V Cfutoitani, J. decembra 1937 mol tub Slovenska Kmetijska zbornica ved Kakor Je najini bralcem že znano, smo po kol petnajstletni borbi letošnjo pomlad končno dobili kmetijsko zbornice tudi pri nas. Spomladi je izšla uredba in izvršene so bilo volitve, tekom poletja in jeseni so bili sprejeti razni pravilniki, proračun itd-, pred par tedni j® imenovalo predsedstvo prve nastavljene«, najetS m bili potrebni prostori (v h i S na Goapoavetski cesti, kjer jo kavarna »Evropa«) ia te dni začne zbornic« s svojim poslovanjem. Trajalo bo sicer še kaka dva do tri tedne, predan bo ustvarjen ia urejen potrebni aparst (pisarna, knjižnica itd.), da bo slekel, voasfar — sbornlca j« ta in je e delom začela. S tem je slovenski krnel končno dobil ustanovo, v katero arfcavi upravičeno zelo mnogo upov. Dolga in težka jo bila pot do njo. Prve kmetijsk« zbornico so bile ustanovljene ia leta 1851 »a Francoskem, Tem bo sledile leta 186® a« AmgSeSkom ia do konca preteklega steJatia »ta jih dobili »»med večjih dris v potem še Italija in Nemčija, a po vojni so bile ustanovljene prav po vseh državah, kajti razen Jugoslavije je bila zadnje čase brez njih menda samo še — Albanija. ?.& to dejstvo nam pove več kot dovolj. S tem pa sevjeda nikakor ne trdimo, da jih ni pri na« nihče zahteval. Savno narobe: vse kmečke organizacije so jih zahtevale in vse stranke so uara jih obljubovale, toda resne volje pa menda ni irnci doslej Se nihče, razen bivše SLS. Ko je bila SLS leta 1924 v vladi is je bit dr, Kulovee kmetijski minister, je smatral za eno svojih prvih nalog, da to ustanovo ustvari. Pripravil je že vso potrebno, toda vlada je že po par mesečnem delu padla in z njo vred tudi načrt L. 1926 so začeli potem govoriti zopet o njih in nato še za časa diktature, vendar do njih ni prišlo. Morda smo zlasti diktaturi za to lahko še celo hvaležni, kajti Bog ve, kako spako nam bi biia ona dala pod imenom kmetijskih zbornic. Tudi s sedanjim zakonom nismo zadovoljni, ker zbornica ni ustanova s kakimi lastnimi pravicami, temveč je predvsem samo posvetovalni orgnn, samo stanovsko zastopstvo kmeta, vendar so temelji kolikor toliko zdravi, ustvarjeni in smo sedanji vladi hvaležni tudi za te. Okoli 26 vlad smo po vojni že imeli, a šele sedanja nam je to prepo-trebno ustanovo tudi res dala. V kolikor pa sedanje zbornice ne odgovarjajo potrebam kmečkega stanu, bo pa sedaj stvar njih samih, . fft Prav velik del ljudstva se sploh ne zaveda, kaj je politika in smatra, kakor smo dejali, da je lo v glavnem le medsebojno prerekanje voditeljev, agitatorjev in časopisov. Glede na to nekateri potem tudi vzvišeno proglašajo, da se za politik« ne brigajo, ker je politika grda reč. Čim več takih »modrijanov« imamo, tem bolj žalostna mora biti naša politika, kajti pogoj dobre politike j® politično zrelo ljudstvo, ki se zaveda važnosti in nalog politike. Človek je tako ustvarjen, da ne more obstojati sam zase, temveč le v družbi, to je v družini, v občini, v narodu, v državi. Kjerkoli je pa večja družba, mora vladati v njej nek red, kajti kako naj si mislimo samo majhno vas, kjer bi ne bilo nobene oblasti ter bi vsak delal, kar in kakor bi hotel. V družini tvori tako oblast gospodar, kl razpo-rejuje delo in vodi vrhovno skrb za vso družino, v vasi skrbi za najpreprostejši red župan, v državi vlada. Odkar pomni zgodovina, ni bile družabnega sožitja ljudi brez oblasti. V dobi absolutizma ni imelo ljudstvo pri vladi nobene besede, temveč so izprva gra-ščaki iu pozneje vladarji 3 svojim uredništvom vladali, kakor se jim je poljubilo. Stoletne žalostne izkušnje vseh narodov so dokazale, da je ta način vladanja slab in si je zalo ljudstvo potom revolucij izsililo vrhovno «1-ločevanje prš načinu vladanja. To je demokracija ali samovlada ljudstva samega potom svobodno izvoljenih zastopnikov (županov, positncev itd.). Bistveni znak in pogoj demokracije so iorej volitve, pri katerih svobodno izbiramo tiste, ki bi bili po našem mnenju najprimernejši, da bi nam vladali. Dvojno nalogo ima vladanje: na eni strani določati način medsebojnega sožitja ljudi, na drugi strani pa skrbeti za skupne koristi. Toda čim se za vodarno Sega, nam bo takoj jasno, da lahko nastanejo v tem pogledu zelo različna mnenja, kt so lahko vsa bolj ali manj utemeljena. Eni bodo trdili, da bi bi! zs župana dober Janez, drugi bodo mnenja, da bi bil MatevS boljši. Dobro, kdor jih bo imel več na svoji strani, tisti naj pa županuje v vasi, če ne bo dobro in pošteno županoval, gotovo ne bo dolgo ohranil večine občanov na svoji strani' in prihodnjič bodo zmagali pristaši drugega. Tako je v vasi v majhnem. Mnogo bolj zapletena je stvar v državi, ki posega dane« najgloblje že v prav vse življenje vsakega posameznega državljana. Država kroji va® zakone, določa v veliki meri smer vsega javnega življenja, določa davke itd. itd. In kdo na svetu more trditi, da ga ti zakoni nič ne brigajol Kar poglejmo samo davčne zakone 1 Ali more biti res kmetu vseeno, če naloži« davčni zakoni vsa bremena predvsem na nje« gove rame, a bogati fabrikantl naj bi prispe vali za skupne koristi le malenkosti. Ali moro biti re« kmetu vseeno, če naloži država visoke carine na tlate potrebščine, ki jih k me* neobhodno potrebuje in se s tem te potrebščine zelo podraže, dočim oatane luksuzno blago le nizko ocarinjeno. Kakor glede dav kov, tako je tudi glede prav vseh drugih vprašanj. Kateremu očetu morejo biti vseeno n. pr. Šolski sakoni. Kateri kristjan bi mogel mirno gledati, da bi učitelj v šoli podiral, kar bodo gradili doma starši. tiled® vseh tek is podobnih javnih vprašanj državne politik« je torej lahko cela vrste mnenj m nazorom Kdor pravi, d« ae za politiko ne briga, s tem trdi, da mu je vseeno, kakšni so davki, vseeno, kakšne so šole, vseeno, ali se gospodari pfavičn« in pošteno ali pa vladajo krivica, nasilje in korupcija, vseeno mu je, aii ase popravi kaka ceaia sli nobena ild.« kajti politika ni nič drugega nego skrb za javne zadeve, skrb za skupne koristi. Politik« torej nikakor ni »grda«, teuiveč resna stvar in tako važna, da bi se moral zanimati zanjo sleherni človek in kdor pravi, da se z« »jo ne briga, s tem trdi, da se ne briga niti za svojo lasfeto kožo, kaj šele za skupni blagor. Kdor ima vsega na preosla-Jaaje, kvečjemu tak bi lahko dejal kaj podobnega, ogromna večina je pa vsak dan v večji meri odvijam od skupnosti in od ■— politike. Kakor »« rekli, p® vladajo glede političnih vprašanj med ljudmi najrazličnejša sanenja. Km trdijo, da mora biti šolska vzgoja zgrajena na krščanske resnice, drugi so mnenja, da naj se pumečejo križi iz koL Eni so mnenja, da so davki jm uajnnriejše potrebščine krivični, drugi jih zagovarjajo. Če hočejo tedaj prvi uveljaviti svoje nazore, tedaj jim ne preostane arugega kot da se strnejo v močno celoto iu tii izvolijo lak® poslance, ki bodo ca pristojnem mestu z vso odločnostjo zastopali njih mnenje, sicer bodo lahko drugi strojih usodo prvih kakor se ji® bo poljubilo. In to so politične stranke. Brez strank je vsakršno demokratično politično življenje nemogoče, kajti kako naj pride dntjpiča do izrass skupna volja ljudstva kot tako, da se enako misleči združijo v čim tesnejšo skupnost, t. j, stranko in si potem pri volitvah izvolijo takega moža, ki bo v smislu zahtev in načel te skupnosti zastopal njih voljo, ki je obenem program stranke«. Kes je, v dnevnem političnem življenja je tudi mnogo medsebojnega prerekanja, kar pa ui prav nobena nesreča, temveč neizogiben pojav demokracije. Vsaka skupina čisto naravno želi, da bi zmagalo njeno naziranje in si skuša pridobiti v te svrho čim največ pristašev, da bi bil prt volitvah izvoljen njen zastopnik. Pri Sem je neizogibno, da trči ob drugo skupino (stranko), ki je drugačnega mnenja iu ki prav tako želi prodreti a svojem na/orom in zastopnikom. Med dostojnimi in poštenimi ljudmi bo ta tekma dostojna in poštena, med surovinami in nepoštenimi bo pa surova in nepoštena. Toda razsoden mož ne bo poslušal, kdo huje kri« in »bolje govoru, temveč bo pretehtal načela in delo stranke ter bo sodil in se odločal po tem. Tisii, ki pa pravi, da je »nestrankarc, da ga ie stvari ne brigajo, pa * tem izjavlja,'da mn je vseeno, kako so rešujejo javne zadeve, njemu v korist ali v škodo. Skupnosti so tak« ljudje naravnost škodljivi. Stranke no usta skoz, katera govori ljudstvo, one so združena volja enako mislečih, one «o neizogiben instrument demokracije. Po zloglasnem 6. januarju so nam lagali, da so politične stranke žkodljivo in so jih zato razpustili, a vse to se je zgodile samo zato, da so se mogli polastili oblasti ljudje, ki niso imeli nikogar za seboj in ki jih je ljudstvo sicer pri svobodnih volitvah odklanjalo. Kako so se potem ti, nikomur odgovorni »nestrankarji« izkazali, nam je še danes vsem v živem spominu. Seveda ja pa pogoj zdravja vsake »franke to, da vlada tudi t njej sami resnična* demokracija, ne pa samovolja kogarkoli. Vsaka država vodi tako politiko, kakr&ne eo njene stranke, a stranke so taka, kakršni so njeni pristaši. Politično zrslo, načelno, zavedno in odločno ljudstvo ima tudi temu primerne stranko in temu primeren vpliv na potek vsega političuega življenja v državi. Ce ni kaj prav, se mora zato vsstk potrkati predrsem na svoja prsa ter se vprašati, če je storil svojo dolžnost, za vse javne zadeve brezbrižni nergači p« nimajo pravica zabavljati. Vmmite m zatmf&p&imh Pred nekaj leti m razne >ponM>/iie< blagajne rasti® ko! gob« po dežju. Čeprav se je neredko zgodil«, da »u bile »pomožne blaj£aj-oe» pomožne te za gotove vodilne osebnosti, mnogi naši ljudje še giso prišli I« pometi. Te dai je obravnavala ljubljanska sodni ja goljufije pri »pottM&ni blagajni*, ki je imela lepo ime >Naprediwst«. Po dolgi razpravi je btla razglašena sledeča sodba: AvjjfUiit Škof je kriv: 1. da je pri »Na-predaeatk zavaroval poljubne, celo neznane ljudi in ne samo bližnjih »srudnikov, da so bile proti pravilom zavarovana osebe v starosti nad 60 ki in da j« oSkodoval Hoka Ku. naverja za 1225 in 3600 din, Jožeta Kogovžfea za 1300 dia, Gradnika Bssdotta aa 24SX» din p. sodi na 2 leti robije jja 1680 din denarne kazni, dalje v izgub« častnih državljanskih pravic za dobo treh let, v plačilo povprečnimi 2000 din, kakor tudi v plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. GOSPODARJI I GOSPODINJE) MANUFAKTURHA TRGOVCA Jeunl&o Češniic LJUBLJANA . UNGAKJEVA UL. Vam »udi vsakovrstno ®t>!r,iilno blago po \ osrsnifih tetah. Vuhka uben blaga za nevestin« opren«! jggjgv Najn6>v«jii« svilen« rute m ierpet -Veram©« j® moderno sdra -vito.ki hitro ©f®|§® b&krčh**. Ozdravil«, a r»# žk&<šuje. vmmm e«»S«o a to »M »O ts»8H««sssS. OrliM rng. Sari M. «1 CMS a). isli. Avgust škof je že pri »Vzajemni pomoči« kot poverjeuik za Ljubljano imel važno vlogo, bii jo na zborovanjih kot adpoalanef. in »< prav sgilno iMiejstvoval. Ko jo bil od 1S3J pri »Vzajenmi pomoči«, so je baš izvežbal v praksi zavarovanja starih i» bolnih ljudi, ki so stali že blizu smrti. Po vseh zavarovalno tehničnih predpisih pa se poslovanje tako ustanove nikakor ne more dopustiti, ker vodi k propadu. Od »Vzajemne pomoči« je Avgust Škof prenesel svojo delovanje k Vzajemno splofinemii kredrtnenin društvu v Maribor, kjer se je prav tako živahno udej«tvovj»f. Kato pa je prevzel vodilno vlogo pri ^Napredno-s ti«, ki