IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« LETO XV • OREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, PONEDELJEK, 15. JANUARJA 1962 ST. 5 IZHAJA OD OKTOBRA 1047 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 19H KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Mladinska oddaja »Spoznavaj svoj kraj v revoluciji« Mladina pozna našo preteklost 11 EKIP NA TEKMOVANJU V TR2IČU — ODDAJA JE ZAKLJUČEK VELIKE AKCIJE, KI SO JO PRIPRAVILI V POČASTITEV 20-LETNICE VSTAJE IN VII. KONGRESA LMS — PRIKUPNE NAGRADE MLADINSKIM AKTIVOM: DVA TELEVIZORJA, DVA RADIJSKA SPREJEMNIKA IN GRAMOFON Pred sindikalnimi občnimi zbori Pretekli petek se je v Tržiču na zabavni oddaji »Spoznavaj svoj kraj v revoluciji srečalo 11 ekip za kopico privlačnih nagrad, ki jih je mladim tekmovalcem pripravil Okrajni komite LMS Kranj. Na oddaji so nastopile eki-Pc iz Kranja, Jesenic, Tržiča in Škofje Loke. Ekipe, ki 60 nastopile na tej prireditvi so bile najboljše na podobnih oddajah, ki so bile po posameznih komunah (Jesenice, Kranj). V dobri poldruga uri so se pred polno dvorano zvrstile vse ekipe, ki so odgovarjale na vprašanja iz revolucionarne dejavnosti krajev, ki so jih zastopale. Plasman je bil takle: 1. do 3. mesto si dele KRANJ (Gimnazija - Kran), SKOFJA LOKA (osemletka), KRANJ (Gimnazija Kranj) s 29 točkami, 4. mesto so zasedli Jeseničana, peto pa mladinska eki sel povsem na mestu: ukinitev tega obrtnoga podjetja nikakor ne bi' prizadejala potrošnike, odsra-nitev zastarelih prostorov bi orno-SPčrla hitro in boljšo urbanistično uro-Tj^ov okolja in — kar je za Prizadeti kolektiv najvažnejše — v industriji zagotovili višje dohodke. >>■ ■ Toda pripomba predstavnikov ■ tega ko]ekt;va so bile prav tako • tehtne. Na primer, kdor je desetletja deFal isto stvar, bi se danes teiko preusmeril na drugo dejavnost. Čeprav bi šlo za priučitev, ■možnost za zaposlitve in za lepše : vprejemke, bi Ke trenutno morda '■posamezniki v resnici počutili preveč kot »novinci« ob izurjenih . mladih delavcih. - "K»likor ta strah delavcev v res-•»niei- celabuje ali ne, sedaj ni niti vašno. Razgovor se je končal negativno, zakaj predstavniki kolektiva so predlagatelje take reorganizacije opomnili na samostojnost imajo samoupravni organi. Končalo se je tako, kot se je končalo ob podobnih predlogih za reorganizacijo manjšega tekstilnega podjetja, za reorganizacijo lesnoindustrijskega podjetja in drugih, ki so bili na vrsti v zadnjem času ne samo v Kranju, marveč tudi v drugih krajih. Med prizadetimi kolektivi je bilo slišati celo pripombe: Ne dajmo se! In tako je tudi ostalo. Pri tem so večinoma omenjali pravice kolektivov do samostojnosti in mahali z odklonilnimi stališči svojih samoupravnih organov do takih reorugani-zacij. Brez dvoma, da je pri tem treba upoštevati sklepe samoupravnih organov. Niti trenutni ekonomski interesi ne bi smeli biti povod za kršitev načel naše družbene ureditve — to se pravi, da gre v tem primeru za spoštovanje sklepov samoupravnih organov. Do takih kršitev seveda tudi nikjer ni prišlo. Toda v večini teh primerov pa je upravičen dvom, če so bila stališča objektivnega presojanja kolektiva kot celota. Glavna sodba oziroma stališča so se v večini primerov začela in končala (Nadaljevanje na 2. strani) ljanju je dajala tradicionalna smučarska prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se po draž-goškem pobočju razlegale partizanske in druge pesmi. Na večer pred velikim slavjem v Dražgošah pa je bila v Železnikih slavnostna akademija. Dražgoše so sprejemale tekmovalce in ostale obiskovalce izredno gostoljubno. Požrtvovalnim tekmovalcem, ki so se naslednji dan ob bolj ali manj neugodnih snežnih razmerah vztrajno borili, so domačini v soboto radi odstopili prenočišča in se trudili, da bi jim bilo pri njih kar najbolje. Za svoj veliki jubilej, za dvajsetletnico dražgoSke borbe, so Dražgošand vas slavnostno okrasili. Okrašene pa niso bile samo Dražgoše! Ze večji del Selške doline je pozdravljal obiskovalce s številnimi zastavami in slavoloki in jim na ta način izrekel dobrodošlico. Zlasti številne so bile parole ob vijugasti cesti iz Rudnega v Dražgoše. Mod njimi so nekatere pozdravljale borce Cankarjevega bataljona, ki so pred dvajsetimi leti krvaveli v teh bregovih. Niti snežni metež, ki je v včera.šnjlh jutranjih urah zajel Dražgoše, ni mogel preprečiti prazničnega razpoloženja, ki je tokrat zajel sleherno hišo v tem kraju. Prebivalce sta ob spominu na januarske dni pred dvajsetimi leti prevejala ponos in samozavest, da so tudi oni mnogo pripomogli k svobodi, k tisti svobodi, ki je tudi v Dražgoše prinesla novo življenje. V okviru tradicionalne zimsko-športne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« so včeraj stekli po jelovškiih gozdovih tudi nekateri preživeli borci, ki jih na Jelovico vežejo še spomini iz narodnoosvobodilne borbe. Kljub temu, da je imela prireditev predvsem športni značaj, pa je bila vseeno dostojna oddolžitev spominu ljudske revolucije na Gorenjskem, ki je prav v Dražgošah dosegla enega izmed svojih slavnih vrhov. Ko so tekrrto-valci in obiskovalci zapuščali Dražgoše, je v njih tlelo veliko spoštovanje do tega kraja in odločna vera, da dražgoških dogodkov pred dvajsetimi leti čas ne more izbrisati. — P. Vloga SZDL v novih pogojih Družbeni načrt in ustava Pred razpravami med članstvom SZDL v kranjski občini Občane je treba seznaniti oziroma organizirati med njimi primerne razprave in upoštevati njihove sugestije v zvezi z ustavo, ki naj urejuje osnovne odnose v okviru jugoslovanske skupnosti, in v zvezi z občinskimi statuti, ki so tako imenovane ustave v občinskem okviru. Trenutno je za občane prav tako pomembno, da vedo o osnovah letošnjega družbenega načrta in povedo o tem svoje miš1! j en je. Taka je bila ugotovitev na razširjeni seji Izvršnega odbora ObO SZDL v Kranju 12. januarja, na kateri so razpravljali o nekaterih aktualnih problemih. Najprej pa so poslušali tolmačenje poglavitnih značilnosti nove ustave. Glavna ugotovitev pri tem je, da je naš nagli družbeni razvoj že docela prerastel okvire prve ustave iz 1946. leta in tudi njene dopolnitve iz 1953. leta. Nova ustava postavlja v ospredje zlasti državljana — človeka na delovnem mestu, v samoupravnih organih in družbcno-i>olitičnih organizacijah. Zlasti je velik poudarek na proizvajalcu in na njegovih pravicah in dolžnostih v proizvodnji, v delitvi dohodka in v vlogi in mestu državljana — človeka v ožji in širši Komunalni skupnosti. Med tem ko je dosedanja ustava izhajala iz funkcij državnih organov in ljudske oblasti je sedaj izhodišče človek - član te družbe. Spričo tega 6o predvidene bist- vene spremembe v družbeno-ekonomskih odnosih, v funkcijah in pristojnostih družbenih in političnih organizacij, v volilnem sistemu in izbiranju organov v okviru občine, okraja, republike in zveze. Čeprav osnutek ustave samo nakazuje določene težnje in pušča odprta vrata svobodnemu razvoju, so njegovi predlogi zelo zanimivi za slehernega prebivalca in je pričakovati, da bodo razprave o tem zelo konkretne in zato tudi zanimive. Kot so sklenili, bodo organizirali o tem posebna posvetovanja z razpravami po krajevnih organizacijah SZDL. Skladno s tem bodo lahko že tolmačili prve zasnove pri izdelavi statuta občine. Ta dokument, ki ga bo treba dokončno uzakoniti že letos, bo urejeval ekonomske in družbene odnese v okviru same občine. Predsednik ObLO Jože Mihe.ič in podpredsednik Alojz Založnik pa sta tolmačila nekatere značilnosti letošnjega družbenega načrta. V bistvu gre za ugotovitev, da nekatere spremembe v delitvi, zadolžitve in neporavnane obveznosti iz prejšnjih let in nekatere druge spremembe ne obetajo letos večjih sredstev kljub predvideni povečani proizvodnji. Zanimivi so tudi podatki o krajevnih odborih oziroma o njihovem prispevku v okviru občine in O tem, koliko ti odbori dobijo nazaj in kako ta sredstva porabijo. (Nadaljevanje na 2. strani) OBRAZI IN POJAVI j£ IIIIIIIIIIIIIIIM ,„ rad postal nebogljen otrok, to pa ka za leto ali dve poslednjič pomije bilo fantu pod čast. Na srečo pa ha v pozdrav rojstnemu kr-aju. To-človeštvo že zelo zelo dolgo pozna da življenje v kasarni je danes za take in podobne trenutke nai- drugačno, vojak je predvsem človek različnejša sredstva z najrazličnei- s svojimi pravicami in šele potem hm, pa vendar od primera do pri- dolžnostmi. Tam ni zato, d* oficir-mera zelo podobnim vplivom na ji počno z njim, kar se jim zljvbi, človeka. Steklenica ž»a'n>a da po- ampak zato, da se kaj nauči, kar gum, da fant brezskrbno zavriska mu bo v življenju koristila. Ta _ , ■■ vzgojni moment danes ni zapostav- Ko fant odhaja k vojakom %z 3&&t&3$.