ARHIVI XX 1997 O tlela arhivov in zborovanjih 24? Ameriko je predsedoval Lorenz. Mikolelzky (Avsm ja)L lazprava pa je potekala predvsem v zvezi z os nu'.koni priporočil za d os lop de arhivov, ki gaje izde lala projektna skupina pri MAS in k bi ga naj potrdil Svet 1 vropr, IViporocilo ic že bile na dnevnem redu seje Komisije za kulturo pri S«lJ pvrope, kontna potrditev pa bi lahko sledila v kratkem Času. Pri omc njenem priporočilu nc gre za zakonsko veljaven akk, temveč za standard, ki bo imel veliko veljavo, zato bc potrebno Spremenili nekatere formulacijc. Gre pred vsem za koordinacijo med državami in za minimalen standard za dostop do arhivski'ga gradiva, na podiagi krterega b. naj države raz ilc svoje strategije, nc pa za zakonske prisilo. Treba pa je poudarili da je nesmiselno pričakovati, da bo ta priporočila mogoče uve Ijaviti tako v Evropi in Ameriki, kot ludi v državah v razvoju, predvsem TIra d i velikih razlik ki se kažejo na področju osnovne dejavnosti arhivov Težišče četrte delovne scie je bilo izobraževanje arhivistov na področju pravnih vprašanj v ,-irliivski dejavnosti. Vsi razpraviialei (A. Maniliaya - Senegal, Trudy Peterson - Open Society Archives, Ann Pc dcrson Australia, Jacques Crimmard Kanada in Angelika Menne-Hariiz - Nemčija) ;o si bili edini v ninen>u, da postaja zakonodaja konileksnejsa pre vsem zaradi t.i. krovnih standardov in nekaterih osnovnih vprašanj v arhivski stroki. Prav zaradi tega je potrebno posvetiti veliko več časa izobraževanju na področju zakonodaje. Izobraževanje se mora spreminjati glede na stanje v praksi. Celotno dogajanje se premika v smeri kompleksnosti, naloge postajajo zalite vnejše, arliivisti pa moramo bili sposobni reševali le naloge. Vsekakor pa je polrehno upoštevat, dejstvo, da arhivistov ne moremo in ne smemo spremenili v pravnike zato je potrebno pri pripravi arhivske zakoj nodajc navezali tesnejše rodelovanjc s pravdo, široko, arhiviste pa sproti obveščali o novi zakonodaji Vendar pa so morajo šiudcnijc vseknkor naučiti razlikovali med zakoni in strokovni mi standardi, saj lahko njihovo nepoznavanje povzroči veliko nepotrebnih za plelov. Arhiv i sli se morajo hiti sposobni prilagajali novim zakonodajam, pri izobraŽevanju pa morajo pri dohili določeno osnovo na področju zakonodaje. Peta delovna seja pa je obravnavala različne teme iz vsakdanje arhivske prakse. Mike Paker je predstavil dejavnost v zvezi s prujekotm o zgodovini klirla loiogijc. Diskusija pa ji, potekala Se o tehničnem dostopu do arhivskega gradiva, problemu arhivov iz obdobja II svetovne vojni in o poplavah na Poljskem. Oh zaključku konferenee jc sledila Se 4 .seja delegatov, na kateri so podali generalno poročilo o delu Mednarodnega arhivskega .sveia za leto 19961997, predlog programa za 1998, poročilo o pripravah na XIV mednarodni kongres arhivov, ki ho potekal leta 20(X) v Sevillji, icr finančno konstrukcijo za leto 1998 Poleg tega p« jc bilo podano tudi porodilo o uveljavitvi etičnega kodeksa v posameznih državah in o dejavnosti komiicja "Blue Shield". Kol zadnje dejanje XXXII. mednarodne konfeien-cc ie bila na dnevnem redu Se administrativna seja Mednarodne konferenee Okrogle mize arhivov Na seji je bil potrjen zapisnik seje z dne 6 septembra 199*, na kateri je bi! med drugim fodan tum pregicd aktivnosti med leti 1992-199<\ ter program dela C1TRA za lclc 1996-2000. Erik Norbcrg (Švedska) jc predstavil