\t delavski Ust . sa misleče fitatel]e. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P t»uklU(Md WMkly «t MMW. M» ü CHICAGO, ILL., 22. DECEMBRA (DECEMBER 22), 1932 LETO — VOL. XXVIL GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J* S« z* VOJNI DOLGOVI, KI NE BODO PORAVNANI POSLEDICE SVETOVNEGA KLANJA M RUŠENJA SE VEDNO BOU ČUTIJO Politična kriza v Franciji. — Obveznosti zaveznikov vladi Zed. držav znašajo nad 22 milijard v zlatu uMtMir ljudem na zemlji^ ki so dobre volje.>," Vojni dolgovi so vrgli 14. dec. Herriotovo vlado,povzročili resignacijo ministrstva v Belgiji in veliko pomagali, da je angleški funt šteriing izgubil slato garancijo. Vprašanje vojnih dolgov je ogromno, ker obsega direktno hi indirektno ves kapitalistični svet. Največje obveznosti ima-' jo bivši zavezniki Zed. državam, namreč nad deset milijard dolarjev v glavnici in o-krog dvajset milijard pa bi znesle obresti, pred no bi v smislu obstoječega dogovora poravnali dolgove. Dvaindvajset milijard je o-gromna vsota. Doslej so zavezniki plačali $2,628,000,000, od tega največ Angleži, ki dolgujejo ameriški vladi po odbitku vplačil še blizu štiri in pol milijarde. Franciji so Zed. države posodile precej nad štiri milijarde, Belgiji nad 400 milijonov, Italija dolguje še nad dve milijardi, Jugoslavija ♦61,625,000, Poljska 206,057,-000 itd. Rusiji je bilo izdanih kaj plačale, morajo Zed. države pristati v temeljito znižanje vojnih dolgov in obresti. Ameriško časopisje rohni posebno proti Franciji in izgleda, da bodo radi sklepa francoske zbornice, ki je dne 14. decembra Herriotu naročila, da ne sme izvršiti vplačila, odnošaji nekaj časa zelo napeti. V kongresu so predlagali že precej naredb, ki bi bile naperjene proti Franciji in drugim deželam, katere se branijo plačevati dolg po sedanjem dogovoru. Francija trdi, da bi bilo za Zed. države najbolj pošteno, če bi sploh odstavile od vojnih dolgov, kakor so zavezniki odstopili od reparacij. Dalje dolgujejo zavezniške dežele več milijard Angliji. in veliko tudi Franciji. Vse se strinjajo z idejo, da bi bilo v interesu svetovnega gospodarskega položaja, če se bi take dolgove pozabilo. Francija, Italija in Anglija bi bile pripravljene itadaljeva- A a Tv^ZClJ ti z vplačili tudi po obstoječem rjlT953,00P6dCa KerenSke"i ^voru, tod. v b.a.u. ¿esar Zedinjene države so dobile sredstva z izdajanjem liberty bondov. In če Evropa dolga ne bo vsega plačala, bo razliko trpelo ameriško ljudstvo, ki posledice vojne vseeno zelo drago plačuje. Kar je bilo dozdaj vplačanega na vojne dolgove, so bile največ vojne reparacije, ki so jih zavezniki tirjali od Nemči- pa republikanska administracija noče in je ogradila Zed. države z visokim carinskim obzidjem. Ce pa država nima dohodkov z izvozom, tudi nima prebitka, s katerim bi mogla plačevati zunanje obveznosti. Pomagati si mora lo z novimi posojili. Največ nezadovoljstva proti stališču te dežele je v Franciji. Francija je bila med vojno H r >« v'.. ■ '. n^mr^r". 'Jk-fE&mŠ )"• - a»¿ "va y 7"» V^'-M n C > *" Xmt- VZROKI PROPADA ILLINOIS LIFE INSURANCE KOMPANUE RAZKRITI Špekulativne investicije.—$144,000 plače za nevzorno iarstvo.—70,000 zavarovancev je prizadetih ga položaja v nemškem gospo- ljenjah in bogatftvu je prispe-darstvu odpustili. In Francija vala na oltar vojne ogromno, naravno zahteva, da če nji ne' Cemu ne bi tudi Zed. države bo plačevala Nemčija, tudi ona prispevale več vsaj v denarju? ne bo mogla Zed. državam. Ali vprašujejo Francozi. tudi Nemčija je plačevala reparacije z denarjem, ki si ga je izposojevala v Ameriki. Dne 15. decembra to leto je potekel Hoovrov moratorij in dolžniki bi morali obnoviti svoja odplačila. Anglija je plačala svoj obrok v vsoti $95,-000,000, vse v zlatu. Plačala je tudi Italija, Češka in par drugih dežel. Francija, Belgija ter ostale dežele pa so sporočile, da predno bodo še L Najcenejša slovenska knjiga Najcenejša slovenska knjiga po vrednosti gradiva in opreme je Ameriški družinski koledar. Stene le 75c. Ima trinajst leposlovnih spisov, sedem razprav in opisov, deset pesmi, obeeien pregled bivših in sedanjih slovenskih kulturnih društev v Ameriki, okrog 00 ilustracij in mnogo informativnih podatkov. V korist ohranitve te po> hlikacije (Amerii. druž. koledarja) bo, če jo pomagate ras peča vati. Ponudite kofte-«Ur prijateljem in znancem. A ko vsak naročnik Proletarca pomaga prodati vsaj par isvndov koledarja, bo ves mapečan. Pišite upravniitvu čimprej in sporočite, koliko >vodov želite. Vojni dolgovi so dolg posebne sorte. Milijarde in milijarde so bile potrošene, ne za gradnje, ki bi povečale bogastva, nego za rušenje in prehranjevanje armad. Samo za streliva so bile izdane kolosal-ne vsote. Okrog 45,000,000 mož je bilo mobiliziranih za rušenje in klanje. Industrija vseh dežel je bila spremenjena v ogromen municijski aparat. Denar, ki je posojen zato, da se grade železnice, ceste, kanali, tovarne itd., je z gospodarskega stališča varno vložen, kajti posojene vsote bodo povrnjene s pomočjo nove produkcije, z izboljšanjem prometnega sistema in a pove-(Nadaljevanje na 2. strani.) Nad 900,000 socialističnih Pred volitvami je kapitalistično časopisje prerokovalo socialistični stranki preveč glasov, takoj po volitvah pa je širilo vesti, da jih ni dobila niti pol milijona. Po dosedanjem uradnem štetju, ki pa ni še končano v vseh krajih, je glasovalo za Thomasa in Maurer-ja 901,689 ljudi. Qe se pomisli, da mnogo socialističnih glasov ni bilo štetih, bodisi vsled 'brezbrižnosti volilnih uradnikov aH pa zato, ker so jih pripisali drugim kandidatom, js jasno, da je soc. stranka dobila precej nad en milijon glasov. Ko je predsednik Hoover pred dobrim letom sklical predse demokratske in republikanske voditelje, jim je med drugim dejal, da so ameriške železnice in ameriške zavarovalnice (life ter druge insurance kompanije) v nevarnosti da bankrotirajo, če se jim takoj ne priskoči na pomoč., In tako je*bila v naglici ustanovljena Federal Reconstruction Finance korporacija, ki je dobila z vladno garancijo par milijard na razpolago za posojeva-nje železnicam, zavarovalnicam, bankam in drugim velikim zavodom, da obvaruje mogotcem njihove zavožene u-stanove. Vseh ni bilo mogoče rešiti. Med onimi, ki so vzlic posojilom zašle v konkurz, je Illinois Life Insurance kompanija. V primerjanje navajamo: Število zavarovancev v nji je okrog 70,000, ali približno toliko kot jih je v SNPJ in HBZ »kupaj. Bili so zavarovani za $150,000,-000. Skupno premoženje te zavarovalnice je po vknjiženi vrednosti 39 milijonov dolarjev, torej veliko več kot znaša imovina vseh jugoslovanskih organizacij skupaj. Vrednost mnogih izmed teh investicij je le še na papirju, ker so v tej krizi izgubile vsako ceno. Dva glavna voditelja in laatnika kompanije sta ob enem nače-Ijevala družbi, k) vodi dva izmed največjih hotelov v Chicagu, namreč LaSalle in Ste-vens. -Iz fonda zavarovalnice sta jima posodila trinajst mili* jonov dolarjev. Oba hotela POLICAJI V CHICAGU BREZ MOČI V ZIMSKEM PLAZU ZL0ČINSTVA sta bankrotirala in ta vsota je večinoma izgubljena. Takih posojil je bilo več. Illinois Life Insurance kom-panijo, ki je bila "pod državnim in federalnim nadzorstvom", sta vodila brata J. W. Stevens in R. W. Stevens. Vsaki je dobival $72,000 letne plače in stroške. Tudi to je dobro, da si zapomnijo tisti, ki pravijo, da je prednost zavarovalnic za zavarovance v tem, ker jim ni treba udeleževati se sej ali se brigati za konvenci-! je, nego samo plačuješ, pa si vsega prost. S premoženjem' sta omenjena razpolagala seveda z odobrenjem direktorjev, toda te sta si izvolila sama, ker sta družbo kontroli- (Nadaljevanje na 5. strani.) i rf» Delavske stranke po številu glasov v New Yorku V New Yorku so po uradnem štetju dobile delavske stranke v prošlih predsedniških volitvah sledeče število glasov: Socialistična ........177,897 Komunistična........ 27,956 Bselpistična (S.L.P.) .. 