U koritii delav-l|ud«lvt. Delav-•o oprtvlitnl do 1« kar product ra|o.
Thia paper la devoted lo the intereata of the working claaa. Work-ara ara an titled to all what thoy produce
11	mattnr, Dm. 6. 1907, »t ik»» i
al Chicago IU. ander the Act of < ».iCr«aa of March Ira
« orrin« 1M7V
Office: 2146 Blue laland Ave.
"Delavci vseh dežel*, združite se".
il
PAZITE!
na številko vokl«pa|u. ki a« naha|a pola« vi» • «-«a naalova. prilepljenega apoda|ali
na ovitku. Ako (195) le Atevilka . X ' tedaf vam a prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proel-mo ponovite )o tako).
Štev. (No.) 1M.
Chicago, DL. SO. ma|a (May), 1911.
Leto (Vol.) VL
Iz polja delavstva.
B*— Unija kamnosekov je izvojc-valtt zadnje štiri meneče povišanje' plače povprečno 6 centov na uro I v sledečih mestih: Akron, O., Bui-l falo, N. Y., Cellar Rapids, la., In-dianapolia, Ind., Sandstone, Minn. Toledo, O., Wheeling, W. Va., Yuvngstown, O., Calgary. Canada, , Nashville, Tenn . Port Arthur, Oirt.. Rochester, N. Y. in v Victo-fía, B. C.
I— Pleskarjem v Youngstownu, 0., je zvišana plana 25 centov dnevno.
f— Štrajki: Z&poslenci v železniških delavnicah Pennsylvania -železnice v pittsburskem drstrik-tu «o na šlrajku. Delo so ustavili Judi mašinisti v vseh mehaniških oddelkih. Šivilje v IVttsville. Pa., štrajkajo že en mesec. — Smotkarji y Mióla - tvornici v Milwaukee. Tvrdka oglašuje za ske-be v, chikaskih listih. — I*remo-garji v Alberti in British Colum-biji, Canada, ao Se vedro> na štraj-ku. — Glasoviti premogan*ki štrajk v Westmoreland County, Pa., kteri traja/ že štirinajst me-»secev, pride najbrž preti kongres. Ta»ko poročajo iz Waishingtona. Pennsylvanski zastopnik Wilson. Lfcteri je član odseka za delo v zbornici, bo baje pozval zVezino vlado, da posreduje meid operatorji in premogarji v svrlkončanja štrajka. — Mirovni sodnik H. L. Meerbofi v Oreensburgu, Pa., je 25. t. m., kakor poročajo, obsodil v 20dneyno ječo devet žensk radi " kaljen ja miruM. Obsojenke ao žene in hčere štrajka-jočih premogarjev in med njimi je <par 151ertnih deklici — 2500 opekarjev v krogu 50 milj olcrog Chicage štrajka že par Ud nov vsied črtaar vse zidarsko deh> v Ohieagu počiva. Kontraktorji ne morejo dobiti niti jedne opeke.
Vrhovno zvezino sodišče je "razpustilo" tru-st za olje! Razpustilo T Eden glavnih advokatov tega trusta javlja, da Standard Oil Co. bo nadaljevala business kakor doslej. Delnice trusta so takoj po izreku razsodbe poskočile za $100. In nekteri časopisi se pijejo, da je vlada 44zmagala'\ Ve-¿ina ljudstva, kakor se vidi. se da vedno vleči za mm.
Med bogatim postopačem, kteri ne opravlja nobenega koristnega dela, in navadnim "hobotous" ni nobene razlike — raz ven da stane proizvajalce tisočkrat več preživljati bogataškegta lenuha katoor pa revnega klateža. Oba bi morala S delafti. Vsak ropai^ «mora imeti pravico do poštenega dela. Kdor no proizvaja ničesar, je tat ali be-
Jae — rn oba morata izginiti! -»—
Kapitalisti pomagajo več za razširjanje socializma! ke.kor naša propaganda v nekierih slučajih. Med jugoslovanskim gibanjem v Ameriki pa zavzemajo to mesto popje * 1 a kranjski Tone, Janez etc.
DVA SVETA. .
Znani ehikaski bankir John R. Walsh, kteri je poneveril par mi-lionov tujega denarja in kteromu je pred nekaj -dnevi predsednik Taft odrekel pomiloščenje iz zve-zine kaznilnice, kamor je prišel po (1) nesreči — redki so kapitalisti, da jih doleti taka usoda — Se ne more niti malo pritožiti o »v-jem "jetništvu". Ves čas, odkar je v "kaznilnici v Leavenwort-ku, Kans., obstoji vse njegovo 14delo" v tem, da bere časopise v tfradu glavnega paznika. Sprehaja •e po kaznilnici brez vsake straže kolikor hoče in jetniAke obleke fe »i imel na sebi. WTalsh je jetnik le po imenu. Vodja kaznilnice McChmghry pravi, da dopušča t*> izjemo valed tega, ker je Walsh k star mož.
t V istem Času kakor Walsh pri-kl je i strt am nek; drugi jetnik J. S. Lee, 75 letni starček, kteri
je bil obsojen v petletni zaipor radi ponarejanja nikljev. Odkar je v kaznilnici, »tvan je le jm> številki 7180. Cim je bil pripeljan, obleči je moral jetniško obleko in paiznik mu je velel tolč kamenje in opravljati mora druga trda dela ves čas. Kaznjenec lice je ata-rej^i kot Wakdi iu ravno tako slab na telesni, 6e ni slabejši. Odkod torej razlika, da eden časopise čila, a drugi pa tolče kamenje T Razlika je ta, da prvi je kapitalist, kteri je 08leparil ljudi za milione iMarjev, medtem ko je drugi navadni siromak, kteri je osleparil koga za par nikljev!
SVOBODNA MISEL
je zopet pričela izhajati.
Iz priloženega letaka, ki ga vae-buje, je |H)sneti tudi tole:
"Med enoletnim prestankom je došlo na uredništvo mnogo pritožb in vprašanj, na katera smo po možnosti že odgovorili. Kdor pa ni dobil odgovora, tefla prosimo oprotfemja: ako nismo storili, hoteli smo vendar!"
"Svobodna- Misel" št. 5. IV. letnika ima sledečo vsebino: "Verstvo in moderni ideal človeka", po F. V. Krejči: — "Moramo li današnjo duhovščino prištevati k inteligenci "t po M. Lirgo; — 14 Modernistična- prisega ur:ptr A. Me-zanoviču; — "Noetova barka", po Iv. Moleku, Ohieago. — Razno. — Svobodna misel stane za Ameriko 4 K. in se jo naroči v Pragi, Vinogradi, Češko.
Splošen pregled.
—	Mračnjaki, Ciniki in kraljevski hlapci se zbirajo v Vijo na Španskem, da bi vdrli na Portugalsko in pomagali mlečozobnemu pobu Manuelu na kraljevski prostor. Popom, kutarjem in nunam se cedijo sline po polnih loncih mesa m ostudnih, orgijah, ki so jih prej vganjali očitno, dokler je na Partugalskem vladal kralj. V samostanih so plesali po cele noči. ipili najboljše vino in vživali najbolj okusne jedi. Odkar je Portugalska postala republika, je re-publinanska vlada izgnala večina teh svinjskih, lenih in za nobeno delo sposobnih požeruhov v kuti in talarju, ki so portugalskemu narcKlu vzeli vse. kar so dosegli njih dolgi prsti. Zdaj se tem lum-pom, ki so navidezno oznanjevali da njih kraljestvo ni tega sveta, zdehala po nekdanjih dobrih časih. Z denarjem so podkupili nekaj osnopsanih barab, ki so že večkrat jedli ričet za švedskimi preprogami in jih zbrali v Vijo, kjer čakajo ugodne prilike, da bi udr-li v Portugalsko, da bi pričeli s požigom in umori.
Republikanska vlada izjavlja, da bo proti tem morilcem, poži-galcem in nasilnežem nastopila z vao strogostjo, ko prekoračijo mejo.
a	a
*
—	Na Francoskem je zrako-plovba zahtevala zopet žrtve. Nesreča se je pripetila, da je eno-krovnik (letalni stroj z enim krovom) padel v skupino, kjer so stali ministri. Vodja enokrovnika je zgubil oblast č*z stroj, kar je provzroČilo nesrečo.
Mrtev je vojni minister Maurice Bertaux. Ranjeni *»o pa: Minister-ski predsednik Antonine Emmanuel Ernest Monis; Antonie Mo-nis. njegov sin in Hcnrv Deutsch de la Meurthe. Mnogo oseb je komaj nhežalo poškodbam.
e	a
a
—	Z veseljem beležimo vest, da "Amerikanski Slovenec" prizna klerikalce za največje in najbolj podle sleparje na svetu. Z dne 19. maja je 44Amerikanski Slovenec" prinesel naslednjo notico:
"Dunaj, 16. maja. — Velikansko pozornost vzbuja povodom sedanjih volitvenih bojev uprizorjeno volilno slepe rstvo v ogromnem ob*efru. ki ima svoj iflvor v taboru krščanskih sOcialeev. Volivski i-meniki. ki jih je izdal krščansko-
SLIKE IZ WEST MORELANDA, PA.
1
.i jv a » • 0
•f t
m? t
K. ï<
\ ' <
A
tÉ,>V*>
fffrf .v:
fttrajkarji obhajajo 1. majnik. Javen shod, na katerem govori mednarodni podpredsednik U. M. W. of A. Frank Hayes, Fee-han, in Haggerty. Atrajkarjev je nad 15,000.
Mednarodni predsednik IT. M. W. of A. White, govori štraj-karjem v Irwin, Pa. Navdušnje štrajkarje in jim zagotavlja zmo-go in če ima organizacija voditi boj proti kompaniji eelrh pet let.
BIZANTINCEM.
Kranjski Janez v 44 A m. Slov." in Cripov Lojze pa v 44Ameriki v Clevelandu," se jezita, ker v "Proletareu" ne pišejo besedo bog nekateri dopisn>karji in član-karji z#veliko začetno črko.
Te dve duševni alevi in slmni-čarji nove brizantinske dobe na Slovenskem, si domišljajo, da se r veliko začetno Črko časti boga, v katerega ne verjameta in ki jima služi le kot sredstvo, da vzameta slovenskim delavcem še tiste groše, ki so jih jim milostno prepustili ameriški kapitalisti.
Ako bi verjela v boga, ki ga
oznanujeta in ki po njih nauku plačuje in kaznuje vse dobro in slabo na tem svetu, ki je vsega-mogočen in vsega veden, bi že zdavnej opustila svoj rokovnjaški posel — izžemanje trpinov, delavcev, ker bi se bala, da ju bo
44 vsega mogočni Bog" že na tem svetu kaznoval za njiju poglavitne grehe, napuh lakomnost, po-žrešnost, nevošljivost, lenoba itd.
Mi Mno skromni in ne želimo božje kazni na nju. Prepustimo pa oba verska hinavca sodbi zavednih delavcev.