dejavnosti v zvezi z XXXIII. konferenco C1TKA, ki hc leta 1998 v Stockhnlrru m kjer hodo potekale tudi slovesnosti ob "50. obletnici Mulnarod nega arhivskega sveta. Na seji pa so bila sprejet? tudi priporočila in resolucije. XXXII. mednaredna konferenca Okroglf mize arhivov je mnenja, da morajo mednarodne organizacije, ic posebd tiste v okviru Združenih narodov v svojo dejavnost vključiti tudi programe, ki bodt omogočali dostop dr arhivov kot pomembnega dela svetovne dediščine, ter da jc potrebno pri razvoju nacionalnc in internacionalne zakonodaje vključili specifična določila o varovamu arhivskega gradiva, brez kalerega doslop do le-tcga n mogoč, Hkrati izraža željo, da bi Svet Evrope sprejel priporočila za standardno cvropsko določilo d dostopu c!o arhivskega gnidiva, ki bi jih sprejele vse cvrapskc države članice CITIiA, ter da osnovno izobraževanje na področju arhivistike fkijuci v svoje programe tudi elemente pravnega značaja in poskrbi za sprotno izohraževanje in dof>ol nje vanje s področja zakono daje. Avtorske pravice in intelektualna lastnina pa so tematika, ki naj ostane na dnevnem redi' prihodnjih konferenc. Konferenca pa hkiai predlaga Mednarod nemu arhivskemu svetu, da skupa- z UNESCO na podlagi poročila n arhivih lajn.h služb nekdanjih represivnih režimov nudi pomoč oblastem pri uvedbi priporočil in resolucij mednarodnega arhivskega sveta ter da skupaj z. 1PLA in 1COM izdela pregled van-daliz.nu in kraje v arhivih, muzejih in knjižnicah Slovenijo smo na konfanmri zastopali kur trije predstavnik: -n sicer dr, Jože Zontar iz Arhiva Republike Slovenije, doc. dr. Peter Pavel KI asi ne ter Zdenka SemličRajh iz. Mednarxlncga inštituta arhi/skih znanosti pri Pokraiiskcir arhivu Maribor 7/knka Scmlič- Rajh Festival nemega filma v Pordenoneju, 12 - 19. oktober I996 V italijanskem Pordenoneju jc od 12, 10. do 19 10. 1996 potekal XV. festival nemega filma. Na festivalu so bili predstavljeni filmi razdeljeni v sledeče temaiske sklope. filmi ix Dežele Sovjctov 191S-1924, Poljub za Herberla Brcnona, Madžarski dinamb.cm, - Novi impresije M&xa Davidsona, - predstavite« filmov, ki jih hrani UCLA Film and Television Archive, ■ Animator Gregory La Cava in - IOC, obletnica modernih olimpijskih iger Prikazani so hili še drugi filmi izven zgoraj na vedenih tematskih sklopov. Glavni program in pre-dva ania so potekali, kol vsako leto, v kinu Verdi. Prvič je hil n? festivalu organiziran Filmski sejem 244 O delu irhivov in zhorovamih ARHIVI XX 1997 v bivšem .samostanu sv Frančiška, kjer so bile razstavljene knngc in rcije. Didga novost je bila Video sekcija, v kateri so predvajal, madžarske filmske scrialc in Rdeče filmski novosti. To so dokumentarni filmi iz rjbdohja madžarske revolucije, Finski filmski ustvarjalce Erkki Huhiamo jc v svojem filmu Arheologija filmskih podob (The Arehcology of the moving image?) prikazal razvoj kinematografije. V programu so bile predvajane ncidcnlifieirane ameriške filmske komedije. Skoti so predstavili film Chaplinov Goljal V iskanji pohabljene škoiske filmske zvezde (Chaplin's Goliath. In search of Scotland's forgotten star). V soboto, 19. 10. 1996, na zadnji dan festivala, jc bila, iako kol vsako leto, podeljcn.'i nagrada Jean Mitry, poimenovana po znanem franci ;kcm III ms kun ..godovinarju in kritiku. Letos jc nag'ado prejel Charles Musscr za odkritje filma Za - La - Mori režiserja Emilia Ghioncia. Prikazano je bilo veliko število fiimov različnih žanrov,, Osnovni program je obsegal sedeni tematsih sklopov. 