& ., . . ,, . .. , ,. . , , , sleherni naš človek sposoben braniti Včasih so fantje odhajali k vo- sredi vasi, da ob slovesu v motnih domovino pred morebitnimi zuna-jakom z nageljni v gtjmbnicah in s očeh ni solz in da je pot v daline njimi napadalci, lato danes ni tei-stcklemco žganja v žepu. Odhajali dežele celo vesela. Pozneje, »i ka- ko biti vojak, zato ni treba solznih so na dolgo pot, včasih tudi za dol- sami, so takti koračnice in povelja oči in alkohola ob odhodu, ga leta, odhajali so v neznano, do- uravnavali življenje tega mladeni- Pa se le še zgodi, da fant prema pa so pustili starše in dekleta, ča in — za solze in kesanje je bilo den se poslovi od domačih dve uri dom in prijatelje. Bili so vereli, ker pozno prepozno. sredi noči kolovrati po vas) iz ene-tiiui.«*iiiiiiuiitiiitiltl»iiili:iiiittlli?iii n.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiDjpiiiB' imilHiunniiiilllM Politični napovedovalci so napovedali, da bodo v letu 1962 izginili zadnji ostanki kolonialnega izkoriščanja nerazvitih afriških in azijskih dežel. Ta napoved izhaja Iz dveh važnih okoliščin: pobarvano človeštvo se je znebilo stoletne politične omamljenosti, ki so jim jo vcepili belci s svojimi političnimi mamili in drugič, znana načela številnih državnikov o časovno postavljenem roku, do katerega bi bilo treba odpravili kolonialno oblast, so postala sestavni del teženj prolikolonialne borbe. Brez utvar je ta dinamičen proces sprožil tudi resno protivljenje pri državah, ki zgubljajo svojo kolonialno posest. »Vozni red« zadnjih kolonialnih vlakov je seveda težko napovedati, ker so mostovi tako trhli, da dolgo več ne bodo vzdržali imperialističnega prometa . Med Evropejci, ki v teh dneh zapuščajo svoje posesti, lepo zgrajene vile med kolibami iz šibja, so številni Nizozemci, ki ne marajo postati priča Imperialističnega obračuna. Vsidrane ladje v zahodnoirijansklh pristaniščih čakajo tovore in lju- di, ki so na dolgo pot čez morje ponesli najvažnejše spričevalo: knjižice z bančnimi vlogami. V indonezijskih vojašnicah so najbrž dobro obveščeni, da so te ladje prišle do ladijskega kroVa natovorjene z orožjem. Edino pravilen odgovor na nizozemsko zvijačo, saj je dobro znano, da je Nizozemska s polževimi koraki izražala svojo pripravljenost, da bi na miren način uredili ta dolgoletni spor, je čiščenje topov, s katerim so začeli v indonezijskih vojaških sniči zlepa ali zgrda, bo najbrž privedla ministre v Haagu do spoznanja, da nima smisla držati te nizozemske kolonialne bastiljc do sodnega dneva. Diplomatska borba za osvoboditev Zahodnega Irijana se je v zadnjem času zelo zaostrila. Prišlo je do likvidacije nizozemskih podjetij v Indoneziji in do ostre nasprotovanja v vojaških in političnih vprašanjih. Indonezija je večkrat izrazila željo, da je za mirno poravnavo z Nizozemsko v pogledu Za- Čiščenje topov središčih. Znano je, da je stvari, ki ne gredo zlepa, treba uredili zgrda. To vzgojno metodo so Nizozemci v svoji kolonialni praksi večkrat preizkusili in nihče na svetu Indoneziji ne bo zameril, če jim bo vrniila z Istim vzgojnim sredstvom, ki ga sicer moderni vzgojni prijemi ne cenijo prav posebno. Predsednik Indonezije Sukar-no je že lansko jesen na beograjski konferenci predlagal, da bi kolonialno oblast odpravili do leta 1964. Odločnost Indonezije, da te državniške misli ure- hodnega Irijana. Nizozemska je na te pobude odgovorila z novimi pošiljkami oboroženih sil v Zahodni Irijan, kar ne ogroža samo Indonezije, temveč položaj na Tihem oceanu. Spričo tega so Indomezijci podvzeli vse vojaške ukrepe, da bi zagotovili učinkovito rešitev tega spornega vprašanja. V zahodnem svetu so se pojavili sestavki, ki govore, da je indijski vojaški poseg v Gol vzpodbudil Indonežane. Pravijo, da gre v teh dveh primerih za povsem različne okoliščine s katerimi skušajo pravno ovreči pravico Indonezije do Zahodnega Irijana. Za razliko od Par-tugalske se Nizozemska ne protivi mirne rešitve tega spornega vprašanja. Toda vsakemu otroku jc znano, da formalna pripravljenost ne pomeni ničesar in da se pripravljenost ocenjuje na stvarnih dejstvih. Dejstva pa kažejo, da je bila pripravljenost Nizozemske samo navidezna, pesek v oči. Pišejo tudi, da gre v primeru Zahodnega Irijana za povsem drugačne razmere. Prebivalci Zahodnega Irijana po njihovih etnoloških dognanjih niso Indone-žani, ampak pripadniki plemena Papuancev. To ljudstvo je na tako primitivni stopnji razvoja, da so v primerjavi z njimi celo Kongožani za nekaj stopenj naprej. Razlagajo, da takšen narod ni sposoben, da upravlja sam s seboj. In če nI sposoben upravljati In voditi državne posle, potem jih pač nekdo mora na mesto njih opravljati. Ce bodo Nizozemce pri tem zamenjali Indonezije! ne bodo imela od tega ta plemena nobene koristi. Pod (to fasado se skrivajo zadnji izgovori kolomalistov, s katerimi skušajo opravičevati svojo posest. — Zdravko Tomažej Občni zbor tabornikov na Jesenicah Jeseniški taborniki vključeni v odredu Jeklarjev so imeli danes dopoldne svoj redni letni občni zbor. Poročilo o delovanju odreda njegovih čet in klubov so bila pozitivna, saj so prikazala že priznano aktivnost mladih jeseniških tabornikov ,ki jih odred vključuje 372. Pohvalno dejavnost zasluži odred tudi z upravljanjem taborniškega doma Pod Golico, ki ne služi samo Je- Ne dajmo se! (Nadaljevanje s 1. strani) že pri vodilnih uslužbencih, ki pa spričo svoje sorazmerno dobre stimulacije na položajih, razumljivo, niso navdušeni za reorganizacijo. V tem pa je glavna ovira. V večini primerov delavci niso bili niti dodobra seznanjeni ali pa so bili seznanjeni samo z enostranskimi podatki. Ob takih ugotovitvah je težko soditi, kje 60 samoupravni organi dali svoj »ne« iz objektivnih razmer in teženj kolektiva, in kje so bili pod vplivom vodilnih uslužbencev. Prav take ugotovitve pa tudi vzbujajo misel, če je tako formalno spoštovanje »demokracije« zgolj zaradi demokracije pošteno do delavcev, ki se bodo jutri lahko znašli še v težjem položaju. Vzbuja se misel, da bi pri tem morala bolj delovati subjektivna sila družbeno-političnih organizacij v okviru podjetja in v okviru Širše teritorialne skupnosti. Res je, da zlasti sedanji razvoj in sprostitev mnogih ekonomskih zakonitosti od proizvodnje do tržišča že kažeta svoje posledice. Nekateri kolektivi imajo dosti lepše perspektive kot drugi, čeprav če-stokrat niti ne po svoji zaslugi. Jn marsikateri kolektiv je že prišel v težave. Toda vse te zakonitosti bi morali, kolikor se seveda le da, vnaprej slutiti, predvidevati