Palitični ogled. DRŽAVA SHS. Te dni bi moralo pričeti redno parkimcr.tarno delo, pa se je zopet odložilo za par dni in se bo najbrž še naprej odlagalo. Vlada očividno nima kaj predložiti parlamentu, ker zakonodajni odbor ni ničesar pripravil, Delal je saino finančni odbor, razdeljen na pododbore, ki je imcl ogromno delo s proučevanjem proračunskih predlogov za posamezna jninistrstva. Pri teh razpravah se je do golega razkrinkala strankarska in plemenska politika rlade, ki stremi za tem, da Hrvatsko in Slovenijo ter Hrvate in Slovence popolnoma podvrže Srbiji ter izkoristi. • Proračun za leto 1923-24 je zopel sarno na papirju, samo številke so v ravnovesju, drugače je pa sploh nemogoče napraviti proračmn za bodoče leto, ko ni prav nobenih zaključkov od poprej. Ni trgovca ali podjetnika na svetu, ki bi delal proračune za bodoče leto brez obračunov, bilanc in invcntarjev in čc si ho-če kdo ogledati tak svctovni čudež, naj se pelje samo v Bcograd, da ga vidi v osebi fananfnega jministra. Naša vlada nas spominja na tistega avstrijskega graničarskcga obersta, ki j«? dobil povelje, naj položil račun o sprejetih in izdanih 1000 goldinarjev. Oberst je ta obračun takoltnapravil: 1000 goldinarjev prejel, 1000 goldinarjev porabil. — Podpis. — Naša vlada pa lakole obračunava: 6 milijard iz Slovenije prejela, 6 milijard pogoltnila. Vlada. — Da, 6 milijard kron je bilo izprcšanih iz Slovenije na direktnih in indirektnih davkih. taksah in colninali. Od tcga denarja po skoro nič ne pritle nazaj v Slovenijo in pri proračunskih razpravah sc je še posebno pokazalo, kako izgieda beugrajsko bratstvo. Vsi proračuni so scstavljcni lako, da odpade na Srbijo protežni del, na Hrvatsko in Slovcnijo pa samo neznatne malenkosti. Ministri so pii razptavah vse storili in pripravili, da se odtegncjo odgovorom na vj>ra šanja in zahleve. Najbolje je šc napravil minister za agrarno reformo, ki je enostavno izostal in sc prav nič ne briga, da so celo radikahii poslanci v finančnem pododbom imcnovali njegovo uiinistrstvo in delovanje — škandal. Ministrski pn-d: rloik Pašič si je določil dva in pol milijona zlatih dina»jn posebncga fonda, gledc katerega ni uobcncga nadzorstva Ln da se je la fond sprejel, jc proti vsera pravilom zanj oddal svoj glas tudi pn-dsednik finnnčnega podcxlbora, ko jc videl. da bi bilo ruvuo loliko gla.sov za, kol proti. Z nepostavnim glasom predsednika }c (k>l)il Pašič svojo «civilno listo«. Iz ziihanjc politike jc porcičal minister dr. Ninčič stedeff: 1. Kar se ti<V razmejitT*' z Humimijo. j<- iu- munska vlada jmstala lia našo zahtevo, da se izpraznitev Žombolja in drugih krajev, ki jih odstopimo Rurauniji izvrši še le koncem januarja ali najkasneje začctkom fehruarja. 2. Dogovor glede svobodne cone v Solunu jc grška vlada sprejcla in jo bo dr. Ninčič še v Irm zasedanju predložil narodni skupščini. 3. V Sofiji je bil podpisan dogovor o povrnitvi škodc, ki jo je napravilo mod voj-no bolgarsko vojaštvo potom rckvizicij. Glasoni tc pogodbe plača Bolgarija 300 milijonov lejev in sicer en del v donarju, drugi del pa v živini. 4. Glede reškega vprašanja in mzmcjitve z Italijo jc dr. Ninčič dejal, da sia ti dve vprašanji na mrtvi točki in da ni nasiopila v zadnjem iasu nobena sprememba. 