1. Dežela Sovjclov 19)8-19^4 V let'h 191S-1920 jc v Rusiji prevladovala produkcija kratkih igranih in dokumentarnih filmov. ime novanili agil filmi. Cilj pmizvtKlnje je bila propaganda med širšimi ljudskimi množicami. Filmov niso predvajali v kmodvoranah, ampak na ulicah trgih in na prostorih za agitacijo, v tako imenovanih agil vlakih. Najboljši primer za to je bil film Dzige Vcrtova Agit vlak VC1K Njegov naslcdn-i prikazar i film Sovjetske .¿z račke iz leta 192d jc redek primer ukvarjanja Ver-lova 7. animaciji'. Izvira iz adaptacije politične satire o NEP-u, abjavljcncv Pravdi, Krr.tk- film znanega režiserja in teorema Scrgeja, Ejzenštajna Dnevnik Glumova iz leta 197.1 jc "kino -fcljton", k" se je vrlel med gledališko predstavo, ki jo jc sam rcžiral. Zelo zanimivi so bili filmi Vbdimiria Gardina. režiserja in scenarista. Leta 1913 jc posnel svoj prvi film. C-ardin jc bil tudi teoretik monlr.žu, ki jc v nasprotju s teorijo montaže Kidcšova. Po Gardinu nai mcataža nc bi zavrla psihološkcg" stila iz. predn. volucionarncga obdobia. Namesto tega naj se stare paradigme prilagodijo novim idealom. V programu sia hila predvajana filma Srp in kladivo iz leta 1921 in Spekter nad Evropo iz leta '924, po zgodb* Rdeča maska E.A. Pocja. V lilmu so čudo"ile sekvenec sanj in dvojna ckspozieija. Na podlagi drame takratnega rr.in.sira ¿a kulturo, Anatolija Lunačarske^a, jc Gardin posnel leta 1924 film Kjučavničar in kancler Pod vplivom arrrnskih detektivskih Irilerjev jc istega leta pomcl film Štiri in pet, vohunsko zgodbo. Predvajani so hili tudi filmi .uskoga režiserja in teoretika Leva Kulešova. Leta 1921 jc posnel dva filma, Stvaritev človeka in Stvaritev zemlje, v katerih jc eksperimentiral z montažo. Po njegovi teoriji .se smisel sckvencc določi kot posledica meje med nz ličnimi posnetki Odkril je, da lahko s kombinacijo razJičnin pretorov z montažo ustvariš impresijo ene ga samega prostora. To je po menoval tehnika "ustvarjanja prostora". Predvajani so hili njegovi filmi Projekt inženirja Prajin iz le In 1018, Sanje Tarasoma iz leta 1919, o obletnici Rdeče armade in Novinar iz leta 1927. iz obdobja NI7P a. Iz leta 1919 io hili predvajani agit filmi: Za rdečo zastave Viadimi. ja Kasjanova, Device v gore legenda o Anlikri ;tu Aleksandra Sanina, Tovari! Ahram Alck sandra Kazuninija, Delavci vseli dežel /dražili, se Borisa Šuškeviča, o proslavi prvega maja, Dc/.trlcrji Evgeniia Sla* irskija, presenetljiv film o dezerterjih, ki se želijo vrnili domov, Vladarjeva nova oblačila Jurija Zcljabuskija, po pripovedki llansa C. Andepona z. ironičnim prikazom cesarja, in Delavce avrev, časlava Sahinskega. Filmi • 7. leta 1 92(j Zavzetje zimskega dvorca Nikolaja F.vrcinova, Aleksandra Kugclja, Nikolaja Petrova in Borisa Samna, stiii/.iranr. baletno gledališka predstava, Mati Aleksandra Razumnim po noveli Maknima Gorkega, Arscn Džordasvili/IJnior generala Graznnovii, Ivana 1'ercslianija, Podeželje v času sprememb. Časlava Sabinskign, nenavaden film za oh (Oje agil Tilma, zelo stiliziran in posnet v nizkem k'jueu. Filma j z leta 1922 Ni sreče na zeuilj. Aleksandra Pantcicjeva, piikaz časa NHP a, Poliknška Aleksandra Sanina, po prijiovedki L.N. Tolstoja. Filma iz. leta 1923: Trdnjava Snram Ivana Pcrc-stianija. Poveljnik brigade Ivanov Aleksandra