in seveda ukrepati. To narekuje neizogibno specializacijo določenih dejavnosti, združevanja V prvj polovici tedna še nestanovitno, pozneje izboljšanje. in kooperacijo med določenimi podjetji in seveda tudi ustrezne reorganizacije, o katerih je bilo prej govora. Prav ob tem postaja to vprašanje v današnjem ekonomskem razvoju vse bolj važno in aktualno in ne bi se smeli povsod zadovoljiti zgolj s formalnimi in enostranskimi .demokratičnimi' zahtevami, marveč bi morali o tem poučiti delavce, se zanimati za težnje in opredelitve ter tako zasledovati širše interese samih proizvajalcev. — K. Makuc seničanom, marveč tudi drugim tabornikom. Poleg izvolitve novega odbora odreda, izročitve pohval in daril so sprejeli program dela za prihodnje leto, ki je še zahtevnejši in bogatejši. Med drugimi se je udeležil občnega zbora tudi starešina Okrajne taborniške zveze tovariš Klojčnik iz Kranja. NOVA PRIDOBITEV ZA DRUŽABNO ŽIVLJENJE ŽELEZNIKI, 13. JANUARJA (P.) - Sinoči je bila v Železnikih skromna, a prisrčna slovesnost. V okviru praznovanja krajevnega praznika Selške doline so namreč v vili Vrt odprli klubske prostore, ki jih je izročil svojemu namenu predsednik Sveta Svobod Železniki Franc Peternelj. Prebivalci so s tem dobili ustrezne prostore, kjer se bodo lahko zbirali na razne sestanke in družabne pomen-ke. Take prostore so si v Železnikih že dalj časa želeli, vendar so morali rešiti vrsto problemov, preden so jih dobili. To je nedvomno pomembna pridobitev za družabno življenje v tem kraju; Bilanca »Izletnikovih« poslovalnic v šestih mesecih 900 prevozov in izletov s 33.000 udeleženci Turistična agencija »Izletnik« iz Ljubljane je začela lani z ustavljanjem svojih poslovalnic tudi na Gorenjskem. Prvo poslovalnico »Izletnik« je dobil Kranj v maju, potem pa so jih osnovali še v Skofji Loki, Radovljici, na Jesenicah in Bledu. Poslovalnice so začele delovati kot samostojne poslovne enote. — Kljub temu, da so te poslovalnice naletele že takoj na začetku na vrsto večjih in manjših težav, predvsem v organizacijskem smi- ZA POMOČ PREBIVALCEM MAKARSKE Križe, 13. januarja. - Podmladek RK na osemletki v Krizah pri Tržiču je pričel z prostovoljno akcijo za zbiranje sredstev za pomoč mladini na področju Makarske, ki jo je prizadel potres. Sklenili so, da bodo k tej akciji pritegnili tudi ostale organizacije in prebivalstvo na tem območju. - C. Prvoplasirana ekipa tekmovalcev lz Kranja na mladinski oddaji »Spoznavaj svoj kraj v revoluciji«, ki je bila pretekli petek v Tržiču slu, so uspehi zadnjih šestih mesecev presenetili celo turistične strokovnjake. Poslovalnice na Gorenjskem so zabeležile 670 prevozov brez aranžmaja (prenočišča in tako dalje) s 24.000 potniki, dalje 214 izletov z 3100 izletniki, v inozemstvo pa so priredili 13 izletov s 700 potniki. Med drugim je takšen izlet v Graz organiziral kranjski »Izletnik« ' ob odkritju spomenika žrtvam fašističnega terorja. Udeležilo se ga je 300 ljudi. Vse to pa je za tako mlade turistične poslovalnice in tako kratek čas lep uspeh. Ta uspeh je v marsičem odvisen tudi od spretnega sodelovanja s tremi poslovnimi partnerji — s prevoznimi podjetji »Avtopromet« Kranj, »Transturist« Skofja Loka in »Avtoservis« Jesenice, ki so dali na razpolago svoj prevozni park. Tu pa nastaja še težava, ker se morajo poslovalnice »Izletnika« posluževati avtobusov, ki sicer obratujejo na rednih progah. Ta vozila pa pogosto niso najbolj udobna. Kaže pa, da bo v prihodnje tudi ta pomanjkljivost odpravljena, saj bo dobil na primer »Avtopromet« Kranj več udobnih avtobusov, ki bodo služili predvsem za turistične namene. (Zelo bi koristili tudi manjši avtobusi do 25 sedežev.) In kakšni so načrti za 1. 1962? Vsekakor precej obetajo. Podoba je, da bo največ dela v letni turistični sezoni, ko se ljudje izletov najraje poslužujejo. Razen tega bodo poslovalnice »Izletnika* posredovale interesentom prosta mesta v počitniških domovih delovnih kolektivov. Ta namreč niso vedno povsem zasedena. Zajeli bodo proste zmogljivosti tudi v obmorskih letoviščih in ostalih turističnih krajih. Naslednja oblika dela so najrazličnejše turistične informacije, ki jih bodo nudile poslovalnice in ne nazadnje železniške vozovnice v domačem iti mednarodnem potniškem prometu. Razen tega sodelujejo »Izletnikove« poslovalnice s turističnimi društvi, ki obveščajo o stvareh, ki zanimajo turista. Tudi od organizacije obiskov raznih prireditev, kjer bodo poskrbeli za rezervacije in prevoz, si precej obetajo. Tako kot lani bo turistična agencija »Izletnik« tudi letos uredila na Gorenjskem sejmu v Kranju svoj paviljon. Glavna naloga teh poslovalnic pa bo čimbolj razgibati domači turizem, zlasti v sezoni dopustov. Možnosti prav gotovo ne manjka. — S. S. Srečanje s Stanetom Severjem V petek, 12. januarja, zvečer je Klub kulturnih delavcev v Kranju pripravil ljubiteljem gledališke umetnosti mikaven dogodek - srečanje s prvakom ljubljanskega dramskega gledališča in nestorjem slovenskih igralcev Stanetom Severjem. Ce smo pri minulih petkovih kulturnih večerih največkrat zabeležili le slcromen obisk, je bil prostor v Delavskem domu, kjer je bila prireditev, tokrat tesno zaseden. Zmanjkalo je celo prostora. In še: tokratni večer je obiskovalce navdušil bolj kot prejšnje kulturne prireditve v tem okviru. Stane Sever je tako na začetku pozdravil poslušalce s Prešernovo »Zdravico«, potem pa je v živahni pripovedi nizal bogate spomine iz svojega 25-letnega igral- skega dela. Pripovedovanje je še ilustriral z nekaterimi monologi iz svojih odrskih vlog. Med drugim je tudi povedal, da rad upodablja sodobnega človeka z vsemi njegovimi problemi. Dejal je tudi, da ceni ustvarjalnost slovenskih avtorjev, ne glede na to, da jim kritika ni vedno najbolj naklonjena. — Srečanje z igralcem Severjem je trajalo poldrugo uro. ZARADI DEŽEVJA HOKEJ TEKMA ODPADLA Sinoči bi morala biti pod Mc-žakljo povratna tekma za državno prvenstvo v hokeju r.a ledu med hokej-klubom Jesenice in 'hokej - klubom Celje. Zaradi dežja in vode na drsališču tekma ni mogla biti odigrana in je bila preložena na četrtek, 18. januarja. Promet na Gorenjskem V kranjskem okraju odpade še vedno pretežni del celotnega dohodka, ki ga ustvari prometna dejavnost, na železnice. Vendar pa se je udeležba železnic na celotnem dohodku prometa znižala od leta 1956 do leta 1960 od 85,6 odstotka na 73,7 odstotka. Zniževanje gre predvsem na račun Izredno hitrega porasta cestnega prometa, medtem ko se je udeležba celotnega dohodka poštne dejavnosti v omenjenem časovnem obdobju le malenkostno dvignila. — Povprečni letni porast celotnega dohodka v tem obdobju je bil v celokupni prometni dejavnosti 10,4 odstotka, medtem ko Je celotni dohodek v cestnem prometu porastel letno povprečno za 41,0 odstotka, v železniškem prometu za 6,4 odstotka in v poštnem prometu za 11,3 odstotka. Tovorni in potniški cestni promet sta dosegla v razdobju 1957 do 1960 izreden napredek. Najmočneje je porastel potniški promet , in to predvsem zaradi javnega ' cestnega prometa. Se v letu 1956 ' je odpadlo na javni cestni promet 63,8 odstotka potniških kl-.lornetrov, medtem ko se je v le-j tu* 1960 ta,odstotek dvignil že na ;95,'3 odstotka; kar pomeni, da bo naTni potniški promet kmalu Izpodrinil režijskega. Porast potni-,ških.kilometrov Oziroma prcpelja-jnih potnikov je hitrejši kakor pa (porast prevoženih kilometrov. Iz .tega' sledi, da se je intenziteta (prevozov relativno povečala, kar smo pogosto čutili tudi potniki pri nekulturnem prevozu v nabitih avtobusih. Ponovno ugotavljamo, da je potniški in tovorni cestni promet narastel prav na