je poslovala v prav istih prosEoiih kot Kreditno društvo Ve&noma zbiral »tare zavarovalne police prejiujih ustanov, novih zavarovanj je napravil prav mulo. Pri teh poslih se ni drtai draSvenih pr»vil, ki so mu bila znana, kakor je sodiSfe prepričano. Vse kaže drugače, da so imeli Snitelji »Naprednosti« že od začetka namen blagajno in neuke Ijodi preslepiti. To fe delal Avgust fikof. In to njegovo delovanje bi stejkoprej upropastilo »Naprednost«. Av^nirt Skof fe bil sicer strokovnjak v savarovaMh poslih, ker se je Hdejstvoval na tem polj« m od I. f980. Pri »Naprednortit fiko? ni imel podrojem", marveč vodilno vlogo. Storil je kasniva dejanja. To je delal popolnoma zavestno. Kršil je pravila. Špekuliral je s policsrni in je v njo celo vstavljat osebe, pri kat.orih je račn-nai na hitro snsrt Sodižčo »inažra ta dokazno, da je ebi^iženec deloval v prevaraem namenu. Izvabil je do t.86.438 din. Prevare je vri*«! c hrtoma, z oziroiu no vigino znesko^i dolgo dol>o in je fietal imeti i« zavarovalnih po*!»v trajne dohodke in prejemke- Za tak« kazniva dejanja Je določena robiia 10 ,et' SodiSče pa je aperabijajoiš določila zakona iz-reklo enotno kazen 2 leti robije in 1680 din. V VSAKO K J SO »DOMOLJUBA«! KAJ JE NOVEGA OSEBNE VEST! d 25 letnico porok« sta obhajala te dni celjski odvetnik dr. Anton Ogrizek in njegova žena Marija. Borbenemu katoliškemu možu, ki 38 je pod Zivkovičevo vlado moral ločiti »a celih dvajset mesecev od svoje dru-žnie !er oditi v konfinacijo v južne kraje ■— k srebrnemu Jubileju iskreno čestitamo. d Bolgarski kralj Boris se je vrnil pretekli teden Iz inozemstva v Bolgarijo Potoval je preko Ljubljane, Obedoval je v Belgradu v družbi kneza namestnika in drugih visokih gontov. Povabljena sta bila tudi min. predsednik dr. Stojadinovič ic notranji minister dr. Korošec. DOM ME NOVICE d Kmečkim dolžnikom. Plučilo anuitete se more odložiti samo v takem slučaju, če dolžnik t davčnim potrdilom dokaže, da mu je bil davek odpisan isradi nesreče po toči, po ujmah ali nesrečo pri živini. d Halandski Slovenei » radia. V nedeljo, dne 5, decembra bodo nastopili naši rojaki v holandski katoliški radijski postaji Hilver-»um (1875 m). Prenos bo trajai po uašem času od 34 do 14.40, Spored bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Vse, ki imajo radio-aparate, opozarjamo n« ta prenos. d Jsverski »upnik je dobil tadošienjo. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila 26. novembra zanimiva razprava. Toži! je po svojem odvetniku dr. Josipu Voršiču javorški župnik g. Jernej Klinee odgovornega urednika »Jutra« zaradi poročila, ki ga je objavil ia list ob priliki znanega umora farovžke kuharice na Javorju. Na koncu obširne razprave je predsednik sodišča objavil sodbo, po kaleri je odgovorni urednik »Jutra« kriv prestopka /.oper čast v smislu čl. 52 tiskovnega zak. ter je bil obsojen namesto zapora na 1800 din in So na denarno kazen 1200 din, torej skupaj na ;!000 din, ki jih mora plačati v 8 dneh po pravomočnoati sodbe. V slučaju neizterljivosti pa v 50 dni zapora. Dalje mora plačati toži- telju g, župniku 5000 din materialne škode, mora po pravoniočnosti sodbe objaviti sodbo na čelu lista »Jutra«, mora plačati 500 din povprečuine, kakor tudi pravdne stroške. Prizna se mu pa tridnevni rok za pritožbo. Sodba poudarja, da je treba vzeti članek kot celoto. Kot celota pa članek vzbuja vtis, da vse namiguje n« g. župnika kot morilca. Obtoženec pa za to nima dokazov. Prav ta čianek je posplošil govorice, da je g. župnik morilec. Te govorice ao se po »Jutru« širile v vsako zakotno vas. Gospodu župniku je bila priza-dejana groba in huda kleveta in zato je odškodnina 5000 din primerna. N'e samo g. župniku, v?ej naši duhovščini je bilo a to sodbo dano popolno zadoščenje, ker »Jutrov« članek je bi) udar proti naši duhovščini. d Caiuta Fanči. Mestni trg 7, priporoča svojo novo modno trgovino z bogato izbiro kvnlitetnega blaga po konkurenčnih cenah. Posebno ugoriri oza miklavževa in božična darila! d Cesta Ljubljatm-Kranj. V torek, 30. novembra 1987, ob 7 zjuiraj so odprli za promet modernizirano cesto od Št. Vida do Je-perce, na kar so že težko čakali vozniki in avtomohilisti, ki so po svojih poslih vozili iz Ljubljane na Gorenjsko. Do zadnjih potankost: cosia sicer še ni urejena, ker manjkajo odbijači in prometna mednarodna znamenja, vendar to ne bo motilo domačega prometa. Pešci naj se na cesti drže strogo desne strani šn nodijo le po banketu. Ce že morajo prekoračiti cesto, kar pa naj ne store brez razloga, nnj na prvi polovici cesfe gledajo na levo, na drugi polovici ceste pa na desno. — Ugotovljeno Je, ds so lansko leto v Avstriji povzročili kolesarji na cestah 48% vseh nesreč. Zalo naj posebno kolesarji pazijo, da ne bodo vozili sredi ceste. Vozijo naj tik ob desnem robu, nikdar vštric, ampak vedno drug za drugim. Vozniki, ki so biII doslej vedno navajeni morda iz opravičenih razlogov voziti po sredi ceste, morajo brezpogojno voziti po desni polovici, saj je cesta povsod enako dobra. Avtoinobilisti pa nnj se drže prometnih predpisov tako, kakor se jih v tujini, katero vedno v prometnem oziru občudujejo. Voznikom tovornih avtomobilov, ki ■m „„. „1r„s, fjsfuur&JttJ&ttJsr*ca" d Zadružno žago so ustanovili. V nedeljo, 21. novembra, je bila nad Vrhniko na poti, ki vodi proti Verdu, sredi gozda slovesna otvoritev prve zadružne žage na Notranjskem, Za ustanovitev zadružne žage se je že pred nekaj časa ustanovila na Notranjskem lesna zadruga lesnih posestnikov na Verdu. Zadruga si je nadela nalogo, da skuša dvigniti lesno gospodarstvo na Notranjskem in s tem pomagati mnogim, ki so odvisni od tujega kapitala in izpostavljeni njegovemu izkoriščanju. Zato bo pravi dolenjski dobit« * CentraEnl slnarn! b LfnlifnoL 3» . Vsi, ki trpite, na kurili? očesih trdi koži in zaraslih nohtih, pridite, rta Vam jib s koreninico in brez bolečin odstranimo Takoj Vam bo odleglo Zopet boste prijetno razpoloženi ?a vsako delo Parno in kadno kopališfe » hotelu Slon — Frančiškanska uliea 3. Odprlo ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah in tiraznikib od 7 30 do 12 ure. so v resnici na slabem glasu zaradi nagajt-vosti in sličnib predrznosti, pa priporočamo, da naj se potrudijo, da bodo izgubili slabi gla3, ki so ga jim priborili nekateri tovariši. — Slovesna otvoritev bo prihodnje leto. d Še eden se je rešil sovjetije. Te dni je prispel v Maribor z ženo in dvema otrokoma bivši vojni ujetnik Joco Miličev iz Orstaga pri Petrovgradu v Batiatu, ki se vrača iz sovjetske Rusije po 20 letih zopet v domovino. Njegova povest je ista, kakor vseh ostuiih povratnikov. Ujet je bil v Galiciji, potem je bil prostovoljec, ranjen je bil v Dobrudži ter j-> zaostal v Rusiji. d Pri zaprfja ali pa pri motnjah v prebav! vzemite zjutraj na teščf kozarec ttaravue »franz-josel« vode d Pes je rešil gimnazijsko poslopje. V Der-venti se je sredi noči vnelo gimnazijsko poslopje. Goreti je začelo pri strehi, vendar ni nihče nevarnosti opazil, dokler ni začel na vso mož lajati pes ravnatelja gimnazije. Z. lajanjem je zbudi! ravnatelja in slugo, ki so hiteli poklicati gasilce in druge ljudi, da so požar pogasili. d Pevski zbor bolgarskih železničarjev priredi v kratkem več koncertov v raznih krajih Jugoslavije. Stran 4 »DOMOLJUB«, line S. deterafcra 1937 Str/. 48. trenutek, ko to posestniki k svojih lastnih sredstev nabavili strojno lokomobilo za rezanje lesa in jo v svečanem »prevodu pripeljali na cieno sedanje messo, ostat vsem v lepem »po-aninu na samosaveat, dekj in trud našega malega človeka. Ples pa bi bil pri otvoritvi lahko izostal. d Cel« vreče popra so zaplenili. Te dni so * Maribora na glavnem kolodvoru odkrili zopet veliko tihotapsko dejanje. Na vozu za premog m naSJJ pod premogom celo skladišče popra, tn sicer par vreč v teži 350 kg ter 30 kg evežegs mesa. Strojevodjo in kurjača, in sicer »ckega Leona Tsnzerja in Roberta Sindlerja, so avstrijski financarji v Mariboru zaprli ter ju odvedH v zapore v Gradec. Ker je Maribor obmejni kolodvor ter avstrijski oddelek ne spada v jugoslovansko območje, so Avstrijci pod oblastjo svoje- uprave in je taka aretacija in odprava v Avsirijo mogoča. Vrednost zaplenjenega popra in mesa cenijo na 20.000 din. d Slovenci »mo si Šole sami sezidati. Delo ss Širjenje pismenosti po hrvaških, bosanskih in hercegovskih krajih napreduje, obenem pa prihajajo v Javnost premnoge zanimive slike pomanjkljivo urejenega šolstva. V travniškem okraja v Bosni se nahaja občimi Opara, v kateri je 50 vasi z 8000 prebivalci. Ta velika občina nima niti enega svojega šolskega po-eiopia, torej tudi nobenega potika. Država ni •torila iu ni&sar, vendar si tudi občani sami atso mogli pomagati in zgraditi šok- na lastne »trožk* Koliko je tamkaj nepismenih, dokazuje najbolj zgovorno agitacija za zadnje občinske ▼ciitve. Za vsako listo je bilo treba 120 podpisov. Nabiralci so obiezii vse vasi, vendar »o lonisj našli 90 ljudi, ki so se znali rdi note podpisati. Vsi ostali pa so s« znali k »podpalčiti«. (Prst v črnilo, potem pa na papir.) d Pel milijona primanjkljaja je ugotovila posebna komisija v občinski blagajni v Kra« gujeveu. d Zbornica na T0I je sprejela proračun sa 1. W38-38. Številke so sledeče: skupna po- J trebSčina zborničnega sveta in urad« 2 mili- j Jona 688.884 din-, poirebSčlne odsekov: indo- ! Malo J« manjkalo, da v Celovcu ni prišlo do strahovite katastrofe, ki bi bil« lahko prizadela 8000 zborovalcev, ki so v veliki slavnostni dvorani hotela »Sandwlrtc poslušali znamenitega nemškega pridigarja iz Družbe Jezusov«, ofteia Muckerniaiina, ki je ime! slavnostni govoi n« občnem zboru Katoliškega tiskovnega društva. Muckermatin je bil Us nekaj dni v Celovcu ln k njegovim pridigam v stolnici so ljudje drveli iz mest« In okolice, da je bil pred stolno cerkvijo vedno velik naval. Znano je, da j« moral pater Muekor-msnn bežati iz Nemčije, ker ga je zasledovala narodnosocialistična tajna policija. Ze večkrat se je zadnje dni pripetilo, da »o Muckerman-na ns ulicah hltlerjevskl pristaši izzivali ia psovall Policija ga je vzela pod posebno verstvo Is je tudi dvorano hotela »8sadwirt« nekoliko ur pred zborovanjem, kjer bi Imel Muckermimn govoriti, natančno preiskala. N« Bvoje veliko aečtnieoje je v posodi za oleandre odkril« pektetuki »troj sradnje velikosti, zakopanega v pfst. Peklenski stroj J« bil zve- zan t uro, ki je bila navit« ua trt tet rt na s »večer, (torej tri četrt ure po tačeUui zborovanja, ko bi bil Muckermann vpr&v sredi uvo. jega govora, M uckernsisii novemu predavanja je prisostvovalo v dvorani de® 8009 poslušalcev, kakor kaže blagajn«, in njihovo življenje bi bilo v nevarnosti, 4e bi bil peklenski stroj eksplodiral. Na policiji eo peklenski stroj natančno preiskali in ugotovili, da je bil napolnjen a raznimi kemičnimi snovmi, ki bi biis ob eksploziji razvile strupene pline in povzročile opekline. Plini M bili dvorano v par sekundah napolnili ln bi povzročili strašno zmedo med občinstvom, Po!fciJ*k$ preiskav«, ki jo je vodil »veiuik dr, Jaklič, je dognala, d« »o peklenski stroj postavili strokovnjaki, Razstrelilnih snovi je bilo za pol kilograma. Pasovna pruiakavu ui odkrila ničesar sumljivega, nakar je bilo zborovanje dovoljeno. Pozno v noč so po Celovcu množice ljudstva manifestirale proti narodnim socialistom. Policija Je izdala uradno poročil«, v katerem pravi, da je zločincem fe na sledu. »trijski Msek 190.000 din, trgovski odsek 292.000 din, gostinski odsek 118 000 din, obrtni odsek 680.174 din. d Me«! ečitoljt JUU Je stanovska učiteljska organizacija se vso državo in j! načeluje sedaj Sloveti«« Ivan Dimnik. M«! »ditaljstvom je močna opozicija proti sedanjemu vodstvu, PrlHo j« do medsebojnih napadov v časopisju in do tožbe pred belgrajtklm eodi&-em. JUU je ©posucijo toži!