10,389 Socialisti so torej dobili samo v New Yorku okrog 100,000 Več glasov kot jih je Foriter v vseh Zed. državah. , Moč belgijskega delavstva Belgijska socialistična stran, ka je dobila pri prošlih volitvah 866,000 glasov ali 87.2 odstotkov od skupnega števila vseh oddanih glasov. Namesto, da se bi župan, državni pravnik in policija v Chicagu pognali v boj za osebno varnost prebivalcev pred roparji in degeneriranimi pohot-neži, so se vrgli na stotine tistih butlegarjev, ki niso v milosti pri sedanji politični maši-ni. Medtem pa se dogajajo v Chicagu in okolici ropi in umo. ri, kakor še nikoli poprej. V Tribuni z dne 13. dec. je oznanjal naslov preko vse strani, "Sedem ubitih v noči streljanja". Med umorjenimi sta bila dva policaja v Berwynu, eden v Chicagu, eden^ ropar, en pugilist, en lekarnar in en paznik. Par blokov od županovega stanovanja so roparji zadušili priletno žensko v njeni trgovini» ker niso našli denarja ,kakor so pričakovali. Isti večer 40 roparji in degenerirani pohotneži posilili več žensk. Ropov in tatvin je bilo več sto. In to vzlic temu, da so vsi demokratski magnatje obljubili napraviti Chicago varnim za prebivalstvo "podnevu in ponoči". Utrgauanie mezde ne bo odpravilo krizo JEKLARSKI trust se pripravlja na novo znižanje mezde—ki bo v tej krizi že četrto. Delavci v jeklarski industriji niso bili še nikoli dobro plačani. To, kar prejemajo zdaj, in vrhu tega še nestalno delo, po kak dan ali dva v tednu—ne zadostuje niti za hrano. Tudi železnice zahtevajo, da delavci sprejmejo 20-odstotno znižanje mezde. Enkrat so že pristali v 10 odstotkov znižanja, zdaj pa bi rade kompanije še 10 odstotkov. Dogovor poteče januarja. V Chicagu se je sredi decembra zbralo 1,260 zastopnikov unij železničarjev za pogajanja z devetimi železniškimi magnati, kateri zastopajo ameriške železniške kompanije. Družbe zahtevajo, da se mezda zmanjša za 200 milijonov dolarjev letno. To pomeni dve sto milijonov dolarjev manj za ameriški trg. Okrog 1,200,000 železniških delavcev je direktno prizadetih. Argument zastopnikov železnic je, da so se jim dohodki vsled krize silovito znižali. Razliko hočejo pokriti na račun—delavskih plač. Isto je skušal jeklarski trust, ki vztraja pri dividendah kljub temu, da svojih jeklaren ne operira zdaj niti 15 odstotkov kapacitete. Tovorni promet v tem letu je bil na železnicah manjši kot kdajkbli v zadnjih 25. letih. Slična nazadovanja beležijo drugi obrati.1 Toda ali je to mogoče izboljšati z uničevanjem nakupne moči delavskega ljudstva? Rekli smo in ponavljamo, da je zniževanje plač delavcem, ki opravljajo produktivne, koristne posle, ne le zmotno in krivično, nego splošnemu gospodarskemu stanju tudi v kvar. Z neprestanim utrgavanjem mezde so uničili nekdaj ogromno nakupno moč za več ko polovico. Namesto, da bi ljudstvo živelo v blagostanju, ga pehajo vmizerijo. Nobenega vzroka ni za krčenje zaslužka, četudi kapitalisti mislijo, da prosperitete ne bo brez še večjega utr-gavanja plač. Vzrok krizi niso bile visoke ¿nezde, nego špekulacijska orgija kapitalizma in pa pomankanje planiranega gospodarstva. Ampak kapitalizem se ni v tej krizi še ničesar naučil. V napačnih domnevanjih dela napake in jih kupiči drugo vrh druge. Jasno je, da je sedanji sistem nesposoben trajno rešiti pereče gospodarske probleme. Kakorkoli obračamo stvar, vidimo, da je to naloga, ki je je zmožen edino socializem. Čimprej se ga ljudstva oklenejo, toliko boljše za ves svet. Uspehi socialistične kampanje v letu 1932 v Neizvedljivo priporočilo Republikanski senator Hiram Johnson iz Califomije pravi, da naj republikanska stranka prizna "preprostega človeka" in vzame v obzir njegove koristi, c|rugače ne bo več postala "stranka ljudstva". Hiram je Socialistična stranka je dobila 8. nov. 1932 nad 900,000 glasov. Toliko so jih ji uradno priznali. Po raznih poročilih iz vseh krajev dežele pa je razvidno, da jih je bilo pri bližno toliko zamolčanih, ne štetih in ukradenih. Leta 1928 je dobila po uradnih izkazih 262,805 glasov. Napredek štirih letih je bil torej ogro men in vzpodbuja članstvo ) novim aktivnostim. L. 1928 so bili socialistični kandidati na tiketu v 43. državah, letos pa v 44. Od 1. januarja do 4. decembra je bilo ustanovljenih 640 novih socialističnih postojank. Članov je 5,000 več kakor pred letom. V kampanjski fond se je na-kolektalo le dobrih $30,000, ali skoro $60,000 manj Knjige Cankarjeve družbe za leto 1933 razpošilja Proletarčeva knjigarna. •Stanejo ŠTIRI knjige $1.12. je vsled sedanjih razmer in povračanja zaupnosti v socialistično stranko izvršilo veliko več agitacijskega dela. Norman Thomas je govoril tekom kampanje na 214 shodih in James H. Maurer na 130, Milwauški župan D. W. Hoan je nastopil v 29 mestih, poleg teh pa so govorili na neštetih shodih člani eksekutive ter drugi socialistični govorniki. Govori, ki so jih imeli socialisti po radiu, so stali približno $9,000. T0 vsoto je plačal v glavnem odbor Konference za neodvisno delavsko politično akcijo. V času kampanje je bilo razposlanih iz glavnega strankinega urada 8,273,964 raznih kampanjskih letakov, nevštevši one, ki so jih tiskali lokalne socialistične organizacije in narodnostne federacije. L. 1924 je bilo poslanih iz centralnega urada le 1,800,500. To so številke, vzete iz poročila tajnika soc. stranke, ki jih je predložil v svojem poročilu ek-sekutivi soc. stranke dne 9.— 11. dec. v Baltimoru. Ker smo dobili za to številko nekaj oglasov, smo jo izdali na 8. stranah. .A ■ • »J., . «ti; Voini dolgovi, ki ne bodo poravnani Dobrota, ki traja en dan v leta (Nadaljevanje • prvn strani.) čamm bogastvom »ploh. Po-souiU denar zato, da se z njim oboroži vojni aparat za ubijanje m destrukcijo bogastev pa je blaznost ne le s humanitarnega. nego ravnotako tudi z ekonomskega stališča. Ko je bila vojna končana, je u*uua na evropskih boječih se velikanska zaloga mu-nicije in drugega vojnega materij aia v posesti ameriške vlade, ki s0 ga prevzele za visok denar zavezniške države. To je vojne dolgove zvišalo. Mu-ni^ija pa ne prinaša nikakih dohodkov. Vojaki ne produ-cirajo, nego uničujejo produkte, kadar so v akciji, in militarizem, ki se ga oglaša za o-brambno sredstvo v varovanju dežele, je v resnici njen so-vražuik, ker ji črpa blagajne. fogodba določa, da morajo zavezniki plačati vojne dolgove Zed. državam v 62. letih. Francija je zdaj odprto izjavila, aa bremena ne bo zmogla, in ker je tudi sama popustila drugim, hoče, da store Zed. države isto» kajti v času vojne so Amerikanci največ profitirali in dobili večino svetovnega zlata. Kongres Zed. držav se proti-vi sugestiji Francije in Anglije. Predsednik Hoover je bolj naklonjen popustitvam, toda v kongresu zdaj nima zaslombe. Pozval je k sebi tudi novega predsednika Roosevelta na posvetovanje. ampak Roosevelt te noče obligirati v naprej in bo svoje stališče o vojnih dolgovih razložil šele ko nastopi službo, torej enkrat prihodnje leto. To zavlačevanje povečuje ne-sigumost in podaljšuje krizo, ki je to zimo hujša kot kdaj poprej in š<> bolj zvišala že itak ogromno število nezaposlenih. Kaj bi bil najpametnejši izhod v tem vprašanju? Kapitalistični ekonomi si v odgovorih nasprotujejo, vendar pa v splošnem soglašajo, da bodo vojni dolgovi prej ali slej brisani, Zed. države pa se bodo morda zatekle k tiskanju nov-čanic, to je, k inflaciji dolarja» da se iznebe notranjega dolga. Kot v vseh drugih problemih, ima socialistična stranka tudi v tem izmed vseh najboljše stališče. Njena platforma v prošli kampanji je določala, da se vojne dolgove med vsemi državami briše in Zed. države od svojih odstopijo pod pogojem, da se evropske dežele razorože in denar, ki ga zdaj žre militarizem, porabijo za izboljša vanje življenskih razmer delavskega in kmečkega ljudstva. Ampak ljudem, «ci vladajo to deželo, ni za ljud. ske koristi» pač pa gledajo na vse le s stališča privatnih interesov. To je vzrok, čemu je vse, kar store, narobe storjeno. Isti dan so imeli pri sv. Vidu vstajenja, ki prinese odrešitev birmo. Izgledalo je, kot da človeštvu, je vsa naselbina zamaknjena v Obeta se vam torej ne W ta hokus-pokus in le premnogi obilo zabave, nego tudi spored, so nesli svoje trdo prislužene1 ki je sam vreden, da pridete pelake fajmoštru Ponikvarju, na to priredbo. Naši pevci in .ki jih bo rabil še mnogo za pevke bodo skrbeli» da večer novo cerkev. | ne bo potekel brez petja. In Cerkev nič ne porajta na na priredbi lahko ostanete, do-krizo. Pravi: Dajte! Določi- kler vam drago. Postrežba bo li so, da tnora boter ali botrica dobra m cene take kot jih na-dati ne manj kot petak, pa so rekuje sedanji čas. Ce vstopnic se pokorili in dali* mnogi celo še nimate, jih dobite lahko pri več, čeprav so reveži! j članih kluba, pri tajniku P. Ampak ponudit« jim vstop- Berniku in v uradu Proletarca. nico! Ne morem zdaj, ne de- ■ . P. O. lam, so slabi časi! Ali pa ga nagovorite, da naj se naroči na I Proletarca. "Nikar me ne sili, kje pa bom vzel!" Verjamem Proletarcu, ki je . Izcrpek zapisnika konference soc. klubov in društev Prosvetne matice, ki se je vršila 30. oktobra 1932 v Waukeganu, E, v Slov. nar. domu. (To poročilo je zakasnelo zaradi pomankanja prostora v Proletarcu. Zapisnikar Frank Poličnik ga je poslal pravočasno.) Zborovanje je otvoril tajnik konferenčne organizacije s. Anton Garden ob 9:45 dopoldne. Za predsednika je bil izvoljen Filip Godina in za zapisnikarja Frank Poličnik. Zapisnik prejšnje konference sprejet kot čitan. Zastopane so sledeče organizacije : Klubi JSZ: št. 1, Chicago, Fr. Alesh in Filip Godina; št. 45, Waukegan» L. Kužnik in Anna Mahnich ; št. 37, Milwaukee, Frank Pdličfiik in John Obluck; št. 180, West Allis, Anton Yeršin. Društva in druge organizacije, ki so v Pfosvetni matici: društva SNPJ: št. 1, Frank Alesh ; št. 8» Jos. Vucich ; št. 102, Katherine Bernik ; št. 14, Fr. Velkovrh; št. 119, Roži Koncilja, M. Krzich; št. 16, Frank Novak ; št. 192, M. Schu-ler, M. Ambrož; št. 584» John Obluck.