Aha, Andreje )e da spel neka| miljonov u knjižnice — delavcem ulrfalf pa plačo. Ta li |e pol hudib!
Mirovni angel, Oče jeklenega trusta, Andrej Carnegie.
štrajkarji — med njimi največ Slovencev — in njih šotori, kjer kuhajo in žive, ker jih je kompanija prepodila iz kompanij-skih bajt. Žene in otroci v Madison, Pa.
socialni magistrat avstrijske pre stolnice, so bili ponarejeni v škodo ostalim strankam. O raztegu ponaredi» govori dejstvo, da je bilo doslej podanih nič manj nego 43.000 pritožb. Prav veliko število volileev drugih strank, nego krščansko socialnih, sploh ni bilo sprejetih v imen ke Nasprotno vsebujejo imeniki vsepolno iuien ljudi, ki so, deloma že pred leti, umrli ali pa se izselili. Število pritožb znaša dvanajst odstotkov skupnega števila dunajskih upra-vičeneev za volitev."
Oitatelji 44Proletarea"! Nikar ne mislite, da je "Am. Slov." to zvršil iz resnicoljubnosti. Temu kriva je neveda. Z notico so.hoteli vdariti socialiste, ker niso vedeli, da je na Dunaju klerikalni atran-ki ime krščansko socialna, ki jo je ustanovil jezuit in pater dr. Schacher v družbi Verganija in dr. Luegarja in katerim je rimski papež l^ev XIII. podelil svoj blagoslov, ker so izumili novo ime klerikalni stranki, da bodo tem la-glje vlekli ljudstvo za nos.
S to notico je pa "Am. Slov." tudi priznal, koliko je vredna So-jarjeva in Kranjskega Janeza brozga na drugih straneh.
Kdor tako nesramno slepari in goljufa kot klerikalci, dotični tudi laže, obr*dmje. sploh ima v rabi proti svojim političnim nasprotnikom najgrše orožje.
Sapienti sat! Tepci bodo pa verjeli klerikalnim sleparjem, goljufom, lažnjivcem, obrekovaleem in kdo ve še kakšnim grešnikom? Amen.
— Katere ljudi ljubi bog? Med
službo l>ožjo je vsegarnogočni Bog poslal strelo v rimsko katoliško cerkev v Masham. Ane, ki je bila hipoma vsa v plamenu. Ljudje se niso vdaji božji volji in niso hoteli pred njegov sodni stol. Spuntali so se proti Bogu, kot nekdaj Lu-cifer v nebesih, ki je hotel biti enak Vsejramogočnemu in drli so iz cerkve na piano, poteptajoč pod nogami otroke, žene. ki so se vst-rašile božje jeze.
Cerkev in dva presbiterija. v katerih so stanovali duhovniki to je božji namestniki, so pogoreli do tal.
Res. čudna so božja pota, kedar gospod hoče pokazati koga ljubi ali sovraži.
Ali še bolj se moramo čuditi, da Vsegamagočni do danes še nikdar ni poslal strele, kjer so zborovali socialisti katere patentirani božji namestniki imenujejo brezverce.
—	Mestni glavar v M skvi je izdal ukaz. da morata v vsakem polieajskem okraju dva "župana" polieajska stražnika nadzorovati druge stražnike in o vsaki stvari poročati višjim. Ta ukaz je stražnike silno razburil. V nekaterih okrajih so se direktno vprli ukazu in izjavili, da niso 44vohuni."
Posledica temu je bila, da so a-retirali kakih 20 stražnikov. V je-či> postopajo ž njimi kot s političnimi jetniki.
a	a
*
—	V Antwerpnu so socialisti belgijskemu ministerskemu predsedniku Seholaertu, ki je oče kle. rikalnega šolskega zakona, priredili mačjo godbo, ko je zapuščal banket, ki so mu ga priredili povodom obiska zastave za umetnost in znastvo, bogati klerikalni pod-repniki,
a	•
a
DELNIČARJEM JUOOSL DEL
TISK. DRUŽBE NAZNANJE
V soboto 17. junija t. 1. ob 8. uri ivečer se vrti občni zbor delničarjev jugosl. del. tisk. družbe. Na dnevnem redu bo poročilo o financijelncm stanju blagajne in več drugih važnih zadev.
Seja se vrti v Kostkovi dvora ni, vogal 26. ceate in Avera Ave.
Vsak delničar naj bi bil na tej žeji navzoč.
DIREKTORU.
VSI NA PROTEST!
Ob priliki mednarodnega picknika
v Riverview dne 18. junija t.
1., se vrti veliki javen ljudski protest, proti kapitalistični anarhiji.
Po dogovoni Koehdkitičnih organizacij v Cook County z uradn.-ki 44International Union <*f Bridge & Structural Iron Workers," se bo dne 18. junija v Riverview vršil javni protestni shod napram nepostavnemu ugrabljen ju McNa-mare. tajnika gori imenovane Unije, katerega je hjtapec kapitalistov Burns obdolžil razdejanja Time« poslopja v Los Angeles, California.
Na tem shodu bo govoril Frank M. Ryan, predalnik Unije, kakor tudi več drugih gvvornikov.
Na ta dan ne sme ostati doma ne eden raz mino zaveden socialist.. Zavedno delavstvo mora ob takih prilikah pokazati, da se zaveda kapitalističnih manevrov, s katerimi skušajo uničiti solidarnost in moč organizacije raznih delavcev v Ameriki.
Jugoslovanski delavci ne sme-jol zaost«.tr za delavci drugih na-
rodnosti l — '--------------------------------
Piekuik sam na sebi pa ima še drugo važnost. Čisti dobiček gre namreč z» socialistično časopisje v Cook County. Deležni bodo delitve dobička sledeči listi: Daily Socialist, angl. Arbeiter Zeitung, nem.
Dzienik Ludowv, poljs.
Spravedinost. češ.
Proletarec, slov.
Radnička Straža, hrv.
Narodni Glas. srb.
Rovnost L'udu. slovas.
La Parola Dei Soc., it al.
S venska soc i« listen, Šved.
Strahdneeks, lctski.
Vstopnice na ta picknik prodajajo vse organizacije, ki imiajo svoj list.
Kdor želi vstoijmico, jo doty pri upravni&tvu lVoletarea, ali pa pri tajniku Jugosl. soc. Zveze. sodr. Fr Petriču, 1830 So. Centre Ave.
SODRUOI V CHICAGI, POZOR!
Vsled važnih zadev, o kterih imajo sklepati člani vseh treh organizacij Jugosl. soc. Zveze radi mednarodnega Picknika v River-view, dne 18. juni ja, je sklenil gl. odbor Zveze, da se skliče v nedeljo popoldne ob 3. uri dne 11. junija v prostorih "Radničke Straže" skupno sejo.
Vsak jugoslovanski socialist, ki je organiziran v enem ali drugem soc. klubu naj ne pozabi priti na sejo.
Tajništvo.
Listnica uredništva.
Mrs. A. I. Chicago: Nota za dr. št. 47. S. S. P. Z. je prišla za zadnjo številko žal, prepozno za objavo. — Pozdrav!
Za tiskovni fond.
Nabrano pri razvitju zastave Moške Enakopravnosti v Wauke-gwn. IU.:
Jos. Zavertnik st#. 25c; Frank Hren $1; Rozi Hren $1: Ant. Zev-nik 25c; Neimenovan 25c; Neimenovan 25e; Fr. Mravlja 25c; Fr. Žerovee 25e; Filip Kaplja 25c; A. Breeeljnik 25c: F. Vegel 25c; Fr. Mihelieh f>0c; Fr. Meiyole 65c; Neimenovan 35c; Fr. Jenko 25c; Mike Kostrnn : Blaž. Mabnič 70e; John Verderber 25c; John Blalič lOc; Rodovsn Ig. 25e; Fr. Slana 10e: Joe Elles 20e: Vesela družba Orlovih pevcev pri Mah-oiču $1.08. — Skupaj $9.f>8. Vsem hvala!
One 18. junija je mednarodni Picknik v Riverview Parku!
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik i» iadajattlj. 1 Jsfoslovaaska delavska tiskovna družba v Chlcsfe. III.
Maroteiaa: Za Amirico »1.90 ga calo lato. 73c ca pol lata. Za Evropo $2 sa calo lato. $1 ca pol lata.
0mtm*i po dagaaar« Pri tprm^mH HralU/m no< <j i nasnaniti tudi STARI noa/o«.
PROLETARIAN
Own ad and published E veer Tu cao at by
loath Slavic Workmen's Pablisblaf Coapaay Cbicafo. ¡iliaais.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
rrauk i'edllpec, Traaldaot;
John I'atrlch. Secretary;
Krank Janet!«. Treaaurer
Frank Petri* I
Joa. Bratkoviè ! d,rektonJ-
luatc■ iftion catc»: United Stat«» and Canada. U M a year. 75c lor half year. Foreign coon trie* $2 a year. $1 for ball year. aovcctisimo catcs on agreement.
NASLOV 'ADDRESS}:
44 PROLET AR EC"
1146 Blue Ialand ave. Chicago, 111.
Laž in resnica o socialistični upravi v Milwaukee.
(Po Carl D. Thompson.)
. Konec.
Skupni prihranki socialistične administracije se z vso gotovostjo računajo na letnih $570.000. Tako torej socialisti zapravljajo denar! Sedma laž: Socialisti vsiljujejo
meščanom "divje in domišljave projekte."
Resnica je: Nektere izmed mnogih projektov, ktere je socialistična uprava deloma že izvršila, je že priporočala prešnja kapitalistiška uprava. Načrt za reški park na primer, proti kateremu sedaj stari politikami klevečejo na vsa usta. je gorko priporočala Metropolitan Park - komisija, ktere predsednik je zagrizen republikanec. Ravno tako so člani bivše mestne vlade agitirali za železniški terminalni kolodvor. Načrt za javno elektrarno so podpisali republikanci in deraokratje že 1. 1898. Vsi ti projekti in še mnogo drugih so dane« v očeh kapitalistov le zato " divji in domišljavi", ker jih hočejo še le kapitalisti praktično izpeljati.
Osma laž: Brezposelnost.
Resnica je: Število brezposelnih delavcev v Milwaukee ni sedaj nič večje kakor po navadi v «ličnih razmerah, niti večje kakor v vseh drugih mestih iste velikosti v Ameriki. Socialistična uprava pa nikakor ni odgovorna za razmere, ki jih ustvarja gospodujoči kapitalistiški sistem. Pač pa jih sknša na vse načine ublažiti. Mrs. Van Wick, generalna tajnica dobrodelnih društev (Associated Charities- v Milwaukee je izjavila: "Govori se. da je 25.000 delavcev brez dela v Milwaukee; to ni res. Dvomim, da jih je polovica toliko. Gotovo pa je, da socialistična vlada ni niti malo odgovorna za razmere, ki povzročajo brezposelnost."