račun železnic. Na razvoj v tej smeri je odločilno vplivala večja udobnost in hitrost cestnega prometa. Omenjeno velja predvsem za potniški promet, za tovorni promet pa je bilo ugodno tO,* da je odpadlo prekomerno pretovarjanje. V zadnjih letih se je zelo povečalo tudi število motornih Vozli. Leta 1953 smo imeli v okraju le 11 avtobusov, predpreteklo lclo že 81, število osebnih avtomobilov se je v tem obdobju dvignilo od 248 na 2028, število motociklov od 672 na 3205, število kamionov od 332 na 610, število tovornih prikolic od 17 na 61 in število cestnih traktorjev od U na 44. Daleč za tem napredkom pa Je vzdrževanje in popravilo tega voznega parka. Perspektivni plan za razdobje 1957-60 je predvideval številne rekonstrukcije in modernizacije cest. Pretežni del tega je bilo tudi realizirano, kljub temu pa so iz objektivnih razlogov izpadle nekatere novogradnje. Prav tako niso bili od predvidenih mostov zgrajeni naslednji mostovi: žele-zobetonski most v Kranjski gori na odseku Žirovnica-Kranjska gora—Podkoren, mostova preko Save v Pcdnartu in preko Kokre v Preddvoru. Zgrajeni pa so bili nekateri mostovi, katerih gradnjo perspektivni plan ni predvideval. Točnih podatkov o izdatkih za rekonstrukcije, modernizacije in novogradnje cest In mostov tbI, vendar se da Iz obsešnih izvršenih del sklepati, da so znašali stroški za ceste 1.060 milijonov dinarjev, za mostove 98 milijcmov dinarjev ali skupno 1.158 milijonov dinarjev po tekočih cenah. Vso te Investicije se štejejo kot negospodarske, čeprav ceste služijo prvenstveno gospodarstvu. V našem okraju imamo 132 kilometrov železni.ških prog in 32 železniških postaj. Te so leta 1954 i odpravile 5,031.636 potnikov in le-1 ta 1960 le 4,501.650. Povprečno na leto je torej padlo število odpravljenih potnikov za 2,8 odstotka. Kljub temu, da predstavlja Gorenjska pomembno tranzitno področje za mednarodni promet in močan gospodarski bazen, je železniški promet ostal v letu 1960 v glavnem tam, kjer je bdi leta 1956 ali pa še prej. Predvidena ureditev železniške postaje v Kranju je še vedno nerešeno vprašanje. V splošnem lahko ponovno ugotovimo, da železniški promet na našem območju nazaduje. Celotni dohodek je v preteklem planskem obdobju porastel le za 6,4 odstotka letno in še ta porast so večinoma povzročile povišane prevozne tarife. Udeležba celotnega dohodka železniškega prometa na celotnem dohodku družbenega sektorja gospodarstva okraja Kranj se je zmanjšalo od 2,5 odstotka v letu 1956 na 1,9 odstotka v letu 1960. O pomembnejšem letalskem prometu na Gorenjskem skoraj ne moremo govoriti vse dotlej, dokler ne bo zgrajeno letališče v Brnikih, kjer pa so d>?la v preteklih letih počivala ali pa vsaj počasi napredovala. Za sedaj nam predstavlja letalski promet edino le oni, ki gre preko Alpskega letalskega centra v Lescah. Tu se je namreč že leta 1955 pričel v režiji JAT v sezoni reden letalski promet. Zvezo z Dunajem je JAT vzdrževal le eno leto, nato pa jo je opustil, čeprav je bilo potnikov dovolj. V letu 1960 je v slabih treh mesecih odletelo letalo z letališča v Lescah v smeri Lesce—Beograd 33-krat in s seboj poneslo 624 pomnikov, na relaciji za Dubrovnik pa je bilo v dveh poletnih mesecih z Lesc 9 letalskih odhodov s 142 potniki. Povprečna zasedba avionov je bila 75 odstotna. Tudi usluge v poštnem prometu so se v zadnjih letih močno povečale in to predvsem na račun časopisov (povečanje števila izdaj Glasa) in razglednic. Najmanjši porast zaznamuje plačilni promet, ker so del teh poslov prevzele komunalne banke. Število pošt se je leta 1960 povečalo na 44. Perspektivni plan za obdobje 1957-60 je predvideval gradnjo novih" poštnih poslopij na železniški postaji v Kranju, v Kranjski gori in v Radovljici. Dograjeno pa je bilo le poštno poslopje v Radovljici. Predvidene ureditve poštnih prostorov pa so bile reall-z'rane le Skofji Loki, Gorenji vasi, Zgornjih Gorjah, na Jezerskem in Golniku ter v Zireh. S perspektivnim planom je bila predvidena tudi razširitev avtomatskega telefonskega omrežja. Od tega programa je bilo realizi- I rano 1« kabliranje Ljubljana— ■ Kranj in Kranj-Jesenice s priključki za Tržič in Bled. V Kranju in Skofji Loki so razSlrili tudi krajevne telefonske vode. Av-tomatizirrna so bile te'1 efcr.sk« centrale v Železnikih in Golniku povečane pa v Kranju, Skofji To ki in na Bledu. Postavitev ATC \ nekaterih manjših krajih je bih preložena, ker m'sli jo te kraje povezati z večjimi poštami. Število telefonskih naročnikov se je dvignilo v letu 1980 na 1931 v primerjavi z letom 1956, ko jih je bilo le 1605. Na Gorenjskem je bilo pretpreteklo leto 34 telefonskih central (od tega 11 ATC) s 2638 priključki (plan 3180 priključkov). Strokovnjaki predvidevajo, da bo ob koncu naslednjega planskega obdobja - to Je leta 1965 -znašal narodni dohodek prometne dejavnosti 2409 milijonov dinarjev aH skoraj 39 odstotkov več kakor leta 1960. Povprečni letni perast naj bi bil torej 6,7 odstotka. Prognoza investicijskih naložb pa predvideva, da bi v letih 19G1-65 investirali v promet 2608 milijonov investicij ali letno nekaj nad pol milijarde dinarjev. P. Ukradel je 95.000 din Ob neki priložnosti lani poleti skim postopkom in rudi na glav- je R. P. prodal kolo J. S. takrat ise je tudi mudil na kupčevem stanovanju in je videl, kje J. Š. shrani denar. Kasneje je prišel še tri- S sodišča krat v njegovo sobo in mu vsakokrat vzel določeno vsoto denarja. Oškodovanec je kmalu ugotovil, da mu je nekdo okradel denar. Zadevo je prijavil organom Ljudske milice, ki so potem kmalu storilca odkrili. 2e med kazen- ni obravnavi je obtoženi R. P. pri znal vse tri tatvine, prav tako pa mu je bilo dokazano po izjavi oškodovanca in po nekaterih pričah, ki so ga videle večkrat hoditi okoli hiše oškodovanca. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev zapora, ker pa je šlo tu za mlajšega storilca in doslej še nekaznovanega, razen tega je tudi dejanje priznal, mu je sodišče kazen odložilo za dobo pet let. Razen tega mu je tudi naložilo, da mora oškodovancu vrniti ukradeni znesek v višini 95.000 dinarjev. Ljudje brez večerje 1962-jubilejno leto Glasa Doslej največje nagradno žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaSi, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinarjev). Problem družbene prehrane jc v Kranju vsem, ki se ne hranijo doma, precej dobro poznan. Medtem ko je s kosilom nekako v redu, ne moremo biti prav gotovo povsem zadovoljni z večerjo. V Kranju še ni primernega obrata družbeno prehrane, kjer bi lahko večerjali. Problem je postal še večji, odkar je v restavraciji Iskre razneslo kotel, tako da je že dlje časa zaprta. Morda bi se to vsaj delno dalo rešiti, če bi začeli kuhati večerjo v Ljudski kuhinji ali še kje drugje. Namreč pri drugih gostinskih podjetjih v Kranju so večerje za omejeno število abonentov. Kaj menijo o tem problemu, smo vprašali: UPRAVNICO LJUDSKE KUHINJE V KRANJU TONČKO KOBI JE VO: »Naš obrat družbene prehrane bi po vseh predpisih moral imeti na hrani le do 180 ljudi, imamo pa jih dnevno od 300 do 340. Prav sedaj, ko ne obratuje restavracija Iskra, se tudi pri nas podaljša čas za kosilo tja do pol štirih popoldne. Ko pospravimo po kosilu, je ura pol šestih in prav zaradi tega je nemogoče, pa tudi premajhni prostori nam ne dopuščajo, da bi kuhali še večerjo. Menim, da je zadnji čas, da bi v Kranju zgradili centralno ljudsko kuhinjo z zmogljivostjo najmanj 500 do 1000 obrokov na dan.