313SlovenSki čebelar 9/2016 letnik CXviii ČEBELARSKI TURIZEM Vnuk Antona Žnideršiča Anton Ogorelec o svojem dedku Le redkokdaj se pojavi priložnost, da si v ne- posrednem stiku z zgodovino čebelarstva. Obiskal sem Antona Ogorelca, vnuka Antona Žnideršiča, gospodarstvenika in velikega čebelarja, po katerem je poimenovan slovenski AŽ-panj. G. Ogorelec, ki se je rodil leta 1924, je obudil nekaj daljnih spomi- nov na svojega dedka. Anton Ogorelec je dobil ime po svojem slavne- mu dedku. Ta je namreč zahteval, naj bo njegovemu tretjemu vnuku ime Anton, čeprav je mama sprva že- lela, da bi mu bilo ime Mitja. Kot biser najzgodnej- šega spomina je povedal zanimivost, da se je dedek ob njegovem rojstvu dobesedno »zaljubil« vanj. Kot najmlajšega ga je oboževal in razvajal, ko so še živeli skupaj v Ilirski Bistrici, kjer je imel Žnideršič tovarno Pekatete – Prvo kranjsko tovarno testenin (dana- šnje Žito). Zdaj so tam njegov spomenik ter šola in čebelarsko društvo, ki sta poimenovana po njem. Tovarno je Žnideršič na podlagi svoje marljivosti po- stavil na noge tako rekoč iz nič, saj je njegov oče za- kockal vse družinsko premoženje, tako da dedičem ni zapustil ničesar. G. Ogorelec pove, da bi Žnideršič panj lahko pa- tentiral, a je zavestno želel, da bo v splošni rabi. Po dedkovi zaslugi je nekaj časa tudi čebelaril, in to v če- belnjaku, ki je stal na travniku ob njegovi tovarni. Kraj- ši čas je bil v tem skupnem čebelnjaku za 30 čebeljih družin, poleg katerega je stal tudi okrasni stolpič iz šti- rih panjev, celo njegova desna roka pri čebelarjenju. Žal je Žnideršiča na prehodu za pešce pri gostilni Lo- vec v Ljubljani leta 1947 do smrti povozil državni avto- mobil. Žnideršič si je tudi želel, da bi njegov vnuk za njim prevzel vodenje tovarne Pekatete, namesto tega pa je g. Ogorelec postal doktor elektrotehnike in za- služni univerzitetni profesor, bil pa je tudi jugoslovan- ski ambasador v organizaciji CIGRÉ (Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme). MB Matičniki, zreli za premestitev v inkubator jih preseli v močno brezmatično družino, da oskrbo nadaljujejo čebele. Ko so matičniki pokriti, jih pokri- je z mrežico in preseli v inkubator. Izležene matice označi in preseli v plemenilčke EWK, ki jih uporablja že skoraj 40 let. V vsakem plemenilčku je za pol- no zajemalko čebel. Prve matice se izležejo konec aprila, vzreja pa traja do sredine julija. Gostitelj nas je presenetil s pogostitvijo z več vr- stami odličnega domačega bakalarja, narezkom in golažem iz bakalarja, za piko na i pa je s svojo glas- beno skupino zaigral in zapel znane slovenske in hr- vaške melodije. O dogajanju smo v treh jezikih v živo poročali na poreškem radiu Centar. Čebelar Petar je je nedvomno izjemno delaven človek, velik tako v srcu kot v svojih dejanjih. Še enkrat se mu zahva- ljujemo, da nam je kljub kislemu vremenu omogočil prečudovit dan. Naša pot se je nadaljevala v kraj Livade, kjer smo obiskali čebelarja Svetozarja Jankovića. Tudi on je po poklicu inženir strojništva. Dvajset let je na osnovni šoli poučeval fiziko in tehnično vzgojo, po- tem pa se je popolnoma predal čebelarstvu. Čebe- lari s približno 200 panji, znan pa je predvsem po izdelavi različnih mazil iz čebeljih pridelkov. Kot ne- miren inovator je izdelal velikanski trisatni panj, ki meri približno 1,5 × 1,2 m. Vanj bo naselil čebele in opazoval njihovo vedenje. Verjetno bomo o tem kaj več brali čez kako leto. V popoldanskih urah smo se polni vtisov o lepi hrvaški Istri vrnili v Koper. Andreja Smrdelj, tajnica OČD Koper ZGODOVINA ČEBELARSTVA Anton Ogorelec ob portretu svojega dedka Antona Žnideršiča Fo to : M B Fo to : A nd re ja S m rd el