Deveta laž: Delavski nemiri.
Resnica je: V Milwaukee je bilo. odkar so socialisti na krmilu, manj strajkov in delavskih bojev kakor v kterem drugem sličnem industrialnem središču v Ameriki. Milwauški delavci so do-bro organizirani in se zanašajo bolj na poetično akcijo kot pa na metode strokovnih unij. fttrajk krojačev lansko zimo na primer se je končal brez najmanjših netnirov v treh dneh.
Druge laži.
Dalje trdijo socialistom sovražni časopisi, da je sociaKstična u-prava odgovorna za slabe brizgal-ne cevi, vsled kterih je bilo nedavno v slučaju požara baje ubitih petero ognjegascev. Fakt pa je. da je dotične ognjegasce ubila goreča streha, ktera ne je zrušila nanje, ne pa brizgalna cev.
Nasprotniki tudi lažejo, da socialisti ne drže svojih obljub. Pro* gram. na podlagi kterega je zmagala socialistična stranka v Milwaukee. obsezn štirinajst točk. Sest točk so socialisti že vreaniči-li. Ako ao torej prvo leto trresniči-ničili šest točk izmed štirinajstih, koliko jih ho ostalo neizpolnjenih koncem drugega leta. ko poteče prva službena doba socialistične administracije! Vrhntega so pa socialisti izvedli mnogo drugih naredb, kterih niso imeli na programu. In v teh koristnih nared-bah nasprotniki previdno molčijo.
Zakaj lažejo?
Razrednozavedni ameriški delavci, zlaati v mestih, se ne smejo nsjmanje čuditi, da kapitalistiško čaaop'iaje tako navdušeno laže o milwauakih socialistih. Kaj pa more drugega! Če bi pisalo resnico, povzročilo bi, da vsa ostala ameriška mesta pri prvih volitvah izvolijo socialistične župane. Kapi-talistiško Časopisje torej dela, kar najbolj more, po volji svojih go spodarjev, kapitalistov. Zato je več razlogov. Najglavnejši so sledeči :
1.	Milwaukee ima predvsem po šteno in pravično upravo. To je že dovolj povoda, da kapitalistiški listi protestirajo.
2.	Grafterji več nimajo me«ta v Milwaukee. To že zadostuje, da vsaka kapitalistiska cunja v Ameriki prevpije grmečega Elijo.
3.	Delavci v Milwaukee imajo jednakoprotekcijo pred zakonom. Nihče jim ne ovira svobode govora in zborovanja. To naravno ne ugaja kapitalistom, ki so navajeni po svoje šikanirati delavce in jim kratiti ustavne pravice.
4.	Vse kaže, da bodo morali milwauški bogataši plačevati v polni meri svoj« dAvke. Ako se to zgodi v Milwaukee, bodo sledila tudi druga mesta. Za izogibače davkov je torej socialistična via-da prava "šiba božja."
5.	Privatni kontraktor nima več mesta v Milwaukee; ne more več rediti svoje mošnje na račun mestne blagajne. Za profitolovce je to nekaj groznega. Ako se to na široko vdomači, odzvonilo bo kma-lo sleparskem^ businessu. Kapitalist iško časopisje mora seveda pomagati, da se ne vdomači.
f>. Socialisti v Milwaukee kritizirajo sodišča. Če se kaj takega doptiSti. bo kmalo vsaledo v Ameriki povedal, kaj misli o "deviških" sodnikih in vprašanje nastane: dali so res sodišča to. kar bi morala biti. Kapitalisti pa ne marajo tega. Zato: časopisje blufaj!
7.	Socialisti so vpeljali nov si stem knjigovodstva, po kterem so vse mestne denarne transakcije odprta knjiga, ktero lahko vsak do čita in razume. Kako zamorejo tatovi in grafterji na ta način "delati business"! »
8.	Milwauška socialistična uprava je postala že prava demonstra-cija pravične in kompetentne delavske vlade, kar je navdušilo že celo vrato drugih ameriških mest. da so izvolila socialistične župane. Kapitalisti so v strahu in nekaj Je treba ukreniti, da se naraščajoči val ustavi.
9.	Kapitalistiške korporacije ne morejo več krasti dovoljščin (franchise). Kapitalisti so mislili, da so že izmaknili vse, kar je imelo kaj koristiti, pod prešnjo upra vo; toda pokazalo se je, da bi bile za oddajo še nektere dovoljščine, ki bi bile velike važnosti za kapitaliste na Wall Streetu in d»ugod. Najmanjšega upanja pa ni za ta plen, dokler so socialisti gospodar ji. To pa ne gre. Zato jc treba socialiste očrniti.
10.	Socialisti spretno rešujejo problem brezposelnosti. Cela mestna uprava se zanima za ta problem in dela navsomoč. da bi zmanjšala število brezposelnih. Na programu je točka, ki zahteva nujno rešitev tega vprašanja na splošno po celi deželi. Ako se to zgodi, — kje bo dobil kapitalist ceneno delavstvo! Kako bo zamogel pridržati nizke plače! Ta stvar, če se uresniči, zamore celo uničiti kapitalistiški sistem. Odtod krik v Tzraelu.
11.	Vsled zmage socialistov v Milwaukee je naravno prišel socialist tudi v zvezno zbornico, kar
godu
12.	Izkratka: Socialistična iv prava v Milwaukee je prebila led ; pokazala je, da je delavstvo popolnoma sposobno vladati samo sebe in to pomeni, da se bliža bolj in bolj konec tiranski kapitalistiški vladi. Ni čuda potem, da je hlapčevsko kapitalistiško časopisje skrajno nervozno in da denuei-ra, laže, vpije ter cvili.
Zato ima razloge. Ne pozabite razlogov, sodrugi. In glejte, da jih delavci ne pozabijo.
PEKLENSKA JEČA V NIKOLA-JEVU.
Pred kratkem se je v Rusiji za-vršil neverjeten dogodek. SodiSče je obsodila na ietniško kazen Tgurtina, 5efa prisilne delavnice v Nikolajevu, njegova pomočnika
K on j uho va in Polomošnica in 16 paznikov. Obravnava se je vršila pred prizivnem sodiščem v «Teka-terinburgu, Pri obravnavi so prišla o razmerah v prisilni delavnicj taka fakta na dan, da je vse nič, kar smo culi do sedaj o mučenju političnih kaznencev. Sodnijska obravnava pa raakriukuje zaeno hinavščino in lažnjivost ruske vlade. Vlada je vedno visoko ceuila Upravo kaznilnice, ker j«* bila stroga. Priporočala jo je celo drugim za zgled.
V obtožnici se glasi jasno in določno, tla je šef Jugurtin vpeljal eksekucije že v decembru 1906, ko je komaj nastopil službo. V avgustu, septembru in oktobru 1907 so |>a eksekucije zvrševali na debelo in pričeli ao tudi mučiti kaz-nence na peklenski način. Za pretepanje kaznencev so rabili posebne krnite, ki so sestale iz volovske žile, ki je bila ovita z belo stro-jenim usnjem. Ker so pa rabili knute vsaki dan večkrat, so kmalu postale nerabne. In po izpovedi paznika Jest vina so ovili konce z žico. Kedar jc dospel nov kazne-nec v kaznilnico so ga na povelje šefovega pomočnika peljali doli v klet v tenino celico. Že po stop-njicah so ga suvali s pestmi in pretepali s knuto, nazadnje pa vrgli po stopnjicah nizdol, kjer so ga takoj drugi pazniki pozdravili s knuto. tako krepko, da je padel na tla, kjer so ga potem suvali z nogami, dokler ni popolnoma omedlel. Eksekucije je navadno vodil nadpaznik Jevstjunin, ki je tudi določil koliko batin ima dobiti kaznenec. Po eksekuciji so pa vrgli kaznenca, oblečenega le v perilo v ledeno mrzlo celico, kjer so jih pustili nekaj dni brez hrane, da so občutili vso grozoto mrzto-te. Posledica teh strašnih muk je bila, da so kaznenci oboleli nevarno in t nt l i kmalu umrli. Obtožnica pripoveduje, da je poetični jetnik Samin dne 25. nov. 1907 obolel za legarjem in kmalu kasneje umrl, ker so ga pa preje mučili strašno in po končanih mukah pustili 32 ur brez hrane v mrzli celici. Isto sta doživela Makrohin in Aške. Od avgusta do oktobra 1907 so mučili na ta način nad sto jetnikov. Po izpovedi zdravniških izvedencev je bilo poznati znake eksekucije še po štirih mesecih.
Pri obravnavi so potrdile obtožnico še priče, katerih je bilo zaslišanih nad sto. Mučenje kaznencev se je vršilo po vsporedu: Napol ubitega jetnifkn so pustili ležati v napol temni celici od pet do devet dni. Ko so se pričele celiti rane. so ga prenesli šele v svetlo celico. Kdor se je pritožil, dotič-nega so še hujše pretepli. Kabako-va. poslanca druge dume so takoj prvi dan nevsmiljeno pretepli in v samem perilu vrgli v temno celico. Drugi dan so eksekucijo zopet obnovili. Po izpovedi priče Tartačov je bilo prepovedano vpiti. Kdor je vpil, po onemu so udrihali še hujše in močnejše. Pri svetlobi «labe svetilke so pazniki planili na jetnika, ca tepli a pestmi, knutami ali spl^h z vsem. kar so imeli v rokah. Eksekueija je trajala dokler jetnik ni zgubil zavest.
( Vookarev je izpovedal, da so ga 7 molitvijo "bog blagoslovi" pričeli pretepati. Ko so ga tako pretepli, da je bil ves krvav, so ga vrcrli v celico, na kar je neki paznik vprašal: "Ali pes še živi!"
Eksekucije so «e vršile včasih na hudoben in rafrniran način. Paznik jc zgrabil jetnika za lase. ga dvignil kviško. drugi so pa v takt iu kot bi imeli boben nabijali ga s pestmi po vratu in glavi. Po izpovedi zdravnika in izvedcnca dr. TTporova trpijo vse pri?? br travmatičnih poškodbah, vsled katerih nekdo sliSi, drugi pa trpi na druzih čutih
za pomiloščenje. In uajbrž se bo okrvavljeni car tudi vdal prošnji svojih pozverinjenih hlapcev.
DIAZ JE PADEL.
Bivši diktator in tiran nA begu v Španijo. — Revolucija je zmagala.
Porfirio Diaz, meksikanaki car, niek*:kanski Biamarck. okrvavlje-j ni diktator, kteri je 30 let vladal z železom in s krvjo, je končno padel. Pod pritiskom svojih lastnih pristašev, ko je videl, da v resnici ni nobene rešitve več, ko so zmagoviti ustaši od vseh strani toko-rekoč oklenili Meksiko City, je
26. t. m. klavno naznanil svoj od-1 *	družba je brž naje
stop hinovsko tožeč, 44da tega ni
—skupno okrog 20.000 mož — da se zamorejo preživeti dokler se ne zboljšajo razmere.