« PREDSTAVNICO RESTAVRACIJE »ISKRA« JANO LAVRINO-VO: »Ko n*~ »'«« --------• o kuhinji, smo začeli kuhati zajtrke, kosila in večerje v SAMSKEM DOMU na Planini. Seveda se tu lahko hrani precej manj ljudi — le do 170 na dan, medtem ko se jih je pri nas v restavraciji tudi do 350, večerij pa smo dnevno Skuhali 150 do 200. Naši abonenti, ki so v glavnem delavci »Iskre«, tfe pritožujejo, da je v SAMSKEM DOMU na Planini predaleč. Skušali smo si tudi pomagati z obratno menzo tovarne Sava na Ga-šteju, vendar nismo imeli od tega nobenih koristi, ker je tam hrana dražja kot v naši restavraciji. Zato se je le redko kateri naš gost anoniral v tej menzi. Kuhinjo v ■ naši restavraciji bomo usposobili verjetno tja do aprila, do 1. maja pa zanesljivo.« Iz vsebine 12. številke Vestnika ObLO Kranj Konec tedna je izšla 12. štcvil-kaVestnika ObLO Kranj, ki na 45 straneh prinaša zanimive podatke o delu ObI/3 in njegovih svetov ob zaključku leta. Zanimivi so tudi podatki s področja blagovnega prometa in o problematiki trgovine s sadjem in zelenjavo v Kranju ter o poslovanju trgovskega podjetja »AGRARI A« Kranj. V posebnem poglavju govora tudi o problemih bolnišnice za ginekologijo in porodništvo ter o grndnji nove porod- Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki' so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1951 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. ' V LETU 1962 »GLASOVA PANORAMA« VSAK PONEDELJEK. V Panorami so objavljene zanimivosti z vsega sveta, reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike, za pionirje »Mlada rast«, film in še marsikaj, kar je vsakomur v razvedrilo. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ' i bo marca letos. VPRAŠANJE: Mož ima zelo daleč v službo, zato želi menjati podjetje in stopiti v delno razmerje v podjetju, ki je mnogo bliže. Radi bi vedeli, ali ima direktor pravico odločati o sprejemu delavca na službeno mesto? ODGOVOR: O sprejemanju delavcev odloča delavski svet, v gospodarskih organizacijah, ki nimajo voljenega delavskega sveta, pa ves delovni kolektiv. Delavski svet oziroma delovni kolektiv lahko ustanovi posebno .V"misijo, ki odloča o sklenitvi In ' 'oovedi delovnega razmerja (komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja). Predsednik komisije je član delavskega sveta. Izjemoma,lahko pooblasti delavski svet oziroma delovni kolektiv v izločenih obratih in na delovl-Sčih gospodarske organizacije, kjer se glede na dela, ki se opravljajo, število in sestava delavcev med letom precej spreminjata, di- i , i vodilnega . ciavca, da odloča o sprejemanju delavcev za kratkotrajna dela. Proti odločbi komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ima direktor ali druga pooblaščena oseba pravico ugovarjati pri upravnem odboru gospodarske organizacije, če je odločal delavski svet ali delovni kolektiv, pa pri teh organih. Ugovor se sme nanašati samo na strokovno Izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec. S. D., Breg VPRAŠANJE: V tovarni ste zaposleni 5 let. Pet let delovne dobe vam je poteklo 22. decembra 1961. Sprašujete, če ste upravičeni še do 6 dni dopusta, ker vam je v tem letu potekla delovna doba 5 let in ste izrabili samo 12 dni dopusta. Odgovor: Zakon določa za delovno dobo nad 5 let do 15 let: 18 delovnih dni dopusta. Ce bi nastopili dopust po 22. decembru 1961, bi bili upravičeni do 18 delovnih dni dopusta. ELEKTRO - KRANJ, KRANJ, obvešča in opozarja svoje stranke-konsumente električne energije na svojem področju in naročnike ter obvezne plačnike raznih uslug in storitev, da se bo podjetje poslužilo določil »Splošnih pogojev za dobavo električne energije« (Uradni list FLRJ, št. 32-57), ki predvidevajo odklop, če zapadli računi za porabljeno električno energijo ne bodo plačani v treh (3) dneh po dostavi. Proti naročnikom uslug pa se bo podjetje pri neplačilu zapadlih računov poslužilo enakega ukrepa na podlagi njihovega obveznega soglasja na tozadevni naročilnici. Razen ukinitve dobave električne energije bo seveda podjetje ukrenilo tudi vse potrebno glede sodne izterjave neplačanih računov. Da se izognemo obojestransko neprijetnostim in nepotrebnim stroškom, vabimo in opozarjamo na obveznost točnega plačevanja vseh zapadlih računov takoj po prejemu. ELEKTRO - KRANJ, Kranj ENEGA IZMED KRANJČANOV, KI SE HRANI V LJUDSKI KUHINJI: »Dobro bi bilo, če bi vsaj nekaj obrokov večerje skuhali v Ljudski kuhinji. Tako večerjam danes v gostilni pri Mayerju, drugič v restavraciji hotela »Evrope« (to seveda takrat, kadar sem bolj pri denarju), v kritičnih trenutkih pa mi ostane na razpolago mlečna restavracija.« Problema s tem sestavkom prav gotovo nismo rešili, skušali pa smo opozoriti, da bi bilo treba tudi o tem razmislili in ukrenili potrebno. M. Zivkovič Odbojkarski turnir na Jeseničan V telovadnici osnovne šole »Tone Cufar« na Jesenicah je bil danes dopoldne finalni pokalni turnir, ki ga je razpisal Okrajni odbor za 'odbojko pri Okrajni zvezi telasne vzgoje v Kranju. Sodelovale so moške ekipe odbojkarskega kluba Jesenice, odbojkarskega kluba TVD Partizan irovnica in odbojkarskega kluba Gimnazije Kranj. Bili so doseženi tile rezultati: OK Jesenice : OK Gimnazija Kranj 2:1 (13:15, 15:4, 15:9); OK Jesenice : TVD Partizan Žirovnica 2:0 (15:5, 11:6); OK Gimnazija Kranj : TVD Partizan Žirovnica 2 :1 (15:10, 13:15, 15:13). Hišo, takoj vseljivo, primerno tudi za kakšno obrt, z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, ob glavni cesti Kranj-Bled, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 73 Rabljen železni štedilnik in peč prodam po nizki ceni. Pavel Horvat, Maršala Tita 49, Jesenice 144 Blizu Jesenic prodam 2-stano-vanjsko hišo. Vseljiva takoj. Naslov v oglasnem oddelku ali podružnici Jesenice 145 Ugodno prodam hišico v Radovljici. Franc Zen, Duplje 146 Prodam prašiča - 125 kg težkega. Šenčur 90 147 Strešno stojalo, (elektii no konzolo), novo, kompletno, prodam ali zamenjam za kostanjev drog. Naslov v oglasnem oddelku 148 kupim Kupim otroško posteljico z vložkom ali brez. Ponudbe oddati v ogalsni oddelek 149 Sprejmem brivsko-frizersko pomočnico v stalno službo. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 128 Od Bistrice do Hrastja sem Izgubil kombinirano kapo za avtomobilsko kolo »Opel Recorda«. Najditelj naj jo proti nagradi vrne v Hrast je 22 150 Preklicujem izgubljeno mesečno avtobusno vozovnico Visoko-Kranj. Tončka Poljanšek 151 Iščem žensko, ki dela na 2 izmeni, za varstvo otroka v mesecih: april, maj, junij. Naslov v oglasnem oddelku 152 Grad Kamen je eden naših najpomembnejših zgodovinskih spomenikov ttanji Wt>rm*r Kiehter 67 Sedela sta In se gledala. »Si zares veroval v to zadevo?« je dejal Guehler. Gerlich je molčal. Zrl je predse na pisalno mizo. Roke jc prekrižal. »Morda je bilo vse, kar smo počenjali, napak,« Je dejal. »Toda jaz sem bil eden tistih, ki so verjeli.« Dvignil je glavo in pogledal Guehlcrja. »VI morate postopati pametneje!« jc nenadoma dejal. »Ml?« je dejal Guehler. »Da, vi, naši nasprotniki. Ml se umikamo.« »Saj ste vse pobili! Kdo je sploh Se živ? Nemške inteligence skoraj ni več. Hudo natančni ste bili * vašimi izrednimi sodišči in veSall!« »Da, prekleto huda stvar Je bila!« Je dejal Gerlich. Taboriščni govornik se Je vrnil. Ves razburjen Je zaloputnil vrata. *Ven 60 me vrgli,« Je dejal. »To sem pričakoval,« je dejal Guehler. Gerlich Je skočil in odšel proti vratom. »Opraviti bi morali brez dovoljenja. FOhrerju Mno dolžni zahvalo!« je dejal. »Ukloniti se moraš dejstvu, da je vsega konec,« Je dejal Guehler. Gerlich se jc obrnil blizu vrat. Obraz je Imel Btr«jen in upadel. *Sl Jim povedal moje ime?« »Da,« je dejal taboriščni govornik, »zahievall ao.« »Lahko se torej pripravim na kazensko taborišče.