*, a Je pogorela, kar to bili opozleionalei pred belgrajakiro sodiSčens ej»ro-Kenl. d Paru« eerke« na Blede Ja seSa lejse poslikal m ledi slovenski umetnik Slavko Pen-gov. Zaslug« s« važno delo ima pokojni iup-nik J. Oblak, ki j« cerkev zgradil iti velikopotezno slikanje začel, in sedanji župnik g. Prančiiek Zabret, ki Ja zvest Oblakovi »po- KULTURNI KOTIČEK Proavetlienstvo Prosveta: To je osnova te dobe. Imenujemo to dobo tudi dobo preporoda. Ta pada v &u od 1768 do 1819. Začenja se z izdajo Pohllnove slovnice, konča s smrtjo Vodnika te Zoisa. Značilnosti te dobe p« so: Vse je poučno, vsako delo mora biti ljudstvu v korist Ljudstvo je treba gospodarsko in nravstveno dvigniti, ga učiti in izobraževati Zato tnu je treba dati knjige, ki naj bodo pisape ▼ alovenskem jeziku in poljudno. Vse mora folti v teh knjigah razumljivo, tako da bo ra-Rumel njene misli preprosti človek. Temu aeJu Je potrebna tudi gola. Zaradi teh eiljev, to je prosveto, je dala ta doba: slovnice, slovarje, prvi slovenski časopis, pratiko, pesniški zbornik, knjige o zemljepisu, zgodovini, gospodarstvu, poleg tega še druge uporabno knjige, ki jih p, -prosi, človek rabi vsak dan, prevod 8v. pisma, molitvsnike, katekizme, igre, prvo pesniSko zbirko. V tej dobi se prebuja narodna zavest iT slovensko zgodovino »o stopali ljudje, ki eo čutili potrebo, tudi ljubeaen, da s« ljud. ttw prerodi tudi narodno v slovenskem duhu. Kulturni delavci te dobe so jasno ln iskreno V izpričali, da bo hi smo Slovenci in dt. je treba v tem smislu narodnega preporoda. Borb« za enotni jezik s« nadaljuje in si utira pot k uresničenju, da dobimo knjižni jezik. Giavni delavci so: O. Marko Puhlin, Jurij Japolj, Blaž Kumerdej, Anton Linhart ln Valentin Vodnik. Pohlin je dal zamisel o preporodu, baron Žiga Zois ji je dal življenje. Ta slednji je bil voditelj tega dela . 0. Marko Pohlin Je prvi tega čase, Ljubljančan, menih, bosonogi avgušilsee (1785 do 1801). Lete 1708 je izdal alovaico v nemSkem Jeziku *Krayaska gramrnatika«, Id Je naredila precOj KKsede v nagem jesiku. V uvoda pa je nanizal mnogo dragocenih »Mi o slovenskem narodnem in političnem preporodu. Z naukom o pesništvu, ki j® v slovnici, a svojim delom ln z zgled©® p« je zbudil 'zanimanj« za umetno pesem. 8k>viisa j« doživela tudi drugo izdajo leta 1783. Izdal je prvi pesnižkS zbornik »Pisani«®«, ki je IzSel trikrat, in sicer 1779—1781. Četrti zvezek je ostal v rokopisu, najboljša pesem v Pisemca h je Vodnikova pesem o zadovoljnem Kranjcu. Bil je nadvse delaven: zapusti) je 20 tiskanih knjig in Se 10 rokopisov. Pisal je vse: slovnico, slovar in slovstveno zgodovino, {»tem zgodovino, moli-tvenike, sestavljal poučno knjige o računstvu ln živinoreji, prevajal povesti, pisal uganite, roki delo nadaljeval in tudi dokončal. Biejcl pa so lahko potžosni na tako krasno hišo božjo! d Kav prosvetni dem m blagoslovili v nedeljo, 21. acvembra, pri Sv. Urbanu pri Ptuju. d PeSdeiseitlsmske edp«sl«nstv» slovenskih obrtnikov j« zglasllo te dni pri banti dr. Hallačenu, ki je obljubil, da bo vsem upravičenim željam pa možnosti ustregel. d Ha «t»||*mlM domislice se prišli zagrebški pismeoeše. Znano je, kako morajo pismoixo£e pri raznašanju poŠt« v mestih pre-mnogokrat »presoplhati* cela nadstropja, da oddajo poŠto naslovljenca. Da bi se izognili nepotrebnim naporom in da bi obenem poŠto povsod hitreje oddajali, je druBtvo poštnih nameščencev prosilo hišno posestnike, naj bi v »vojih hlSah namestili posebne nabiralnike, v katere bi plsmonoše vrgli vso poŠto za tisto hišo. d M!' deaič.i r«kiroti! Oni. k) »te potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve sli skrajšanega sroka služb®, čimprejšnji vstop v kadar, odložitev službe v kadru -- informirajte se in uredite svoje zadev« pravočasno! Ako j« rok zamujen, se ue ua več pomagati, — Vsa pojasnila daje proti maleekoataamu plačilu koncesionirana pisarna Per Frane, kapitan v p,, Ljubljana, Maistrova ulica 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. d Krasoti«:« so odpeljali. Na jugu se še vedno dogajajo primeri ugrabljenja deklet. S svaibe svojega brata se je v eni zadnjih noči vračala skozi gozdove Trebevi&t v BoonJ lepe Tsnkoaava Lučič, za katero so fantje prav noreli. Tankosava pa ni samo krasno dekle, ZlvSnoraiciS Uporabljajte D-vitamlnskl preoarat apnenl preparat ker boste » sekn) dinarji dosegi! H Mtek* Pri svfniah se doseže ?a 20 Din nad 100 Din dobičku. Pri teletih se doseže sa 'Zf> Din b»4 100 Din doblčkn. Pri kravah se doseže za 50 DSn več »totako* dobička. Zahtevajte navodila ln nasveta zs napredno živfno-rejo pri »KA&TSt" d. d., Zagreb 8, poT.fli predal »0 temveč Je tudi precej Izobražena, kar Je za bosanska dekleta procajlnjs redkost. Med drugimi se jo vanjo zaljubil tudi neki Rade PanduroviS, ki jo jo zasnubil, toda Tankosave ga je odklonila. Ko no e» LučičS vračali • svatbe, Jih je napadel Kade Paudurovič i velikim itevilom prijateljev. Nastala je bitka, v kateri ao Stovilci Paadurovlfievl prijatelji premagali maloštevilne Lačiče, Sako da se jim je paaroftilo odvesti Tankosavo. Med pretepom so a© aevedu klali s noži in m tepli e koli ter je med drugim bil Pandurovifi težjo ranjen. Do tedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, kam so ugrabitelji odvedli krasotico. d Divji pralni s® se pojcviii letos v večjem številu na Gorjancih na Dolenjskem. Mnogim posestnikom »o ti škodljivci odnesli pridelek s polja d 1854 slušateljev io slušateljie ima po končnih podatkih ljubljansko vseučilišče. d 12) letat žensk« Marija Jaajič je umrla te dni v Podiugovju pri Mrkonjiču. — Pač lepa starost! d Osasfe«®, M »g tta aaorefo na tetino It.re-lati, pa trpe veled t®g« m zaprtja Ia motnjah pri prebavi, nJraieašmi * pomaujkanjera tek«, nudi večtedeasko zdravljenje t naravno •Frass-Joseiovo« grenka vodo zelo dobre uspehe. Zato uživajte dnevno po eno čalo »Fraag-Josefove« grenke vode zjutraj na teSče ali zvečer, preden greste k počitka. ost. r«e. 8. te. gMHta d Ljubljanski mestni se je v seji dno 23. novembra 1037 končooveljavno odločil glede postavitve spomenika pokojnemu kralju Aleksandru, Odobril je Plečnikov načrt in se izjavi! sa postavitev spomenika v proureje-uori vrtu ljubljansko Kazine. d Po vswra škeHjsbe gimnazija v 8t Vido. Škof Biidanovid, spoetoiakl upravitelj za Bačke In Banat, Je izjavil, da namerava razen seitioutšča v gubotief ustanoviti tudi t£-sebno Škofijsko gimnazijo po vzoru »ne v St. Vidu nad Ljubljano. Kova gimnazija bo edina zasebna gimnazija v Vojvodini. d Vsakemu svoje. Casoplsije javlja, da se prioravlja ustanovitev zveze srbskih kulturnih In prosvetnih društev. Zastopniki teh društev iz notranjosti Srbije so že dobili povabilo na ustanovni občo i zbor v Belgradu. d Vse prošnje — bsb ob steno. Kakor vse kaže, bo ljubljanska bolnišnica letos prvič po vojni dosegla kakor Se nikdar število 30 tisoč bolnikov iu jih bo najbrž še presegla. Te dni je ljubljanska bolnišnica naštela 28.400 bolnikov. Bližamo se popolni bolniški nesreči v Ljubljani. Usmilite se že vendar slovenskih bolnikov, ki neredko po nepotrebnem umirajo, ker za nesrečneže v bolnišnici ni prostora in pomoči. d Povečanje delavskih mezd pri ieleznlel. Z ozirom na rastočo draginjo je ministrski svet odobril povečanje delavskih mezd v delokrogu železniško uprave z veljavnostjo od 1. novembra t L Povišanje se je iivržilo v treh skupinah in v sledečem redu: 1. Izučenim obrtnikom okoli 11% od osnovno dnevnice, kar stori v denarju za posamezne stopnje 2.8 do 5JS din za 8 umi delovnik ali v mesecu 8 25 delovnimi dnevi 65 do £46 din. 2. Polkvali-liciranim delavcem od 6.5 do 8.4% o<3 osnovne dnevnice, kar stori v denarju za posameznika 1.4 do-8 din za Sumi delovnik ali v enem ra^oe« a 25 delovnimi dnevi 85 do 75 din. 3. Navadnim fizičnim delavcem od 1 do 4-7% od osnovne dnevnice, kar stori za po- NI VE A . CREME J To ni čudno, kajti edino I© NiVEA vsebuje „E u c & r i t", okrepčevalno sred« stvo za kožo in razen tega je NI VE A poceni in izbor ni sameznlka 0.20 do 1.50 din m. Burni delovnik, ali v enem mesecu s 25 delovnimi dnevi 5 do 87X0 din. Povišek znaša na splošno komaj 5%, kar je aicer sekaj, vendar še davno ne primerna plača. d Dvešenstvo in dfom&sšiv©. V tem pogledu je bilo v Jugoslaviji v letih 1020 do 1&35 obsojenih nič manj kakor 128 oseb. Od teb je bilo 88 mož, ki so si poleg svoje žerse zaželeli še druge In 29 žena, ki so metale svoje oči še na druge moške, V teh pregrehah so se najbolj izkazali Srbi, za njimi pridejo Slovenci, potem Južna Srbija, četrta je Bosna s Hercegovino, peta pa Dalmacija, ki pozna Eamo dva grešnika. Letopis pa ničesar ne pove o dvožerAtvu v Črni gori in Sloveniji, kjer čisto ne manjka podobnih vsaj skrivnih grešnikov obeh spolov. d Tistim, ki so glasovali ss centralizem, za nho. V Mariboru in Celju ter po vsej prejšnji mariborski oblasti je zmanjkalo bencina. Vzrok so nujna določila, po katerih je prepovedano prodajati č>srti bencin za motorna vozila. Zvedeli smo, da se nahaja v skladišč« v Dravogradu in na skladišču tvrdke Motor-oil več vagonov čistega beneina in špirita, ki čakajo na tehničnega kontrolorja iz Belgrada, ki naj mešanje tega čistega boncina s špiritom nadzira. Obe tvrdki sta že opetovano brzojavno lu teiefonlčno zaprosili ministrstvo, ds pošlje tehničnega kontrolorja v smislu uredbe, vendar ga dosedaj zaman čakajo. Po na-* šern mnenju imamo v Sloveniji dovolj zanesljivih uradnikov, ki b« mogli to mešanje nadzirati, da ne bi bilo treba cele tedne čakati na gospoda iz Beigrada. Ako v naslednjih dneh ne pride tehnični kontrolor, bo moral bili ves avtomobilski promet ustavljeu, saj se v Ceiju že danes ne dobi nikjer več kapljice beneina. d Tecite, bežite, cigani gredet V zadnjih mesecih so cigani "okoli Banjaluke poskušali odvesti več otrok Sredi Banialuke same so ugrabili nekega učenca 4. razreda ljudsko šole, mu zamašili usta, zvezali ln ga s svojim vosom odpeljali. Ker dečka ni bilo domov, so ga pričeli starši iskali. V Prijedoru pa so ljudje slišali n ciganskega voza otroški jok, zato so ustavili cigane in rešili otroka. Cigani so morali bežati, ker drugače bi jih ljudje linčall. Ista ciganska tolpa jo poskušal« na podoben aačin odvesti že dva otroka. Med prebivalstvom je zavladalo silno razburjenj® in hočejo vae cigane pobiti, tako da se uiti pošteni doma?,i cigani ne upajo na cesto. Orožuištvo je cigansko tolpo že zaprlo. 