DRUGI JOHN DIETZ?
Caaopiaje iz Alirinesote poroča, da leži v bolnišnici v Virginiji, Minn., neki Peter Vrbanič (alj 1'rbanič), Slovenec, obdan z ranami, ki so mu jih prizadjale krog-lje šerifov. Vrbanič ima posestva (homestead) blizo Kveletha. Northern Lumber Co. pa je meniniČ-tebinič prevažala hlode čez njegovo zemljo in to brez preatanka tudi sedaj, ko je na travnikih pričela rasti'trava. Vrbanič je po vsi pravici protestiral, a ko ni le nič izdalo, je ustavil drvarje s puško
zaslužil" in drugi dan, v soboto, je stari tiran skrivoma s svojo rodbino in z močno stražo smuknil na vlak ter se Vera Cruz. Tamkaj
la šerife, da aretirajo drugega Dietza. Prišla sta dva, John King in Fr. Madie. Vrbanič se je pa branil in eni poročajo, da mu je
je obrnilo nekoliko na dar jc pa še ogromno vadnih delavcev brez varnah je pa manj dela poprej. Veliko je tovaren
velandii. ki po*lujej0 ^ štiri dni v tednu. Komj ,io denar in se vozijo na Pmpo 'o drugod. DMavaL, brezposelnih naj pa tava za in strada. Kaj ti pomaga 1< mlad, ako imaš pa prazen
in ne centa v žepu!_
Soc. pozdrav.
Clevelandski socialist.
Chicago,
Cenjeno uredništvo!
Zopet sem tu z malim pot lom. Novic sicer ne bom poroči ker jih vaak bere v angleških drugih listih vsak dam. Tudi našemu" župniku ne bom pw dasi bi ne škodilo malce pošli
odpeljal proti 81,1 f**1"1 im*ko' I,akar 8treliaM ti ga. pa ker je dovolj druzega
_ _______j se je ubegli a drugl w>Pet	da F ene- preidem mimo.
diktator naglo vkrcal na parnik *a Henfa z želf,znimi in odplul v Evropo proti Španiji, I op,azi1 po rokl- Fakt
grabi jami da sta še-
kjer misli preživeti svoje ostale dni in premišljevati svoje nešte-vilne zločine. Med potjo se bo Diaz — kakor poročajo — najbrž ustavil v Havani, kjer se snide s pristašem Bernardom tReyesem.
Pred kratkem »cm se mudil , .	bljižn jem jeklenem mestu
rita ustrelila nanj in ga nevarno ln(i.. jn v Aurori, TU. ftel sem ranila v nogo in trebuh. Vrbanič h0 agitirat, za "Proletarca" sedaj leži v bolnišnici, njegovo Qary jc malo slov. delavcev Ko-zeno m otroke čuvajo šerifi, da likor jih je, so vposleni pri lili se ne smejo ganiti s hiše, — a le- \nom Steel Tnwt Co sni trust pa nemoteno vozi naprej | N>ki rnjak mi je pravil (Ja
kteri potuje iz Pariza v Meksiko. le8 6ez njeffov travnik- To ie P™-	število slov. delavcev tamkaj od
Revea baje namerava kandidirati rlca! Pr*vlc*> kakršno si dovolj»-	dne do dne manjša, največ radi
- - ------- ' jejo roparski m monlni kapitali;	pretrpežnega dela v ondotnih li-
sti! Hudodelstvo! — O tem neču-	varnah
venem dogodku ko se nam za-	Zaslužek je zelo pičel, draginja
vsem pojasni — bomo še|I>a	™
govorili.
za predsednika pri bližajočih se volitvah.
"Tiran je sel iz tilnika meksi-kanskega ljudstva in s tem je od stranjeno največje breme, kakorš-nega je ljudstvo, še kedaj nosilo," rekel je Madero, zmagovalni vodja revolucije, ko je prejel nebroj čt-stitk od vseh strani republike. Madero pojde v enem tednu v Meksiko City. Začasno predsedni-štvo ^e po mirovnem dogovoru prevzel takoj po Diazevem odstopu Francisco De La Rarra, bivši minister zunanjih za<tey, kteri v najkrajšem času razglasi predsedniške volitve. Madero je izjavil, da bo kandidat; brez dvoma, bo izvoljen z ogromno večino.
Gla vni namen: odstranitev Dia-za, jc torej dosežen, vendar.kakor kaže položaj, revolucija se ni pri kraju.
mir; Figeuroa, vodja ustašev na jugu. se je pomiril z Maderom in obljubil je, <la bodo njegove čete skrbele za red in mir. Tudi v glavnem mestu, kjer so se zadnji teden pred ostopom Diaza vršile velikanske demonstracije in krvavi poulični boji, je sedaj mirno. Ostanki Diazeve armade so se ve-
VH poV8!™ P°JaMli	«<'|pa velika, tako da se je prav fM
Za danes rečemo le to- ko preživljati. Draginji pripisuj*, hko, da mora vsak jugoslovanski jo tu(li pomainjkanje «tanovanj. delavec v Amerik, najogorčnejše Xa hotelu Snovanje in hran* protestirati proti hudodelstvu, ki brez perila ^ nfl tHpn "M
ga je izvršil lesni trust nad rojaJ V Aurori, 111. je vpojnih
kom \ rbaničem, ako je to vse res- Carr Builder Co. več naših de niča, kar govori prvo poročilo.
In no samo to. tudi prkkočUi mo-j X,,prM,<M il|H on(]otnimi rojsT ramo gmotno na pomoč, če je tre- ki jp ^ mal(> ftJi ^ ba, da se \ rbanieu pribori pravi- Po 8vojem ln gem ^
ah pa kazni,JO umor. ako zad- prvo fiIov hi-n kjer 9em J ..], vsled ran umre.	| riI ^po<larja, kakor se ^^
Sodrugi! Naš list je naše najmočnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREC"
^ _________^ w ^ se večji in močnejši! Delavstvo
V "glavnem sicer vla'dâ I «J^f^ časopisja je kakor I nç zaslu/J.'starokopitna ¡leva, hi
m mu ponudil list "Proletarec"^ Toda zadri se je, da ne mat«] imeti ničesar opraviti s socialisti Pozneje sem izvedel, da je hud poboiajak in <Ia sliii Iia ime No^ vak. Skoda za to ime, katere«
življenje brez solnca.
Dopisi.
Cleveland, Ohio.
Sodrug urednik 44Proletarca"!
Majnikova štev. ^'Proletarca"! je obudila splošno pozornost med slov. delavci v Clevelandu. Razn-
bilo pravo ime zanj. Pa kdo bi sej brigal za šleve.
Konečno pozdravljam čitatelje Proletarca" ter jim kličem: agi-tirajmo za "I^letarca" in tiskov-: nt fond, da bo list čimpreje postal! večji.
Za socializem,
Ant. Anžiček.
Eveleth, Minn.
Prosim eenj. urednik za malce
činoma^ pridružili ustašem. Nemir me se' V9em ni P<> volji, to fw je v severni Meksiki, kjer se je s? Prnvi» ni bilo po volji, ko par revolucionarnih vodij sprlo z N'm	vsak korak napredka
Maderom. General Orozco, kteri slovenskega proletarijata v Cle-1 prostora, je vodil napad na Ju«rez in neki vel«ndu. Komur se niso ocprle oči Z delom gre tod okoli zelo po-Villion hočeta net>dvisno revolu-h'I>0>f5nanja' Prav^e in krivice, ko časi; čuti se zopet kriza, in vsled
niin	M« J---- IV.I:.____v _ • I ift ^itjll m a in lTr AXT> elAtrillrA ''Dba I	_____A__'____«
romarski navadi jo reže naš Teleban v farovžu. On hoče d jat i vse v red z grdim zmer- j
ji je prijatelj starega Diaza Tukaj so sedaj salomi ob nedel- janjem in priimki. Najbolj divji natični klerikalec ali pristaš NRh naprti. Delavec, ki trdo dela je proti zavednim delavcem, kt«- j
ei jo proti Made ni. Dalje poročajo, I Je majnîkovo številko 4<Pro-|tega ne svetujem nobenemu sera da je Felix Diaz, nečok padlega p^tarca", je pač pomilovanja vre- hoditi za delom, tirana, zbral par tisoč privržen- M^ ™ nal bi se ga pustilo vsaj še | Po stari ro\-ta cev, da s silo pribori predsedni-MvaJset v sladkem spanju ne štvo generalu Bernardu Reyesu. ' zavednosti. Zadnj
in fanatični
katoliške stranke, ki bi rada obdr-|za sramotno plačo celi teden, si v I rim preti, da ne bodo dobili del» zala vlada pod svojo komando, nedeljo ne bo mogel privoščiti par pri kompaniji. če se ne podajo. 1 Nemiri so tudi v spodnji Califor- fflažev piva, pri kterem bi se mo- Seveda je njegovo napihovanje 1 niji. Tamkaj vodi neodvisni boj razgovarjati s prijateljem, ta- zastonj in bre* pomena. ČimMj liberalna stranka, ktera je tudi ko mora pa čepeti doma ali pa pi- bo rogovilil sveti mož, tem vtčji oklica la neodvisno republiko s se- M* °ne brezdarije, ko jim rečejc '	"
dežem v Tia Diana. Gibanje te nc^-inc pijače. Motil bi se vsak, stranke je zanimivo zato, ker na-	bi mislil, da se sedaj ne pije
glaša ekonomsko revolucijo in r1^ nedeljah v Hevelandu. Ob ne-njen program je brez malega so-1 deljah se pije pivo v steklenicah. Cialis*ičen. Edward Magon. brat katero jc seveda veliko slabši in znanega Flores Magona, urednika 1dražji. Pivovarne pa delajo
lista "Regenaraeioo" v Ijon An- °frromne dobičke ra\mo pri tem geleau, vodi ta boj in ima poti o- Piv"- Minuli teden je razpečal sa-rožjem čez 4000 mož. Magon isti se ™o en voznik v enem dnevni 150 razlikujejo od Maderovih ustašev zabojev piva v steklenicah, za kte-v tem, da imajo desno roko ovito ™ j« prejel $180.00. Ako ima ista z rdečim trakom. Magon je izja- firma deset vozov, v katerih razvil, da boj liberalne stranke je e-1 pel Java pivo v steklenicah in če konomski boj, kterega cilj je. da|PovTreČno razpeča vasici voz samo se vsa prirodna bogastva, za kte- H^ zabojev na dan, ima čistega ra jc Diaz oropal Meksiko, povr-1 dobička ista firma dnevno: $800 nejo nazaj ljudstvu: da postanejo do $1000. In kdo plač« ta velikan-Zanimivo je, kako je bilo mogo-1 splošna last ljudstva. Magoaistl *ki prof it! Ali ni to velikansko «ve v Rusiji zveri v človeški podo- nc priznavajo Madera niti De I* iskoriščevanje. Omenil sem to le
bi. ki so z\TŠcvale srvoje zversko tlelo, posaditi na zatožno klop. Med temi mnčenikl je bil tudi pisa-
rinburg. kjer je bilo treba heroič nega sredstva, da je državno prav-dništvo postalo pozorno, za kaj gre. Jetniki so odpovedali hrano in izrekli, da ne uživajo ničesar, dokler se ne uvede preiskava. To jc pomagalo, da so prišle na ttan razmere v kaznilnici, /kakršne so dandanes le še tam v navadi, kjer živijo barbari.
