VEC KOT 75 % OZD JE SPREJELO PREDLAGANE SAMOUPRAVNE   SPORAZUME SIS
Za družbeni standard
Osnutki temeljev srednjeroč-nih planov rarvoja samouprav-nih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti in socialne politike v občini Center so bili pripravljeni v glavnem na podlagi že začrta-nih nalog. Te programe so se-stavile strokovne službe, vsaj v večinl primerov, pri tem pa so bili vsi programi omejeni s sredstvi, ki so določena s prispevnimi stopnjami. Tako je v bistvu prihajalo do uskla-jevanja programov v okviru razpoložljivih finančnih sred-stev, ne pa na podlagi svobod-ne menjave dela oz. potreb občanov in delavcev-
V občini Ljubljana-Center de-tujejo samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, za vzgojo in izobraževanje, za kulturo, za telesno kultviro, za sdravstvo, socialno skrbstvo, socialno varstvo, za zaposlova-nje — enota Ljubljana-Center, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za raziskovanje in stanovanjska skupnost. Ob tem je treba ugotoviti, da se pojavljajo pri delitvi prisbojno sti na mestne in občinske in-teresne skupnosti nekateripro-blemi, deloma tudi zaradi ne-razčiščenih odnosov napodroč-ju finanoiranja. Ta problema-taka je še toliko bolj pereča v obdini Center zaradi velike-ga števila OZD, izvajalcev druž-benih dejavnosti, ki imajo se-dež v naši občini, združujejo pa se v mestnih, regionalnih oz. republiških interesnih skup-nosbih. Razprave so pokazale, da bi morali pristopifci k dru-gačnemu konstituiranju sa-moupraviuh interesnih skup-nosti v Ijubljanskili občinah in v okviru mesta-
Sedanja samoupravna orga-nizlranost skupščin samouprav-nih interesnih skupnosti je si-
cer formalno usklajena z do-ločili ustav« in. zakona o zdru-ženem delu, vendar bo potreb-no še precej napora, da ta usklajenost ne bo le formalna-Nekatere samoupravne interes-ne skupnosti še nimajo spre-jetih statutov, prav tako pa tudi niso bile opredeljene v statutu občine Center, kar pa bo z novim predlogom o sta-tutu občine rešeno. Vse skup-ščine SIS, razen stanovanjske skupnosti in SIS za zaposlo-vanje so sestavljene iz dveh zborov, zbora porabnikov in zbora izvajalcev. Ob tem pa je bilo v razpravah velikokrat slišati, da je ta dvodomnost, pa čeprav po številu delegatov prevladujejo uporabniki, več-krat zgolj formalna- Do sedaj so bili izvajalci namreč bolj aktivni kot uporabniki, in eden izmed razlogov je morda tudi izbiranje delegatov v delegaci-je SIS, ki je potekalo za de-legiranjem v delegacije občin-skih skupščin in zato lahko zasledimo, da so delegacije v SIS večkrat kadrovsko slabo zasedene. Poseben problem je tudi, da so enotne splošne de-legacije v številnih primerih delegirane za vse samouprav-ne interesne skupnosti in za-radi tega pogosto prihaja do »delitve dela« znotraj delega-cij, kar še bolj zožuje razpra-ve. Poleg tega so ugotovili, da so v delegacijah porabnikov delegati, ki so po poklicu de-jansko izvajalci in se zato v razpravah na sejah skupščin interesnih skupnosti bolj opre-delujejo za obravnavo tiste problematike, ki jo predlagajo izvajalci.
Ko so zbori delavcev raz-pravljali o temeljih planov sa-moupravmh interesnih skupno sti, so marsfflcje razpravljali q tem  bolj   formalno   in   manj
vsebinsko. Deloma je to posle-dica predlaganih planov, saj niso bili ovrednoteni in poda-ni tudi alternativni predlogi o katerih bi lahko delavci raz-pravljali in se zanje CKiločali. Prav »proračunsko« oblikova-nje programov, katerega se še vedno nismo uspeli otresti, zmanjšuje možnosti direktnega vpliva delavcev na delo in pro-grame interesnih skupnosti. če ob tem ugotovimo, da sedanji materialni položaj ogroža izva-janje obveznega programa, skoraj povsem pa onemogoča izvajanje neobveznega delapro-gramov po posameznih področ-jih je verjetno edina pot, da pri oblikovanju programov de-jansko vnesemo kategorijo svo-bodne menjave dela. Marsi-kdaj bi se delavci raje odlo-čili tudi za vedjo prispevno stopnjo, vendar samoupravne interesne skupnosti tega ne morejo sprejeti, ker so prora-čtmsko uoitevirjeine z družbe-nim dogovorom o financira-nju.
Čeprav še niso znanidokonč-ni podatki ali so vse OZD sprejele predložene temelje planov pa je že več kot dve tretjdne vseh OZD podpisalo te samoupravne sporazume, kar pomeni, da so jih občani spre-jeli v predlagani obliki.
Seveda pa to ne pomeni, da bomo sedaj do leta 1980 ob-stali, temveč bo treba na pod-lagi predlogov, ki so se izobli-kovali v razpravah v združe-nem delu odpravljati pomanjk-ljivosti v delovanju samouprav-nih interesnih skupnosti, se zavzemati za čimvečjo raciona-lizacijo njihovega delovanja, obenem pa v programe vnesti tudd tiste pofcrebe, ki so jih iz-raaili delavoi in občani, seveda v ofcviru danih možno&ti.
B. P.