34„ mednarodni evharisiični kongres 0 Na pobudo pripr. odbora za 34. mednarodni EvhartsliSui kongres v Budimpešti priredi I uj-skoprometni odsek kluba espersntistov v Ljubljani skupno potovanje aa kongres pod izredna ugodnimi pogoji. Opozarjamo na objavo v oglasnem (U p«*«* M staro iielezo. Prodajajo jih po po* mibjoaa do ene** milijona dinarjev. Nekdaj p* M ,,«,»», pi„|e p., vseh morjih sveta. Tako ,, mine slava sveta. d Stanovanjsko hišo in živinske hleve je uničil požar posestniku Francu Zorcu v Selca h. d Že trije požari so bili v okolici Škofje Loke v 14 dneh. Zadnjič st? pogorela pod in šupa posestnika Franca Porente od Sv. Duh«-d Dimnik se jc zrušil aa Lešah pri Pre-valjah na 30 letnega Račnika Ivana iz Črneč in k sreči zlomil samo nogo. d Oblekca se ji je rigala. V Lipovcih p» Beltincih se je triletna Emica Forjan s svojim bratom igrala v svinjski kuhinji, kjer je pod kotlom gorelo. Bratec je odšel iz kuhinje in Emica je ostala sama. Odprla je vratca pod kotlom, da {n se grela. Čez par minut p" . 4S. no ji je vžgala obie&ca. Krnica j® takoj hitel« ven in je n« ves glas kričala. Ko je prišla m dvorišče, je bila ž« vaa v plamenu. Domači so Jo opaši H ia ji takoj strgali gorečo obleko, toda ubožie* je bila že vsa opečena. Poklicali so nemudoma ssdravnika, ki pa ni mogel več pomagati. Bratca je čet nekaj ar v silnih bolečinah izdihnila. d Tramvaj je btiiail v trojico. Ono nedeljo jc največ zaradi goste megle na progi Št. Vid—-Zgor. šiška butni! voz električne železnic? v tri osebe. Konec je bi! usodepoln: uradnica uprave »Slovenca« Eiza Zirkelbahova je k sreči odnesla lažje poškodbe; 43 letnemu Francu Primožiču, doma iz Dravelj, je tramvaj zlomil desno roko v rami in j« dobil tudi hude poškodbe na glavi; 4.' letna Marija .janežičeva iz Mengša pa je pre minula, ker je padla na tračnice, kjer jo je zaščitna naprava poškodovala do smrti. d S paiko je zadel ob sto!. Oni večer se je pripetila v Jarenini pri Mariboru usodna nesreča, ki bo najbrž zahtevala človeško življenje. Pred hišo 26 letnega posestnik* Dominika ja-meraiica so ac proti večeru usedle jerebke. Ja-mernik, ki je strasten lovec, je zagleda! jato ptic ter je aagk> piani! v hišo po puško. Orožje ie ime! nabito prislonjcno v kotu sobe. Pograbil jc puško sa rev ter jo potegnil za seboj. Pri iem pa je zadel s poSko ob stol in v trenutku je zagrmel strel, ki je zadel Jamernika v glavo. Sibre so ga udarile pod brado ter so mu polovico obraza dobesedno olupile, S strašno zevajoča rano se je zgrudil nezavesten na tla, kjer so ga našli domačini ter so naglo obvestili mariborske reševalce, da so ga prepeljali v boiniš-aico. d Pri korpuleotaik ljudeh se izkaže m ravna »Frams-Jesef®*«* grenk* voda '.jot aesijfvo ia prijetno delujoče sredstvo proti zaprtfu, katera se »porablja bre.? gMMMebne di jete. »Fisas-Josefovn« grenka voda *• dob r vseh iekaroah, drogerijab In trgovinah s tal nerainimi vodami. o«i r«« a isr *H7t/Hs. d Preveč praškov m spanje je pojedel, Josip Primus iz Osijeka je prišel te dni v hotel in prosil vratarja, da naj ga ne budi, ker se hoče temeljito naspali. Res Primusa naslednjega dne ni bilo iz sobe; ko ga pa še tretji dan ni bilo, so ga poskušali zbuditi. Ker se ni dal, so ga prenesli v bolnišnico, kjer je ostal v globokem snu vse do sedmega dne, ko je umrl. Preiskava je dognala, da je mož pojedel preveč praškov za spanje, pa je nastopilo zastrupljenje. d 8 skokom v morje se je rešil. V vasi Pirovec blizu Šibenika je kmet Jere Mejič kuhal žganje, ko ga je naenkrat obje! plamen iz kotia, da je pričel goreti kot živa bakla. Kmetje okoli njega mu niso mogli pomagati, ta to so mu vpili: »V morje, v morje!« Kmet Mejič je stekel do morja ter skočil vanj na glavo. To ga je rešilo, ker je gorela samo obleka. Na obali so se zbrali vsi vaščani ter se veselili, da se je Mejič rešil smrti, d Vlak jo je povozil. Ono soboto okrog t zjutraj Je tovorni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 1.05 ponoči povozil do smrti 40 letno postrežnico Marijo Schwentnerievo, stanujoč© v ljubljanskem Mestnem log«. To žensko je spremlja! skozi Tivoli 38ietni brezposelni pleskarski pomočnik iz Rožne doline. Železniški Ur sta prekoračila v Ziljskt ulici. Moški »e je utegnil Se pravočasno umakniti tovornem« vlaku, medtem ko je ženska padla pod vlak, ki jo Je butnil na desni tir proge. Komisija je ugotovila, da je ženska dobila hude poškodbe ua glavi, nft nogah ln po vsem to- »DOMOLJUB«, dno 1. debata 193? Stran 7. »Bjog0i2 « Ž* 50 let proizvaja »8*«#«*• zdra«-vita. Od tega časa t« vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes jc «9<*#e»« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. M«nf mnogimi stegiima potrebnim* tttfrevifi, ti ne ms. nt »(t tfavo firme .-ts« jt tudi Atpirir tat f«plrlartm preparat preti rtvmaHtmH, prtbUjeHjtt in teitlini. Aspirin ft tttdx/i& 4a far v ebfiSi Seiftt aajfaf/ ?*sf4rjrntp sufr«vifa sw svftu. Aspirin PROIZVOD ZAUPANJA! f O0M tU ra«i>utre> f«, kar i je bila: svobodna katoliška država. obsojena pred goriškim sodiščem Marija Le-bauova in njen ljubimec Nikolaj Orlandi, ker sta zastrupila moža Lebatiove Josipa Komelja iz Podbrda, da bi se potem onadva vzela. Strup za ta zločin je preskrbel Orlandi, dočim ga je Jena primešala snožu v jedila. Skoro bi jim napele zločinska nakana, če ne bi ljudje pričeli šušljatl, da je smrt Kornelija nekoliko nenavadna. Oblasti so nato izvedle preiskavo in ugotovile vse žalostne podrobnosti. — Posebni božični vlak vosi 24. decembra iz Gorice v Maribor. Vrne se v Gorico 28. decembra. FRANCIJA s «Teater«. V Franciji imajo žo dva tedna velik »teater«. Kakor poroča časopisje »ljudsko fronte«, ki jo zaljubljeno v sovjetsko Rusijo, je policija v vseh večjih francoskih mestih odkrila ogromna tajna skladišča orožja in streliva ter zaplenila kar na vagone bomb, granat, strojnic in So drugih takih in podobnih strašnih reči. V pariški okolici so imeli »puntarji« v nakupu ali najemu celo vrsto poslopij in celo podzemeljskih bolnišnic n? manjkalo. Vso te prekucuške priprav© za državni udar so morale biti pač delo večjih mesecev, če ne let. In vendar do včeraj ni nihče zarije vedel. Komunisti kriče, da je vse to delo fašistov, fašisti trdijo seveda narobe. Kdo je kriv? Kaj pa, 5e ni kriva policija, ki je velikanske nadzemeljske iii podzemeljske naprave in priprave »puntarjev« gledala z zaprtimi očmi? Le pomislite: policija je po celi Franciji zadnja dva tedna vse prebrskala ia končno osumila 25 ljudi, ki so nepremagljivo Francijo z »zaroto« hoteli pognati v zrak. 25 puntarjev! Ali jih ni toliko v vsaki državi? Človek bi se resnično od srca smejal, če bi ne vedel, da je ve« ta »teater« potreben »ljudski fronti«, da se šo nekaj časa vzdrži na površju, zakaj redke so države, ki jim je všeč, da naslanja sedanja francoska vlada svojo usodo na ugašajočo se moč ruske I sovjetije. AMERIKA s To in ono. V Clevelandu ao umrli: 4(y letna Marija Straiiiar roj. Peru šob, BO-letna Ana Bajnik in 49-letai Janet Godec k Lož pri Krki aa Dolenjskem. — V Braddotku Pa je piorainul 87-letni Josip Ivančič, — V Mil-j wankoe so odšli v večnost: Mihael Kandek h Janezovega Brda na Notranjskem in 50-loini Anton Schuiler iz Sp. Dravograda, in Mihael Hudaj ix Stopič na Dolenjskem, — V Sche. boyganu je izdihnil Hrvat Alojzij Horvatiž. — V Detroit Mich. so djali v grob 60-leinn Franco Zunič iz okolico Črnomlja, — V Ely« Minn. je umrl 44-Ust ni Franc Oroden iz Kale pri Logatcu. — V Clevelandu sta odšla v večnost Roza Ristič iz Ost rta pri Kostanjevici, Marija Legan roj. Travnik is Globokega v krški fari, 83-lctna Marija Rus roj. Krašovec iz Travnika prš Loškem potoku in Alojzij Jovnikar iz Ljubljane. — V Mc Keesportu je avto do smrti povozil Josipa Pustotnika iz Pogleda pri Moravčah. — V Salidi Colo. j« umri Filip Boje. — V Jolietu Mina jo odšla po večno plačilo Marija Selina. — Zvezna vlada je pred kratkim pokupila od ameriških kmetov 1,265.400 ducatov jaje. Plačala Je v gotovini nad 12 milij din. Da s« jajc* mogl! spraviti v osrednjo skladišča, so zato potrebovali dva tovorna vlaka, od katerih vsak je imel po 55 vagonov. — V Clevelandu so še umrli: 60-ietna Katarina Brajdič roj. Grego-rič iz Broda-Moraviee, 54-letni John Sraka! iz Tomačevega pri LJubljani, 68-letna AioJ-sija Mandel roj. Gregorič k Mimo na Dolenjskem, 60-letni Martin Klemenčlč ia Borovnice in Marija Malnar roj. Okički. — V. Jolietu IU. sta odšli po večno plačilo dve delavski slovenski ženi: 60-letna Ivana Zelko Is Trebnjega na Dolenjskem in Marija Šetlna iz St Vida nad Ljubljano. — V Greaney Minn. je zapustil solzno dolino Fran Železu ikar, — V Chishoimu Minn. so djali v grob 59-letnega Ludvika Andolška iz Goriče vasi pri Ribnici. — V mestu Atianta, Georgia, so neki iivino-zdravnik bavi samo s operacijami pasjih grl. Z neko malo oporacijo dosežo, da pes bolj tiho in prijateno laja. To je baje znatna olajšava za lastnike psov, katore držo v slano-vanjih. DROBTINE Nad 200.000 Ijndi pride iz tujine na svetovni evharistični kongres v madjarsko Budimpešto. Za premestitev večjega Števila Turkov I« Bolgarije so se začela pogajanja med prizadetima državama. Skrivno središče hitlerjevskih napadalnih oddelkov je odkrila pri štajerskem Steinu dunajska policija. Silne poplave divjajo na Portugalskem, zlasti okrog prestolnice Lizbone. 80 drobcev bombe so odstranili zdravniki bivšemu abesinskemu podkralju Grazianij« iz telesa. Italijanske ladjedelnice v Llvornu so dovršile za sovjetsko vlado novo veliko križarko. Protiboljševiška zveza v praksi... Sest članov osrednjega odbora bolgarske komunistične stranke so zaprli v Sofiji; tovariši so dobi-ali letno 3 milijone za boljševiško agitacijo. Pariško svetovno raststavo je obiskala »i milijonov ljudi Vojna mm Daljnem vzhodu Japonske čete prodirajo še nadalje ob Rumeni reki proti kitajski prestolnici Nan-kingu. Japonci trdijo, da morajo pred Nan-kingotn prebili samo še eno kitajsko utrjeno žrto. Za obrambo Nankinga so Kitajci baje zbrali več kot 12 divizij. Civilno prebivalstvo je Nanking večinoma že zapustilo, prav tako večina poslaništev. Vse hiti na zapad, proti Hangkovu. Japonci zatrjujejo, da se ne bodo uslavili pri Narikingu, temveč da pojdejo naprej do Hangkova in še dalje, dokler ne stro upor glavnega poveljnika kitajskih armad generala Cangkajška, Mi pa menimo, da bo za Japonce tem hujše, čim bolj bodo prodirali v neizmerno kitajsko ozemlje. Tudi zmagoslavna Napoleonova armada je bila odločilno p&ražeria od Rusov šele pri Moskvi... PO DOMOVINI Občin*he volitve na Občinski odbor borno volili v nedeljo, 12. de-wmbra. Volitve bodo v ioli. Po dolgih letih bodo Jo prv« res prav® volitve: brez sleparij, brez nasilja, brez groženj In lažnjlvih obljub. To bodo res svobodne volitve. Naši nasprotniki so v resnih skrbeh, kako zmagati, če eo ne bo dalo slepariti in uganjati nasilja. Nekdaj so Imeli na vagone obljub in groženj, danes »o kot politične sirote, ki ne vedo, kaj naj obljubijo svojim volivcem, katerim so pred leti tako lepo lagali. Kdor pa hoče praktično razumeti in »poznati veliko (krb sedanje obS. uprave za obč. koristi, naj gre t Iga do lake vasi in ie naprej do Iške po občinski cesti. In ta cesta Je uf.mo en del vzornega obč. gospodarstva. Naša lis!« Je gotova. Vse kandidate aa naši listi so si volivci eami * ilatkl avobodno Izbrali. V nedeljo, 8. dec. bo zjutraj po prvi maši v dv> rani javen ihod, na katerem bo govoril minister g. dr, Krek tn g. Milo« Stare. Vsi naSi volivci-gotovo na shod, d« skupno in odločno povemo, kaj titio in kaj hočemo v Ižanski občini. Prijateljem Prekmurskih Siovettcev Ne pozabite ms srečke Prosvetnega društva pri Sv. Sebeščanu, Društvo, ki srečk ne bi hotelo razproda jati, oziroma jili samo prevzeti, naj nam srečke takoj Trne. Pa upamo, da nas t?a ta način nobeno bratsko druSivo ne bo hotelo žaliti Žrebanje bo tiepreklicno M. decembra t 1. Pohitite z razprodajo, prepričani rao. da bo vsak zaveden katoličan in Slovenec rad žrtvoval i din zsi prvi katoliški proa^etni dom v Prek-murju. Denar nam nakažite že v prvi polovici meseca decembra n Duhovne vaje m dekleta a« Mali Laki bodo od 11.