Razum-nij;i, v katerem jt prikazano ljubezensko razmerje med lvanovom m hčerko vaškega duhovnika ter zanimiva sckvcnca govora glavnega junaka proti cerkvi in rcligjji. Iz Icla 1924 so bili predvajani filmi: Samozvani piedscdnik Mihajla Vcrncrja, surrealist čna politična s;,tira z za tisti ča.; neverjetnim predvidevanjem naciz ma - svasiikc in fašističnega društva, Boris Savinkov/ Zgodba o razočaranju Aleksand/a Bnskina, na podlagi političnega stripa o sojenju Borisu Savinkovu, znanemu socialisličnoreviilucioniirncmi; leroristir in članu začasne vlade ter nasprotniki) bolj Se" i ko v, Ra/.bpimk Ar,sen Vladimirja Barskija, eksotična pripoved o razbojniku v Gruziji, N+N lN - Nini, davki, žalosi Vladimirja Srnidigofa satira o NILP h, tipična za studio Sevsr.pkino iz. Leningrada v letili 1922-I92fi. Vir za filme so bile ameriške shipslick komedije, poliličai plakati, easopisi in sovjetski ekscentričiii teater. Sovražnik Časlava Sahinskega, o prikazu odnosa očeta in sina, ki se odloči, da sc bo pridružil revolucio narjcin. Doživetja Ivana Nohta, posnel v Rostevu. o premelcneu. ki sc okoristi z ljudmi, verujočimi v svete relikvija, Dajte revnim in vzemite bogatim Jacova Poscliskija, pozni agil lilni o zavarovanji? na kmetih. Menili Vasilij Graznov Časlava Sahinskega. zanimiv primer protireligiozne^a filma iz zgodnjega obdobja sov,ctskc oblasti. II. Poljub /a llerl>i-rl.'i lircnana Festival je bil posvečen ameriškemu režiserju m sornrnslu He.hcrtu Brenonu. llrenon je bil eden n; jplodevitcjših režiserjev. Posnel je več kol 300 fil- ARHIVI XX 1997 O tlela arhivov in zborovanjih 24? mov. Znanje bil Kol vrhunski "ohrtnik" nemega HI m,a, inojsler melodrame in pustolovskemu filma. M.ično jc nasprotoval uvedbi zvočnega filma, čeprav je do leta 1940 snemal tudi v tej tehniki. Bilje znan po tem. da j t uspešno nadziral igro znanih igralcev, kot na primer Rile Negri- Lona Chaneyja, Naziinovc in Norme Til-niadge, ki ¡o dostikrat pretiravali v svoji igri v filmih drugih režiserjev. Kot vrhtinee prvcg;c dne festivala je bil zvečer prikazan Brcnonov film i/, leta 1924 Peter Pan. Pri kazana kopiia jo bila obnovljena in ponovno poMr vana (tinted). Za melodramo Sanje i/, leta 19] ] v režiji enega -zmed velikanov ,i pior-irjev ameriške in svetovne kinematografije Thomasa H. Inceja je napisal scenarij. Nekompllcten, naklonjen delavcem in proti -kapitalističen, kar je bilo značilno za listi ens. je film Dolgi slrajk iz leta 191? Zelo zanimiv je njegov film Poljub Pepelkc iz leta 192,'i v katerem ;o odlično prikazane sekvcnce sanj. pomešane s prizori jz realnega življenja. Pustolovski film Ivanhoc, posnet v Angliji leta 1913, preseneča z dinamiko, ki jo redkn srečamo v tistem obdobji. Drugačen je film Absinthe iz leta 1914 o igralen, podvrženemu pijač in žive čemci v pariških revnih četrtih. Film je delno ohranjen Nenavadna je nsoda filma Zmaga in mir/Invazija na Britanijo i/, tet« !9l8. Posnet je bil v obdobju močne proti neruske propagande Prva verzija je zgorela , ¡pomladi leta ] D1«. Brenon je takoj začel snemati tinigo verzijo, k. pa h i h koneiaia ob kapitulaciji Nemčije. I7!Nn ni bil nikoli >avno prikazan. V strokovnih krogih zgodovinarjev filma je prevladovalo prepričanju daje film nničen Na veliko veselje in presenečenje se je obrat il del filma. Po leni, kar ie ostalo, se da sklepati da j-; po snemanju šlo za velik projekt, ki naj hi bil podoben