—St. 19 JPZS. Leonard Alpner. Čitalnica Slov. nar. doma, Waukegan, Andrew Mo-žek, John Mahnich ; Ženska zadružna liga, Rozi Skala, Mary Brence; tajnik JSZ Chas. Po-gorelec. . Tajnik Garden poroča, da se sklep zadnje ki: jfe zaključila, C!* naj se bi ob priliki tega zborovanja vršil koncert in zabava, ni izvršil, J Odbor iz tehtnih razlogov "namero opustil, ker bi bila pri-| redite v v teh slabih časih pre-, več riskirana. Namesto nje pa je aranžiran kampanjski shod. Glede predavanj po naselbinah pojoča ,da se na prejšnji konferenci predvidevana aranžma ni izvršila. Priporoča, naj zborovalci o tem razpravljajo. Predavatelja naj bi se dobilo kje v bližini. O financah je poročal: Prenosa je bilo $57.23, stroškov $7.20, ostane v blagajni $50.-03. Dve delnici stavbinskega' fonda JSZ. $50. Skupna imo-1 vina $100.03. Alpner in Poličnik sta poročala v imenu nadzornega odbora» da sta račune pregledala in so v redu. Poročila zastopnikov: Za klub št. 1 poroča Fr. Alesh, da je klub zdaj zelo aktiven in da veliko pomaga v volilni agitacij L Godina pritrdi k poročilu. L. Kužnik poroča za klul* št. 45, da je bil v Waukeganu po dolgih letih spet ustanovljen angleški socialistični klub, kar bo tudi slovenskemu klubu v oporo. V istem smislu je poročala Anna Mahnich. Za* klub št. 37 je poročal Poličnik, da je narastel v članstvu, k čemur so pomagale žu-! panske volitve spomladi 1932,' in pa zbor JSZ, ki se je vršil V> Milwaukeeju. En član kluba' je bil nominiran za kandidata v državno zakonodajo. Klub je zelo aktiven v kampanji. J. Obluck od angleškega odseka je poročal o delavnosti mladih članov y agitaciji in na prireditvah. V načrtu imajo učn« tečaje o ekonomskih in socialnih problemih. Pri tem je obljubilo sodelovanje tudi društvo Badgers. Za klub št. 180 je poročal Yersin, da se je razvil v jako delovno postojanko. £n član kluba je bil nominiran za poslanskega kandidata. Poročila delegatov društev, pripadajočih Prosvetni matici: F. Alesh je dejal, da je druš. Slavija št. 1, katerega zastopa, pionir v društvenem in delav- skem gibanju v Chicagu. Je aktivno tudi v vzgojnem oziru. Svoječasno je aranžiralo predavanja po sejah, v tej krizi pa so se vršile med člani na sejah razprave o* vzrokih ekonomskega poloma in o možnostih rešitve iz krize. J. Vučič, delegat druš. št. 8 SNPJ, je dejal, da bi delavski stvari jako koristilo, če se v njihovem okrožju ustanovi klub JSZ. F. Velkovrh pravi, da je druš. št. 14 SNPJ, katerega zastopa, največje v naselbini in vedno za dobrobit delavskega gibanja. Fr. Novak omeni, da je druš. št. 16 SNPJ istotako eno največjih v jed noti in velika opora napredku. Društvo stoji trdno na načelih svoje jednote in je naklonjeno socialističnemu gibanju. O druš. št. 119 SNPJ poroča Rozi Koncilja, da pomaga delavskemu gibanju po. svojih močeh. Katie Bernik od druš. št. 102 SNPJ pravi, da je to žensko društvo vsikdar sodelovalo in deluje sedaj povsod za delavsko stvar. Več članic se udej-stvuje tudi v drugih organizacijah in v pevskem zboru "Sava". A. Jerina od druš. št. 104 SNPJ pravi» da vsakemu društvu ni lahko pomagati v delavskih akcijah, ker v društvih niso vsi člani enakega prepričanja, kakor so npr. v klubih JSZ. Delo za napredno stvar ovirajo v takih organizacijah tisti člani, ki nasprotujejo bodisi vsled drugačnih nazorov ali pa iz kljubovanja. Želi, da bi se izdalo brošuro s poljudnim tolmačenjem socializma. M. Schuler je poročala* da je druš. št. 192 SNPJ imelo slavnost 20-letnice z velikim uspehom. V Prosvetni matici je včlanjeno že precej časa. L Alpner pravi, da je druš. št. 19 JPZS, katerega zastopa, staro šele dve leti toda je že veliko pomagalo in prispevalo za kampanjo soc. stranke in raznim delavskim ustanovam. To društvo je eno najnaprednejših v naselbini. Člani so KLUBOM m DRUŠTVOM A T T želite svojim priredbam čimveč -rlL/l moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! večinoma tudi člani kluba Št. 37. j Rozi Skala, zastopnica Žen-' ske zadružne lige, je poročala o zadružnem delu in omenila,! da se je njih Liga prfdružiin Prosvetni matici. A. Možek, zastopnik Slov. nar. čitalnice, pravi, da ustanova v članstvu ne napreduje» ampak stari vztrajajo pri kulturnem delu. Brezbrižnost ljudi in pa sedanje razmere so krive, da ni napredka. Želi tudi, da se bi dalo na razpolago: društvom Prosvetne matice imenik vseh iger in priporočaj da se bi ga priobčilo v Prole-j tarcu.—John Mahnič dodaja, j da je Čitalnica vedno pripravljena sodelovati pri vsaki dobri stvari za napredek in koristi delavstva in naselbine. Sledi razprava o priporočilih. F. Aleš predlaga, da se apelira na tajništvo Prosvetne matice, da uredi seznam iger ter ga priobči. Pogorelec po-jasnuje, da bo s priobčitvijo zdaj težko zaradi pomankanja! prostora v Proletarcu. A. Garden pojasni na oporn-j bo zastopnika kluba št. 180» da je brošura o poljudnem tolma-, čenju socializma v delu in izide v tem letu. Fr. Novak pripo-, roča, da se bi to brošuro raz-, širilo kolikor največ mogoče,' ker je stvarno tolmačenje so-! cializma ljudstvu jaku potreb-, no. C. Pogorelec sporoča, da je Prosvetna matica naročila več tisoč izvodov knjige "Dva svetova", katero je spisal Ivan Molek, da se jo razdeli med članstvo Prosvetne matice. Da-j lje je poročal o stanju JSZ, o novoustanovljenih klubih, o Proletarcu in volilni kampanji. Cena Ameriš. druž. koledarju je znižana na 75c* obseg pa ima isti köi prej. Prihodnja majska izdaja Proletarca izide v obliki revije, kakor je določil milwauški zbor JSZ. V razpravi o aranžiranju predavanj po naselbinah je bilo sklenjeno, da se stvar prepusti odboru Konference. F. Aleš priporoča, da naj se skuša v teh naselbinah ustanoviti hrvatske socialistične klube. Prihodnja konferenca bo v West Alliau enkrat v aprilu ali maju. Za tajnika Konference je bil ponovno izvoljen Anton Gar-den. Zastopniki v konferenčnem odboru so: Frank Alesh in Katie Bernik, Chicago; John in Anna Mahnich, Waukegan; Frank Novak in Mary Shuler, Milwaukee; Anton Yershin, West Allis. Fr. Novak je bil delegiran, da bo referiral na prihodnji konferenci o taktiki socialistične stranke v volilnih bojih. Frank Poličnik. Predavanja v klubu št. 1 Chicago, 111. — Članstvo kluba št. 1 je vabljeno, da se gotovo udeleži seje v petek 23. decembra, ki se prične točno ob 8. zvečer. Pridite zgodaj, da bomo redno delo toliko prej dovršili. Na dnevnem redu poročila in volitve odbora za prihodnje leto. Prosvetni odsek kluba je sklenil, da bo to zimo po vsaki seji predavanje in diskuzija. Joško Oven bo imel dve predavanji. Ivan Molek bo predaval o denarnem sistemu» in Fr. Zaitz, ki bo predaval na decemberski seji, si je vzel za predmet, "Kako se izyrši socialni preobrat v Zed. državah." Poleg teh bo več drugih pr*h davateljev, katerih imena in predmeti bodo sporočeni v naslednjih številkah. Vstop na seje kluba vsakemu prost. Pridite gotovo v petek 23. decembra. — P. O. Kriza in cerkev Cleveland, O. — V Clevelan-du je bila nedavno otvorjena nova cerkev sv. Vida, ki stane Iz urada tajnika kluba št. 37 JSZ pisal da trošijo Slovenci v vsa-' ki večji posamezni far,i več na da ge bo gk seja obeh k^ leto za duhovne in cerkev kot boy ^ > * pa za kulturo po vseh Zed. dr- . ob 2 J J *r žavah skupaj. Pa imajo klen- Jrani domačih JJ kalni listi potom še toliko¡dr.