—15 decembra. Ne pozabite, da »o najlepta priprava aa božične praznike duhovne vaje. Priglasite se Jako; ni. n«al«v- Dom Brex» ssadežne. Mala Loka pri Ihann, p. Domžale. iz raznih kraiev Rihoo pri Bleda. I>ne 23. novembra smo pri na« doživeli Izreden dogodek. Gospcd bao dr. Natlačen je bil za botra desetemu otroku Valentina Dežmanu, posestnika v Ribnem, ki pogostokrat pomanjkanje trpi. da svojo obilno družino preživi. Za botro je bila gospa Marije Am-brožič, soproga mesarja ia posestnika ua Bledu. V družini je pet dečkov in pet deklic, ki so vsi zdravi in veseli. Gospoda bana »o sprejeli občinski odbor z županom na čelu iu šolarji z učiteijstrom Dežman Pavla, sestrica krščenca, je g. bana nagovorila ter bsu izročila šopek cvetic. Raka pri Krškem. Eliznbetni sejem je bil precej dober, predvsem za kramarje. Naša farna zbirka m Baragovo semenišče je prinesla okrag 3000 din. Kot ie tudi zadnji »Domoljub« omenil, se čuiejo vedno pogosteje trditve, da «e ho »leti«, ki drži v tak« tesnih okovih naše hranilnice, slednjič vendarle (tajal. Tako bo mogočo zopet priti potrebnim do gotovine, Dal Bog, da bi bs to skoraj uresničilol Bučka na Dolenjskem. Na Jermanvrhu je umrla posesioica Marija Komljanec. Vzgojila je dobro tri sinove in tri hčere, od katerih »o nekateri v Ameriki. Veliko je trpela v življenju, zlasti pa na bolniški postelji. Prijateljici lepega petja j« moški pevski zbor zapel na grobu par aagrobnic. Večni mir! — Tončka iz ogieane, kaioMko-zavedrie hiše Peteriinove na štritu sc je poročila na lepo p-esestvo k »Obrču« v Zabu-Lovje, Toyarišiee iz Marijine kongrcgacije eo spremile svojo sosestro z zastavo pred poročni oltar. Bilo srečno! — Naša župnija se živahno pripravlja in veseli bližajočega se sv. mišljena, Zadnji misijon je bil tu pred 20 leti. — Prosvetno društvo pripravlja za božične praznike tridejanko »Dobrava«. Dole pri US1J1 Dne 23. novembra od zvečer je neznanec napravil ca travniku g. Je-reitna Ignacija, ttanujočegs r občini Zagorje, vsliko ikodo. Imenovani jo ie pred par leti zasadi! travnik x najboljšimi vrstami sadnega drevja, ki je lepo uspevalo. Sedaj pa je neki hudobnež polomil in uničil okrog 40 najlepših dreves, tako da jim je polomil kroue in debla. Orožniki iščejo hudobneža Kdor bi izsledi! hudobneža, dobi od lastnika lepo nagrado. Žalna pri Orosnpljern. Dne 24. nov. se Je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. V vasi Zagradec so kopali gramoz za posipanje nove ceste. Pri delu se je utišala velika piast kamenja in pokopala poti seboj daleč okrog znanega in spoštovanega i!4 letnega Franceta Nov-Ijana. France je bil edini sin ugledne družine Bi! Je Izredno bistroumen. Zna! ti je dobro narediti vse, kar si botel; bil je mizar, kolar, kovač, mesar Itd, Nesreča je vse močno pretresla. Ob mrtvaškem odru so se vrstile dolge vrste Stropi!-cev tudi iz sosednjih vasi Tudi pogreb je imel tako lep, kakor malokdo. Žalujočim staršem in sestram (dve sta usmiljenki) izrekamo iskreno so-ialje. Bog bodi milostijiv njegovi duši. (Prijatelji.) Orfarjevee pri Planini. Tik ob državni meji leži naša skromna vasica. Mirna in tiha je. Nedavno je pa kar nekaj zavalovilo v njej. Ena najboljših žena in mater je zapustila svoj lepi, vzorno urejeni zemeljski dom, kjer je gospodinjila nad 80 let, in odšla v še lepši nebeški dom, v srečno večnoot. Umrla Je FranJišk« Žigon, žena posestnika, cerkvenega ključarja naše podružne cerkve, člana obž. uprave v Planini, potem, ko je dolge mesece z občudovanj« vredno potrpežljivostjo in vdanostjo prenašala neozdravljivo bolezen. Pokopali smo jo na župnem pokopališču v Planini ob ogromni udeležbi faranov. Kako resnične so besede našega g. župnika, izgovorjene ob odnrtem grobu, da Je naša vas izgubila vzorno krščansko mater, ženo in gospodinjo, bi so io krasile prelepe čednosti. Naj bi se izpolnila želja g. župnika, da bi nam dobri Bog naklonil veliko takih vzornih žena in mater. Dobrega moža tn družino naj tolaži usmiljeni Bog, k5 naj I ki pokojni ženi in materi bogat plačnik za njeno vzgledno krSčansko življenje. (Dopis se je zaradi nepazljivosti nrednika zakasnil za 14 dni. Op. ur.) St. Peter pri Novem mestu. V nedeljo, 21. no vembra Je Imela kraj, kmečka zveza svoj redni občni zbor. Udeležba Je bila lepa, a želeti bi bilo Se več zanimanja, zlasti od ženstva. Svetnik kmečke zbornice g Brule je pri tej priliki govoril o potrebi stanovske organizacije kmečkega sianu ter o nalogah kmečke zbornico. Naš g. župnik pa nsra RAZNO Golohla pcita. Že davno prej, nego »o ljudje iznašli telegram ali telefon ta imeli razna drsita sodstva ti hitro prenašanje poročil. Najboijia poročevaltta »re&ttva »o imeli najbolj divji !i»rxlt v Afriki, namreč avoje t-na merite bobna, ki »o oddajali poročila tačno ta e neverjetno bttrrjetjo »to tine kilometrov na okoli že mnogo prei. k*'50': aa civilizirane! poznali Mor-eeuve znake ali poročanj« z zastavicami ali z lučjo. Se starejša pa je golobi* pošta, ki jo omenja neki judovski pesnik !r dosti-tega etoletjo. Tudi »pan-ski potovale« Pero Tafur govori v »voji knjigi »Potovanja in doživljaji«, kako je večkrat videl » letih 1435—1439 golob«, ki so prenalsli rama pisma. Poznej« pa, in prav do današnjih dni, so ostali goiobje »koro edini pre-naSalci važnih vesti ob času vojske Iz ®ncga tabora v drugega. Med svetovno vojno je nekemu golobu telo uspelo » posebnim aparatom fotografirati sovražne postojanke. Kako pa je mogoče, da go!ob pride iahko nezmotljivo v pravi kraj, L. Gangboler: 53 Roman te začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič 19 Po težavnih stezah je potoval Ebervajn, z Mino kot vodnico, skozi gosto prerasli, temačno zasenčeni smrekov gozd. Njegov obraz je bil bled, oči je z izgubljenim pogledom npiral v tla. Ni čul zamolklega šuma, ki mu je skozi gozd donel na uho, in »e je ozrl šele, ko-je prispel do brunaste brvi iz mogočnega debla, ki je prepenjalo t6sen Zbrisane Ahe, Ledenomreel puh j»u |e savel nasproti in se mu JJgnal v obleko. Mina je stopila na bruno s trhlim drogom za prijemanje; »redi brvi je obstala in pokazala navzdol v tesen, Ebervajn je videl, da «o ae njene ustnice gibalo - Bdelo se je, da mu hoče nekaj povedati - toda šum in krum, ki je buča) iz globine, je požrl vsak zvok njenega glasu. Obotavljajoč se je »lopi! na bruno tudi Ebervajn. Strmo in na vse plati rsspokano ae je grezilo skalovje pred njegovimi očmi, voda je tekla in curljala povsod čez kamenje, v mogočnih krpah, prepletena še s koreninami, se Je obešala raztrgana zemlja čez skalne robove, povsod se je drobila In odpadala prs . Ocromne skale so visele zagozdene med stenami tesni, kjer e na dnu v sivem somračju butal belo se peneč, hudournik kakor uklenjen, v svojih vezeh besneči orjak. Ca in šuma je zvenel še zamolkel «,pot kamenja, ki ga je na svojem pot« valil In drobil potok, in gor do brvf je prlela mrzla vod« in Škropila Ebervajnovo hce kakor ledeni dih uničevanj«. Zopet Je pokazala Mina med vreščečimi besedami v globino. Kakor glasno je pa dekla kričala — Ebervajn je ni razumel. In vendar se je zdelo, da vč, kaj mu hoče povedati. Njegove roke so segle po gugajočš se opori, kakor da ga je popadla čudna groza in iz presunjenega srca je zftvpil: >Iz strahote teh globin, iz tega peklenskega žrela ga je o!el Bog z usmiljeno roko! In jaz naj ga pahnem v gorjč, ki je Se globlje in strašaejše? Kar tudi ml velevata prisega in dolžnost — ali ne ravnam proti božji volji?« Kakor da ne more več prenašati pogleda na temno globino, si je z eno roko zakril oči; in z drugo tipajo« dalje po držaju, je zapustil brv. Prestrašena je zastrmela dekla vanj; in komaj ga je mogla dohajati, tako burno je hitel po kamniti stesi dalje. V vsaki potezi njegovega obraza se Je zrcalil boj, ki mu je viharno buril dušo. Saj se je zgodilo prvič, da je njegovo srce prišlo v kričeče nasprotje s postavo Cerkva, katere najzvestejši sin Je vse čase bil. Vedno in vedno je v besedi Cerkve slišal besedo nebes, in veselega srca ae je nenehoma boril za njeno oblast, zakaj slednja ped poti, ki jo je pomagal pridobivati za to oblast, se mu Je zdela kakor sveta zemlja, na kateri se bo izpričala ve-ličina Boga, na knteri bo zasijala ljubezen božja. In zdaj se je zamajalo prvikrat, kar Je do te ure tako trdgno in. neporušno živelo v njegovem srcu, Razdvojenost je bila slednja misel, ki ga je obšla, muka in bridkost slednji občutek, ki ga je prešinil. Kako naj se reSS Is tega boja? Kaj naj ukrene, da bo ukrenil prav? Kaj nai stori, da se ne bo izneveril svojemu srcu, ki Je tako vroče govorilo za ta dva človeka, in se tudi ne izneveril svoji prisegi in svoji dolžnosti? .. . m„ Vroče solze so orosile Ebervajnovo lice, ko mu Je oživel spomin na občutek, s.katerim je bil stopi, v js pojasnjeval posnen dršaviiih obvezale ». Ukvi-,iacj;sj kmečkih dolgov in vredncst bonov, Izdanih od Priviligirane agrarne banke. — Popoldne istega dne je domači g. kaplan blagoslovil v Hariaji vsul nov vodnjak. Higienjski zavod je Izkazal Hariuj-cem veliko dobroto, ko jim je s precejšnjimi denarnimi podporami napravil v Sivi »kali obsežen vodnjak ia vanj 400 m daleč napeljal dobro stu-denčtiiro. Vaščanom samim gotovo nikdar ne bo ial dela, a katerim so bili zavodu na uslugo, da je Slo delo ceneje in hitreje od rok. — V Sevne u je umrl IS. novembra Jože fcura. naistare ii naš larsn. Spomladi mu je bilo 88 let. Prav do zadnjega je čvrsto nosil težo svojih let. Svoj čas je bil otičinski odbornik in član načelstva Hranilnice is posojilnice. Koffcsnjfvifa. Te dni je imel n»3 občinski odbor izredno sejo, na kateri j« g. okrajni glavar ti-rožil odlikovanje nagemu županu g. inž. !.i burja Občinski možje ia občani so zelo zadovoljni, da je bil odlikovan mož, ki tako lepo vodi našo občin. — l>ne 28. nov. smo imeli krajevni sestanek JRZ, ki se ga je udeležilo nad 300 mož. G. župan je podal obširno poročilo o občinskih zadevah in s iem ovrgel govorjenje tistih ljudi, ki se drže v politiki nafela: »Laži kolikor moreš ir blati svojega političnega nasprotnika, kjer moreš, vedno se bo dobilo nekaj ljudi, ki bedo tvojim iniem na sertii.