Griffitovi mojstrovini Rojstvo naroda, Leta 1913 je Brenon posnel do takrat tretjo filmsko verz.no filma Dr. Jckyll in Mr Hvde. V melodrami Smej se klovn, sme; je igral Loti Chancy. Film je hil posnet leta 1928 ir, je nekomplctcn. film Ulica pozabljenih, posnet leta 1975, je melodrama o poklicnih beračili Tudi ta je nekompleten. Z igralko Polo Negri je Brc non leta 1923 posnel zgodovinsko melodramo >pan ska nlcsalka. Oba filma. Točka preloma i/ leta 1924 in PbSoec matere iz leta 1926, sta nielodiami. Brenon je snemal tudi v llaliji za italijanske prodnce.nte. Pnkii zan je bil njegov prvi film iz leta 1920, Skrivnostna p:inec/.a. Zadnji nemi film, ki g« je posnel, je bila Rešitev iz leta 1929. Pil m je hil posnet po zgoditi Joscplia Conrada. Prikiiz, lilmov je zaključil pusto lovski film iz leta 192(i, Be.ui Geste. Zgodba sc dogaja v severni Afriki in prvič se na film,'J prikaže Tujska legija. 111, Madžarski dimimizcm Po letu 1 °07 sta se proizvodnja in prikazovanje filmov na Madžarskem zelo razmahnila. Po letn 1910 so bili filmski ustvarjalci pod vplivom danskih, nem ŠKih ir, francoskih iislv;rrjalccv. Filmi so bili posneli na pertlfagi domačih in tujih literarnih predlog Po letu 191.*) začne prevladovati ameriški sistem produkcijo Vsako lete je biki posnetih več kot tlaca; filmov. Zelo malo filmov sc je ohranilo in še t1 so v večini nckcir.ipletni. Po padci: madžarske sovjetske oblasti Jcta 1919 je moralo večje število filmskih ustvarjalcev zapustiti državo. Med tistimi, ki so ustali, jc bn Bela Balofih. Posne' je več kot sto nemib in zvočnih filmov Na festivalu so bili prikazani njegovi filmi Skrivnostna poroka iz leta 197,0, Znirz.nicn otrok iz leta 1921, sentimentalna zgodba polna socialne kritike, in Pod gorami iz leta 1920, pastoralna oda. Mihaly Kertesz, pozneje znan pod imenom Mieha el Ciirti/, je do tela 1919, preden jc zapustil Maci žarsko, pomcl 47 filmov Večina filmov sc ni ohra nila, tisti, ki so sc. so nekomplelni. Za razliko od drugih madžarskih film.ikih ustvarjalcev Kertesz fil mov ni snema, pe, predlogih literarnih del, ampak je snemal pieprrstc filme o Ijnbezni, pustolovščinah in zločinu. Po leta 1920 jc šel v Avs.rijo in leta 1926 v Hc.llyvvoood. Prikazana sta bila dva njegova lllma. Invaziji Tatarov iz leta 1917 delno ohranjen, in Moj lira; prihaja iz leta 1919. To jc njegov zadnji film, posnel na Madžarskem, film ima propagandni značaj m prikazuje življenje mladega revolucionarja. Sandor Ko-da, pozneje znan koi Alexander Korda, jc prvi film posnel leta 1914. Do teta 1919 je režita! 24 filmov. Zicradi sodelovanja v revoluciji je moral v začetki i dvajsetih let z.upusiili državo. Nato jr. na Dn naju posnel IC filmov. Od leta 1927 je delal v Holiy-vvootla, kjer je posnel 10 filmov. V Franciji jc v začetku tridesetih let posnel dva filma. Lela 1932 ie v Uindonu ustanovil London Film P-oduclbns in otl takrat naprej večinoma deloval kot produccni. Prikazan je lul njegov film iz lets 1928 Zlati človek, V programu so bili predstavljeni še filmi naslednjih režiserjev relixa Vanyla Rumeni žrebicek v/, lela 1913, Kornela Taborija Pufi kupuje čevlje iz leta 19H, burleska v amcriškeni slilu. Oba filma sta bila nekompletna. Trije filmi, vsi iz leta 1918, pomembnega režiserja Alfreda Deesyja Afrodite, melodrama, posneta v Dalmaciji, Boj z.a življenj in Mlada žena, prav tako melodrami. IV, Now intprcsljp Max a Davidson