« »Morda,« je dejal taboriščni govornik. Gerlich se je zravnal. Za trenutek je s pogledom ošlnil Guehlerja. »No,« je zatem dejal, »saj Je tako vseeno.« Obrnil se je in zaprl vrata. Guehler je molče zrl v vrata, ki so se zaprla za njim. »Tak bedak!« je dejal taboriščni govornik. »Ne bodo me več zlostavljali.« Guehler je oprl glavo na komolce. Zrl Je predse v pod. Iz radii skega aparata se je zaslišal zmagoslaven glas ameriškega napovedovalca. »Zares je veroval,« je tiho dejal. Taboriščni govornik je sedel spet za pisalno mizO. »Nikoli nisem bil nacist,« je dejal, »nikoli, toda oni so nas vse tiranizirali.« Guehler je zaprl radijski aparat in se zavalil v svoj stol. »Toda, ko so pretepali ljudi po taborišču, nisi storil ničesar, da bi jim to onemogočil!« »In kaj naj hI storil? Nič, ker bi bilo nevarno zame.« »Da,« Je dejal Guehler, »tako Je.« Vstal je In odšel ven. Delovne skupine so pravkar prihajale v taborišče. Ujetniki so stopali mimo njega s klobuki na tilnikih in z odpetimi suknjiči. V obraz so bili sveži In zardeli. Smejali so se . Prišel je Boehmer. »Američani se obnašajo kakor norci,« Je dejal. »So pijani zmage?« je vprašal Guehler. »Prejeli smo nove predpise. Vse bo strožje. Ne bomo več jedli v Častniških menzah, pa tudi kupovati ne bomo smeli.« »Da,« je dejal Guehler, »kaže, da bomo še marsikaj doživeli.« »Pojdi z menoj, pozneje pojdeva v kino,« Je dejal Boehmer. Odšla sta v Boehmerjevo barako. »Prinesli bo ameriške časopise,« je dejal Boehmer. Ujetniki so stali med posteljami In gledali v časopise. »Vse skupaj Je sranje,« Je dejal nekdo, »niti beseotce jim ne verjamem.* »Cemu berete te laži?« »Informirati se moramo, nemških časopisov nimamo.« Postaren, siv možak je vstal s svoje postelje. »Otroci, vojna je končana,« je dejal, »In spet smo jo zgubili.« »Nič ni končano! Vrgli jih bomo iz Nemčije. Ko hi le bili tam!« »Nikar se ne vznemirjajte, otroci! Ničesar ni moč storiti,« je spet dejal postarni možak. Boehmer je legel na Svojo posteljo. »Rad bi bil doma!« je dejal. Na nizki mizici zraven postelje je stala fotografija. »Kdo ve, kaj dela?« Je dejal. »Zc zdavnaj nimam vesti o njej.« »Se bo že kako izmotala,« je dejal Guehler. »Pri teh bombardiranjih? Dusseldorf je v ruševinah. Berlin je klavnica, sam pa ne vem, če Je v Diisseldorfu ali v Berlinu..« »Kako dolgo ti že ni pisala?« »Tri mesece,« je dejal Boehmer. »No, se bo že javila.« »Ne vem,« je dejal Boehmer, »človeku včasih zmanjka poguma.« Oba sta umolknila in poslušala, kaj govore ostali. »SI slišal?« je dejal nekdo. »Avgust se bo ločil.« »Drugo mu tako ne preostane.« »Ne bi rad doživel tega, kar bo pri njem doma, ko se bo vrnil. Stari JI bo razbil glavo.« »Jo poznaš?« je dejal Boehmer. »Samo s te fotografije.« »Glej!« Je dejal Boehmer. Iz predala je vzel nekaj fotografij in jih pokazal Guehlerju. Guehler je videl golo žensko, ki jc stopala po peščini. »Pazi, da ne vidijo ostali.« »Kje je bilo to?« je vprašal Guehler. »Na kurlandski obali.« »Tam so zdaj Rusi.« »Da,« je dejal Boehmer, »kdo ve, če bom smel tja.« Spet sta umolknila. Guehler je gledal fotografije. »Kdo ve, če je Hitler zares mrtev?« je dejal nekdo na nasprotni postelji. Guehler je vrnil fotografije. »Lepa ženska,« je dejal. Po večerji sta odšla v kino. Dvorana je bila nabito polna. Nenadoma se je pred platnom pojavil Gerlich. »Naš fiihrer Je mrtev!« je dejal. »Padel je v boju s sovražniki. Vsianimo!« • »Lažeš!« je zavpil nekdo. Nastala je zmešnjava. Gerlich je pobledel. Vsi so poskakali s stolov in kričali. »Ni res!« je nekdo zakričal. »Izgini!« so vpili drugi. »Izgini!« Guehler In Boehmer sta vstala in odšla k vratom. Gerlich se je približal po sredini dvorane. Počasi je hodil s sklonjeno glavo, ne da bi se brigal za vzklike. »Od kod veš?« Je vpil nekdo. »Izgini! Izgini!« so vpili v drugem kotu. Gerlich je počasi stopal mimo Guehlerja. »Cemu Je bilo treba tega?« je dejal Guehler. Gerlich se je obrnil in pogledal Guehlerja. V njegovih očeh je ležala utrujenost. »Ti jim reci!« je zatem dejal. »Nc,« je dejal Guehler. »ni potrebno! Veii'eli bodo, ko se vrnejo domov in bodo zagledali porušena mesta. Gerlich je odšel. »S temle je končano,« je dejal Boehmer. Guehler je spet sedel na svoj prostor. »Mislim, da c kriv za marsikaj, kar se je zgodilo v taborišču.« »Morda,« je dejal Boehmer, »toda tega nihče natančno ne ve.« G LAS DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI I DOKUMENTI 57 Iz tiste zasede smo že ponoči slišali brnenje kamio nov in gledali njihove luči. Ko so se spodaj približevale, so bile vedno večje. Zato smo rekli: Še bo hudič, ko prihajajo novi!« To noč zato ni bilo pravega spanja ne na eni ne na 4 drugi strani. ? Vendar pa razen tega cankarjevci niso pozabili celo t na propagando. Ive Subic je risal letake z različnimi zna- 4 menji in napisi, ki sta jih med drugimi odnesla v dolino r Jože Rupar in Miha Demšar. ^ »Previdno sva se spuščala navzdol po zasneženi str- i mini,« se spominja Miha Demšar, a tam ni bilo opaziti 4 nobene nevarnosti. Svež in mehak sneg nama je omogo- 4 čil, da sva hodila čisto potiho... Potem sva začutila t Nemce, ki so se tam spodaj pogovarjali. Pretihotapila 4 sva se tako blizu, da sva pripela tiste papirje na najbližje 4 drevo. Rečeno je namreč bilo, da se bodo gestapdvć£rn in 4 oficirjem uprli tudi nekateri nemški vojaki in obrnili t orožje proti nJim. i Ko sva to opravila, sva zadovoljno odšla nazaj v \ Dražgoše in legla. Toda počitek ni bil dolg. Komaj sva t si ogrela premrte kosti, je že prišlo povelje: ( »Na položaje!« 4 Po dolino pa so brneli nemški telefoni in kamioni. Prihajale so okrepitve. Ljudje v selški dolini so bili v skrbeh za partizane, kajti tako številne vojske še niso videli. Nemcev je bilo J toliko, da jih niso mogli prešteti. Zato so bili v skrbeh i kaj se utegne zgoditi. 4 ■ Vr ■ v w ; SPORT • SPORT • SPORT • SPORT • SPORT Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« Kip borca tokrat za ljubljansko Enotnost Neugodne snežne razmere - Velika požrtvovalnost nastopajočih Odlična organizacija DRAŽGOŠE, 14. JANUARJA — Po enoletnem odmoru Je bila letos spet tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« s ciljem v Dražjošah. Zaradi slabih snežnih razmer so prireditelji komaj organizirali to prireditev, saj tudi v Dražgošah ni bilo dovolj snežne odeje. Danes zjutraj, vse do pete ure, je tudi tod deževalo, potem pa je začelo močno snežiti In je tako do pričetka tekmovanja zapadlo okoli 10 cnj snega. Zaradi tega je novi sneg delal tekmovalcem precejšnje težave, saj so bile snežne razmere na Jelovici precej drugačne kot pa v zadnjih kilometrih pred ciljem v Dražgo-šah. V/.llc tem nevšečnostim pa je tudi letošnja prireditev, zlasti po organizacijski strani, odlično uspela In gre vsem tekmovalcem in sodelujočim vse priznanje, saj so vsi pokazali veliko požrtvovalnost In tovarištvo ter tako s tem množičnim tekom »Po stezah partlzan-ke Jelovice« lepo nočastlll spomin na znamenito januarsko draijjoško bitko ob 20-Ietnici vstaje. DRUGI DAN JE BILO SE HUJE Naslednji dan je bila sobota, 10. januarja. 4 Komaj se je zdanilo, že so bregovi oživeli. Še huje \ . kot prejšnji dan. Nemci so nastopali z okrepljenimi eno- 4 J tami. 4 4 Najprej so se oglasili topovi! Močnejši in številnejši i Ji kot prvi dan. V Rudnem sta bili postavljeni dve topniški 4 {) bateriji. Nekaj topov je bilo celo kalibra 76 mm, o čemer J> pričajo še ostanki granat. Po bližnjih gričih nasproti 4 Dražgoš so stale težke strojnice, ki so sipale ogenj po £ vsem pobočju. Vse kar se je premaknilo na tej dražgoški 4 fronti, je bilo v nevarnosti. « * O tem jutru posestnik z Gabrce pravi med drugim: £ »2e zjutraj so nemške granate začele orati po njivah $ 4 pod hišo. Padale so vse bliže in potem je ena izmed njih 4 oplazila hišo in rarrbiia okno, pod katerim je ležala bolna i žena. Vdano je rekla: Cc bo tako, bom res morala vstati! 