5. Končno je poročal o sestanku male antante, ki se vrši glasom sklepa sinajske konference 11. in 12. januarja v Beogradu. To je vse, kar zunanji minister povc, gotovo pa je, da se dogajajo y zunanji politiki še druge stvari. — Italijanski listi pišejo z debclinii črkami, da je italijanska ancksija Reke že gotova stvar. Na nevarno pot se spušča naša vJada po prigovarjanju Rumunije ludi napram Grčiji. Grki hočejo kralja Jurija odstaviti, ker je pa ta zet rumunsliega kralja, zato je Rumunija še našo državo pripregla v varstvo grške monarhije. Po poročilih nekaterih beograjskih lislov se je zaslopnik naše vlade v Alenah že v drugič zavzel za grško monarhijo tcr colo grozil z vojsko, če bi jo odpravili. Vlada to sicer zanika, ne pove pa, kaj sta imela naš zunanji minister in rumivnski poslanik zadnji čas tako važnega za posvclovati. ROLGARSKE VOLITVE. V nedeljo so se v Bolgariji vrši-le volitve v državni zbor ali sobranje. Vladne stranke, združene v takozvanem «dcmokratskem zgovoru« so si pridobile zmago z nezaslišnim nasiljem. še le zadnji teden je bilo dovoljeno tudi zemljoradnikom in komunistom, da nastopijo s svojo listo, shode teh dveli strank so pa do zob oboroženi knmiti razganjali z bombami in drugim orožjem. Boigarska vlada si je priskrbela svojo zmago tudi s tem, da je vse voditelje kmetov in delavcev izročila sodišeu, vrgla v ječo, umorila po svojih komitih ali pa nagnala v pregnanstvo. Kakor se vidi na slučaju bivšega minislra Dupariifova, hoče komitska strahovlada tudi one nasprotnike današnjega režima umoriti, ki so že itak obsojeni na večlctno ječo. Duparinova, ki je imel velik ugled in vpliv med ljudstvom, so kratkomalo izvlekli iz vlaka in zunaj umorili. Vt>litve so se vršile v miru, večiria zemljoradnikov in komunistov je ostala doma, ker je skoro vsakega volilca zalezoval po en policaj ali oborožen komit in ra ta način praznuje krvavi režim svojo zmago z dobro dvetretjinsko večino vseh mandatov. - _ .. ¦__._. ^.-J*Ł}mjA upa na dodelitev velikega mednarodnega posojila, to je .na krediie, ki jih imajo dovoliti Amerika, Anglija in Holandska. Posojilo imajo izplačati velike svetovne banke. Posojilo je namenjeno za ustanovitev nove nemške emisijske banke, ki bi imela nalogo, končnoveljavno jrešiti vprašanje nemške zlate valute, Posojilo ima znašali 1400 milijonov zlatih mark. Ainerika sama je pripravljena dcvoliti 170 inilijonov dolarjev, tedaj polovico posojilnega zneska. Zadevna posojilna pogodba je baje že pripravljena. FRANCUA OBOROŽUJE MALO ANTANTO. Frahcija hof.e dati vsem državam male antante večje posojilo, <ia bi imele šc bolj podložne in pripravljene zaveznike in pa tudi da v prvi vrsti spravi v denar izdelke svoje topovske in orožne industrije. Sedaj opozicija proti sedanji francoski \ladi to ostro obsoja ter imenuje vse sliupaj -vojuo in vclckapitalistično pustolovščino. ' ANGLIJA PRFD VOLITVAMI. Xa posebne uspehe upa angleška delavska stranka  (Labour Partv), ki ima v svojcm proglasu podano tudi najboljšo rešitev iz težkega položaja v Evropi. Vo lilni proglas zahteva med drugim politiko mednarodne  vzajemnosti, ki se naj uveljavi z razširjenjem Društva narodov, dalje zahteva sklicanje nove mednarodne kon fcrence, ki se je naj udeleži tudi Nemčija kot polnopraven član, dalje spremembo versajske mirovne pogodbe in vzpostavo rednih mednarodnih odnošajev s sovjetsko Rusijo.