ji Mux Davidson jc hil predvsem igralce v kome dijali. Igral je v nemih in zvočnih filmih. Vsi predvajani fih.ii so bili posneti v dvajsetih Ic.ili. Večino filmov je režiral Leo McCarcy, znan režirer kratkih komedij. Ti film: sc: Opreznosl (1927), Zakaj dekleta rečejo ne (1927), Morajo drufci možje prili prvi (1927). Melodramo Nohena 'ženska ne vc iz leta 1921 je posnel Tod Browning. Prlja'elj, iz leta 1928 ;e predzadnji nemi film Maxa Davidsona. Lajna iz leia 1929 je njegov prvi zvočni film v režiji Hda Rnaelia. V, Predstavitev fil mu v, ki jih brani UCLA Film ¡umi Television Archive 1/ njihove bogate zbirke je bil prikazan film Uitusov cvet iz leta 1921. Film naj bi prikazal kitajsko -godbo s kitajskimi igralci in kitajskim denarjem. 246 O delu arhivov m /.borovan ili ARHIVI XX 1991 Film Rheins iz leta 1921 jc dokumentarni film režiserja Charlcsa Rclcigha Prikazuje ruševine v Pranciji kol posledico prve svetovne vojne Posnet je bil s pomočjo barvnega proccsa Pri/.ma, ki ga jc uvedel W V O. Kcllcy. Barvni sistem Pri/.ma seje uporabljal samo pri snemanju kratkih in potopisnih filmov V nimu Svetla rura i7 leta 1923 sta igrala R oan. Barlhdmcss in Doro'hy Gish Oha sta hi la z ve/d i ameriškega nemega filma. Dogajanje jc postavljeno v Havano pod špansko nadoblastjo. Zgodha jc polna inirig, zakulisnega političnega buja in ljuhc/.ni. V pjčastitev .¡cdcmdcsctlctnicc prve predstavitve Vitapbona, zvočnega posnetka na disku, jc bil prikazan Drugi Vitaphonc program. Pr"ces jc predstavil Warner Bros 7. 10. 1926 v New Yorku. V programu sc sedelo val i znani glasheniki in igralci i/, mjuziklov. S yd Jbaplin, brat Cbarleja Chaplina, jc igral v Ti P mu The better 'Ole znani lik "Old Šjlk" i/, stripa o britanskem vojaku i/ prve svetovne vojni 1 ik jc kreiral Bruce Bairnsfatber. Pri obnovitvi trakt; so sodelovali Narodni Filmovy Archiv i/. IVagc, Cinclcca haliana irr Milana in Filmolcca Gcncralitat Valcnciana iz Vahncijc, Tc ustanove .so prispevale marjkajoče prizore. Prikazani ko bili tudi trije kratki filmi o Emonu Lubitseu. Štiri minutni film Emcst LubiUch doma v HtJlywuodu iz leta 1923, iriinpolminutni film Lrncst Lubitseh na snemaniu Rosite i/, leta 1923 in i/ leta 1928 edini dosedaj znam najavni rck'ainm lilni za Patriota. Remake filma Dolina velikanov i/ leta 1927 v režij Cbarlcsa J h rabi ia jc bolj tpcklakularen od prvega filma, pesnelega 1919. Pometa sta hi!a ¿c dva remakea, leta 1938 v barvah in leta 195"* ped drugim naslovom Velika drevesa. Predvajana sta bila tudi Iriminutm zvočni film o praznovanju srebrnega jubileja Carla Lacmmlcja iz leta 19^2 (med tistimi, ki mu čestitajo ic tudi Erich von Sirobcim) in najavni reklamni pred lil m za Tabu rež-serja PAV. Murnaua iz leta 1931. Predzadnji film, posnet v 2-barvnem Tcchni colorju, jc bil Legong (PIci devic) /Zgodba /. južnih morij, ki sla ga rc/.irala Henry de la Falaise m Gaston Glass. Film je bil posnet /. domačimi igralci na Bal-ju. Tc, je film o zanikan, ljubczn. mladeniča do mlade plesalke v templju. Ta zaradi tega naiedi r.amonvr. V njem so prik;zani tudi nekateri domači običaji prebL valccv Balija (pogrebni slovesnost, ples v templju). VI. animator Gregory La Cava Gregory La Cava jc bil ameriški režiser, scenarist in prxluccnl Med prvo svetovno vojno je začel delali v Bray Studios v Hcllywoodu Ustvarjal je kot animator risank, ki jih je režiral Raoul Barre. Predvajane so b le