- kov nagtopi 8 Uq Krz^ck^ nosti, da vpijejo o socialistič- pa OUo Hauser nih kolektah 1 - Kron,kar. .. Vzrok preložitve ^ gkupne W7 . .un , »,H i a seje, ki je bila določena za v Kaj pravi Radnik na to7, decembru, je» ker Se v tem me-Cleveland, O. — Ko je "Rad- 8ecu vrše letne seje in razne nik" poročal, da sta bila Frank Prireditve. Barbič, vodja "socijalističke v °<*bor kluba št. 37 za leto partije", in Jos. Frančeškin,'1933 so bili izvoljeni: istotako vodilni "socijalista",! frank Poličnik, tajnik-bla-izključena iz SNPJ radi korup- «aJnik. cije, je nato še zmagoslavno Jack Rožič, zapisnikar, dostavil, da bo o stvari še'po-i Organizatorji: Leonard Alp-ročal» češ, drugovi, veliko bo- ner» Christine Podjavoršek in ste še izvedeli o teh socijalisti- Vidmar, čkih graftarjih! J Nadzorniki: Martin Rožič, Ta izključeni Frank Barbič Leo Sušnik in Frank Novak, je bil predzadnjo nedeljo iz-' Delegata za okrajno organi-voljen za predsednika istega zaclJo: Frank Novak in An-društva SNPJ, katero ga je ton Kamnikar. "izključilo", in sicer z 80 gla-< . Za"Pni odbor: Frank Po-sovi proti 58. Slednje je dobil Miuk. Leonard Alpner, Steve Tone Rupnik. Jos. Frančeškin Salamon in Anton Kamnikar. je prejel za podpredsednika Poleg v prejšnjem izkazu o-85 glasov, t<)rej tudi lepo ve- cenjenih je prispeval v kam-čino. S tem sta dobila prizna-' Panjski fond soc. stranke John nje, da sta bila "izključena"! l^nko $5. vsoto je prejel John vsled nečednih mahinacij in da Ermenc. so krivci v resnici tisti, ki so gonjo podvzeli. Jernej Hafner, ki je napravil izključitveni odlok proti njima, je kandidiral za tajnika in dobil le 9 glasov. V ostalem je v Collinwoodu in v Clevelandu v splošnem po Frnnk Poličnik. tajnik. 'Kam na božični večer? Cleveland, O. — Klub št. 49 JSZ priredi na božični vežer v nedeljo 25. dec. veliko plesno in prosto zabavo. Članstvo klu- starem. Kregamo se mnog*-' J" ■\ K'u" nekaj rldi "politike", nikaj 1T V*' radi ljudi, ki » na prodaj za^^.J č?1VečJei?I. skledo leče, nekaj pa, ker je1 ^v *om*ljemksin kriza in smo drug na drugega j jezni. To slednje se aociali-l k" £'f™,™ Ja« stov seveda ne tiče, niti ne pa -«Si!* J * • ¿ metnih delavcev v splošnem UStreZa 8 8V0Jimi komadl Opazovalec. Vabljeni ste.—Kam?—Na Silvestrovo zabavo kluba št. 1 JSZ rim in mladim. Vstopnina je 35c. Kdor izmed članov kluba ne more plačati, je pravta-ko dobrodošel, namesto z vstopnico pa naj se izkaže s člansko knjižico. Klub potrebuje gmotna sredstva za svoje delovanje ▼ ns- Chicago, III. — Kriza je, kaj selbini» in to je en namen te .________ bi hodili na veselice! Pa ni veselice: namreč, da se pripo- kakih tri sto tisoč dolarjev, tako. Človek potrebuje tolaž- more klubovi blagajni. Torej Precej tisočakov ji je posodila be, kadar je v tugi, in razve-!na svidenje v nedeljo 25. dec. tukajšnja podporna organiza- drila, kadar ga tarejo skrbi v zvečer v Slovenskem delavskem cija Slovenska dobrodelna zve- borbi za obstanek in vsakdanji domu. — Odbor. ža. Cerkev sv. Vida je lepa kruh. Zato vas zagotovo pri-zgradba, in arhitekt je dejal, čakujemo na Siivestrovi zaba- da prav nič ne spada med revne stanovanske hiše» ki jo ob-križajo. Zupnišče je tudi lepa vi kluba št. 1, ki b0 v soboto Zabava 31. decembra Krayn, Pa. — Društvo "Vi- 31. decembra zvečer v dvora- . ,.yn» ^ o/T i . ni CSPS na 1126 W. 18th StJ haF Z™*^ l*' ^ PT stavba, ima 25 sob ter je naj- Vstopnina je nizka- le 35c v n° kl b° ffenem ^ modernejše opremljeno zfc čim.' predprodaji in 40c pri blagaj- " , ^O-letnice, katera se bi večjo udobnost gospodov,__ _ ni. Zabava bo v veliki fc-l Z* 'J Kdo bo vse to plačal? Well, verni elevelandski Slovenci. Cerkev sicer ni njihova, niti nikdar ne bo, kajti vsa cerkvena poslopja so Jast škofije, Slovenci pa imajo le dolg in dokler se bo zdelo škofu potrebno, bo cerkev sv. Vida služila slovenskim faranom. Gradbeni stroški niso edina obveznost, ki leži na faranih. Treba bo plačevati obresti, vzdrževati katol. šolo, kakor doslej, skrbeti za eksistenco duhovnov, učiteljic in drugih oseb v službi fare, vrhu tega pa so še kolekte za škofijo, sv. stolico itd.« Zato so tisti, ki mislijo, da bo nova cerkev svojim sosedom hišnim posestnikom v vzpodbudo, da jih podro in zgrade nove, ali pa jih vsaj lepo izboljšajo» v zmoti. I Zadnjič je v Collinwoodu vprizorili dramo "Mrak" dramski zbor Verovšek. Kakih 200 ljudi je bilo > dvorani. Igra je bila izbomo vprizorjena in posetniki so bili veseli, da so prišli. Ampak premalo Jih je bilo in društvo, ki se trudi, da v tej krizi naša kultura- ne zamre, je napravilo izgubo. , . . ,.... bila odložena za oozneiši éa-kot je bil zadnjič tum Vabljeni vsi L. Sterin. ni, v isti, koncert pevskega zbora va". Okrog bodo mize, katerih si boste lahko našli družbo, igral bo John Koche-varjev orkester. "Sa-pri MRS. CAIN KAR UMRLA V pondeljek 19. dec. je u- Posebnost te prireditve pa mrla Mrs. Cainkar, soproga bo predvajanje živih slik, krVincenc Cainkarja, glavnega bodo predstavljale delavstvo; predsednika SNPJ. v krušnih vrstah, v zatiranju, in ob Novem letu delavskega Stria jo pljučnica. Družini naše sočutje. PROGRAM Boj proti sedanjemu sistemu in za socializem do zmage. Večja socialistična stranka. Več klubov JSZ z večjim itevilom članstva. Več aktivnosti v klubih. Več socialističnega miiljenja med socialisti. Več društev v Prosvetni matici. Več kulturnih društev z delavsko ideologijo. Več delavske prosvete v delavskih organizacijah. Poostritev borbe proti zavajalcem. Gojitev socialističnega prepričanja v delavcih, da postane nepremagljivo. ANNA P. KRASNA: Ženstvo v delav skem gibanju Družina, ki se ]e zaprla pred svetom k predavanja Runu, Pa.) v Moon #d v»ega početka borbe delavstva za lasten podvig in za pravo, resnično osvoboditev celokupnega proletarijata, je sodelovala direktno in indirektno tudi delavska ženska. To je nekaj povsem naravnega, tako, kakor če vidimo, da se ženska sožrtvuje za ohranitev družine. Delavstvo je družina, družba, ki potrebuje za svoj obstoj in napredek življenske sile in energičnega dela proletarvkih mož, žen in mladine. Treh sil torej, ki pa so v celoti v posredni in neposredni oblasti — ženske! Tej izjavi se morda čudite, a je docela umestna na svoj način (o čemur se bodemo tudi prepričali v poznejših izvajanjih.) Svet je namreč tako čudno prepleten in prekrižan z najrazličnejšimi nazori, merili in pravili, da moramo včasih poseči na samo dno vse-,vežtva* _m % g* | v* v« tmtr bodo predstavljale delavstvo v krušnih vr- V pomoči Žive SllKC^ stah in njegovo borbo, 8 katero si bo izvojevalo ¥ svoje Novo leto — osvoboditev človeštva. e . Vstopnice v predprodaji po 35c; pri blagajni 40c. | I^ral bo John Kochevarjev orkester. T DVORANA ODPRTA OB 7:30 ZVEČER. — OSTANETE LAHKO DO ZORE, ♦♦♦♦♦♦«»o ».^♦❖»♦^X-X^X^» i ? t ? ? ? T T ? i t T 1 ? V soseščini VVheelinga pri Chicagu so reporterii istaknili družino farmarja Jožefa Steiffa, ki baje živi popolnoma izolirana od sveta. Niliče otrok ni videl do nedavna ne avtomobila, ne vlaka, nobeden ni bil se v me-atu in ne v kinu. Jože Steiff je Rua po ns-rodnosti. Ena njegovih hčera se je naveličala domače monotonosti in odšla nekaj milj stran, kjer se je izgubila in potem pripovedovala o čudaškem življenju na farmi svojih staršev. Da-Ii so ti otroci kaj na izgubi, če Se res nir o videli čudes, kakor je npr. vlak ali avtomobil, je pač filozofično vprašanje. Joa. Steiff, Id je v sredi na tej sliki, je prišel v Ameriko pred 30. leti. Na lev» tik njega je njegova žena. Imata osem otrok. doma «pomenita danes v nešte- litično in gospodarsko ne sme-tih slučajih bedo, ker sta brez le imeti odločilne besede. Ime- ti jo morajo, a poleg tega pa morajo imeti šolo, nauk, kakršnega doslej niso bile. deležne. Razumljivo je samoob-sebi, da mora biti to nauk socializma, kolektivizma in kul- dela. Razume se, da povpreč na ženska ne pojmi, da na ta način pospešuje svojo lastno revščino, da s tem potiska svet ozir. družbo v zastoj, v povojne krize itd. Kako bi tudi pojmila, ko pa je bila vedno turnega podviga delovnega smatrana za nekakega čuvaja ljudstva. Kakor smatra verna doma in ji ni bilo znano krože- mati za svojo dolžnost, da nanje zunanjega sveta, v katerem uči svojega otroka molitvic, da se je direktno odločalo kakšen mu oskrbi molitvenike in na-bo njen življenski standard.' božne knjižice, da ga pošlje v Njena naloga je bila skrbeti v cerkev, k birmi itd., tako bo £ prvi vrsti za nov naraščaj, no- smatrala miselno dvignjena, o J^ ve armade, vcepljati temu na- problemih družbe in delavstva t 1 T T V NOVOST raščaju spoštovanje do zakonov in tradicij vzpostavljenih navidezno po moških, a v resnici pa zmirom utemeljenih po ženski. To utemeljevanje, ki ga je v vseh časih vršila miselno ozkotirna in zapostavljena ženska iz ljudstva, je bilo zmirom glavni steber vsake vladajoče posebe, dobro poučena delovna ženska za svoje prvo in glavno dolžno«t, da svojo deco vzgoji v