Obsojene zveri v carski uniformi so zaprosile carja — batjuika
Barro. Madero bo sčasoma — pra-	niimogrede, ta novi manever proti
vi Magon — ravno tok tiran ka-	delavcem, kteri se je pa tako le-
kor je bil Diaz, zlaati če ga arae-	po obnesel v korist kapitalistom
telj Ananjin Sipanovskij. Iz Niko- riški kapitalisti dobijo v pesti.	in na škodo delavcem. Našim slov.
lajeva so ga prepeljali v Jekate- Magonisti kontrolirajo že dober	salonar jem na j.bo to pa za vzgled
del spodnje Californije. V Tia	in ZA ko bodo zopet volili re-
Diani je liberalna armada uredi-	publikanee in demokrate, da jih
la boljše delovne razmere « plačo	bodo še nadalje prav pošteno za
$1.50 v zlatu za osemumo delo.	nos vlekli.
Iz tega je razvidno, da revolu-	S prvim majnikom je pričel iz-
cije še ni konec, dasi se mora pre-	ha jati nov časopis socialistične
jalislej spremeniti način boja. Ker	stranke v nemškem jeziku. List se
niso vsled šestmesečne revolucije	imenuje "Eeho". List je tednik
ljudje.nič sjali, preti v deželi veli-	ter stane jeden dolar na leto. Pa
ka beda. Začasna vlada je skleni-	naj še reče Lojzek, da socialisti ne
la, da obdrži v službi ustaško ar-	napredujemo! mado z o«tanki federalistov vred I Kar se tiče dela na prostem se
odmev bo v zavednih delavcih, ker bodo spoznali volka v ovčji koži.
En Teleban še ne bo pohrustal vseh socialistov, če prav je dobil korajžo, ko vidi, da neki Sojar- j ček — Tonček napada sodruge. i Naša dolžnost pa je, da se za- j nimamo za pojačenje "Proletar- i ca".
Vaš naročnik, i
Barberton, O. 18. maja.
P. n. "ProletareciV
Chicago, HI.
Otvarajuči ovde prvu 4'Balkan" kafanu. želimo biti predplatnici Vašeg cenj. lista, te nam odma izvolite si a ti Proletarec, a ako ne-mate ovde povcrcnika za skupija-nje predplata, mi Vam stojimo na razpoloženju, te jesmo u očekivan-ju Vašeg odgovora.
s pošto v an jem, Ristich & Stefanovich.
' P. O. Box 143. Barberton, O.
"MOJE SANJE".
(Burea u of the Ahasver, special wirele«s service.)
V soboto dne 25. marca, sem se povrnil iz svojega potovanja in polno torbo matei^ala za razne časopise, v svojo staro rezidenco, kateri pravimo in pišemo Slovenci "Jindijana Polis". Truden sem bil ko božja klada, zaspan
klančarjev maček. Komaj vzel nekaj od "sv. duha" getu se vlegel in zaspal, ter 1 Čudne sanje.
ehajal sem ae po West str., Amsterdam, mimo Cunard, or, Ked Star, Holand, Ame-in drugih linij. Občudo-gem koloaalne morske velika-ki so leno zevajoč počivali na vili atlantika, od trudapol-i in napora, ker so pripelja-velike množine človeškega— ,. na trg amerikanski italiatični buržoaziji. Zatopljen v razne misli, sem 1 do Pennsylvania depot in Cortlandt- str., ko čujem rjanje bobna in zvoke godbe. Nato vzrem neko "parado" ki prihajala od nasprotne strani, ter zavila po~6ortlaiidt str.
V prvih vrstah so korakali razni Jure—gjure, Skriva—niči in Janko—viči, z zastavo in napisom: "Vjelikomu spasitelju!" Za njimi so sli, meni dobroznani Jakša—Pleaki, Jane—žiči, Sušter
_fiioi, Nema—niči. Sami pristni
potomci Marjete Rožalje —. Konec te 4procesije* sv. Marka, sta tvorila dva, za nas interesantni figuri. Prvi je bil 4Žane z Lbla-ne\ drugi še bolj markantna prikazen na našem političnem obzorju, je bilo človeče v ciganski uniformi, s cigaro v ustih. Za seboj je vlekel mrsavo kuže, ki se mu je upiralo z vsemi štirimi in evililo, kakor da bi ga drl na meh. Na plečih je imel velikansko grbo, podobno tornistri; kaj je nosil v grbi, ali komarjado, ju-rija s pušo, ali pauliharijo — je 'bilo nevidno, kot nevidna milost božja. Na hrbtišču je imel napis: " Mike Cigare, Pino j don Saki-sera .. • • » «
Cortlandt str. je bil ves v zastavah z napisi: 44People celebrated great victory". Pred palačo št v. 82 je stal slavolok z nfc-
V KRVI.
Slika iz narodnega Življenja.
Tonček je prišel tako na svet kot vsi drugi navadni ljudje. Ob njegovem rojstvu niso pokali ino-žnarji in oznanjali veselo novico, da ae je v mežnariji tik alovenske metropole zopet pomnožila me-žnarjeva družina za eno glavo. Le mežnar je hodil z debelo gorjačo okoli mežnarije. pijan žganja in klel tako kosmato, da ao ae majali svetniki v cerkvi. Večkrat je obstal, dvignil gorjačo in zažugal proti cerkvi frančiškanov, katere stolpa sta.bli&čala v jutranjem solncu. Takrat so iz njegovih uat prihajali glasovi, ki ao bili bolj podobnim živalskim kot človeškim, in katere je nosil veter v bližnji iglast jfozd, da aeznani vitke jelke in viaoke smreke s počasi napredujočo strašno boleznijo mežnarja, ki jo zdravniki imenujejo delirium tremcna. To ao bila edina znamenja, ki ao opozarjala potnika, ki je prihajal po zaprašeni cesti iz metropole ali v metropolo, da se je v mežnariji zvršilo nekaj, kar se ne vrši vsaki dan.
V sobi je ležala na slami in u-mazani postelji mežnarica. V rokah je imela rožni venec in pošiljala je molitvico za molitvico k Mariji, zatočišču vseh grešnikov za spreobrnjenje pijancev. Njene oči so gledale tako pretresljivo proseče v kot, kjer je visela za prašena podoba žalostne matere božje, da bi se omehčalo tudi srce iz kamna.
Tako je bilo življenje v mežnariji, za mežnarico je bil pekel na tem svetu, ko je Tonček zagledal luč tega sveta.
Ali tudi kasneje se ni ofcrnilo na boljše. Mežnar je popival, zalival avoje vedno suho grlo z je-rušem, svojo ženo pa na vsezgo-daj zjutraj že lovil z debelo gorjačo okoli hišnih voglov, vme8 pa klel, da se je delala tema. Otroci
pisom: "Dobrodošli naš tribun,
veliki Slovan, panslavist in pred-. .....	. . « •
sta vitel j - Slovencev!" Po uli- Pohajali na svet m odhajali ci je stala nepregledna množica ^ njega. Meznanca je vsaki v^er ljudstva, njihove dolge in oku- ™hla ^obrnjenje pijancev emane brade in zakrivljeni nošo- ™	J»ncka' kl
Vi so pričali, da ruski Kaligula' ^J P»^1 k srcU'. naj ne II ni e vsega izvoljenega ljud-f.^	^aterga mu je oce si-
" ifi	lil vsaki dan. Toncck se je v za-
'S«TveToleKa. « H tudi ti tu-! ^kubr»nil žganja kot^abr, k,j! Kaj to pomenit" Vprašam ■« "«V**™ Üu-.L Mike Cigaro.
44Salve nostro domine! ali si ti lam ptujec v "Emausu", da ne veš, da se je danes povrnil naš tribun, iz pohoda na hrvatske perte, iz Chicage čez Telespont, kjer jih je premagal. 44Evo jih", (pokaže na dva vjetnika), 44pajdaši Rovanchola De Mosta, Mo-
je pa le pokusil zelenkasto pijačo, ki je sestala iz špirita najslabše vrste vode in pelina. Skremžil je obraz, ker ga je nekaj aasklelo po grlu. Ali takoj je zvršil drugi po-žirek in s tem je bil led prebit. Od tega dne je Tonček pričel ste-gati svoje roke po žganju. V začetku se je dovolil z žganjem, ki mu ga je dajal njegov oče.
n1« m dr k, kradejo cast na- ^ zaM ¡t| kje ^ gkn.
firmi, odgovor. M.keC.ga- va gtek,enico jn vdal se je iganju re: "Zato »m« mu priredil, sere- f ^ ¡r telcsom
na"0>	, .v.	I Nekega dne je mati s strahom
Nastane grobna tišina. Vrata ^ da njpn ljubljeni Ton_
na balkon se odpro^ ter se prika-	]r ^ je tr
ze tolsta podoba Tribuna; godba	do ÍQ okarala tflko do ce]a da
zaigra 44T)on Sakisera Mars , Ton?ek oWjubil da ^ ne ho
množica pa je zagnala hurabeani t	nikdftr ^ dotaknil ž|?anjR 0b_
4?ivio. hoch, eljen, nazdar m	in	obljubo je M) zfl
* večnaja ti pamjat!"	I Tončka dvojen pomen. Takrat je
"Sedaj pa pojdi z nami!" pra-^ ho(lil v nižj0 pr¡innaz¡j() jn kleri-
£ vi Mike Cigare.	I kalna vzgoja ga je pokvarila že
44Kam greste neki še aedaj. ga y toliki meri dft se je zavedal. da
aprašam".	j lahko vse obljubi z jezikom, ako
[ "Svoji k svojim, na kozarec ima ^ take 0bljube hipno korist, piva za plačilo," pravi Cigare. Nefcaj mesecev kasneje, ga je main šli smo v neki restavrant na t¡ zopet dobila s steklenico jeruša Washington str.	I v roki. Mati mu ni rekla besede.
Mike, ti ljudje niso naši—, jaz Spoznala je, da bo sledil očetu in tepa "ginder gaunder" ne ra-| starejšim bratom. Odšla je v izbo j zumemt	I in pokleknila pred podobo žalost«
44Tomaš neverni! Deni tukaj ne matere božje in prosila jo je s prst in Sitaj," reksi pomoli list solzami v očeh. da jo reši muk L 44Voice of the&People" pred me.'tega sveta.