štiri risanke: Risanke na seminarju, Risanke na plaži, Risanke na podeželju in Risanke v hotelu Vse so brlc narejene lcla 19)5. leta 1916 c postal glavni urednik, scenarist in režiser v Hearst International Comic Filins. Ustvaril je risana lika Krazy Kal n Ignaiz Mouse. Iz le serije je bilo prikazanih 10 nsank, Med leti 1917-1920 jc uvedel nove ribane junake. Kal/.enjaniiner Kids. 1/ tega oklobja je bilo predvajanih 14 filmov, V začetku dvajsetih let je prenehal /. delom ani maMrja in začel režirali seloveecrne filme. VII 100 oblcmicn olimpijskih iger V počastitev HX). obletnice modernih olimpijskih iger sla biia prikazana dva filma o olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah. Filma v resnici nista bila posnela leta 1896 v Atenah, ampak na kasnejših igrah. Prvi resnični posnetki so / iger v Umdonu leta 19HS. Pc snete jc bilo tekmovanje v maratonu. Več športnih dogodkov jc bilo pr,snetih na igrah leta 1912 v Stock-holmu. Z iger 1920. v Antwerpnn so bili posnetki svečane otvoritve. Prvi dolgi film (12 kolutov) je z iger v Parizu leta 1924. V Hhn so vključeni posnetki prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu. Film traja 196 minut. Poleg uradnega programa so bili na festivalu Šc drugi spremljevalni programi. V spomin na ameriško igralko Blanche Sweet so bili prika/am ime rjeni zgodnji Jlimi Prclisičcn podle/, režiserja Mačka Sennetta i/, leia lyl 1 jc prava redkost, k« se v nieni filmski bibliografiji ponavadi nt omenja. Zal se je ohranilo samo pet minut in pol lllma. Kc jc leta 1913 /.apcsiila Biograph, jc za Majesi^/Mutual leta 1914 posnela deset kratkih filmov, od katerih se jih jc le nekaj ohranilo V snem izmeti ohranjenih filmov, v filmu /■ naslovom Mujlina podeželska miš, igra mlado nedolžno dekle, kar jc nenavadno, kt.r je znana kot igralka, ki je igrala močne i i neodvisne ženske like. Po svojem prehodu v Jesse L Lasky Feature Play Company (pozneje znan kol Paramount) je lcla 1916 posnela film Javno mnenje. Film je socialna drama o senzacionalnem članku o kriminalnem dejanju, v katerem jc osumljeni ?.c vnaprej obsojen. Obranil seje samo del filma. V programu Novo i/ arh. /a jc Slovenska Kinoicka prikazala na novo odkrila filma Žonglcr iz lcla 1909 in Pr 'i sledo' i starosti režiserja Fran/a Hofcrja i/ leta 1913. V programu Dodatna predvajanja smo videli zgodnja filma ameriškega komika Harolda Lloyda. V obeh, Peculiar pati ml' pranks in Vsakih deset minut iz leta 1915, je zelo vidno kopiranje komike C, Cliap lina. Prikazani so bili ludi na novo odkriti filmi Georgesa Mcličsa. Filma iz leta 1897, Na strehah in Predaj? Tournavcsa ter film iz leta 1899 Ples ognia z ročno poharvaninii sličicami. Potovanje družine Bonrichon i/, lcla 1912 jc bil v njegovi filmografiji naveden ali kol izgubljen ali nedokončan. To je z.adnii posneti film velikega mojstra in pionirp svetovne kinematografije V Lahko ntič nemi filmi jr: h, Med filmi, posnetimi v letu 1921, jc bil pri gledalcih z.clc dobro sprejet in je doživel velik uspeh. J May jc bil režiser meltnlram, tnlerjev in pustolovskih filmov. Film spada v zarlnio navedeno katcgori.o kar je ludi eden izmed vzrokov njegove popularnosti. Posnela sla b:la še dva remakeja: leta 1918 v režiji Kichanla Eichbcrga in konee pcidcsclih v režiji Frilza I-anga. Za lo predvajanje je Bimdcsarcluv naredil novo obarvano (i-nleil) kopijo. Drugi film je bil Za La Mori/Sen Z; lm