zdravem, razredno zavednem duhu, s katerim bo prežeta tudi sama. 0 Zgodovina nas uči,,da se je parazitstvo najrazličnejših faz ali parazitski, zgrajen na podlagi izkoriščanja, je umevno, da je vse orodje postavodaj, vse usmerjanje množic uravnano tako, da služi svojemu pravemu in bistveno edinemu smotru: držati ljudske množice pokorne gospodstvu parazit-stva. To usmerjanje pa se mora, če hoče obroditi zaželjene sadove, pričeti pri slednji zibelki, ki se zgane v širokih ljudskih masah. Tega dejsttta se na žalost v veliko večji meri zaveda, se je zmirom zavedal parazitski sloj, kakor pa tisti del delovnega ljudstva, ki se bori proti parazitskemu sistemu družbe. Zavedajoč se velike važnosti takega usmerjanja, je parazit v vseh časih skrbel, da je mati, ženska iz množic neprestano utrjevala temelje njegovega sistema, ZA BOZIC The Pirate Chest Majestic Radio in odločujoče sile. V drugih : besedah povedano, v tem smi-[^uft nevednosti mas; uči SJtS slu je bila ženska tista, ki je tudi» da je-pkrazit, pa naj bo usmerjala človeštvo. In ker je že davni egiptovski faraon ali bila taka, kakršno je hotel imeti srednjeveški kralj, fevdalni ba odločujoči moški svet, je na-lron» PaPež» škof a|i Pa moder-ravno, da je v svoji nevednosti zmirom razvijalo in gojilo jia>se Iiatvezilo storije o svetih domovinskih in podobnih dol- in ozkomiselnosti pomagala smeriti svet tako kot je hotel vladajoči razred. Ta razred pa je zmirom skrbel, da je utrjeval tradicije, ki so držale žensko nevedno in priklenjeno na dom. — Nevedna, o gibanju družbe docela nepoučena žen- ni kapitalist zmirom streme zatem, da je bil on gospod mišljenja svoje žrtve, delovnega človeka. In ker je bil parazi vedno aktiven v udejstvovanju svojih stremljenj, deloven človek pa v tem oziru močno pasiven, je parazit z lahkoto po-Lal skoro neomejen oblastnik ska, je bila najboljša garanci- in S°sP<>d nad slednjim. Seja za obstoj kakršnegakoli pa- veda Parazit navadno S TEM brezprimernim aparatom vam je možno dobiti krasne melodije zračnih valov. Idosdni okrasek za vai dom. Prenesete ga lahko iz ene aobe v drugo—ali kamorkoli. Za hčerko sli aina, ki ae nahajata v šolah izven meata bo to prijetno iznenadenje. Ima vae vrline dra-Bgih Majeatic aparatov najboljše kvalitete; mehanični izdelek kot pri dražjih aparatih. Oglejte ai ga v najbližji trgovini Edison električnih potrebščin. X- 18 45 ipiiti PLAČATE Z vaAim mesečnim računom ZA LUČ »rani akrak v * DO BOŽIČA ODPRTO TUDI OB VEČERIH commonwealth edison ELECTRIC SHOPS Downtown—72 W. Adam* Straafr—132 So. Dearborn Straat Ali Pfconaat RANdoH* 1200, Local 1240 Br»«4war—4SSS Broadway Aakland—4S34 South AaklanS A»«. Irvine Parti «lil Irving Park South Stata—MM South Stata K Logan Squara—SSIS Mllwaubaa Ara. EnglawooS—SSS Waat SSrS S«. IrawforS—4SS1 W. MaSiaoa ft. South Chtcaga SSSO L SSnS St. BoaolanS—I111S So. Mlohigan Ava 2a blago kapijana aa obroka ja dodati pravotaa «troika. FEDERALNI KUPONI Z NAROČILI razitstva, zakaj brezbrižne mase, ki slepo drve v klavnice in v vedno se ponavljajoče krize, zamore dati svetu edinole ženstvo, ki nima nobenega vpogle-' da v kroženje družbe kot celo-' te, ženstvo, ki ne misli in ne •razsoja samo, ampak zgolj — ubogal Danes, ko zadobiva ženstvo odločilno besedo v družbi, nam nikakor ne more biti vseeno, koliko miselne možnosti ima to ženstvo. Potrebno je, da vemo, če je ženstvo, ki je navidez emancipirano tudi v resnici zmožno svoje pridobljene pravice, svojo osamosvojenost pravilno uporabljati, uporabljati v korist širših mas ljudstva. Ženska, ki gre na volišče, pa voli proti lastnim interesom, ker pač ne ve bolje, ne more trditi, da je osamosvojena; v bistvu je njena emancipacija le še mogočnejša opora parazitstvu. S tem pa nika- ne vrši sam propagande, ne koplje in čisti strug, ki «vodijo vodo na njegove mline — kajti vse tj vrši delovno ljudstvo same. Da, sami podzavedno odločujemo v vsem, kar nam pade na pleča. Sami izumimo in vlijemo topo ve in sami se pobijamo z njimi — parazit sedi v varnem in direktira kako naj se pletejo nadaljne mreže, da zaslepljeno ljudstvo ne spregleda in jih ne opazi. Stroji, ki so nam do-ccla po nepotrebnem prinesli brezposelnost brez primere, sc prav tako naš izum, naše delo. Vse delo, ves napredek in vsa nepotrebna mizerija delavstva, vse je naše delo, rezultat neprestanega ustvarjanja in pa brezbrižnosti, katero nam vceplja namenoma* parazitizem, ki je odvisen od nevednosti mas. Masa ne sme misliti v svojem interesu — masa naj misli v interesu parazita! To je geslo parazitstva, ker drugačno niti biti ne more. In ker je današ- znostih žene, iijej se je na široko odprlo cerkve, ko j® parazit spoznal, da mu je cerkev najboljša sodelavka v delu za dosego njegovih ciljev, in, to je važno dejstvo — njej se je s pomočjo predsodkov, vcepljenih delovnemu moškemu svetu, vteplo v glavo, da ona spada zgolj v dom, vse drugo naj jo ne briga — izpolnjuje naj le določene ji dolžnosti in vse bo prav. In je bilo zmirom vse prav za — izkoriščevalce. Socialno in razredno nevedna in nezavedna ženska iz ljudstva je bila izkoriščevalnemu razredu neobhodno potreben steber, pravzaprav temelj, katerega je bi*o treba za vsako ceno ohraniti ▼ dobrem stanju — v nevednpsti. In ta nevednost, brezbrižno^ delovnega ženstva ni za nami; ni jo niti zdaleč odpravila do-zadevna enakopravnost, pridobitev volilne pravice, in ne more jo odpraviti takoimenovana moderna izobrazba — to nevednost, to silno škodljivo brea-brižnost bo zatrla prav v korenini zgolj razrednozavedna, socialistična in kolektivna misel, ki prodira m«yi delavski svet» med delavno ženstvo. Zavedne delavke naj gred* z agitacijo med delovno ženstvo, zakaj rekli smo že, da ni mogoče utemeljiti in graditi do vedno boljše popolnosti nobenega družabnega reda, ako pri utemeljevanju ne sodeluje ženstvo iz ljudskih mas. Ono mora sodelovati direktno in indirektno, kakor to dela v sedanjem kapitalističnem sistemu, v religiji in, kar je razveseljivo, tudi že v precejšnji meri ▼ delavskem gibanju samem. Povsod koder se že deloma izvaja program zavednega delavstva moremo opaziti, da so pri tem udejstvovanju aktivne žen» ske. One vodijo propagando med mladino, med ženstvom; zavzemajo Važna mesta v vladnih krogih, v raznih delavskih ustanovah, se udejstvujejo na različnih poljih delavske kulture ; skratka, na delu so, da pomagajo utemeljiti nov, za človeštvo boljši in primernejši sistem vladanja in usmerjanja ljudstev po vsem svetu. To novo stremljenje in udej-stvovanje sveta nam bo prineslo sčasoma novo žensko in ta nova ženska se bo bržkone pojavila najprej v Rusiji, kjer se gradi ženski doceja novo mesto v družbi. Rusija se zaveda, da potrebuje istega močnega stebra, na katerega se je o-piral parazitski carizem, toda nova Rusija hoče ta važni steber le še bolj utrditi; ona ne mara nepismene in zabito-po-božne tradicijonalne delovne ženske, pač pa hoče zavednih, v kolektivnem duhu izobraženih kmetic in delavj^ Sa dosego tega cilja organizirajo sov- vsej veliki sovjetski državi "rdeče" šole za ženske. V teh šolah polagoma, a gotovo rušijo stari steber ignorance, ki je služil parazitstvu za najtrdnejšo oporo; na njegovo mesto pa zidajo drugega, ki bo služil v oporo novi, kolektivno misleči družbi. Seveda je potrebno zabeležiti razliko: Ženstvo, ki se danes usposablja, da pomaga utemeljiti nov družabni si- (Dalje na 4. strani.) ♦eeeeaeeseeaaeeaeeeeeeeeee i: Milwaukee Leader i: NaJveW lai dnevnik.—Naraiama* $8.08 1 na lete, $8.88 sa pel ista, $1.88 -J sa tri masses. Naslov: §40 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Uittni nrada SNPi Pralatarea.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, I SUNSHINE ♦eaaeeeeeaeeeeeeeseaaasee» X Res. tel.: Rockwell 2816 I Dr. ANDREW FURLAN | DENTIST at 3959 Offdan At«., Chicago: Office tel.: Crawford 2893 Office hours: 9-12 A. M. 1-5 and 6-8 P. M. Wednesday, Thurs. and Friday, and Sat. all day and evenings. Waukegan offica at 424-lOth St., Tal. Ontario 7213 Office hours: Monday, Tuesday < eeeeeeeeeeeeeeeeseeseesae — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With kor ne trdim, da bi ženske po-j nji ustroj družbe kapitalističen WENCELS DAIRY PRODUCTS GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Rooaevelt 3673 i Sto izvodov za dva dolarja V agitacijah* namene Rošljesno sto isvodo* "Prosa dva dolarja. Naročite jih, kadar «mat» večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako druge priredbo, in jih raadelsta med «deleienoo a priporočile», da naj se nanj naročs Pošljite I Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Nafti vozniki pobirajo perilo po vnem mestu, Ciceru In Berwynu in dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA. DELO JAMČENO. Talafoni: Canal 7172-7173. 