Otroci so naše bogastvo
Družbena skrb za otroka od rojstva do odraslosti je v vseh življenjskih okoljih sestav-ni del in potreba celotnega družbenoekonom-skega razvoja. Biti mora kompleksna in dobro organizirana, kot dolgoročna in celovita poli-tika samoupravne socialistične družbe, ter v skladu z možnostmi stalno spremljati jn ure-sničevati potrebe otroka v vseh razdobjih nje-govega razvoja. Skrb za otroka, starše, delov-ne Ijudi, proizvajalce in upravljalce, pase lah-ko povečuje le hkrati s produktivnostjo dela, zato je lahko pomemben motiv in vzpodbuda za celoten družbeni razvoj.
Potrebe otroka so današnje in jih ni mogo-če odlašati za jutrišnji dan. Specifične potre-be otrok pa lahko pokrivamo le v odgovornem odnosu vseh odraslih v vseh okoljih in na vseh ravneh družbenega življenja: v družini, v delovni organizaciji, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, v me-"• stih, občinah, regijah in v republiki. V sklop skrbi za vse rodove otrok pa moramo vključiti tudi skrb za vzgojo otrok izven naših meja, ki rastejo v okvirih manjšin in za otroke zdom-cev.
S programi in usmeritvami kongresov Zve-ze komunistov, z ustavo in s programskimi izhodišči Socialistične zveze delovnih Ijudi, so utrjene idejnopolitične osnove samouprav-ne socialne politike v najžlahtnejšem smislu njenega pojmovanja. V njih je osnovno izho-dišče delo, delitev po rezultatih dela, produk-tivnost in ustvarjalnost, svobodna menjava dela ter vzajemnost in solidarnost. Na osno-vah   takega  koncepta  smo  pri  nas začeli
uspešno razreševati življenjske in delovne po-goje delovnih Ijudi in njihovih otrok, ki konsti-tuirajo tudi intimen življenjski odnosstarejše-ga rodu z mlajšim - družino.
V interesu naše samoupravne družbe je, da kar najhitreje zagotovimo predvsem bolj ize-načene pogoje za rast in razvoj celotnih rodov otrok, k čemur nas je napotila že III. konferen-ca ZKS. Z najširšo družbeno skrbjo, vzgojo in izobraževanjem moramo omogočiti otrokom ne samo, da se rojevajo zaželeni in v ugodnih pogojih, ampak tudi, da lahko v vseh obdobjih svojega otroštva razvijajo svoje sposobnosti. Od rojstva do usposobitve za samostojno živ-Ijenje in delo, jim moramo omogočiti vse-stranski biopsihosocialni razvoj v smislu so-cialističnih družbenih smotrov, v duhu samo-upravnega humanizma, odgovornosti do skupnosti, bratstva, enotnosti in solidarnosti.
Pri tem moramo vedno upoštevatistalni in zgodovinski interes delavskega razreda pri krepitvi ekonomske in socialne varnosti de-lavcev in vseh delovnih Ijudi, ki je vzvod in bistveni dejavnik za izboljšanje pogojev druž-bene skrbi za otroka s svojimi zdravstvenimi, vzgojnimi, izobraževalnimi, kultumimi in naj-širše socialnimi prvinami.
Programi in plani razvoja skrbi za otroka morajo zato vedno vsebovati razredno kom-ponento družbene skrbi in akcije za otroke iz mest in industrijskih središč, vasi in zaselkov, razvitih in manj razvitih območij, saj bodo jutri vsi otroci občani \r> delavci naše širše
SkupnOStl.            |x prad,aga dejavnasti « mednarodnom
letu etrofca v SR Slovenlji