Vie italijanskega režiserja in igralca Lmilia Gbinreja, iz. lela 1924. To je edini film, ki ga jc pesne! izven Italije. Lik Za - La - Morla je kreiral lela 1914 in laje postal neke vrste italijanski nacionalni jurak Z«a La ■ Morije v pariškem podzemlju pomenil 'Živela smrl". Lik jg nastal kot protiutež. Arsena Lupina, galantnega lopova-gos pod a. Dr, lela 1924 jc Ghionc posnel in odigral večje šlevilo filmov s leni likcm. V počastitev NVilliama K Fvcnxina (D.W Harta) je hil prikazan film Kapitan Celuloid proti filmskim p rakS iz lela 1968 Naslajal jc več kol desel lel in se norčuje iz. serije filmov o Faniomasn in iz črnega filma (film noir). Festivala v Pordenoneju se jc kol vsako lel o ude ležilo veliko Slc.'ilo udclcž.cnccv, predvsem iz. filmskih arhivov, muzejev, inšlilulov in kirolek ter zgo dovinarjev nemega filma. Vod:;lvo Arhiva Republike Slovenije je omogočilo Ireni delavnem Slovenskega filmskega arhiva, Marl? Rau Selič, Alojz.u Tršanu in Vladimirju Suneicu, da smo se udeležili festivala. Menim, da jc ob.sk festivala in ogled filmov pripomogel k boljšemu poznavanju svetovne filmske dediščine in načinu ler ^.krbi zanje. Nenazadnje bi omenil Se pozitivne i/.kušnjc z navezovanjem in vzdrževanjem stikov z delavci iz drugih evropskih in svetovnih filmskih arhivov. literatura. Filmska enciklopedija, I, A K, Jugrslavcnski leksikografski zavod "Miroslav Krleža", Zagreb 1986. l-ilmska cnuklopedija, 2, L -Ž, Jugcslavenski lek sikografski zavod "Miroslav Krleža", Zagreb 1990. Le Ciornalc del Cinema Malo, XV Iidiz.ionc 12-9 ollobrt 1996, Cinema Verdi, Pordcnone Calcd'irio delle Giornaic del Cinema Mulo 1996. Zsoll Koliati, The History of Hungarian Silent Movies, Lc Giomate del Cinema Muto 1996. Yckalcrina Klvkhluva, Kulesbov's Effccis. Russian Heritage N 2 1995. The Liumerc Project - The European Film Archives al the Crossroads, ed. by Catherine A. Surrwiec, Projccio Lumičrc, 1996. Vladimir Sitnčič 53 kongres FIAF v Cartageni, 19. - 26 april 1997 Tokrat jc bil Iriinpeidcscli kongres I7] AP Svetovne zveze filmskih arhivov, v Kolumbiji v Južni Amerik: v nieslu Carlagena de Indias, ki so ga lela 1533 ustanovili :>nanci kol najpomembnejšo vjjaSko posto-i?nko v svojih bogalib kolonijah. Daje bil kongres v Cartageni, dokazuje ludi dokajŠnjo moč južjioamc riskih lilnukih arhivov oziroma kinotek, posebej kinoteke iz. Ilogote in Baranquille, ki sla pod pokroviteljstvom njihovega filmskega sklada /mog'i in ,z-vistno opravili la precejšnji organizacijski podvig Na kongresu so bili v redno članstvo sprejeli makedonska in vatikanska kinoteka ler iranski filmski arhiv. Za predsedmeo jc bila ponovne izvoljjna Mic helle Auberi, med desetimi člani izvršnega odbori: pa sta bila iz naše bližine izvoljena Vitlono Boarini z Bolcgne. in Peter Konleebner iz. Dunaja. Določili so ludi mesla kongresov za mislednjfc iri lela. Drugo leto bo v Pragi, nalo v Madridu in leta 2009 v Londonu. V Cartageni je bilo iddi zasedanje ACE, Zdruiicnja evropskih filmsk-u arhivov, kjer je bila glavna točka razprava o slalusu bodočih članov, o tr;m. kdc jc lahko član ACE, ali samo član MAF ali ludi druge sorodne organizaciuic. Ker ni bilo ,;oglas'a, je predsednik Josc Manuel Cc sta o leni poslal vsem dosedanjim članicam vprašalnik,, dokončna odločitev pa bc predvidoma sprejeta na naslednjem zasedanju oktobra 1997 v Por-denoneju Rdečo nil simpozija v Cartageni jc nakazoval že L