1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL. PROLETAREC Božič bednih LUI ss UUr— Ijwdstïs. Izhaja vsak četrtek. ladaja >ifMWvMMka D«lavilw Tiskovna Druib», ,_ Chicago, III. Glasita Jugoslovanska Socialistično Zvoss NAROČNINA v Zedinjenih drisvsh sa celo leto |3.00{ ss pol leta $1.75; is četrt leta $1.00. !■—Mlin: ss celo leto $3.60; sa pol leta It.SO. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-poaneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ■ _ * iterilki tekogeiatedij^^^^^^^ PROLETAREC Published ersrjr Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 1906. Editor____ Business Mansger ____Prank ZaHa .. Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Sis Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $8.60; Six Months $2.00. ___ PROLETAREC SS39 W. 26th ST., CHICAGO. ILL. Tolnphon«: Rockwell 2664. Božič Krščanski svet, čigar največji praznik je Božič, je v polomu. Kakor vsako leto, so tudi letos izdane božične poslanice velikih in malih duhovnov vseh krščanskih konfesij. V cerkvah zopet doni, "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Star praznik rojstva, miru, ljubezni in upanja. Blagi, bogati ljudje, so še posebno blagi o božiču. Doslej so še vselej poskrbeli, da so imeli tudi najibednejši vsaj na božični dan dobro kosilo. Zdsj pa je bednih milijone. Pojedine zanje letos ne bo in pri naštetih bo glad tudi na ta dan ves čas v gostih. Nekaj je narobe s tem krščanstvom, ki pridiga mir, a ob enem blagoslavlja topove in vojne ladije, ki uči dobroto in razdajanje premoženja ubogim, ob enem pa si samo srromadi bogastva in službuje finančnim carjem. . Božič je lep praznik, poln sentimentalnih misli. Sin Božji se je ponižaj na svet in postal človek, da s smrtjo na križu odreši človeštvo. To se je po naukih cerkve dogodilo že davno. Odrešenik je izpil svoj kelih trpljenja. Bil je gnan na goro Kalvarijo, pribit na križ, umrl in vstal ter se dvignil v nebo. Po dogmi cerkve je bilo človeštvo s tem odrešeno. Ampak gora Kalvarija še stoji, kelih trpljenja obsega ves svet in človeštvo ¿e čaka odrešitve—rešitve iz krivic, ki se mu gode na zemlji, in išče izhoda v raj, ki si ga lahko ustvari na zemlji. Krščanski božič je nema priča, da verstva take rešitve ne nudijo. Za odrešenje človeštva na zemlji je treba socialnega programa, Kakršen odgovarja potrebam ljudi v življenju. Nudi ga edino socializem. In med tem, ko krščanski Božič bolj in bolj bledi v temi ufriirajoče prošlosti, raste blesk novega praznika upanja, rojstva nove družbe in odrešenja človeštva—socialistični božič! Zavajalna agitacija V času prošlih predsedniških volitev je pošiljal agitacijske cirkularje za demokratsko stranko med drugimi tudi Ivan Mladineo, ki je bil tajnik slovenskega oddelka demokratskega kampanjskega odbora. V enemu Član-ta» ki ga je razposlal listom, je dejal med drugim: "tfaglaiamo, ds vsak glas. ki bo dan kate-remusibodi drugemu kandidatu, razen Roose-veltu, pomeni odobren je sedanjega režima in nadaljevanje stanja, ki se je v zadnjih 4. Istih poslabšalo od leta do leta." * " To je bilo preračunano zavajanje volilcev, ki je imelo namen, odvrniti jih posebno od glasovanja za socialistične kandidate. Trditev, da je vsak glas, oddan za koga drugega kot Roosevelta, odobritev sedanjega stanja, je iz trte izvita laž. Resnica namreč je, da so vedoma ali nevedoma glasovali vsi, ki so volili Roosevelta, za nadaljevanje sedanjega stanja in odobrili sedanji režim. To je tudi vzrok, čemu je Hoover takoj po volitvah Rooseveltu čestital na zmagi in mu obljubil ▼so mogočo kooperacijo. Povabil ga je tudi na posvetovanje in Roosevelt se je odzval. Delavci se bodo radi ali neradi pač morali • prepričati, da ne bo pod Rooseveltom nič dru-jgače zanje, razen, če si bodo razmere izboljšali sami, toda demokratska stranka jim pri tem ne bo prav nič pomagala. Prepozno dognanje Kontroler novčanic v finančnem tajništvu ameriške vlade pravi v svojem poročilu, da so mnogo bančnih polomov povzročili nepošteni, špekulativni bankirji, nemalo denarnih zavodov pa je moralo prenehati tudi vseld nesposobnega vodstva. To bi vedeli tudi brez njegovega dognanja. Ampak kje je bila ta-kozvana državna in zvezna kontrola nad bankatni ? Kadar se kdo v delavskih vretah vsled neuresničenih upov razočara, se raztogoti nad socialisti in odpove socialistične liste Ce je to komu usluga, je v korist le kapitalističnemu razredu. * Anna P. Krasna: ČLOVEK Leon Trocki pred dvanajstimi leti in danes Charles Langer je napisal v listu Advance članek o Leonu Trockiju ter njegovem potovanju na Dansko, v katerem pravi, da je Trocki, ki ima za sovjetsko Unijo poleg Lenina največ zaslug, in da je zanjo največ storil, zdaj človek "brez domovine". Trocki je po njegovem mnenju in po mnenju mnogih drugih revolucionar kakor je bil, in isto je potrdil v intervjuvih tudi Trocki sam. Njegova govorniška in organi-zatorična sposobnost, in njegova zgodovinska vloga v razvoju sovjetske Rusije ga dela v Najbolj so se v evropskih mesnih bali komunističnih demonstracij proti Trockiju, s katerimi so grozili, zato policija ni pustila, da bi se v časopisju v naprej oznanjevalo, s katerim vlakom se bo vozil. Fanatizem komunistov v sovraštvu je namreč brezmejen. Danski socialistični list Sozialdemokraten je poročal, Ida je dobila danska vlada namig, da naj Trockija čimprej odpravi, kajti podaljševanje njegovega bivanja na Danskem bo sovjetska vlada smatrala za neprijateljsko dejanje. In ko velikega tudi v izgnanstvu.'je Trocki vprašal dansko vla-Trocki je ne samo dober orga-' do za podaljšanje vize, mu jo nizAtnr noarn t url i intaloltua.' in /\/l 1/ 1 A tt i I A I sm /% 1 l^m. JL ^ J ^ Ženstvo v delavskem gibanju (Nadaljevanje s 3. strani.) stem, se razlikuje od ženstva, ki je v vseh časih pomagalo različnim parazitskim sistemom. To ženstvo se svoje vloge zaveda, si samo utira pot do prave enakopravnosti in svobode, do-čim je tradicij prežeto ženstvo le slepo sledilo in se pokorilo starim običajem in zakpnom, ki so zmirom odrivali žensko v brezpomembno ozadje v socialnem oziru. Nova družba mora imeti tudi nove ljudi, svobodnih, sproščenih misli in odločnih dejanj in takih ljudi, ki edini morejo voditi svet k zares boljši bodočnosti. Dati pa nam jih more samo miselno osvobojeno ženstvo iz mas, ki bo poznalo razmere in ustroj družbe ter bo na podlagi takega znanja prispevalo svoj delež k izboljšanju splošnega ljudskega blagostanja. Delavsko napredno gibanje je predvsem odvisno od šir-šega podviga delavske ženske, kajti ono črpa svoje nove moči in sile iz delavskih vrst in čimveč delavske zavesti jn miselne osvobojenosti more zanesti med ženstvo delavskega sloja, tem jačje bodo vrste razredno zavednega proletariata. Rusi se, kakor vidimo tega dejstva prav dobro zavedajo in zavedajo se ga socialisti v drugih deželah, zavedamo se tega mi sami in zato moramo delovati s podvo nem Trockijev0 delo, ki so si jeno energijo, da se ženstvo ga potem osvojili drugi. |med nami oprime socialističnih Po Leninovi smrti se je pri- idej in nazorov. Delavstvu da-čela borba za oblast in v nji je nes ne morejo pomagati molit-Trocki izgubil, ker je imel Sta- ve miselno omejene ženske iz lin s svojimi pristaši aparat mase, ki najprej v trpljenju in .