I "Ali verjameš sedaj t Verjamem i Neko jutro je bilo že ob treh ■Étivim. Torej blagor tistim ki zjutraj čuti kletvint» okoli mežna-, niso videli, pa vseeno verjame- r¡je vmes so se Čuli. vdarci in jo," pravi Cigare. Ali je še kteri ženski jok. Mežnar je.zopet obolel naših tukaj T uprašam 4 4 Da, Fri-|za blaznost jo pijancev in divjal da von Kroge, Rue des Straaburg je po svoji stari navadi. Proti v Parizu." Dalje! "Dalje in ' opoldne se je mežnarica vračala s tonino pride stara, pobožna maj-! polja, da bi skuhala koailo. Bolj ta Tišlerca, tam v Ljubljani, ti ko se je bližala kolodvoru, tem
naši in te ima vsak Slovenec dolžnost podpirati pod smrtnim
resnejši in odločnejši je postajal njen obraz. Take odločne poteze
ffrehom. ko je na poti v staro ali je videti le na obrazu človeka, ki
se je odločil preseliti v večnost. Preko široke ceste je vlekla lokomotiva dolgo vrsto železniških voz. Zdajpazdaj je obstala in sunila daljšo vrsto od aebe. ki so dr-drali proti kolodvoru, kjer ao se
n«vo domovino. Od teh imamo tudi mi nekaj dobička," se odreže Mike Cigare.
Caromii e poveri Slovenci! pravim.
"Cossa caromii e poveri, ni- I----- r---------------- .
*nte...Toda v tem trenutku	z glasnim treskom združili z dru-
začutil krepak sunek v be-|	gimi. To drdranjc in treskanje
dra da aem ae prebudil. Baje	voz je pa vplivalo na izmučeno dn-
SP*n tako dovršeno amrčal po	So mešnariee kot vabljiva godba,
prt notah, kakor da bi bil pri-	ki jo vabi naj položi «TOjo
gtl iz Stravsove godbene šole du-	nn železniško tračn eo, kjer l»o n«-
^ke*a ohservatorja. Ahasver.	krat vseh muk konec. Premikac
je dal v tem trenutku znamenje
strojevodju, naj porine vozove nazaj. Lokomotiva je zabrlizgni-la, mežnarica se je pa kot blisek vrgla na tračnico. Ali to dejanje j«' opazil tudi premikač. Pričel je mahati z rdečo zastavo . . . prepozno. glava je zatočila v gramoz, truplo brez glave se je hotelo dvigniti še enkrat . . . kratki žvižgi in vozovi so obstali. Železniško osobje je hitelo skupaj. Pobrali so mrtvo siroto, ki je bila rešena 8Vojega malopridnega moža in svojih neposlušnih sinov. Marsikteremu staremu v alužbi osivelemu železničarju, ki je marsikaj doživel v svojem življenju, je vzpričo drame, ki se je doigrala pred njegovimi očmi, kanila solza po zagorelem licu.
Na Tončka tragična smrt njegove matere ni mnogo vplivala. Vzgojen v klerikalnem dnhu je na zunaj hlinil žalost, v srcu je pa bil vesel, ker ni bilo nikogar, da bi ga karal radi razuzdanega življenja. Nekega dne so ga lovili orožniki v okolici metropole. Prisegel je po krivem in ko ao tla poatala prevroča, jo je popihal v Ameriko. V Ameriko je pribežal napol lemenatar in napol duhovnik. S hinavskim nastopom si je znal pridobiti naklonjenost družiti duhovnikov, ki so mu pri škofu izposlovali majhno faro v nekem velikem ameriškem mestu.
Zdaj je bil Tone svoboden, delal je, kar je hotel, poljubno se je lahko udajal svojim strastem. Lombrosova teorija o podedoval-nosti se je spolnevala do pičice na njemu. Bil je prepirljiv kot njegov oče. Zabavljal je vsakemu, ki se ni hotel vdati njegovi volji. Po noči je pa zahaial1 v svetišča tvodnje VeneTe, kjer je daroval bogu Bachu kar po cele buteljke konjaka. Nevsmiljeno je drl svo je farane. 44Dajte in zopet dajte' je bilo jedro njegove pridige vsa ko uedeljo. 4 4 Kdor ne da, bo po gubljen in nikdar ne bo gleda božjega obličja," je končaval na vadno svojo fehtarijo. Žene je nagovarjal, naj skrivoma vzamejo možem denar in ga prinesejo v fa rovž. Priporočal je, da najlaglje ogoljufajo svoje može, kedar kupujejo obleko za otroke, ker možje nimajo pojma, koliko stanejo otročje obleke. Ali tako skubljen-je je pričelo presedati tudi najbolj pobožnim faranom. Eni so godrnjali, drugi pa sploh niso ho teli več zahajati v cerkev. Tone pa ni odnehal, marveč je še huj še privijal fehtarski vijak.
Nekega večera so se štirje delavci vračali že po polnoči z dru št vene seje domov. Nai križpotu Ali na 18. ulici ao čakali na voz ulične železnice. Nakrat pridrdra voz in ž njega pa stopi Tone skrivnostno sladko ginjen. Z obema rokama maha po zraku in govori glasno sam s seboj: 14Ne hote me — ne hodete . . ."
44Saj ti nihče nič noče," je hu domušno segel vmes Miha.
44Tiho" je zarezal Tone in za vil v stransko ulico, kjer je pre< hlevom stal velik zaboj z gnojem
"Kam pa greš--tam ni fa
roVž," ga je poredno posvari Jože.
"Molči žaba, v fari sem jaz go spodar". je za rohnel Tone in stre sel z vso silo zaboj.
"Pusti farškega tepca, naj ho di domov kakor hoče," je resno dejal Ivan.
"Kdo, kdo je, kdo ... je fars ki, far . . . farški tepec?" je presledkih vprašal. Tone.
Mejtem je pridrdral drugi voz ulične železnice. Delavci so ako čili na voz in pustili Toneta, da je p<»sknšal svojo moč med zabojem, ki ga je smatral za Faro v ž.
Drugi dan se ves dogodek bliskovito raznesel po fari. Tudi Tonetu so ga prinesle kmalu na nos brumne ženice, katerih naloga je, da opravljajo in obrekujejo druge farane, Tonetu pa kot neke vrste tajni policaji sporočijo vse, kar se govori v fari;
Komaj so tercialke zapustile fa-rovž, je Tone tako debelo zaklel, da so se prikazale iskre v njegovih očeh, — "Ahš, zdaj še le vem. zakaj fehtarija nič ne nese. Pokažem vam v "Amerikami" pr — socialisti. Obrekoval vas bom, lagal o vas, da se bodete poskrili v luknje kot miši. Prmejd — še sem pridigi vse verne orvce zastrašim j gospodar v fari. V nedeljo pa v j tako a hudičem in peklom, da vas» nihče ne bo pogledal
je ob mizo s tako silo, da je kuharica vsa prestrašena prihitela v obo.
Od tedaj pa Tone laže v "Ame-rikanu", da se kar kadi. Svojo kosmato vest si pa tolaži s konjakom v toliki meri, da bo nekega dne tako žaloatno pogrnil, kot njegov malopridni oče pred nekaj .— od šnopsa. Tone se je po-asi iz duhovnika spremenil v far-ja!
nevoščljivi."
Po stopnjieah je prišlo nekaj gospodov, zavijajočih se tesno v suknje in nekoliko dam. Šumno ao
, _„ . ,	. . se poslovili drug od drugega. Ne-
Noe Vreme je grdo. Posamezni, kilteri dje 80 bili razp08aje.
¿mi oblak, se pode po nebu. Časih Q() veMi). dam<i v^.inom<1 Zlwpa.
se vlije ploha. V dalji grmi votlo. | ^ jn zdehajo^ {\z hkp je drdra.
MALA ZMOTA
Abditus:
junin svit tnpatam prx>dere oblake in tedaj je videti, kakor bi se razpočila med oblaki žareča bom-
*a. Čuden prizor. -
(jorka zima brez snega. Deževna doba začetkom decembra. Ce* ste polne blata, umazane luže se svetijo v bližinah cestnih svetilk. Trotoarji so nesnažni.
V veliki hiši so velika okna prvega nadstropja sijajno razsvet-jena. Neko zaba\no društvo ima] danes svoj ples. Gospodje so prišli frakih, lakiranih črevljih, s široko oprtimi telovniki, da ae sve-j tijo bele srajce že iz dalje. Gospe in našemljene gospodične so prišle v svetlih in rožastih toaletah, primerno dekoltirane in izzivajoče šumeče v težki svili.
Pred hišo stoji vrsta izvoščekov. Trudni konji mole glave k tlom,| otepajo sempatja s pristriženimi rej^i okolo sebe. Izvoščeki spe na Alih svojih kočij, zaviti v kožuhe in kimajoči s svojimi širokimi, neokusnimi cilindri na glavah.
En sam izvošček stoji na troto-arju in gleda v nebo. Prikazal se je svit 1 ime, razbit in razdrapan med temnimi oblaki. Čuden je ta
lo v noč dva para kočij, da je glasno odmevalo po tlakovani cesti.
Na pragu hiše pa je ostal še en gospod; nekoliko zgrbljen je bil, z motnimi očali na krivem nosu. Zaspano se je oziral po ulici gor in dol in nestrpno je mencal z nogama Zavijal se je v lahek površnik in godrnjal nad grdim, blatnim vremenom. Njegove kretnje ao bile podobne kretnjam človeka, ki je baš nepremišljeno zapravil ves svoj deuar. Anton je stopil k njemu. 44 Želite, milostijivi gospod voz T '»-■j Možic ga je ves začuden pogledal. Pomišljal je nekoliko, oziral se je po nebu in rekel naposled z neodločnim glasom: ' "Ali ste mar prostit"
4 4 Da,. gospod ! Tričetrt ure gotovo!"
44V K . . . sko ulico, številka 69!"
In posadil se je komodno v voz. Zadrdrala je kočija po blatni cesti, da je škropila umazana voda izpod koles.
44Bom čakal tam na to jaro go-svit, različne barve se spapajo spodo!" je mislil Anton sedeč na
drugo
Kakšen kon-
"No — ali vkljub temu bo mo- ( ez par sekund se je ustavila ral hoditi gosppd Mramor pei, če kočija pred številko 69. To je bine bo hotel plačati, kakor mi ho- la petnadstropna, skoraj ogromna čemo. Naj ga le dobim enkrat, pa hiša s širokim vhodom, zidana v mu )>okažem, da ne Žive naši ko- renesančnem slogu. . nji od oblanic in mi ne od suhega Izvošček je sedaj akočil s kozla kruha!"	in hitel odpirat vratiea kočije.
"Pa, zakaj plačujemo davek!" j uAtevilka 69!" Prikloni} se je se je Čudil Valentin. "Če človek in Me °b enim dotaknil s prsti ro-zasluži časih malo več, že so mu svojega nerodnega cilindra.