4 Umaknila sc je v kuhinjo, kjer je bilo varneje. Tam 4 smo bili že za dvema zidovoma, teh pa granate ne bi J 4 Letos je nastopilo na tem vsakoletnem telcmovaniu 43 patrulj iz najrazličnejših krajev Slovenije, pa tudi iz drugih republik so bile na startu njihove reprezentance. Kljub težkim snežnim pogojem pa so skoraj vse patrulje priispelc na cilj, ki je bil pred novo osnovno šolo v Dražgočah. Videli smo vrsto patrulj, katerih pripadniki so prihajali skozi cilj z zlomljenimi smučmi in palicami, ter so kljub temu vztrajali in niso klonili na dolgi poti po partizmnekih stezah Jelovice od starta na Kališniku pa preko Mo-šenjske in Lipniške planine v partizansko vas Dražgoše. V mladinski konkurenci, kjer so tekmovalci tekli na 7 km dolgi progi, -so imeli letos precej smole tekmovalci »Partizana« iz Gorij, lanski zmagovalci. Odlično so startali, vendar, ker so imeli starino številko 2, so na progi zašli in nato odstopili od na-daljnega tekmovanja. Tako so po tem zmagali prizadevni tekmovalci 1"» >/r^istrane pred kranjskim tekmovalcev. Med športnimi organizacijami je to pot zmagala ekipa ljubljanske Enotnosti in tako osvojila prehodni pokal Kip borca, darilo prireditelja Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj. Njihova zmaga je bila zelo prepričljiva, s?,i bo pustili drugo plasirano Mojstrano skoraj za 2. minuti zadaj. Prav lepo pa se je uveljavila mlada ekipa Partizana iz Bohinja v kateri so tekli Franc Gregorčič, Valentin Rozman in Franc TISov, saj so zasedli tretje mesto. Nekoliko je zatajila ekipa kranjskega Triglava, ki je zasedla četrto mesto. V ekipi Triglava so tekli Gašper Kordež, Roman Seljak in Peter Polajnar. V skupini členov družbenih organizacij je štartalo 8 patrulj organizacij ZROPJ. Prvo mesto je zasedla ekipa Raven s KoTOške, v kateri so tekli zvezni kapetan za teke Gregor Klančnik ter znana bivša tekmovalca Urnaut in Ovsen jak. Favoriti Kranjčani bo se plasirali letos na 4. mesto. Prav zanimiv je bil tudi tek sta- •MMMMMM J| zlahka prebile i Obstreljevati so začeli že okoli osmih zjutraj. Gra- 4 nate so sicer padale okoli hiše, pošteno zadela pa nas ni jj> nobena. Navadnih granat se nismo posebno bali, pač pa 'i zažigalnih. Zato smo opravljali le najnujnejša dela. Spred 4 hiše, kamor smo včasih hodili iz radovednosti, smo videli, ' 4 kako se ob vsakem strelu prikaže iz topa ogenj ... I 4 Okoli desetih, ko smo bili ravno vsi v kuhinji, se je 4 4 s poda razlegel močan tresk. Takoj sem skočil pogledat. 1 t kaj je. Tam je bilo vse v dimu, v steni pa je zijala pre-A cejšnja luknja, skozi katero je udarila granata. Razbila je ^ f tudi dva trama ter končno prebila še streho ... Breg nad 4 I1 hišo je bil razoran in črn od eksplozij ... No, popoldne 4 Ji je bil mirnejši. Razletela se je morda komaj vsaka četrta 4 4 granata, vendar pa so tisti dan pri nas in drugod napra- 4 ) vile na poslopjih veliko škodo.« t 4 Na drugem koncu vasi pri cerkvi pri Andrejčku, pa 5 je sin Janez drugače doživljal to jutro: DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! 4. Jesenice 1:12,07; 5. Jelovica (Kropa) 1:13,02; — ekipe predvo-jaške vzgoje: 1. Domžale 1:02,29; 2. Jesenice 1:25,02; 3. Sk. Loka 1:37,24; — člani: športne organizacije: 1. Enotnost (Reš, Brezov-šek, Petcrnelj) 1:04,12; 2. Mojstrana 1:06,50 ; 3. Partizan Bohinj 1:09,08 ; 4. Triglav 1:09,19; 5. Enotnost II. 1:16,21; 6. Jesenice 1:18,18; 7. Partizan Žirovnica 1:20,11; 8. Partizan Gorje 1:20,15; 9, Partizan Dol (trije bratje Kuhar) 1:24,58; 10. Kum Trbovlje 1:28,46; družbene organizacije: 1. ZROP Ravne 1:17,23; 2. ZROP Jesenice 11::18,58; 3. ZROP Ljubljana 1:30,47; 4. ZROP Kranj 1:33,00; 5. ZRRORP Bohinj 1:43,21; starejši člani: 1. Obč. odbor ZB Radovljica 1:29,45; 2. SK Jesenice 1:37,18 3. Partizan Dovje 2:02,56; reprezentance republik in JLA: 1. reprezentanca Slovenije 1:17,59; 2. reprezentanca Zagrebške vojne oblMtl 1:24,14; 3. reprezentanca BIH 1:25,47; 4. reprezentanca Hrvatske 1:28,02; 5. reprezentanca Srbije 1:33,23 itd. - J. Javornik Tekmovalci «o prihajali skozi cilj tudi z zlomljenimi smučini ali palicami Preko 200 pionirjev na tekmah v Lancovem Prvo mesto za Gorjane Lancovo, 14. januarja — V okviru tradicionalnih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo danes v Lancovem pri Radovljici množično pionirsko tekmovanje v smučarskih tekih. Nenavadno vreme v tem času je organizatorju TVD Partizan iz Radovljice povzročilo največ težav pri izvedbi tekmovanja. Krpe snega, ki so jih našli pod Jelovico, so komaj omogočile naj-i mlajšim, da so progo lahko pre-I tekli s smučmi na nogah, ker bi i jih sicer morala pustiti kar na i startu in brez njih preteči pot do cilja . Nastopilo je preko 200 pionir-; jev in pionirk iz 12 osnovnih šol i iz Kranja, Bleda, Bohinjske Bistrice, Gorij, Srednje vasi, Kranj-' ske gore, Tržiča, Radovljice, Lesc, • Žirovnice in Lipnice. Največ uspeha so imeli Gorjani, ki so osvojili kar 3 prva mesta, le pri ; pionirkah posamezno je biLa naj- boljša Kranskogorčanika Lidija Pšenica . Rezultati: pionirji - posamezno: Pogačar l(Gorje) 3:01,7; Jakopič (Gorje) 3:05,8; Zalar (Žirovnica) 3:22,4; Peternelj (Žirovnica) 3:30,2; Kalan (Gorje) 3:52,8; Markelj (Radovljica) 3:57,0; Godec (Srednja vas) 4:05,3; Jarkovič (Bled) 4:07,5; Makovec (Kranjska gora) 4:10,3; Tonejc (Gorje) 4:12,2; ekipno: Gorje (Pogačar, Jakopič, Kalan) 10:00,3; Žirovnica 11:11,8; Bohinjska Bistrica 12:48,8; pionirke — Pšenica (Kranjska gora) 2:41; Simnic (Gorje) 2:55; Podlipnalk Helena (Bohinjska Bistrica) 2:59; Pristavec (Radovljica) 3:06; Pod-lipniik Darinka (Bohinjska Bistrica) 3:21; Ambrožič (Gorje) 3:13; Celik (Bohinjska Bistrica) 3:22; Pogačar (Gorje) 3:25; Kalan (Gorje) 3:25; Jakelj (Kranjska gora) 3:32; ekipno — Gorje (Simnic, Ambrožič, Pogačar) 9:33; Bohinjska Bistrica 9:33; Radovljica 10:29. Tekmovanje za memorial Tomaža Godca Med mladinci so bili tokrat najboljši tekmovalci iz Mojstrane Janko Lihteneger, Jože Cebašek in Franc Legat »Triglavom«. V skupini mladincev predvojaške vzgoje pa je prvo mesto zasedel Odred pred-vojaške vzgoje iz Domžal medtem ko*: je bila drugo plasirana ekipa Odreda predvojaške vzgoje iz Radovljice diskvalificirana in bi zasedla drugo mesto. Vodstvo tekmovanja je to ekipo diskvalificiralo zaradi tega, ker je en tekmovalec zlomil smučko nato pa zamenjal drugo. Člani družbenih organizacij so tekli na 10 km dolgi progi. Razdeljeni so bili v tri skupine: športne organizacije, družbene organizacije in skupina starejših Z občnega zbora kegljaškega kluba Triglav Kranj V Kranju 6-stezno kegljišče Na kegljišču Triglava je bil v četrtek (ob skromni udeležbi članstva) 11. letni občni zbor KK Triglav. V poročilih so analizirali delo v preteklem letu, kasnejša razprava med članstvom pa je dala nekaj prav zanimivih in po-, memebnih misli v zvezi z delom v prihodnjem letu. Tekmovalni uspehi v preteklem letu so bili manjši kot prejšnjo jezono, saj so le ženske dosegle pomembneje rezultate. Kljub tenu pa je prav Tričav še ver'no ned vodilnimi k" žensk (le 10%) in miadine. Pred leti je bi Triglav med vodilnimi v državi v mladinski konkurenci, danes pa s težavo sestavijo eno samo mladinsko vrsto. To je povsem razumljivo, saj ostale športno panoge, ki so za mladino vsekakor bolj zanimive pritegnejo m'ade športnike. Treba so bo orientirati predvsem na delavsko in