KREDITI ZA KOOPERACIJE V KMETIJSTVU Te drri je zvezni izvršni svet sprejel uredbo o dajamjn kreditov kinetijskini zadrugam zaradi iiresničenja kooperacije v knietijski proizvodnji. Z uveljavitvijo te uredJbe je billa rešena ena izmed temeljniJi težav za kitrejši razvoj kooperacije. Kme-tijske zadruige so bile pri koperiranju tudi doslej kiredrtirane, vcndar to ni bilo rešeno s posebnimi predpisi in enotno. Koopcraicija nied kinetijskimi zadrugami in individualnitni kmetijskimi proizvajalci se je zlasti razvila v lanskem letu. L.ahko rečemo, da je kooperacija dofoila določene oblike, od kateriih so nekatere pokazale svojo popolno vredaost, izkazala se je za prinnerno sodetlovanje tako za zadruge kakor za indiTi-dualnc proizvajalče. Po podatkih, ki so bili objavljeni na zadnjii skupščini Glavne zadružne zvezc, so do 1. novembra laiiii kinetijske za-drugc t 84 okrajili organizirale koopcracijo pji skupni prideJa^vi žita na 18.072 ha. industriiskih Tastlla ua 850 ia dragih kultar na 1782 ha. Hkrati so zadruffe koutrahiirale: žito na 63.252 ha, industrijskc rastline na 7491 m druge kulture na 3986 ha. Razeu tega so zadruge vzefe v zakup 19.500 ha obdelovalne zemlje in opravile uslug s kmetijskiimi stroji na 44.043 h-a. Praksa je opozorila tudi na nekutere slabosti, ki so posehno prišle obogatile< na račun individualn.ili proizvajalcev, v dpugih primerili pa je ucgospodamo poslovanje vodido do krepitve Lndividualnih pro-izvajalcev na račun zadru^fe. Razen tejfa jc bilo opaženo. da se pogodbe pra vMoma sklopa jo na krajši rok — leto, dve, s čimer je biio praktično onemo-iročeno večje in dolgoročnejše inve-stiranje, uvajanje rcntabilnejših kultur in povečanie donosov z uporabljanjem agrotelmičnih ukrepov. Tudi ptogodbene po-vršine so majhnc: povprečno hoktar na proizvajalca in taiko je kooperacija zajela sarao majhen odstotek skupnih oMelovalnih površin. Organiizacijsiki u(krepi, ki se jih sedaj lotevamo. koikor tudi sredstva. ki jih vla-sam« v kmetijslvo. niso določena za kratek rok. temveč torjaj<>, da se oprezno lotimo dela in da izkor.isločenih namenskih kreditov za kratikoročne in dolgoročne investicijc v kooperaciji z- individualnimi proiz-vajalci. Z uredibo so dolorcni način in zne&ki za kreditiranje sarae zadruge v koopcraciji kakor tudi za kreditiranje zadrug, da lahko dajejo krodite individualnim proizvajalcem. Kredite bodo odobravale zadružne hranilriiice. komunalne in druge banke. ZadTiige laJiko" dol>ijo kreditc za: nakup setnen, umctnih gnojil, sredstev za »varstvo rastlin, krme za živino, po-gonskega materiala, živine za pita.nje in perutnine kakor tudi za nadomestilo uslu? pri obdelavi krnetijskega zemljišča in dru^e proi.zvodne stroške. Krediti se dajejo na podlagi pogodbe o kooperacija, prodračuma in stroškov za dohodke iz kooperacije s 3 odstotnimi obrestmi z emoletnim vmitvenim rokom. Dolgo-ročni krediiti za dolgoletne nasade in nakup plemenske živine se bf>do odobravali z vrnitvcnim rokom 10 let. Uredba določa pogojc, po kaieriih lahko zadruga dobi kre-dite za kroditi,ranje svojih članov in dnigih kmetovalcev kakor tudi višino. do katere lahko zadrugaodobrava te kredite. Clani zadnige in dru.gi individualni kmetijski proizvajalci lahko do-bijo krcdite le za koperacijo z zadrufro. zadrugi plačajo dojro-vorjene obresti. preko zadrugc pa lahko dobijo kratkoročne kredite za plačilo iislug s kmetijskimi stroji zadruge ali dnige g«ispo>darske organizacije z vmitveniin rt>kom do leta dmi kakor tndi dolgroirorne knnlitp za gradbeni material. gradnjo in vzdržc-vanje gospodairskih objokiov ter nakup plfmenske živke z vrnitveniim rokom do pet let. Z nveljavitvijo te uredbo jp rtšeno vaho vprašanje, ki za-go-iavlja kocperaciji v kmr:\rdejo do izvršitve tistega. kar se je hotelo — *da ustvarhno s [H>mr>r-it> kmetijske /adruge posebuo obliko 5ocialistične proizvajulnf organizacijt v kmetijstvn«. v kateri bo kooperacija ena izmed najvažnejših oblik za urosni-iienje tega smotra. ^ M. V.