OoB|>od je stal^pripognjen v kočiji in nečena iskal. Pridušeno je klel in nerazločno govoril.
"Dajte mi užigaliee!" je zarezal v izvošček a.
"Nimam užigalic." Tipal je izvošček po /topih in iskal užigalic. Ni jih imel. Skrbno je uprašal: 4'Ali ste morda kaj izgubili?" "Iz žepa sem vzel listnico in pri tem sta ini zdrsnila dva cekina iz roke. Prokleto ... in sedaj jih ne moreni najti."
Gospod je srdit izstopil. Oba z izvoščekom sta iskala nekaj časa po kočiji, a ker je bila tema, nista našla ničesar.
"Potrpite eno samo minuto... Skočim v svoje stanovanje po užigaliee ... Denar moram dobiti ... Prokleta reč!" In naglo je izginil v veliki veži. Tisti trenotek pa se je razjasnilo izvoščekovo čelo. Ves je trepetal nenavadnega razburjenja, ko se je nemirno parkrat ozrl po prazni in temni ulici. Po bliskovo je skočil na kozla, udaril parkrat z vso silo po konju in kočija je naglo odrdrala dalje zavijala se je počasi v temo, iz katere sta blesteli v kratkem le še dve lučici pritrjeni ob straneh kočije . . . Vedno bolj se je oddaljeval topot konjskih kopit ...
Takoj pa se je prikazal na pragu velike veže tudi grbasti možic z nanosnikom na krivem nosu. Po prstih je naglo "prekoračil rrlieo, boječ se da ne onesnaži svojih la-PROLETAREC	—Seljak.
kiranih čeveljčkov Obstal j# na nasprotni strani pred nizko hišo in smejoč se, je gledal za ubeglim iz-voščelcom, ki je že zavijal v stransko ulico.
4 4 Ta izvoščekova ideja bila bî imenitna," je mrmral smehljajoč se zadovoljno neprestano, 4'če bi bil jaz v resnici izgubil dva cekina!" In izginil je v hišo.
druga v trast!
Približal se je počasnih, lenih korakov svojemu sosedu. Obstal je pred lnčico, skrivajočo se za zamazanimi šipami. Onemogel blesk luči je padel na njegov obraz, rdeč in z mozoli'pokrit obraz. Ts izvošček je bil za gotovo velik pi-c janec . . .
Izpregovoril je s hripavim glasom :
i4No — Anton! . . ."
Izvošček na kozlu je spal dalje.
14Spiš." je nadaljeval z glasom, ki je bil poln zaničevanja. "TTh, kak zaspanec si. Poglej, kako ple-| ženski, ki sta tekli na nasprot-
kozlu in držeč malomarno vajeti v roki. "Naj tudi oni malo počakajo. A ti dragi moj zgrbljenec, si boš zapomnil gospoda Mramor-ja. Gotovo ai ga boš zapomnil. In to je previsok tarif! V K ... sko ulico številka 69 za dve kroni, po-, noči in v takem nesnažnem vremenu! Gospod, ti si šel na ples, zapravil si kdovekoliko ... in temu se pridružuje še nedostojni govor gospoda Mramor ja- Štiri krone boš plačal ... To ni mnogo!"
Tako je modroval izvošček na kozlu. Zagledal je zadnji trenotek
šejo. dasi je skoro že jutro!"
Antjnn se je začel pregibati in si meti zaspane oči. Obrnil se je proti vzhodu in je videl za oblaki neko sanjavo svetlobo. Pešal je počasi svit lune in oblaki so šli proti severu.
"To je grdo," je rekel počasi z zaspanim glasom, 44da nas puste čakati tako dolgo. Pravijo ti, pridi po nas ob eni. toda sedaj je skoraj že tri in oni plešejo še vedno.' Obmolknil je in se ozrl v razsvetljena okna. Godba je igrala po-skočnice, zvenčali ao kozarci in za okni so švigale semrotja nerazločne postave.
Oni pa je nadaljeval:	t
"Snoči nas je gospod Mramor napadel v občinskem svetil. Si že cul? Nil? Po celem mestu že govore o tem. Pravi, da imamo previsok tarif!"
"Tako?" je rekel Anton in še vedno gledal v okna. • "Norci! Pravil je gospod Mramor. da računamo, kakor se pam pač poljubi. Zahteva, da se nam določi nov, zmernejši tarif. L/opm* je ta gospod Mramor!-Da! Če nima denarja, da bi plačal izvošče-ka. pa naj gre ali se pa vozi z elktrično. Kako misliš o tem, za>-apani bratec? Ne miallS niM^Ntr pokazati se moramo, upreti ae moramo, da bo videl ta gospod Mramor, kaj zamoremo! Kaj misliš ti, Valentin?" Valentin je naglo skočil s kozla, napravil je nekaj korakov po trotoarju in 7*lehal, zavijajoč se znova v suknjo.
Položil je prst na čelo, počasi je odpiral usta in modro je odgovoril :
"To je vse skupaj nič! Takole je. Izvoščeki nismo hoteli voliti Mramorja v občinaki avet,- ker je tepec. Sedaj se hoče maščevati." Anton mu je segel v besedo: "Ali misli gospod Mramor, da bodo tudi naši konji kdaj — poli-tiški?"
Valentin se je smejal tej misli tTrša.«in Anton je nadaljeval nemoteno
no atran ceste. Trenotek se in zgodila bi se nesreča
44Taka je ta svojait nizkotna," s® je jezil glasno. 4 4 Nastavljajo nam zanke, kjerkoli le morejo . . . Ja, vražji je moj poklic!"
Enakomerno je tekel konj. težki in trudni so bili njegovi koraki, da so kopita glasno topotala po trdem in zveriženem tlaku.
Nakrat se je kočija ustavila. Skozi okno je pogledal zaspan obraz z nanosnikom na krivem nosu. Vzkliknil je hripavo.
44Tu je številka 69," je pripomnil izvošček.
"Motite se; tu je številka 36! Do konca ulice ..."
Nebo so prepregli oblaki, črn in teman je bil sedaj nebesni svod vsepovsod. Zagrmelo je votlo in že čez kratek trenotek se je vlila ploha. .
Narodni osrednji odbor slov, soc. organizacije J. S. Z.:
J. Zavertnik st., Frank Podlipec, Ed. Delles, Frank Udovich, Frank Petrich.
KJE JE
Frank Bergač. Pred 3 leti sva bila skupaj v Cherry. 111. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli poslati na John Levk, Box 139,
(2x)	Oglesby, 111.
POZOR!
POZOR!
IVA
Mednarodni Picknik
- katerega prirede -
Socialistične Organizacije v Cook County
dne IB. JxjLnijGL imi
v Rtverwiew Park
Ni pickiiku bo govoril sodr. Victor Berger, socialistični Nongresman
irCTAnxiirr	in 8« jih dobi pri upravništvu "Proletarcs*
VSTOPNICE 25c	ali pS agitatorjih.
NA TA DAN VSI NA KROV!

TTršika flaŠo konjaka!" in vdaril čz nekaj časa.
N! je bol| vesele misli nego
"jaz imam ▼ banki DENAR" Začnite z vlogo danes. 3% obresti.
Industrial Savings Bank
2007 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Vlog čez pol miljona dolarjev. Odprto v soboto od 6 do "8
ure zvečer.
HWWMil
OD NEKOD
Star pregovor pravi, J« je treba človeku, a katerim govorii, gledati v obraz. To je na ineatu seveda le tedaj, če človek govori z olikanimi ljudmi. Kako jm v «lučaju, če človek govori « podivjanimi ljudmi — fanatičnimi klerikalci T V tem slučaju to pravilo ne velja, zlaati ne, če je okoli človeka več takih kreatur; kajti v takem položaju mora človek pred vaem pa žiti sam na se, da ga zveri v človeški podobi ne pobijejo.
V starem kraju in tudi eni tuk. meščanski listi pižejo, da po ue-kterih krajih Slovenci niso varni pred Nemci. No, tukaj v Ameriki je pa celo tako, da Slovenec ni varen pred Slovencem : tako je pač napredoval naš narod pod vodst vom rimske vojske. Dnndanes si človek že ni varen lastnega življenja.
T<xla meščanski li*ti ne gredo do dna tem razmeram, dobrove-doč, da bi stem samega eebe obsodili, ker so tudi oni proti pravemu napredku in izobrazbe ljudst va.
Klerikalci pravijo, da so duhov ni potrebni, ker kakšen bi pa narod bil, če bi ga ne krotili duhovniki. Nekaj bo menda v tem resnice. Kakšni divjaki bi bili to, ki so že danes, ko jih duhovniki baje dr že nazaj (menda ne vsi, Sojar jih podivlja, hujska) neugnani.
Res žalosten napredek je to v zgodovini slov. naroda v Ameriki
X.
Cleveland, O., 16. maja.
Cenjeni sodrug urednik!
Že je preteklo par tednov, odkar je minil naš prvi majnik, dan mednarodnega proletariat« dan vstajenja trpečega človeštva, dan kateri se je letos tudi v Ameriki vpoštevafc--—--
Mi, slovenski socialisti v Cleve-landu smo razdelili med naše slovenske tovariše preko 1000 iztisov majske številke "Proletarca" z namenom, da zanesemo nov oživljajoč duh med tovariše ^našega naroda, da prebudimo speče mase naših sotrpinov, ter da pripravimo in ugladimo pot «mnalistiČne misli. Ni bil zastonj naš trud; naša živahna agitacija je obrodila sad. pr.vsod se zanimajo za naš list. povsod se sliši, da je to lift kakoršnega je treba med Slovenci zlasti lep del mladine se vedno bolj zanima za socializem. Ponosno gledamo, kako rastejo člani našega kluba, kako vedno večji del pridobiva nase ideje, vkljub vsi podlosti ter nezna/*ajnosti na sih nasprotnikov, kterim je vsako sredstvo, če tudi še tako nizkatno dobro, samo da bi dosegli njih na men. da bi odvrnili proletArce od socializma ter tako potisnili člo veka še na nižjo stopnjo sužnosti
Objednem s temi vrsticami vam •pošiljam polletno naročnino za štiri nove naročnike. Upam pa. da jih v kratkem pridobim se mno-
Najlepši pozdrav vsem razredno zavednim delavcem.
Dodatek.
Kak
cr se je čitalo v nekem zakotnem lističu, ki sliši na ime: "CI. Am.'\ da so ljudje g studom metali naš list proč. Naj bode povedano našemu Lojzku, da lista ni nikdo proč vrgel, ter da smo mi prav tako zadovoljni z vspehom agitacije, kakor je menda Lojzek z njegovo poneumnovalno prati-ko, katera je začela tu s potjo navzdol.
Anton Oradišar.
Tiskovni fond.
V zanji štev. izkazano____$19.75
Skupina somišljenikov pri
(Vrnetu v Cleevlandu, O. 3.00 .Jug. soe. org. št. 89 Oglesby 2.00 Anton Samsa, Chicago, ... 1.00 P. Mihelič, Brooklyn, N. Y. .75 Jugosl. soe. org. št 38 E.
