar« je v nedeljo 28. decembra priredilo slalom za mladince, kjer je nastopilo 12 tekmovalcev. ki so dokazali kar zadovoljivo znanje. Dokaj dolgo in težko progo so presmučali dvakrat. Zmajal je favorit Logar Ivi s časom 1.39.4 pred 'Podobnikom Jožetom 9 časom 1,50.1 ter Likarjem Rudijem in Ogričem Alojzom. Vreme tekmovanju ni bilo naklonjeno zaradi od-juge.
Naše športno društvo se marljivo pripravlja ma smučarsko prvenstvo Primorske, ki bo 17. in 18. januarja na Livku, kjer hoče odigrati glavno vlogo in osvojiti pokal, če se kako drugo društvo ne bo bolje pripravilo in mu le račtane temeljito prekrižalo.
L. S.


m
istiwiiPs ■: . ■ : ...
m* s
■-'(: mmMSmMa
íSmWm&SlMemmi
ISmbih ■HIHi
mlmtmBBm^
ÜÜÉ
TovmiliíbWwm kvt. V0ndat iti caH ii¡ moramo
tmmm h m
si'ísi gkmve.m kaj ¿e-meto ^ábqmíW

igzSt'y
:.^VSri'»^* '•¿«'s
IfifilP
. II i
Je malo pa bon? na vamem / ¡k^ v.	se™vJ*mIo-

i«
Zaloi' I' S ¡oven tk/Jadtan
(Dosedanja vsebina) Sirota Drcjče ni (mogel vcá -prenašali slabega ravnanja mojstra, pri -katerem je bil vajence, im je odrinil .po svetu. Villar na .morju mu je razbil ibanko iioi ga nezavestnega vrgel ira obalo. Tam so ga našli člani .društva «Modre veverice«, 'toda njihov poglavar Toirn je Drejčcta obsodil kot ovadjuha. Med dečkoma .pride .do dvoboja, v katerem je Tom premagan in zato snuje osveto. Njegovi pristaši odpeljejo malo Majdo na grič in jo zaprejo. Zdaj razglasi Toan, da so jo ('ugrabile '»Modre veverice« in organizira napad na Majdino osvoboditev. Raizviila- se je huda borba , . .