Za poduk in kratek čas. Celje. (Zgodovliiska črtica). *) Celje utegae zravea Ptaja biti aajstarcjše mesto aa Sloveaskem; le stara Emoaa, sedaaja Ljubljaaa, je morebiti starejša, Kdaj je bilo torej Celje ustaaovljeao? Kdo ga jeatemeljil? Na taka vprašaaja ao laoremo dati ae mi, ae aajvečji učeajaki odgovora; vsaj se aa taka vprašaaja ae more dati odločaega odgovora, ako bi se tikala tudi večjih mest, kakoršaa so Gradec, Duaaj, Praga, Riai, kajti še o astaaovitvi ia privotaib staaovalcih takih meat so aavadao zaaae le aekatere pravljice, časih pa še te ae. Povedali pa borno v sledečih vrsticah o prijazaom mestu celjskem druge reči, katere ategaejo zaaiaiati častite bralce, ako to mestece pozaajo ali ae. Pred Kristuaovim rojatvom že ia pa tudi aekaj stoletij po ajern staaovalo je po Stajerskem ljudstvo z imeaom Kclti, kateri pa aiso govorili aiti sedaaji aaš sloveaski, aiti aemški jezik. Nekateri ačeajaki sicer tudi trde, da so tod že v tistili starodavaih časih bivali tudi aaši pradedje, stari Sloveaci, pa ta stvar zgodoviaska ai še popolaem dogaaaa. Ti prvotai ataaovalci po Stajerakeai, ki so torej govorili svoj keltski jezik ia le še malo omikani bili, ustaaovili so veadar že dve mesti aa Stajerskem, postavili so aarnreS prvi *; Odloiuck iz rZgodovino štiijm-skih Slovencev" rokopis). spisa! J. Lapajne v Krškem. temelj mestoma Celju ia Ptuju. kar se je utcgailo že pred Kristuaovim rojstvom zgoditi. V teh easih pa je prišla štajerska zemlja v oblast mogočaim Rimljaaom, ki aiao zapovedovali saaio lepi laški deželi, marvee svojo gospodstvo razširjevali po vsem takrat zaaaem svetu. Mogočai, pa pametai rimski cesar Avgast, ki je vladal ob času Kristasovega rojstva, podvrgel si je bil tudi štajersko zemljo. Da so bili aovi podložaiki pokorai rimskemu gospodarju, treba je bilo, da so Rimljaai aekaj svojih ljudi poslali v to deželo, aekaj vojakov, ki so jo oskrbovali ia atrahovali krepki keltski aarod. Naaelilo se je pa aekaj Rimljaaov aajprvo v Celji okoli leta 50 po Kr., ob času rimskega cesarja Klaadija; zato so tadi Celje latiaski ;,Claudia Celeja" imeaovali. Tako je ito mestece imeaoval že rimski pisatelj Pliaij (atarejši), ki je živel od 1. 23—79 po Kr. Pod rimskim gospodarstvom je Celje raetlo od leta do leta, kajti bilo je Rimljaaom središče ia zbirališče ajihove velike vojaške moči ia ležalo je ob glavaej cesti, katero so imeli aapeljaao iz Laškega čez Emoao (Ljubljaao), Celje, Ptuj itd. v stari Duaaj (Viadoboao). V 3. stoletji po Kr. je bilo pa Celje za Riraljaae tako imeaitao, da je bil tukaj sedož rimskih cesarskih. aameatBikov ali prokaratorjev. Edea takih aamestaikov z imeaom Klemeat je bil celo rojea Celjaa ia se je od aizke vojaške službe valed svojih zmožaostij povzdigail do visokih aamestaiških mest ia bil celo tajaik dvema rimskima cesarjema. V Celji ao sezidali že Rimljaai maogo trdaih poslopij, zlasti velikih pagaBakih tempeljaov, ki so bili vai jako dolgo trpeče stavbe. Posebai mojstri so bili tod gospodarjajoči Rimljaai pri zidaaji cest ia kaaalov. Rimske ceste, katerim so aaši stari očetje pravili ,,stare ceste", ,,stari potje"", so bile tako trdae, da so 8e več aego 1000 let obraaile; ia v Celji imajo mestae kaaale za aesaago še večiaoma tiste, katere so bili RimljaBi morda pred kacimi J500 leti sezidali za vodotoke. Bili so pa Rimljaai ia ajim podložai štajerski staaovalci aekako do 3 atoletja po Kr. še pagaai ali ajdje. V Celji se je aajbolj častil pagaaski bog Mart; zaaao je tudi ime. ,,Ursus" celjakega pagaaskega duhovBika, kakor tudi božjaaskega varuha ,,Aaigemiusa". Krščaastvo se je Ba Stajersko zasejalo Bajprvo meada iz atarega mesta ,,Sirmiam" ali Srema v Slavoaiji (daa daaes Mitrovice). Tukaj je bil potem, ko je rimski cesar Koaatantin krščaasko vero za pravo vero v svoji državi razglasil, sedež škofom, ki so avojo gorečo delavBOst razširjevali tudi v aaše severaejae pokrajiBe. Veadar je Celje do 4. stoletja ia morda tadi do 5. oatalo pagaasko, kajti 1. . (283) je moral tu sv. Makaimilijaa, sam rojea Celjaa, zavoljo krščaaske vere po aiačeaiško umreti, ker ai hotel darovati pagaaskim bogovom. Sv. Maksimilijaa je bil škof v aiesta  Lork ob Doaavi aa goreajem Avstrijakem.  Ko je bilo pa staro mesto Srem v Slavo- niji po divjih Haaih (1. 44Ž) razdejaao, spadal je spodaji Štajer pod oblast oglejskih škofov. ki so za razprostiraaje sv. vere v teh krajih skrbeti jeli. V 6. stoletji se je bilo pa že število kristijaaov tod toliko pomaožilo, da se je v Celji celo mala škofija astaaovila. Zaaao je vendar irae le eaega ediaega škofa, Jaaeza, ki je živel proti koaca 6. stoletja v dobi oglejskega velikega škofa Severa. (Dalje priaodajič.) Smešnica 39. Gospod videč, da je sluga gostu z roko kupico vode poaudil, reče mu: ,,Ali še ti ae veš, da se gospodom voda aa krožaiku poauja". Sluga takoj vodo ua krožBik izlije rekši: ,,Meai je to vse jedBO, če bo le gospod botel a krožaika piti".