« Možje »o prav poučeni ln zadovoljni odSli s sestanka, želač, ds bi se laki sestanki večkrat sklicevali. — V brneči vasi je bila pred kratkim kolavdacija vodovodnih naprav. Na Ostr,-u je kap-nii-a tudi že lepo urejen«. Na Vrbljah sedaj delajo, da zajamejo studenec. Vse to so bila potrebna dela, ki se jih je lotila občin« ob izdatni podpori banovine in Higijenskega zavoda. škoeija« p. M. Pretekli leden ponoči »o se pojavili Jolgoprstneži v kurniku posestnika Al. Klobučarja ia mu odnesli 21 kokoši in enega purana, ko »o »pravili pri njeni, so odšli -i posestniku Kr. Traratetu :n nadaljevali svoje delo. 7. njimi je šlo še 10 kokoši in * »strani. N»lo so ob-skaii še Prijatlo« čebelnjak gn »i privoščili nekaj medu. Naredli nc škode v skupni vrednosti lu. Vsi želimo, da bi se vendar enkrat predrzni dihurji ujeli v past in prišli mato pod ključ. Uražgoše. V ponedeljek, 13. doc, bomo Drs/.goiaiii slovesno obhajali god faroe zavet-nice in prinrošnjice za oči sv. Lucije. Kakor druga leta, tako tudi letos vabimo vse bogo- Ijubue duše, vse aa očeh trpečo in božjo tolažbo ia pomoči potreba«, da obiščejo mtJto starodavno božjo g>ot in se tukaj priporoča Bogu in sv. Luciji. V nedeljo ia v ponedeljek boiro na razpolago spovedniki, de borf« lahka-vsi romarji opravili sv. spoved. Bohinjci, Gorenjci od Krope ia tam čez, Poljanci tja do Žirov in Logatca, v zgoifcvrini iraše far« je sa pisano, kako veliko zaupanje so imeli vali predniki v dražioiSko *v. Lucijo ia kako Številno so prihajali k nam na božjo pot. Želim«, da bi mlads rod posnemal zglede svojih pre*i uikov. Bog pomaga njim, ki vanj zaupajo. — V nedeljo pred gooom »v. Lucije »e borno v našem prosvetnem društva spoinmjsii eorsa aaj-večjui mož našega naroda, ki j® bii velik ia~ J-pJ ' - ' 1 Martin Mat is Črnomlja 52, Je star 80 let In je ž«, vseh BO let naročnik »Domoljubu*. Čestitamo! stilec sv. Lucij« ia nešteto ur svojega oddiha preživel « sončnih Draigošafc. Spominjali te Bomo namreč 'Mletoice umrli dr J. E. Krek* in bomo v ta namen priredili v nedeljo ob pol g zvečer ckadesmil« s pet jena - in Krekovo ip, »Sv. Lucija«. Kdor te lepe igre, katere dejanj« se vrši prav v Dražgošah, še ai videl naj t* prilike ne zamudi. Ltskovec pri Krike«. Težko smo pri Bai že pričakovali, da zamenjamo petrolejko za električno žarnico. Saj srao vendar tako bliža Krškega, kjer že dnljo časa imajo to ugodnost. Pred p*r leti ittdi KrSko — ki Je vendar me«rv pola naše doline — ni dosti upslo, da bo imel® v tako krsfketa času elektriko. Srdaj pa siao jo dobili tudi pri nas v l*sk»vea. Druge v*m še pridejo v rloglcdnem času «6 vrsto. Najprej seveda polje, pozneje: ps Sndi hriboviti del »up nije. V nedeljo zvečer, rine 23. nov,, smo inielf sluvr«>>.riio otvoritev. Pred občinsko hišo se ie /p pred napovedano uro zbrala lepa mnofi« ljudi, kt je v svečanem razpoloženju pričakoval« zastopnika g. bana in njegove prijatelja some odlične giwte. Vsi Ji so bili deležni prisrčnih pozdravov. O. inž. Riieha ko! banotegt riRmestniks jc najprej pozdravila učenka Bri-gits Vahčtč ter mu izročil« *o;sck. Odločno lx>-' sedo je imel g. žtrpon, ki je pozdravil vse odiič, ne gr«re. Potem pa j« v v/ne«eni besedi dal tej otvoritvi svoj pečal g. dekan in banflki evptnik Anžič. Poudorii je. komu gredo zasluge z* sjilošni gospoitaisk«, napredek, pomen električne stle zo bodočo industrializacijo r.aSe doline. Impozanten vtis je caprsvil bii množico naM-nik fantovskega odseka Alojzij Salmič. ki je e krepko besedo sporočil g. btitn po njegovem narnestnikn pozdrave in zahvalo tako zs !nč elektrike, kakor tr.di z« loč katoliSko-slovernVe prosvete. Kot zadnji h izpregovoril g. inženir Rneh, il jc podal zgodovino elektrifikacije n«»e lepe Slovenije in želel uspeha In sreče ob sijaju nove luči vseiu navzočim. Nsto smo Sli » cerkev, kjer se je izvrftla blagoslovitev nove luči Pevci so v cerkvi, kakor tudi pred občinsko hiSo dobro izvršili svojo nalogo V cerkvi je bil še primeren nagovor In Mago«i!o* t Najsvetejšim. Vsi odlični gostje «o po izvrlcnl slovesnosti odSli v dvorano slipo«, kamor so bili povabljeni u« slavnostno večerjo. Srohotnik pri Ve»iiillk Laščah. Minilo je ž« J4 dni. odkar na* je zapustila naša je dobra oznanilo, ki ga je smela neatl Njen grdi obraa jo menjaje ge zardel in pobledel, oči so jI talile solze, hlastno, kakor zgrabi sokol »voj plen, jo «eg!« po šopku in slekla proč. Ebervajn j® smehliaja ae gledal za njo, dokler ni izginila med drevjem. Potem se je napotil Se danes uganka. Toliko vedo, da imajo ptiči čuJoivito razvit čut m najdenje ltrt>ja, v katerem «o deij lata živeli. To »c pa ljudje že davno vedeli, vsaj takrat že — ptti 1000 leti — ko to zaJeli uporabljati prve golob« za piamonoše Avstralski zamorci bo-4o v sto letih izumrli, (* bodo njih roj»tv». tako nazadovala kot so doslej. — Či«tokrvnih Avstralcev ie zdai še 60.000, od teh je 24.000 dsJavjfcejJa «!' aa, 36.000 pa jih remi okoli kot naši cigani. Slaba -sest. Urla: Storil« sent. kakor si mi »valovala. Obleko m očistila i bencinom, potem sem j« p» obesila sonce. — Neža: Ali *> meden Izginili? — Uri«! Seveda »o, s obleko vred. V Moctrcsla v Kana* j« neki go«ti!ničar uvede! navado, da i« za neki povprečni snesek da' vsakemu gostu toliko itdsi', kolikor je mog*l poje««-Veliki lepaki «o oznanjali, da «e more v«-ik č!o-ve- ondi z« 60 centov najesti toliko, kolikor »I Ii. ie kaj prvi da« * £ pojavil neki 120 k i možakar, ki i* o«®*1 J telečjih zrezkov, 6 pečenlce, petera? iM*'* čilo. Bolelialu je * mesece in nihče ni pričakoval, /Mij«la telovadno vajo Sledil je govor o Kreku, /ii -klep so igralci prav dobro podali Krekovo igro »Tri sestre«. Od 18. do 2t. novembra smo imeli v Žužemberku telovadni nastop za vaditelje fantovskih odsekov nalogu okrožja. Fantje ki zelo hvaležni g. učitelju, ki jih je res mnogo naučil. Tako se bodo fantje v vseh odsekih pri-pravili na veliki mladinski tabor v Ljubljani le škoda, da tu zaradi velike revščine v Suhi Krajini, ki je še vodno najbolj zapostavljeni del uaČlovek, kako pa govoriš? Mar ne tli v tvojem srcu nobena iskrica ljubezni več? Ali ne misliš nič na svojo otroke?« S strmim pogledom so obvisele napol ugasle starčeve oči na Ebervajnu. »Poglej mojo hišo, tam leži! Išči moje otroke — kje ležijo, ne vem. Tri sinove sem imel, ravne ko debla. Enega je zasul plaz, drugega se požrli volkovi in zadnjega je vzel hudič, ki mu je Vaceman ime! Eno hčer sem imel, milo in dobro...« Gobi je stisnil pesti in glas mu je zahropel, »vprašaj Henlnka, kjo je /.daj moja Hajlka! Pankrta je prinesla od njega in je stekla k Zbrisani Ahi — domov se ni več vrnila!« Tresoč se po vseh udih je starec vstal. »Kje pa prebiva tisti tvoj, ki je življenje? Tam ali tam?« Sunkoma je pokazo* val starec z roko. »Povej mi, dn bom vedel, ali pa M utegnil res še izgrešlti pot, ki ?o iščem, pet v drug« smer!« ^ IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Več zadružnega duha Ce vprašate zadružne delavce, katere «o največje težavo pri proizvajalnih (produktivnih! zadrugah, vara povedo, da nezavednost Članov. Kadar je blaga (na pr. mleka) povsod s« pretek, ga bodo z vso silo tiščali v zadrugo in zahtevali lepo ceno, kadar ga ni in zadruga škodo trpi, ker si ne more obdržati odjemalcev, ga dajejo sa nekaj vinarjev dražje drugam. Zadruga je vendar zato tu, da vam pomaga — pravijo ti vzor-zndrugarji —, kadar si sam! lahko pomagamo, je ne potrebujemo. In tako bi bilo mogoče našteti še celo vrsto takšnih resničnih stvari, ki iz golega, izključnega koristoljubja posameznikov tirajo naše zadruge v propast. Ko pa se zadruga ns ta »«-či» znsši, je vsega krivo zadružništvo, ničesar člani. Vedno je tudi navada, da se odgovornost za neuspeh naprti načeistvu, zadrugarji »o pa zmeraj nedolžni, čeprav niso prišli nikoli ua občni zbor, akoravno so se sa poslovanje brigali samo v kolikor •« j« dotikalo njihovega žepa. Veliki možje, kakor je bil Janez Ev. Krek, eo vedeli, kje je rešitev našega kmet« ia so mo jo jasno pokaš«!!: strnite s« v zadruge, pa boste gospodarsko samostojni in močni Q<* gospodarske moči pa Isvira stanovski moč, te-vira kultura, Izvira tudi politična sila. Svoj čas, pred d-ssetictjl je naj slovenski kmet razumel ta klic — danes nimj pozablja. Imamo celo vrsto gospodarskih sadi ug — a H zadružnikov Imamo malo. Po Številu mnogo, ali po duh h Ia srcu malo. Brez pravib zadružnikov nI zadrug, brca zadrug ul gospodarske moči kmečkega Gustav Strniša: Ogljarjeva je glodala t vsem življenju prl-rode nekaj posebno lepega, uenasitljivegav polnega koprnenja in čara. Škorca je poslušala, kot bi ga ae bila že nikoli slišala Njegov glas ji je bil sdaj popolnoma drognfc-s kakor včasih, vsesava! se ji je globlja v notranjost in jI budil sama blaga in nežna čustva. Otroci so bih zdravi ln veseli. Vriskajo« so odhajali v šolo in m vračali. Znojnl In trudni ni»o čutili želje, za pokojem, prckiieevali sa ee pred kočo, se podili po hosti in nosili domov drva ter jih zlagali sa U.ia, kjer Je kmalu zrasla visoka grmada ge bolj zadovoljni so pa priiii g spričevali. šola je bila končana, čas vtjHklb počitnic ee Je nasmehnil ln začutili so prostost neomejeno in brezkončno, aaj sc deri vlili Čas dveh mesecev dolga, dolga doba, dojim starejšemu človeku mine kakor blisk Agata je postajala bolj in bolj zamilljena ia v njene vesele misli ee je jela plaziti senca skrbi. Ua, otroku je treba brane, obleke, a Janez je zasluži! slabo kakor prej. Počasi je Jela pripravljati za BOT®g2 potomca Judi otroke. Pripovedovala jim ItJ* !\ štorkljo, kl je neko jutro letela Cisto nizko nad hiSo z »trakom v dolgem kljunu "L™m,,K me1, da 1° i" prepodila, sfcer bi Jt pcsuia (iste. »Zakaj, ajali, zakaj je niste pustili k nam?« su se oaiasilj otroci in Jo prosili, naj vendar sprejme štorkljo, tadsir jo bo videla. Pa d* bo prflh potem v hiSo tudi kaka dobra botre« so se priporočali, saj so vedeli, da J botro pride v kožo maslen kruh in celo kako kurje bedrce. ki Je ne-Kaj posebno slastnega, česar najinlnjii Se niso poznali ia so st slikali kot čudežno dobro slaščico B nepopisnim okusom. JB v takih slučajih se jih mati nI mogla od-Jfnžau, Kar vsi so silili vanjo, jo Izpraševali in jI iS* stanu, brez gospodarsko močnega in zavedne ga kmet« pa ui narodna moči. Slovenski kmet, stopi enkrat v svetišče svojega srca in se vprašaj: »Koliko je v men! smisla ln volje ca skupnost v zadrugah?« In če ti bo srce odgovorilo. ua je ni &ii da je j« premalo, skleni trdno pri ljubezni do tvoje zemlje iu do stanu, k! mu pripadal, pa tudi ix ljubezni do naroda, kl ti je naloga, da ga ohranjaš ln krepiš, skleni, da bol od sedaj dalje skrbno moril v sebi vsa, kar il rut in razvoj skupnega sodelovanja ovira, vneto pa negoval vse one klice svoje duše, is katerih se razvija zadružno čustvovanje in mišljenje. Iz teh prekvašenih duS, ki morajo živeti zlasti v kmečki mladini, bomo staro male Krekovo sadruž&ižtva poživili z tso-vlsa delom in voljo, ustvarili pa tudi krepko novo, ki bo znanilec IcpSih časov slovenskega kmeta. Za boljše cene mleka Med ene pridelke, kl jih je na I kmet v zadnjem £asu dajal tako rekoč zastonj spada tudi mleko. Čeprav le mleka žlviio, ki g« vsak Sloveli potrebuje, so biti zaman vsi napori nažih kmetov, da ae eene mleka spravijo v sklad s produkcijskimi atroiki ter • senatni potrebščin, ki jih morajo krneli« kupovati. Ratjtj-avljsti o krlvdh tega žalostnega stanja danes ni naS namen, vendar bi bilo prej al! slej tudi to ua mestu. Zato sta uklonili Zveza mlekarskih tadrug in Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico, da so 9 prvim decembrom t I. »viša cana mlaka na din 2.25 za liter dostavljeno ti« dom, odroma na drobna v erodajalsleah. Vsak, kt razmere pozna, bo prisftaS. d* je to tvi&atije tako melenkesteo, da pHKlukeija mleka kmetu tudi v bodoče na bo prinslala nobenega dohiSka, ampak Je edini namen zvBaaja ta, da bodo mogli kmetje nabav-I jati močna kraiila. Ce tega ne b! dolafi, se ja bati, d« v doslednem č«su »ploh ne bo dovolj mlok* n« razpolago. Razumljivo je. da bo svitanje cen mleka ns-teSslo n« odpor pri meščanih, zato J« doMnost vseh kmetovalcev ln zadrug, da »e določenih con n« vsak način dri«. Položaj je tak, da tudi pri zviS* nju een ne bo moglo priti p reve? mleka ns trg. Oni kmetovalci, kl dostavljajo mleko direktno na dom, naj torej • prvim decembrom obvestijo svoje odjemalce, d« Jim bodo od tega dne dalje dobavljali mleko le po zgoraj navedeni ceni. Za napredek našega sadjarstva Gotov« je že marsikateri sadjar saiiajsvai * glavo, ko Je gledat po naših krajih tiste sadne goile: večkrat brez red« nasajeno, še večkrat p* tudi samoraslo drevje, posebno češpljevo. Verjemite, da te gožie n« delajo Jaatl našemu sadjarstvu, r«rao tako p« tudi ne donaSajtt koristi,, H bi jo lahko. Marsikateri posestnik ali »sadjar* prav ulj ne računa na obsežnost drevesa, ko sadi drevje. Pri tem »e delajo napake ie sedaj, ko to vernlar toliko povdsrjajo in dajejo nasvete, kako naj m pripravijo Jame ia kako se naj pravilno posadi sadno drevo. Hvala Bogu, da s« vidi že marsikje, da ti nauki niso sastonj. Marsikje, smo rekli, «11 po-vdariti se mora, d« Je nekaterim to Še vedno ne-znana Saj p* tudi nI čudno. Strokovnega — ali pa spieh nobenega časopisa nima, da bi ga o vsem poučil C« j« kmetijsko predavanje, se zanj n* zmeni, čel, kaj me to briga. Zato pa tudi nima oči, da bi videl vse napake, katere bi laliko opazil, že bi snal količkaj gledati, in tako se ti»ts ■Ure napake po sadovnjakih Is ponavljajo. Dokler bf.