¿omunistične stranke v svojih pomanjkanju rodi in vzgoji si rokah. Oni, ki so soglašali z na, potem v tovarni izdeluje o-bivšim vojnim komisarjem in rož je za vojno in ko je sin v Leninovim sodelavcem, so bi- vojni, na kolenih prosi Boga, li, proglašeni za trockijevce. naj ji ga ohrani. Ne, to je vse Večina je od njih zahtevala, zgolj preprosta lahkovernost, da priznajo svojo zmoto in se ki ne vidi, da more videti glob-javno kesajo, ali pa bodo iz- lje, ker je bila pač naučena kij učeni. Večinoma so to sto- bloditi v megli nevednosti. A rili, nekatere pa je stranka delavstvu pa more pomagati iz ft Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN vseeno izključila in jih poslala v Sibirijo, glede Trockija pa se je Stalin dogovoril s turškim nizator, nego tudi intelektua- je odklonila. Imel je že do- diktatorjem Kemal pašo in Tro-Iec- i | govorjeno, da pojde ob tej priJ cki je moral v Turčijo, kjer zi- V komunističnem časopisju liki tudi na Švedsko. Toda . vi zadnja štiri leta na samot-po svetu je po nalogu tretje in- prej je švedska vlada potipala1 nem kraju ter čita in piše. ternacionale Trocki silovito sovjetsko vlado, kaj o tem mi-1 Omenjeni pisec pravi, da bi napadan. Ze takrat ko je pri sli, in bilo ji je sporočeno» da Trockija vzlic njegovemu re-sedanjem diktatorju Stalinu bo dopustitev Trockija na prišel prvič v nemilost so mo-. Švedsko Moskva smatrala za neprijateljski čin! In Trocki ni smel na Švedsko! Sovjetska vlada hoče, da je rale komunistične postojanke sprejemati zoper Trockega resolucije, s katerimi so obsojale njegovo stališče in delo. Ko se je Trodci p0 4. letih bivanja na otoka Prinkipo pred par tedni podal na Dansko, kamor ga je povabil so- __ cia listič ni dijaški Wub, da m» AT?T T TI svoooono gibati, predava o. zgodovini ¿Jke ™ ® mu odre' volucije, ga je policija krajev, skozi katere je potoval, d* 86 * prweil! ^ a zastražila kakor'je včasi za-stražila potujočega ruskega volucionaratvu sprejela ena ali druga država v Evropi, če ne bi Stalin vihtel nad njimi grožnje, da katerakoli bi mu dala zavetje, ne bo več dobila ruskih naročil. t)alje dokazuje, Trock, izoliran. Komun*tične da je bn TrookiTkSa^u eaunow ekonomske politike st.čnh dejan , če bi evropske pri izv,janJu petIetn ; načr. Ä U in zemie v gl neuspehi v produkciji in zni- carja in druge vladarje, ko so radV zdravljenja in da se ne bo ukvarjal s politiko. Omejeni Charles Lang v šli na obisk v inozemstvo. Ka- svojem članku navaja, kako je kor se je bala takrat atenta- Trockija blatilo kapitalistično torjev, ki so pretili življenjam časopisje in lagalo o njemu ta- ruskih krvniških aristokratov, krat, ko j« s svojimi velikimi tako se jih^boji sedaj radi Tro- intelektualnimi in organizato- ckija. V Parizu, kjer je moral čakati na vlak, ga je policija vzela na eno svojih postaj v svrho protekcije, in v Copen-hagnu ni bil0 izdano ime Tro-ckijevega gostitelja nikomur, da se ga varuje pred zalezo-valci in fanatiki. Trocki j je po vojni vse storil, da bi vrgel kapitalistične vlade v Evropi. Ni se mu posrečilo in danes iste vlade skr-be, da lahko potuje varno in ga protektirajo pred sovražniki. V dvorani v Copenhagnu, kjer je predaval, so pripustili le one, ki so imeli vstopnice, in te so oddajali le članom in zanesljivim osebam. ričnimi napori obvaroval Sovjetsko Rusijo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, in kako mu sedaj komunistično časopisje za njegove neprecenljive zasluge enako umazano vrača. Leon Trocki je bil prvi komisar za zunanje zadeve v sovjetski vladi. Odstopil je v času, ko je kajzerjeva Nemčija usi-lila sovjetski Rusiji brest-litov-ski mir. Potem je Trocki postal vojni komisar ter osebno vodil borbo proti Denikinu, Kolčaku in drugim generalom bele armade. V tej poziciji je organiziral rdečo armado, ki je danes eden najboljših vojnih a-paratov, ako fie najboljši na Komunistično časopisje je svetu, tudi U slučaj izrabilo v boju1 Po končani civilni vojni je proti Trockiju, češ, poglejte, ' dobil Trocki nalogo reorganizi-kako jemlje denar od fcapita- rati transportni sistem in in-lističnih institucij (od radio dustrijo ter tudi v tem oziru kompanlje, filmskih družb in dosegel velike uspehe. Clan-časopisov), in glejte, kako ga kar trdi, da je načrt, ki je po-protektirajo kapitalistične vla. zneje postal svetu znan pod deI « j imenom "pjatiletke", v glav- žanem iivl j enakem standardu ruskega kmeta in kar se prebrane tiče, tudi delavstva. Trojki j je vzlic diferencam s sedanjim režimom v Moskvi vnet zagovornik ruske revolucije. In če ga bo sovjetska linija kdaj rabila in hotela, se je vsak čas pripravljen odzvati nalogi. sedanje mizerije ženska iz lastnih vrst, ki ne veruje v prazne dogme in strašila, ampak v svojo in delavskega sveta silo in 'moč. Taka Žena ne bo kleče prosila nikakor za ohranitev sina ali moža; ona bo enostavno zahtevala svetovni mir, ki je docela mogoč, ako se odpravi sistem parazitstva. S to zahtevo pa bo istočasno zrušila temelje, na katerih sloni sedanji krivični družabni red, ki na ljubo peščici parazitov-mo-gotcev pusti, da ljudstvo trpi nepotrebno bedo in pomanjkanje. Naše delo v bodočnosti bodi torej: probujanje delavskega ženstva. Otresimo se tradicijo-1 nalnih vezi, ki nam branijo u-smeriti širša pota v to smer in zapomnimo si, da pridobitev ene delavske ženske v delavsko gibanje pomeni več kot pridobitev petih delavcev, zakaj ženska oblikuje mladino.—Na. mesto, da vam jo vzgaja z molitvicami in v duhu hlapčevskih tradicij, vam jo bo odgojila — socialistično! Papež apelira na dobra srca Papoi Pij M., w sredi aa tej sliki, epelire ae rrst, aaj se peaiiri e i krUaittft**, Amerlkaneem p« priporoma, de aej Evropi odpeste vojn» dolgo** Da bi Velike« ros kaj storil s« pomirjonje» krMefcsk^* (k.pi. talietilnege) sveta, pa aima a» volje, ae smoinostl. (Nadaljevanje.) "" "Delavec" je takrat izhajal' vsakih 14 dni enkrat; veljal je za četrt leta 35 krajcarjev-redakcija in administracija je bila v Mero*od-ni ulici št. 1. e e e Na petem strankinem zboru v aprilu 1896 (v Pragi f poroča štajerska dež. organizaciji o velikih uspehih; pri volitvah v nezgodno zavarovalnico so njeni kandidatje zmagali. Gls-de slovenskega Stajerja ni nikakršnih posebnih zabeležk. Tudi koroško poročilo ne ome nja nič slovenskih delavcev. Iz Kranjske je sledeče poročilo, ki obsega dobo od apria 1894 do dec. 1895: Obstoje delavske organizacije, ki so pre-šmjene socijalističnega duha: 1. politično društvo "Bodočnost" s 40 člani; 2. društvo tiskarjev na Kranjskem s 85 člani; 3 .snloft. no delavsko pravo varstven o, izobraževal^ »n podpom0 društvo za Kranjsko s sedežem v LjubOani in vplačilnicami v Zag^ Idriji, v Kočevju s 1200 člani; 4. strokovni Janau ?i2 JI ljanar L 8 357 biZ ijana II. s 125 člani; 5. strokovno društvn pekov 8 40 člani; 6. strokovno društ™ že leznih m metalskih delavcev za Kranjsko * 5b člani; strokovno društvo mizarjev in U Jtnikov s 120 člani; 8. vplačilnih stroko^. kro ačev in krznarjev s 27 člani. Za usta no vite v so izvršena preddela za društvi sircsr»'"» Shodov se je vršilo: po46 društvenih, 18 po §2. 7 javnih in 12 po- 4 «hodi društva se niso mogli vršiti -za velikonočni ponedeljek J- " en K& DOtreaa» H^, . 1895 odw jeZ M 3 tedne zapora radi tiskovnega delikt. Z "f 8K°d0V' 6den 7 dni -Porl dr ^ dan; oba obsojena v drugi instanci. Dva,, ?"ArnlXbberanJa 28 8Uvku-^- 1 "a gibanju* TSjr/e ^htlfn0 T™*™ -ia:e democraJt!a"e8P40 ,t voratore ' izhaja že dvakrat na mesec XXIII. Gibanje med rudarji in «■cij.|i.ti£lle *a.J.prej. 80 se s socialističnimi idejami se S&arvrssjK se ti e tj i—od 1870 do is on - . ^ nem iibani,, ml o socijalistič- «em gibanju more govoriti le v Ljubljani v delavskem izobraževalnem društvi y Ce iu kjer je v enakem h-..*. u'"»i»u, \ ueiju, KUnLih m društvu delovali zlasti Klanemk. v Mariboru, Trstu, Celovcu in Be- vS vid rmurt^a,tz je iinei t«* * shod V bt Vidu pn Ljubljani. V industrijske k™ h0di!:' kCr Je b"° v vsakem 'S™ £ ? ,n sekoro nemogoče. Se-le no ,,PHi mest po 'Sf;^ tudi1 rn /ečjih iVori« 1- Ko se je vsled upliva ix društvo iLUvb.'J8n8ko delavsk0 izobraževalno SlvliaPt?^m f0***™™lo' Je začelo u- Zlasti v Narekih kra. M. fobal piše o zgodovini rudarske orira- n^h ^^ v alovenskih po^raji- ^dai^Že V€Č HudnikLkVio Sem nn^ ,em ,V VeUka »M so v K ast P^^eznih podjetnikov. rovih 1 JaK' k° Se je pričel« deiati v rovih 1. 