v? jonsko mlad'no iz okolice, ki doma nima možnosti, da bi se športno izživljala. Ko so pred petimi leti zgradili moderno 4-stezno kegljišče, so dali dobro osnovo nadaljnjemu širjenju in razvoju kegljanja. Upravičenost te gradnje se je pokazala že v nekaj letih z močnim povečanjem članstva. Danes pa je v Kranju za kegljanje že tako zanimanje, da so tudi 4 steze prema- lo. Prav to in dejstvo, da bodo mednarodna tekmovanja pri nas le še na 6-steznih kegljiščih, je sprožilo na občnem zboru predlog novemu upravnemu odboru kluba, naj sestavi komisijo, ki bo čimprej pričela delati na tem, da se ob sedanjem kegljišču zgradita še 2 stezi. rejših članov, ki so kljub precej-nji starosti nastopili in vztrajali na dolgi poti od Kališnika do Dražgoš. Letos so zmagali tekmovalci Občinskega odbora ZB Radovljica, naši znani smučarski delavci in bivši tekmovalci Lovro Zemva, Tonček Dolenc in Vlado Kersnik. V skupini reprezentanc republik in JLA je premočno zmagala reprezentanca Slovenije, saj je osvojila prvo mesto skoraj za 7. minut pred drugo plasirano reprezentanco Zagrebške vojne oblasti, v kateri pa so tekli tudi sami Slovenci: Bogdan Pogačnik in brata Peterman, ki so pri vojakih na področju zagrebške vojne oblasti. V zmagoviti ekipi reprezentance Slovenije pa so bili Zdravko Hlebanja in brata Pav-čič. Vse zmagovalne ekipe so prejele lične pokale, darilo OLO Kranj, ekipe do tretjega mesta pa praktična darila, vsi sodelujoči tekmovalci katerih je bilo nad 140 pa pohvale. Rezultati: mladinci - športne organizacije: 1. Mojstrana (Legat, Lihteneger in Cebašek) 1:01,49; 2. Triglav (Praprotnik, Avsenik, Nunar) 1:02,16; 3. Enotnost 1:07,56; Ob otvoritve tradicionalnega tekmovanja »Po stezah partizanske Jelovice« so se v soboto, 13. januarja, v Bohinju ob Zlatorogu pomerile članske in mladinske štafete za memorial »Tomaža Godca«. Clanj so tekli trikrat 10, mladinci pa trikrat po 5 km. Med člani je 1. mesto in prehodni pokal osvojila štafeta TVD Partizan Bohinj v postavi — Gregorič, Rozman, Tišov s časom 1:48,22. - Druga je bila štafeta Enotnosti iz Ljubljane — Brezov-šek, Petemel, Janez Pavčič — 1:49,15, tretja Mojstrana 1:57,22 in četrta Triglav Kranj 2 minuti 15,55 (Kranjčani so nastopili z rezervno ekipo). Pri mladincih je zmagala štafeta TVD Partizan Gorje v postavi Petrman, Kalan in Kobilica — 0:54,05, druga je bila Mojstrana 1:01,08, tretja SK Triglav - Gorje 1:07,38. Med člani je dosegel najboljši čas Janez Pavčič 32,17 pred Francem Tišovom 34,03, pri mladincih pa je bil najboljši Kobilica z rezultatom 16,57 pred Kalanom 17,07. Državno prvenstvo v hokeju na ledu Polom Zagrebčanov na Jesenicah V. redni občni zbor TVD Partizan Križe Na prvem mestu izgradnja športnega stadiona Križe, 14. januarja. - V domu TVD»Partizan« v Križah pri Tržiču je bil danes dopoldan 5. red-r.i letni občni zbor TVD »Partizana« Križe, ki se ga je udeležilo preko 1?0 članov, pred vsem mladine in številni predstav-lki političnega, družbenega in kulturnega življenja tega kraja in številni gostje od Okrajne in občinske zveze za teleano vzgojo Kranj in Tržič ter drugi. Iz poročila, ki ga je v imenu upravnega odbora druživa po^ drl Kristjan Kekalj in iz živahne razprave, je b;lo ugotovljeno, da je društvo kljub nekaterim težkočam doseg'o Izredno lep napredek in kot tako sodi med najaktivnejša podeželska društva na Gorenjskem. V svojih vrstah ima nad 200 članov, ki aktivno delujejo v orodni, namizno-4eniški, smučarski, rokometni, košarkarski, atletski in šahovski sekciji. Društvo je v vseh svojih dejavnostih nastopalo na številnih društvenih, meddruštvenih, okrajnih in republiških tekmovanjih in prireditvah. Dne 22. oktobra krni je društvo z velikim uspehom izvedlo tudi telovadno akademijo in vrsto športnih tekem v Borovljah in Koroškem in z tamkajšnjimi, telovadci vzpostavilo tesne prijateljske odnose. Sklonili so, da bodo 1. julija lotos Borovcljčani ta obisk vrnili. Na današnjem obenem zboru ko govorili tudi o izboljšanju dela med tamkajšnjimi družbenimi in političnimi orgianizacijaini, šolo in garnizonom JLA Križe.'Predstavniki teh,, posebno pa JLA, ki so zboru prisostvovali so oblju-in pomoč. Ko so na občnem zboru govorili o delu za tekoče leto, je bilo sklenjeno, da je treba do 1. julija letos zgraditi športni stadion, za katerega sta predvideni dve lokaciji, to je ob tamkajšnji šoli in na zemljišču, ki ga uporablja garnizon JLA Križe. Stadion bo usposobljen za vse vrste dejavnosti športa in telesne vzgoje in bo zadoščal za potrebe društva, šole in garnizona. Otvoritev bo 1. julija z velikim nastopom, v katerem bo sodelovalo okoli 500 nastopajočih iz domačega društva in drugih društev iz občine in nekaterih tržiških šol. — R. C. Jesenice, 14. januarja — Danes popoldne je bila na Jesenicah hokejska tekma A zone državnega prvenstva med HK Jesenice in HK Medveščak iz Zagreba. Domači so premagali goste z visokim rezultatom 30:0 (8:0, 10:0, 12:0). Jeseničani so igrali v naslednji postavi: Novak, Gale, Ravnik, Kristan, Tribušak, Smolej, Felc, Tišler, Klinar, Valentar, Bogo Jan, Ivan Jan, Mlakar in Hribar. Strelci: Klinar 8, Smolej 6, Felc 4, Tišler 4, Valentar 2, Bogo Jan 2, Ivan Jan 3, Ravnik 1. Tekmo sta pred približno 200 gledalci sodila Pogačnik (Ljubljana) in ing. Kaltnekar (Jesenice). V prvi tretjini tekma ni mogla biti lepa, ker je bil led mehak in delno moker. Domači, ki so dali ,v prvi tretjini 8 golov, so bili po Klinarju uspešni šele v 6. minuti. Zaradi mehkega ledu domači niso mogli izkoristiti svoje tehnike, čeprav so zaključili prvo tretjino z 8:0. V drugi tretjini je bil led že boljši kar se je poznalo na igri domačih pa tudi gostov iz Zagreba, ki so igrali lepše vendar s svojo tehniko igralcem petkratnega državnega prvaka niso bili kos. Drugo tretjino so domači zaključili z rezultatom 10:0. V zadnji tretjini je postal led odličen, kar se je odrazilo tudi na jeseniških hokejistih, ki so pokazali gostom svojo brzino in priznano hokejsko tehniko. Zadnjo tretjino so zaključili 12:0 in tako zmagali z 30:0. Gostje so imeli več priložnosti, predvsem pa dve. V prvi je ubranil strel vratar Gale, ki se je podal nekaj metrov na igrišče pro-*u Uršiču, pri drugi pa je pokva- ril situacijo solist Kovačevič sam, ki je tik pred golom padel. Gostje so igrali požrtvovalno, čeprav niso dali nobenega gola. — U. Začetek v republiški kegljaški ligi LJUBLJANA V VODSTVU Kranj, 14. decembra — Na kegljiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in na Jasenicah je danes nastopilo prvih 12 ekip v m oi t v enem republiškem prvenstvu za moške. Od favoritov za prvo mesto sta nastopila le Branik iz Maribora in Ljubljnr-i, medtem ko besta ostali dve najboljši slovenski vrsti Jesenice in Triglav iz Kranja startali prihodnjo nedeljo. Ljubljana je včeraj nastopila na Jesenicah, kjer pa je razočarala, saj je po odličnih rezultatih v pripravah dosegla le povprečen rezultat 6513 kegljev. Tudi danes v Kranju ji ni šlo dosti bolje, saj ji je uspelo podreti le 63 kegljev več kot na Tesenic h. V njihovi vrsti to pot ni bil na boljši' državni prvak Grom ar pak Likovnik z 869 keglji. r obeh gorenjskih kegljiščih je v raj in danes nastopil tudi m;. bonski Branik, ki prav tak o dosegel pričakovanih rezultni Zato pa se je odlikoval nje , član Mlakar, ki je 6inoči doseg( izvrsten rezultat 904 keglje. Trei-ja najboljša gorenjska vrsta Kranjska gora je dobro začela, saj je trenutno na tretjem mestu. REZULTATI: Ljubljana 6513 in 6576, Branik 6515 in 6395, Kranjska gora 6422 in 6399, Elektro Celje 6370 in 6210, Domžale 6468 -en nastop, Gradiš (Jesenice) 6333 kegljev itd. L. S.