-ma po trnM slovanski zemlji le gledali list« goščci pa Usti nered, tako dolgo ne smem« Se govoriti o kakšnem sadjarstvu » pravem pomenu. Zato pa eedtj v rimskem času sekiro v roko, $» boljie p« 4ofc« kramp, pa v tiste go&Se, ps bres usmiljenja {»kopati rsajosaj dve tretjini drevja, U m tnora d« Živeti ne umreti, pa tudi n« roditi. Pri tem m bo dobilo posebno med JeSpijsml S® morebiti knklno tako drevesce, ki M se lahko drugam presadilo. Kaj posebnega pa nI treba od niso pustil! do besede. Oče so jim ja režal, a ko mu je bilo zadosti, Jlb je je! poditi od matere kakor nsdleln* vrabce: »SšššššSSS-ISSššž! Poberite m fta, kar vm pojdite, le venkaj » liosto. Sam je dovolj prostora) Pustite Je mater naj se revir,« oddahne!« In deca je odvihrala v gozd, kjer je nabiral« borovnice, ee lovil« ln skrivala med drevjem, aH Iskal« gobe, kl so se dobro prodale v dolini. Pred Vero Je bilo Agato kar nekam sram. Dekle je gledalo mater resjio in vprašaje, a nikoli si ni upalo kaj reči. Materi pa je bilo vendar nerodno, saj je bila Vera že v Šestnajstem letu Id Agata Je slutila, da hčerka vendarle 8« vse ve. Vera pa Je živela tudi Rlede matere svoje posebno življenje Spoznavala je vedno jasneje, da je mati res mučenlca in zazdelo se jI je, d« so pač vse matere delavcev in siromašnih kmetov same trpinke, saj ne uživajo nikoli ničesar dobregal Ie smilila sc ji Je dobra mama, ki Je bila pred njo kar nekam v zadregi. Nekaj nepojasnjenega iu skoraj mučneg« Je ostalo me* vSmenn tečajnikov zahvalil tejačnik 15 it ene 1/ Gorič, vsi ostali pa so m« z dolgotrajnim ploskanjem pofenzali hvaležnost za vse zanimanje, ki ga pmveča Kmečki rvezi in zlasti kmečki mladini. \ dokaz udeležbe na tečaju so bile vsem tečajnikom razdeljene diplome, nakar je vodja Mladinske kmečke zveze g. Puš tečaji zaključil. Veditfcijskl za dekleta. V obliki, kakor se je vršil tečaj 2a kmečke fante, se prične v četrtek, dae 't. decembra. polno do vrha in skrbne oprezal, kdaj bo kopa pričela pri dnu goreti. Ko ga je Agata opazovala, ji je postalo nekimi lažje pri srcu. Kako pridno je hodil okoli svojo skromne kope, kako »e je trudil! Cesto si je z raztrganim rokavom obrisa! z obraza znoj in s pol-zapriimi očmi strmel v lesen kup pred seboj kaltoi čarovnik, ki hoče iz neznane mrtve t vari ne pri-č.ira« življenje. Ko Je kopa pričel*, goreti, je zadovoljno pokimal in tiho veselje imu je preletelo obraz. Uil je pač offijur iz veselja in poklica. Ze njegovi dedi so ogljarili kekor oa, fe- oni so prebivali globoko v h osti ln trpeli revščino, toda vendar se jim je bolje godila Ogljarski poklic Je ostal v rodu in todi Jerišev Tomatek je bil Se določen, in postane ogljur kot njegov oče. In Agata Jc vedela, da je Janez vedno, kadar Je zagorela kopa in se Je vjegel poleg njo na tla ter si prižgal svojo pipo tobaka, da Je tedaj vedno pozabil na svoje tegobe. Ce sta bila tak čas kdaj samn, jt je pravi!, da čuti tihe ugodje te rad Je tedaj za hipec zadremal. Ce je usnul z glavo v njenem naročju, je vztmjen vedno trdil, ds je »t dni svoje dede, ki so prihajali drug za drugim, si ogledovali kopo in jo ocenjevali ter naposled zadovoljno kimajoči zginili. Trdil je, d» mu tak« sanje prinašajo posebno srečo in vesel je^bil. 4- N. Ko Je nekega dne Agaia sedela «ama Bo(f bodi hvaljene, je stolni kauotiik dr. Fran Kimo-vee zložil primeren napev. Skladba je lahka ia so se je ljudje povod, kjer so jo doslej peli, hitro aaučtli. Poskusite tudi vi i 13 prepričani boste, da je res tako. Cigan pa je vsiljivo nadaljeval: »Ceinu se nekaj pačiš, bralec? Saj sva vendar prijatelja, aH ne? Kuj Mi boš jezil rad ciganom, ki je prav tak siromak kakor ti sam'< Jeriča go je nejevoljen zavrnil: >Znkaj me vendar ogovarjaš, saj veš, da se te bojim kakor garjevega psa? Sam veš, da ie «e maram, odkar sem te videl, ko »i s kolmn ubil bmelniškega lovskega čuvaja, ki ti je iztrgal srno, fco si že mislil, da je tvoja* Cigan Je kar zarenčal: »MolčiI Prisegel si, da boš molčal!« »Prisilil si me, ker si mi »žuga! s smrtjo!« Cigan se je sključi! kakor zver, ki se pripravlja, da skoči na svoj plen. Pridušeno Je bitel s sikajočim glasom: »Boj se met Saj veš, da cigan Vrba »e pozua žalp! Ce me ujeziš, boni pozabil, da si ml bratranec po materi, ki je bila seslja tvoje matere in se Je spozabila s ciganom. Sam ves, da 1 menoj ai dobro črešenj zobati k Divje ie zamahnil po zraka s pestjo, črne oči M> se mu sovražno zabliskale. Acata je začudeno poslušala. Cigaua je dobro poznala. Pred leti se ji je včasih približal, ko je Sa saaia v koči, da ga je morala enkrat napoditi tor s sekiro. Mofc ni hotela vznemirjal, zaradi Sta capina, ki se ga je pač sama znal« . tErav je bil tak divjak. Zdaj pa Je hipoma sl<-laln da le možev sorodnik. Bes ie enkrat Janez MkVpravil o neki svoji teti, ki je služila nekje m jugu in se baje spajdašila e cigan., « več ni vedola! Zdaj pa "'e. da je Ia.cigan njegov sorod-aik in morile« k>wkega čuvaja Pege. In spomnita se Jc na .divjega lov«.1 Tonam, ki j, včasiii zašel tudi v njih kolo, kcJejbegali po hostah pred zasledovalci, Da, kak« ču«tea H 1» , , vSasiht Kar oMolžiln ga je, da je krivce ta da nS drugI ni umoril Pege, češ, da so ga jhjdje tiste dlii videli, k« je F«!"!«! ^ ^ planini, kjer je bU lovec ubit. In krepki živahni Tonač se ni sam javil in skušal dokazati, da je nedolžen. Tudi orožnikov ni čakal, da bi ga ajeli in odpeljali ter ga odvedli pred sodnike, kjer naj bi se zagovarjal. Vzel je svojo puško ter odšel v planine, kjer se je poslej skrival kakor divja Kver in s tem dejanjem še bolj potrdi! sum, da Je res kriv in da je prav on tisti zločince, iti «c boji pravice Le redkokdaj se Je vrača! domov k materi, ki ga je ljubila ia vede!« za njegovo nedolžnost ter trepetala za njegovo življenje. Orožniki so povpraševati tudi pri nji, stikali okolf, pa našli samo njegove cape, ki jlb J» stari«; Šivala in pripravljala perilo in brašno, da ss je okrepčal in preobleke), kadar js prišel domov ves utrujen in zamazan. Seveda Je vedno prej nastavi! koga pred hišo, da Je oprezal okoli in ga takoj opozoril, da je lahko atežal, saj Je oko postave pazilo budno nanj. Pa dober človek je bil Tonač So So kako dober! Dokler ni bil osumljen, je skrbel zn matf-r in ji pomagal. Zdaj je morala sirota nama skrbeti zase in še zanj. Ce je prišel k oglarjevim otrokom, jim je vedno prinesel kako malenkost. Sicer je Ml krepki mladenič vedno žalosten. Tako lep ia vite« fant Je bil ln še mlad, pa je imel tako skvarjouo življenje brez svoje lastue krivde. JeriBi se Je TonaS smili! In najrajši bi mu vse povedal, pa ga je vezala prisega. Zato Je skrivaj trpel in čustvoval s fantom, a sam mu ni mo i*- Apotek« Mr. Bahave«, Ljubljana brezplačno i »udipipesto m 31 midnarodsi EshaFistični No^grss ? Byd!icsipeiti si! 25. fe 30. m\$ 1831 Tujsko prometna aekcija Kluba esperan- ba na kontinentu »Ogrski parlament«. Poleg listov v Ljubljani priredi na pobudo kon- starih umetni&kih rimskih iu turških stavb gtesnega odbora v Budimpešti v času od bomo videli najmodernejša kopališča, kjer 25. do 30. maja 1938 zanimivo potovanje na se sestaja najodličnejša družba. Sredi Do- Mednarodni e v ha ri stični kon- nave prekrasni otok sv. Margarite s svojimi gres v Budimpešti. krasnimi stavbami in parki itd. V sporedu Ves katoliški svet praznuje vsako drugo evharistiinega kongresa so tudi verske loto v drugem mesta mednarodni e v h a -■ predstave, gledališče, verske, zgodovinske in ristični kongres. Dosedanji kongresi umetniške razstave itd., kar »i l>odo ude- so tako glede zunanjega razkošja In sijaja, leženci lahko vse ogledali, kakor tudi glede notranje vrednosti prire- it Ljubljane edpoisiiems 25. maja eketl ditev prekašali eden dragega. To so brez poldneva Nitasta) voaui red in »pered «ele«a dvoma največje manifestacije na svetu, kjer šestdnevnega potovanja prieMime peeaeje, etotisoči navdušenih katoličanov manilesti Ktt«, rajo m svetovni mir, za krščansko kulturo MIHO ®83e. in za ljubezen do n a j b o t j svetega V tej ceni je zapopadena vožnja Ifl. raz- zakrauienta, do sv. R v b a r i s t i j e. reda a posebnim brzcviaUom tja in nazaj, Letos se vrši evharisHčni kon- prevoz v hotele, prenočišče v dobrih hote- »res v Budimpešti, slikovitem glavnem lih in zajtrk, kolektivni potni list tn vizum mestu ogrske dežele, katero je po svojem in zopetnl prevoz iz hotelov na kolodvor položaju kot ustvarjeno za velikansko zbi- do vlaka. Za vožnjo II. razreda bo treba rališče vseh narodov. doplačati približno JOO do 150 dinarjev. Udeleženci lega potovanja bodo imeli Ker je pripravljalni odbor v Budimpešti, priliko udeležiti se vseh svečanosti kon- upoštevajoč jezikovne težave, določit med- gresa, svečanih procesij, med drugim Judi narodni jezik esperanto kot pomožni jezik nočne procesije na ladjah po bajno razsvet- kongresa, prejme ysak udeleženec potovanja tjent Donavi, pri kateri bo najbolj slav- brezplačno knjigo, g katero e« bo naučit nostno in razkošno opremljena ladja z Naj- esperantskega jezika še do kongresa. Na svetejšim, katerega bodo nosili kardinali, kongresu bomo slišali slavnostne govore, škofje in prelatl. svete in niašne pesmi v eaperanUkem jezi- Poleg tega si bodo udeleženci lahko sa ku, katere bomo iahko vsi razumeli, kakor mat denar ogledali vse zanimivosti mesta svojo materinščino. in okolice. Omenjamo med drugim: K ca- Cena potovanja v znesku 550 din ae pta- Ijevski dvor, eno izmed najlepših kraljev- ča v petih enakih mesečnih obrokih po skih palač na svetu. Nepozaben vtis napravi 110 din In mora biti prvi obrok plačan naj- na tujca bajno razsvetljena »Kronska cer- pozneje do 1. januarja 1938 Ostali obroki kevc in umetniški »It i barski stolp«. Proti »o plačljivi vsakega J. v mesecu, tako da Donavi obrnjena gleda najveličastnejša stav- bo zadnji obrok plačan 1. maja 1938. Med pr»ih sto prijattijeBcetf se Sta čitreteo 111 a>ffe«glagmiH potovati tj« in nazaj. Izžrebani udeleženci bodo plačali samo Hitite s prijavami, kajti le prvih 100 stroške potnega lista in vizuma, ki eo po- prijav bo deležnih žrebanja za brezplačno računa s prvim obrokom v znesku 100 din, potovanje. Vsa ostala pojasnila bodo dobili katerega nakaže vsak prijavljenec istočasno prijavljene! pismeno, s spodnjo prijavo. Odrežite!.........................