Palestine, 0......1____ 2.00
Andrej Pelhan, .......... 1.00
A. L. Cleveland, O., ...... 1.00
A. Mekinda, ............ 1.00
John Vukonich...........25
Ob razvitju zastave ženskega društva Moška enakopravnost v Waukegan, III. ..........9.68
Skupaj do danes.....$41.43
rs
Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo še niste, atori-te to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
Tone Sojar, župnik alov. fare v Chicagu še ni prišel z imeni na dan, da bi povedal kdo je tat in ničvrednež. Sojar! «geni se!
Nasi živci.
Prejšnje čase je narod malo vedel, kaj so živci, nervoznost in nervozna utrujenost sta bili skoro do cela neznani. — Sedaj pa skoraj tri Četrtine naroda, posebno v mestih, boleha na kterikoli ne-r edinost i živcev. Tu ni razlike med mladimi in starimi, med bogat mi i in revnimi. Način našega življenja ni pravilen, mi malo skrbimo za svoje zdravje, mi živimo prehitro. V našem lovu za prednost nad drugimi, navadno pozabimo samih f>ebe. Mi bi morali vedeti, da je neobhodno potrebno vzeti si vsako eto vsaj en mesec popolnega počitka in si med tem časo mizčisti-i:i celi život in zadobiti novo moč. Vi bi morali redno rabiti Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono bo odstranilo vso nesnago in ¡¿čistilo vašo kri. Imeli »odete dober tek. zdravo lice in močne živce. Rabite ga ob vsakem neraznoloženju.
V lekarnah .Tos. Triner, 1333— 339 So. Ashland Ave. Chicago, llinois.
It doesnt pay to neglect your Health Ji^^fe
a.-
Če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov T
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reži bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno ateklenico doma Vsi predpiai so natisnjeni na omotu. 25o. in 50c. steklenice.
čuvajte ae ponaredb in pazite na sidro in nafte ime.
f - AD. RICHTER Ö CO., 2 IS Pearl St., New York. If. Y,
1,0	aiohurj.r* Oongo Mule olaJHJa <*•. all 50«)
4L
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse priatno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th 8t. Chicago, DL
POZOR! POZOR! IG. KUSUAN
. GOSTILNICAlt 2211 «I An.,	Milviikit, Vit.
Iiua najbolj pljad. in v»d.u priprA*l)*a uri-(rlMk, po amsrnlb o« a.h. —Lokalni U potu)«>il ru taki—dobrudoill 1
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, Bi
liaa to*jo aaJofo sr, ran Sie, pral» no? ta «tragik drsfotia. IavrSuJe »a* van ko vratna pop ra rila v tej etrokl p« solo aiaki I
OMMftU gal
Dr. W. c. Ohlendorf. M. D
Zdravnik ss notranje bolmi ln rsaooatnlk.
ladrara lika preiskava brezplafeo—pfta éstl je le sdsvils, 1984-26 fclue IaUn4 Ave. Oblese«. Za dne are: Od 1 Ae I
C*pol. Od T de • svoter. Irren Chima re*i bolniki naj piAelo aiov
"NATURALIZACIJ S KI ZAKON" ae imenuje knjižica, ki je namenjena za tiate rojake, Id žele postati državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so Čedalje bolj strogi, treba je, da ai vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri ae razlaga, kako ae postane ameriški državljan.
Knjižica atane 16 ct. a poštnino in ae jo narodi pri aodr. Fr. Petri-6u, 1830. So. Center Ave., Chicago, 111.
DOBRO SLUŽBO
Za dobre fotografije
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovntna In ria|flrtef*e
alike: otroke, družine, akunine, ženitve in druitvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLUE, ISLAND AVE., CHICAGO.
MA VOOALU 14. FLACB. TELEFON CAJTAX 887.	—	U8TANOVLJBWO 1888.
lahko dobi vsak mladenič ali go-apodiČna na železnici ali pa pri '4 brezžičnem brzojavu'\ Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se rupože brezžične postaje, .primanjkuje približno 40.000 brzojavnih vglužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša žola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so alužbe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore.
Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller ae dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov ateklenica in se apozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode In raznih neopojnih pijač. 1837 So. Tlak 81 Tel. Canal 1406
POZOR DELNIČ
ki ae niso dobili delnie
V upravništvu je še S, nic H., katere lakaju, . pošljejo tistim delničarjem še niso oglasili zanje. TI Naj s«- t<» stori prej ko * da bo stvar glede delnic B Odbor J. D. T
Jako vižno %prasaa|e?
Ali sem že poslal zaostale ročnino na "Proletam"! fia nal —
<i
Podpirajte socialisti&io
Pia je! Naročajte, öitajte in 'Proletarca'1 Priporočajte •kim delavcem 'Radničko
Spomladanske
letne i
ti
obleke
Skladlftče	čevljev
za dame, moike in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, »padajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila ae priporoča al. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Ceatre Ave.. Cblcago, lil.
Slovencem in Hrvatom priporočam avoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK. 1837 So. Centre sve., Chieago, II1. »■ve«?

»■ff?
NAJBOLJŠA KUHINJA!
Bllllards, Pool Table, Prenočišča za potnike.
Jedi pripravljine po domače. *	Odprto po dnevi in po noči,
P. PerfČ, 1412 W. 18. SI., Chicago, lil. Tehfm: Canal 2408
Naznanilo.
naznanj*mo» da je naia pomladanska laloga molkih ln deaua oblek z novo lalogo »popolnjena in eicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kakovosti. Pridite in poglejte!
J. DVORAK & CO. 1853-55 Blue Island Ave.
edin. ^delovalec unijskih oblek in prodaialec na «apadni strani Chicage. NAREJENE OBLEKE, želimo tudi «eznamiti občinstvo z naAo ...	1 veliko zalogo po meri narejenih oblek,
zadnje mode v mestu za tvoje blago jamčimo, ker vemo, da je však naS odjemalec zadovoljen, kdor nas obiiče.
ČEVLJI! Pridite in oglejte si naSo veliko zalogo unijskih čevljev vseh vret in kakovosti.
—____J-J. DVORAK, lastnik.
AVSTRO-AMERIKANSKA
§ Črta.
Najpripravnejia in najceaiejia paro b rodna ¿rta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnfa med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Itrzi poitni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 po poldan in iz Trsta ob eobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.-—V«i par-niki imajo brezžični brzojav, električno razavetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovenako in hrvatako.
Za nadalne informacije, cene in vozne llatke obrnite se na naie zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
6en'i Agfs, 2 Washington St., Ne« Tort.
Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi cago, 111.
po amera I ceni
za odraščene in mladeniča
Najnovejie mode.
CLOTHINC H0U!
S.WC6rner26*&Ccn(ral,
Rudolph Layer,
lastnik.
prva slovenska
Vinarna in Gostilni
v Kaliforniji,
kj«r m toii dobra vin. in inportirano pilanria pivo. Proti «j* vin. d. (.lune in n. drobno.
Ant Schnabl,
cor. Traiabill trt. in 2S. Str., Cliieafa. M.
Zdravljenje v 5 dneh ¡XH
9--9	BREZ NOŽA I
^ ,	iN BOLEČIN
uzdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, iivčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih ee moških.
i™Ta Piri,Lk\Ae, da^a	ti8tirr1, ki so iztiaU u veIike «v<>te zdravni-
Kom ne da bi bili ozdravi leni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili
zdravljeni po tucatih zdravnikov, breziwpe*no, da posedujem le iar edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno.	1
p.., Popravite Vade zdravje
i ridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili i boste najboljSe nasvrto in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni Prakai kot specialist v boleznih pri moških. Ce je m-anja v veA^	'
pojasnem, Take se treba zdraviti.
Ozdravim pozitivno želodec, pljufia, ledice in neprilike v jetrih
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE moške bolezni
Zfuba n j ropa r*.|e/m v
ledicah in jetrih
zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, ilaboet, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho. Bronchitie. »rine bolezni in pljučne zdravim po moji naj no vejfti metodi
Na|več|a trgovina
z žganjem, vinom in smodkami na debelo.
Vse blago prve vrste! Dve prodajalne:
JOSEPH H. MILLER et Comp.. 917 Woodland ln 6030—6032 8t. Clair ave Cleveland, Ohio.
Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Princenton 2002.
Blago poiiljamo Hudi izven Cleve-landa.
PiSite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna!
Zaslrupyen|e
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priičej lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-dju in druge organske bolezni zdravim za «tal-^	(Priiikovinj« brezplačno) no-
Zdravljenja za atalno, j«, kar teli vaakdor; ozdravim vsakogar kdor mi P<? °ž!j M°J° <ahtev« 80 ^"topne in nrim^naVram n" (Kipeti zaatonj"!)" ,B	lahkL PrlJitr (Ian08 ^ ola^ajte bolečine.
DR. ZINS, 183
N^Clajrk Str.
■cd UiKMpa ifi Clark
Chicago
Odprto; e zjutraj do 8 «voéar. Ob nodaljah od B «Jutr. do 4 pop
v VVaukeganu!
________ ¿e k očete piti dobre
pijače in se tabaviti po domače pojdite k
B« Malmich-u,
714 Market Streel, Wankegan.
Tri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjame, nnj se prepiča.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Oblo
J, SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clilrave
to« rlno, piv. In leni. p rrm rrmf H mod k« prv. kv.lit.te «on. prod« j Z. mnoffobmjm p<M.t m priporoma rojakom r rirrtlandu. p.
potnikom	Laetntk.
Najboljše in naJHnejše obleke
•o po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Ohlcagt Velika faloga klobukov, čepie, če» rljev, perila in koTČekov.
Kdor kopi za pet dolarjev, dobi darilo.
Dolinoit vsakega socialista je, podpirati svoje čajopisje. Agiti-rajte za MProletarcaM. Pridobit« mn nove naročnike.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim keflji&eo
SreSe pivo v aodftkik ia bnteJjk^ m drug. rtanonetM pijače ter nai>fci aneodka. Potniki dobo Mm j^tm» čiiče za nizko «m.
Poatrezba točna in labecaa. M
Vaem 81oveneem ia drufim SloraMV «e toplo pri porota
MARTIN POTOKAR,
1629 So. Centr* Ave. Chica|»
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR 1
I	I
1237-ist St.. La Salle. IR
To« m, fostlinJ podnjw. pl)Ut mm pri porote no j. kuni u obte
M, A, Weisskopf, M, Dr
Izkulen sdravnik
Uraduje od 8—11 predpoldoe in od 8—9 iveČer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. Ill
J* Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne.
J. Kosirnik, 3708 W. 26th St.
Tel. Lanwda!e 1761.	Chtcago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
H 4SI 6RAID AVE., KEIOSIU, VIS
Telefon 1199.