-..............................................................................................................Odrežitet PRHAVA, Iai&ho-prom€ini seKclti Mite etpermitlKn v ifufoirain. Ime in priimek: --------------------------------------------------------------------------------------------------------- Naslov: _______________________________________________________________________________________________________________________________ Poklic: .............................................................................................................................. SE udeležim potovanja na 34. mednarodni Evhartatič.ni Kongres v Budimpešti in nakazujem istočasno na KLUB ESPERANTISTOV, LJUBLJANA, ček. rač. št 14.493 prvi obrok v znesku Din JWO% l)ne: ------------------------------------------------ Podpis: -------------------------------------------------------- Jeltira. Fantovski odsek priredi v nedeljo, dne 5 decembra »Mlklavževauje« in sicer ob pot ti za otroke in ot> pol 8 zs odrasle. Poteg Miklavževega prihoda je na programu tudi burka- »Laži zdrav, nika«. Darila se sprejemajo v nedeljo od tO dalje, Orna?«. Prosvetno druži"© priredi v nedeljo, dne 5. decembra ob pol 20 običajen Miklavžev večer. Darila ae sprejemajo od t« dalje. Popoldan ob 15 pa imamo »kioptiČno predavanje: »Pariška svetovna razstava«. Vstopnin® zt predavanje sama 1 in 2 din. — Vsi iskreno vabljeni! Št Jurij pod Ktumoffis. Dftištfeuo življenje je tudi letos oživelo. V Fantovski odsek tu se vpisali domalega »si fantje in imeli že ustanovni občni zbor. Sesianke šrosju ob sredah zvečer. Z veseljem :a * velikem številu pnh«. jajo k sestankom. Tudi dekliški odsek pridno deluje, in sicer člafiice. mladenke in gojenke. Dekleta imajo »rotanke in telovadbo ob četrtkih, mladenke i» gojenke pa ob nedeljah. Miklavž pride zopet po več letih v Društveni dom v nedeljo, decembra, oh 4 popoldne, fantovski in dekliški odsek pripravljata za 9. deremlier akademijo, ki se bo vršila popoldne po lita- nijab. Dramatični odsek pa nam bo za božič priredil igro. — V soboto, 21. novembra, smo pokopali kar dve Ženifci, HirSelj Uršulo iz <'<> teža, ki je bila najstarejša v fari, in Marijo Verbajs iz Sklendrovea. Brdo pri Shsnn. Smrt je pretrgala nit življenja Antoočko»i mt.mi e Brda. Rajne Marija (.»regorin je bila naja««rejša žena nate župnije Dočakala je 93 let. Bila je velika dobrotnim siromakov. Kr*tn« botra jo bila nad 70 novorojenčkom. Do zadnjega je pridno pomapnla domačim pri delu. Zelo rada je brala naše faso-pise. »Domoljuba« je imela naročenega vseh petdeset let. Bo* daj dobri Antonfkovi mami za vsa dobra delo bogato plačilo! ftmihei pri Ne^em nMtl. Prosvetno društvo je edino v občtui javno proslavilo narodni praznik z lepo akademijo, ki se je vršila: Se v nedcijo. Združena je bila * proslava izseljenske nedelje, — Za praznik Brezmadeine pa pripravlja naš nekli-Ski krožek igro »Prisegam«. Vstopnina bo znižana. Mali oglasi Sppelne u močnik, trezen in nekadilec, a 1. januarjem ali preie, za vsa kmež-k» deu, opravljanje živine in molže krav, plača Din 'Ž50— mesečno. Plamene ponudbe na upravo Domoljuba: pod »Pomočnik« ŠL 1845«. ilufiniii l«čtv* iavo kupujem skozi vse leto. Drago Hadl. Novo mesto. rn\ m tnlli ee Itnebite, Če jih pri meni naročite. Jernej Jeraj, Zapoge štev. 10, Smlednik Sivniii irrai T' moderen, prav malo rabljen in globok otro ški voziček, po nizki cent prodam. Nunska ulica 19./I1. desno. Domeijiiba! slinvenskl dom IB NAS CENENI P0P0LDN8VNI&, KI SVOJIM fifATKMBM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK O KLAVNI K OB 12 8TANB MESEČNO SAMO 18 DINARIBV. ZA ON BO A, KI SI NB MOKE NAROTIT1 »SLOVENCA« JS »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIftITB NA DOPISNI''1 UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V IJ11"' MANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ 8TBVIL« LISTA NA OGLED. Na trudit« so p>> pranju * raznimi drugimi pralnimi sredstvi, Iter jamo x Radionor« oprano perilo postane siiažssobe?©. Učirsai« Vas bo presenetili Dsbro Srjiiebtov® s« i to, prepojeno s kisikom, pronica skozi Ivanino In odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. Na zadovoljit«! se i sredstvi za pranja, prt L»?erSls so nwsr«l® tw> moč trudili, da postane perilo Uts, temveč uporabljajte Radie«, ft» Wil» im«4i z lakkote »Sadion-bolo« parilo. Razloček bo očiten, če Schicht®" primerjate perilo. Parilo oprtina x m 8$%, f§ BL 1 RadloKum bo ostafo vedno Jiteino- 1 j§ S M]§ belo. Razen tega bo bolj trpežno, ■ ker Radio« veruje pivriio. jpJ€»IT€l ■ Ukicht" / ' ' f RADION pere sam Moli O0l£fcsnilc Vsaka drobna vrstica ali njo prostor veijs za enkrat Din 5 —. Naiočniki »Donioliuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoie prideike sli iščejo posiov odroma obrtniki pomočnikov ali vajeucev in naroba. Pritsaftaa m male oglase te plsfttje BtSjiiet. Lsps In poceni se oblečete, če naročita obleko, suknjo ali površnik pri Bobnar Anton GodeSiif, Skalja Loka, dov štajerske [lasmc. Zavod sv, Ktaoisiava, Št. Vid nad Ljubliano. Mizarskega sajiiics aprajmc šprairar Igna-eii, Breza • Trebnje. Hhnra za kniet=kft Illlipia dela sprejmem tako', ali v novem letu. Lenen, š-;vlje 8t. 22 p. Selca nad Škofio l.oko. Maits psmlira v okolici Ljublj&ne prodam na hranilce knjižice. Naslov v upravi Domoljuba pod St, 1H844. hlode in suho 8»8, de8ke kupilll. Franc Pire, D*ftvljo-Lj. nsKisr denarnih zavodov, ki eo vManjenl v žadrtižni »vezi, kupujem in opia-ftijemo po najvišjih cenah, Ponudbo naslovili na upravo Comoliuba jmkJ Silni »Prilika« Si® v. 187 48. flianra pridnogainpo- ■I0BM Steneaa sprejmem takoj, Grad, Sv. Jakob ti, p. Dol pri Ljubliani. Bmtiialihi lofca! »inventarjem v tujsko-oromemem kraju na Gorenjskem se odda v najem s 1. januarjem 198«. — Ponudbe do 12. decembra 1.1. na Gospodarsko M (i nivo Cešnjica pri Železnikih. Bamsko in aio!iko krojno knjigo dobite pri: Knafelj Alojzij, Lju bljana. KriSevniška ul. Zahtevajte prospekti SlidfeosBBoKk^ slnme po ugodni ceni naprodaj. Ovorje 41, p. Cerklje pri Kranju. hiš« '» krita r, opeko, niiva 8 mernikov posetve, 8 voze sena, 4 oralo zaraščenega gozda, po nizki coni naprodaj. Informacijo pekama Novak, Grosuplje. SBinisfss hsžs, "ta druge vr»te kož sprejemam v strojenje. Leopold Saiovic, usnjar, Motnik št. 21. večjo množino kupi Gospodarska zadruga v Drav-Ijah. HfsisšiiBifg vajenca sprejme Janko Liko-r.ar, Predoslje 89, p. Kranj. Hnnimeurove svinjske nmiilll kože po naivišjl ceni. Franc Babnik, Vernek 7, p. Kresr.iee. Lepo cehlštse je na prodaj na Greznici 14, pri Žirovnici. Mleharstil »ožižEh dobro ohranjen je na prodaj. Stranska vas Si, p. Dobrova pri Ljubljani. skoraj novi najmodernejši, šivalni stroji in vežia izbira starih po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino pri »Promet«. (Nasproti Križanske cerkve). ŠažrTS To" najnižjih cenah, Jaslice že od Din 2'— naprej. Trgovci znate« popust. Franc KorijedlČ, kera mik, poŠta StrožiSče pri Kranju. Pošteno dene na gruntu in pri živini sprejmem o Božiču ali iako|. - Ponudbe pod >Dobra plača« na Domoljuba. išče službo z novim letom z lepim spričevalom. • Naslov v upravi »Domoljubni pod Stav. 18725. Slainomniso 0hra™ jeno kupim ali pa *a-menjam manjšo. — Al. Beretič, Stnsrjeta, Dolenjsko. veverične, Jazbe. če v o, zaiije in vso drugo od diviačine kupuje ter- plača po najvišjih dnevnih cenah Zdravič, trgovec, Ljubljana, Stari trg, nasproti kavarne Zri-laimik. ffrzopartifiiif „eAmr domač profzvod, Izdelek leti koi Inozemski in nad polovic©cenejše Izdeluje cirtt M »rl ll»W!nn! Mletao jamstva Cenik« brezplačna prvovrstno blago „„„ dobite pri tvrdfel PRAN fOOACNIK (1. Ji o. LJUBLJANA Tyršev» (Dunajska) c. 89. Javna skladičč« (Balkan) Naročaj«? »Domoljub««! MisIM jej daje njegova srajca bela Naše natelo za Miklavža ie: Nizke cene in dobro blago! Perilo s moške okatort srajc« ■ moške maje . , . ■ moikn biače . . < . moške srajce . , . • moške epodnjs htafie ■ fenske maje . . . . genske bluie . . . , (Jamske maje » rokavi damske hlače . . . • damske flor nogavice . moSk« nogavice . . » moške dokolenke . . damsko triko rokavico mošks triko rokavice , brisal...... aervijuil . . . . . gumijasti predpasniki , samoveznice . . , « moške vestijo . , « » Čevlji s otroški .,<■>! fonuk! ..tti> moški...... • copate otroška , s > copate ženske . . . t copate moške . • ■ ■ snelke ..,»•• ilsntenl prfedmett: denarnice...... 5in 2— dalje otroške torbice , , , , „ 6.78 „ ženske torbice . ■ t t » 27— „ aktovke ....... . „ 99.— B kovtegi s ključem . , « „ 14.— „ kovtegl od 35 cm dalje , „ Din 19,- dalje « n 21— CT • n 21.— f* 1 t) 25— s N 18.- »» « i«* 21— M I ♦* 21— »» I 18.- « n 16— tv 1 n 6— tt a »t 2.75 8 M 8— « K 1» 10— »» « « 11— »» S «« 8— « » 4 — H • 12— 90 0 9* 7— W a 45— » , Din 18,- dalje 9» 68— » i « 78.- * 18— W i »» 26— tf 8 f* 30— M • M 09— » Din Din Porcelan: skodelic* m kavo . . . servis za črno kavo, 1 Steklo : kozarci ... . i » servis vinski, 8 delni . > servis za tikor, s pods-tav. servis sa vodo . . . , servis za kom pot i . > doz« w sladkor , ■ « ■ doza za maslo . ■ i ■ nastavek za sadje * , , Mraasirse £»otrel»8<£Sne s milo...... Din 0.5» gumijaste gob« . ogledala za britje aparat za britje . zobne ščetka . . kozarci zo zobe, v &ar doz« za milo . . . glavniki ..... žepci noži .... nahrbtniki z* otroke nahrbtniki za moške munlkli« .... raipršllmki . . . 7.— 40.-55.- 220— 35— 1— 12.75 18— 1&- 80— a- 1250 15— Ot»la££U&: kapo . . . ', otroSka oblek® moSkft oblek« . 1 H 2.75 W 9.00 a n 7— n 250 zh t* 2.50 t« 2.50 a « 1.60 dal]« G H 4— „ 1 » 10— i a» 40— • 18.- « »v 1250 159— * Din 7— S m 73— 1 n 221— feilka Izbira igraš po najitlžllh canali i ANT. KRISPER MESTNI TEO 28 LJUBIJANA' STRST ARJBVA UL. l—S ¥ iMdalJo« S« dm« fcr®®¥iK@ dmm IL pimiiii - mmm ie«ttNKriB0VS ssl. 14 - feiifsi 15-19 Izposluje vse bante«, kreditno posle, nskup in prodsjs HRANILNIH VLOG najugodneje proti takojšnjemu plačilu. Hranil. vloge prodaste najbolje potom moje oblastveno dovoljene pisarno. — Takojšnja gotovina. — RUDOLF ZOKB, Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10 Podpisana Kodrman Marija, posest ni ca 1» v Prikrnci, s tem javno obžalujem in prekiieujem vse ohdoižitve in žalitve, ki sem jih Izrekla dne /.septembra lw37 in dne 7.oktobra 1887 v Prikrnci, zoper Kemsa Janeza, posestnika sina v Prikrnci št 20. V /.vezi ti tem izjavljam, da za te mojo trditve ia obdolžitve nisem imela nobenega stvarnega razloga in povoda. — Gospodu Kem&u Janezu pa »e iskreno zahvaljujem, ker mi ia ri« sodišču odpustil vae te ohdoUitve in me na ta način obvaroval kazenskih posledic mojega deianja. Prikrnca, 24. novemb. 1987. Koderman Marija. vsekovrisfnoga rriauufakturnega hisga, kakor moškega in dara-skega, belo in rjave kontenino, gradiš za modroce, raznih zastorov, raznega perja in puha dobito po najnižjih cenah pri r. ostreuc, ifeMtaiifii Nabrežjo 20. septembra pri tromoslovju -Postrežba strogo poštena! UsbijaB« Kolenskega »L t VsitfM SL MM Dr.Prssebrrgait h&-rr