1824 sU bila dva podjetnika v lTlikUA18,31 in V Oj3tremPh 1857 ^; rtojna podjetnika. V Zagorju, kjer se je rud-n k odprl v istem času, kakor v Trbovljah, je bil. v lasti dveh podjetnikov in sicer so bili rovi FVančiška last erarja, Kisovški rovi pa last ljubljanske sladkorne rafinerije. Podjetniki so se za dobe, predno je tekla južna železnica, vedno menjali.. Takrat ni bilo za rudnike ugodnosti, kakor od leta 1849, oziroma 1857 naprej, odkar je stekla železnica, bprva se je premog prevažal po Savi in sicer največ v Zagreb. Trbovlje in Hrastnik je pošiljal premog deloma tudi v Zidani most, odkoder so ga vozili potem v Celje, Maribor itd. Glavni odjemalec pa je bila vendar Hrvaška. Iz Zagorja so največji del premoga vozili ¿ez trojanski klanec p0 državni cesti v JUjubljano in tako dalje v južne kraje proti Trstu. Rudniki v Grižah so poznejšega časa, ravno tako v Velenjah, Storah, Huda jama, Brezno, Kočevje, kakor tudi Karpana in Vi-nez. (Dalje prihodnjič.) » čas izpričal resnico Delavstvo nima od kapitalizma • ničesar več upati. Se celo konservativni odborniki Ameriške delavske federacije so se začeli spri-jaznjevati s t0 resnico. Vsako podaljševanj« sedanje gospodarske uredbe je ob enem podaljševanje svetovne ekonomske krize in podaljševanje mizerije, v katero so vrfene ljudske mnoiice. . , U(J 'Jjl r l\ U L E. 1 A l\ L V/ ADAM milkovič: SMOLA KAPHA LISTA MEJAOA Humoristična tragedija I (Nadaljevanje) "Tudi ti meni," je rekel on. "No, meni pač ne manjka spanja»" je slabo razumela Si v». MPa bo že bolje, kadar dobiš dopust, boš lahko spal ves dan." "Ampak saj meni ni zato težko." "Ampak?" Se tesneje se je privijala k njemu. Po vsem telesu je trepetala in ga poljubovala kakor bi bila blazna. "Oh!" je rekla. "Fuj!" je rekel on. "Kaj ti je?" "Saj ti nič ne veš duSicar' Potem je odstopil in stisnil glavo med dlani. "Težko mi je» zaradi otrok mi je težko." "Hm,", je rekla ona. - "Zaradi tega se ti pač ni treba ža-lostiti — ko jih vendar še ni. Se sledu ni." "Saj to je tisto! Fuj ! Fuj vojna! Fuj!" Silvo je pričelo skrbeti. Kaj govori? Tako čudno se pona-&a, prav nič zakonskega ni med njima. Govori o vojni, o neki bolnici in ono noč je med spanjem govoril celo o neki ponvi. In kako hladan je! Nobene še ta» ki pravzaprav ni stvar, ki je pravzaprav . . "Kaj?" ga je prikinila ona. "Kaj ? Hm, žival je, žival... No, pa kaj bi ti pravil! Reči hočem le, da bomo denar nujno potrebovali!" Da Peter Mejač se je moral v resnici nečesa domisliti. 2e iz teh njegovih besed je bilo nekaj slutiti. Popolnoma jasno pa je povedal vse to Peter Mejač samemu sebi, ko si je zapisal v dnevnik : Našel sem edino pravo pot, ki te pelje k rešitvi. Najpreje je ireba hra- Pes, ki je preskrbljen "Vem, ž njimi uničujejo sovražne ljudi." "Vidiš," je rekel Peter Mejač. "meni pa so uničili ljubljene potomce." To je rekel z mirnim glasom in še celo nasmehnil se je; zakaj v njegovih mialih je sikakal pred njim že šimpanz, zlezel nato v cev velikanskega topa, ki je v naslednjem hipu pričel bruhati iz sebe otroke... žive otroke! Petru Mejaču se je zdelo, da jih prav dobro vidi in je celo opazil, kako je Silva enega pograbila in ga potem niti denar, da denar — to si do- z v8° m*terino ljubeznijo doji-bro zapomni . . . Potem pojdeš ia- W lepega dne k pomlajevalcu, ta Potem je stopil do vrat, po- * si bo nabavil opico — šimpan- ti^bil Silvo in ji pošepetal: za menda... "Saj ti nič ne veš!" Po tem nenavadnem družin-Naprej ni pisal. Pripravil &kem razgovoru, je ostala Silva je majhno skrinjico» vzel iz sama. Peter Mejač je moral žepa tristo dvajset dinarjev in kar *iitr° v urad. Seveda je jih vrgel vanjo. "Tako!" je' biIa vsa zmedena in res ni ni-rekel in ves srečen stopil k Sil-! ^esar vedela. To je imel Peter vi. "Tu je skrinjica, ta skrinjica naj se polni! Ko bo polna, bova zopet srečna in bogata." "Ah!" "Ne stokaj vendar!" 'Saj me ne razumeš," je tr- prave ljubezni ni v njem. Tu ni Silva. "P0 denarju nisem ^ . H|j nikoli hrepenela." "Tudi jaz ne sekaj v redu. Ampak Silva bo skušala rešiti uganko čimpreje. Peter Petrovič ji bo gotovo pomagal in Štefan Ivanovič tudi; tako ne gre več. Preveč težko ji je. Pa je bilo res hudo. Obema je bilo nerodno. Kako bi jima bilo lepo, ko bi Silva ne bila tako vroče krvi, je mislil Peter Mejač. Da Peter Petrovič je imel čisto prav, ko je trdil »da se pretaka v njej južna kri. O ko bi je imel Peter Mejač vsaj nekaj, vsaj ma>o — tako pa je med njima tak prepad in Peter Mejač zaman premišljuje, kako bi ga premostil. Vsa zdravila so zanič in tudi nadevana paprika ni pokazala nikakega učinka. Ampak enkrat je prišel Peter Mejač zelo vzradoščen domov. Gotovo je nekaj novega nameraval; zakaj takrat niti spat ni šel popoldan, marveč je venomer hodil po sobi in imel sila zadovoljen obraz. Silva je napol ležala na divanu in časih vzdihnila. "Saj bo kmalu bolje," je rekel on. Potrpeti moramo pač še nekaj časa, še nekaj Časa! Le pridno štedi denar, sakaj vsaka stvar, posebno pa ampak ž njim kupim... kupim šimpan-za..." Zagovoril se je. "Kaj? Simpanza?" Odsko-čila je. "Čemu opice v hišo? Kaj nameravaš ustanoviti zve-rinjak? Ali pa misliš morda, da nama bodo opice nadomeščale otroke? Ne!" je rekla potem odločno, "opic ne maram, ljudje bi se nama smejali. S tem me ne boš osrečil. Ne, opic ne maram!" "Ampak?" je silil vanjo. "Ravno s tem te nameravam osrečiti —- saj me ne moreš razumeti. Vedi le, da bo vsega še dovolj, vsega!" "In zakaj sedaj ni nič?" Peter Mejač je skomignil z rameni. Kajpada bi bil lahko odgovoril in povedal vse in še prav natanko, pa je le rekel: "Ali si že videla top?" "Top?" 4iDa, top! In granato si že videla?" "Cemu zopet to? Govoriš o šimpanzih, topovih in granatah — saj nisva v vojni!" "Nisva," je pritrdil on, "ampak jaz sem bil!" "In?" "Ali veš, zakaj so topovi?" Mejač čisto prav ko ji je bil tako rekel. Ampak ona bo o tem vprašala Štefana Ivanovi-ča, saj je gotovo, da jo tudi danes obišče. Morda ji on kaj več pove* o skrivnostnih besedah njegovega soproga. Kaj neki le mora to biti premišljuje Silva bolj in bolj in je v velikih skrbeh. Saj je ves zmeden! Govori ji o vojni, topovih, govori o granatah in opicah, a nazadnje ji reče še, da so mu bili uničili potomce, ko jih vendar niti ni imel. Pač! se ji je posvetilo, kaj pa če je mislil na nezakonske otroke? Pa ne da je te imel? Mraz jo je stresel. Pa je bilo kmalu bolje. Po četrti uri je res prišel Štefan Ivanovič. Silva mu je potožila svojo nesrečo in tarnala nad svojo usodo. Štefan Ivanovič jo je še povprašal o tem in onem, potem pa skomignil z rameni. "Jaz ga ne razumem. Čemu mu bo o-pica, pa menda še sam ne ve." Silva je gledala v tla. Štefanu Ivanoviču se je zazdelo, da je naenkrat postala tako malo dostopna, ampak ko je opazoval njeno sloko telo, ki je rahlo podrhtavalo, se kar ni mogel brzdati in je rekel: "Otožna si!" Prijel je njeno roko in ona mu je pustila, da jo je pridržal med svojimi. Potem jo je približal do ust in strastno poljubil. Da, to je bilo največ, kar si je ta dan Štefan Ivanovič upal. (Dalje prihodnjič.) PLINSKA PEČ ZA OR-KUURANJE TOPLOTE v domovih, trgovinah, uradih in delavnicah $ 10 POPUSTIMO za vašo staro poč. na to Gas Hoatrolo • Trgovski promet se iiboljiuje! Zdej je £as, da tamonjate stare peči s mnogo boljšimi plinakimi grelci. N« prahu, ne dela, in obilica sdrmve svete toploto. Samo obrnete vljsk kot ne kuhinjski peči. Postavljena na domu v Chicagu sa $59.60 — edrafunano na ataro peč vas stane le $49.50. THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY Iff South Mkhifa. Avenue - sad 11 Neifbborheod Ofleea Neodvisna druiba, ki posluje edino v Chicagu. Lastuje jo priblif-io 14,000 delničarjev, od katerih jih šivi nad 60% ▼ Chicagu. , 00 TAKOJ naprej po $2.25 mesečno Nove «itb cono sa gretje a plinom, ¿mm No d osni na toj sliki jo pos "Rod", kotoromu jo Mm. Alico Huntor v Chicagu a spustilo $27,500; to pos jo toroj proakrbljon bol ji« kot katerakoli družina, ki jo odvisna lo od aaaluika roditalja. No sliki no lovi jo iati poo v zrcalu. Vzroki propada Illinois Life Insurance Company (Nadaljevanja s prvo strani.) dili" Illinois Life Insurance rala, kot je običaj sploh v vseh leompanijo. Sebe so dobro zapo kapitalistih upravljanih za bolniške podpore, za odškodnine v slučaju poškodb in za poamrtnine prevzame država, čemur pa so se špekulant-fe, ki kontrolirajo privatne zavarovalnice, silovito upirali in s svojim vplivom tudi pripomogli, da ni to tprašanje prišlo nikdar v ospredje v kongresu. Pa tudi podporne organizacije se iz svojih posebnih nagibov samoohrane niso navduševale za socialno zavarovanje. Danes, ko mora milijone ljudi vsled pomankaijja sredstev puščati privatne* zavarovalnice in podporne bratske organizacije, vidimo, da je koncem konca za to svojo brezbrižnost ljudstvo edino na škodi. In ker se kriza vleče in vleče dalje, bo škoda toliko ogromnejša. Če bi bilo zavarovanje socializira-no, bi bila ena neprilika manj. Dokler pa tega ni, so delavsko upravi jene k\ delavsko orientirane podporne organizacije še vedno boljše kakor pa privatne zavarovalnice v posesti neodgovornih špekulantov, katere brani in zakriva z ljudskim denarjem kupljen, politični vpliv. bile dobre. Jako je ugajal mladinski tamburaški zbor srb. skega kluba JSZ z north side. Vladimir Alesh in Bernice Ma-tjasich sta deklamirala "Železno cesto", Klara Stariha je igrala na citre, mali Emil Kme-tec je pel in deklamiral, Leo Vider pa je zaigral par slovenskih komadov na harmonike. V imenu Šole je imel tudi kratek govor v angleščini. O značaju te prireditve je govoril Donald J. Lotrich, ki je predsednik federacije in tajnik društva Pioneer, o slovenski mladinski Šoli je govoril Ivan Molek, v drugem delu sporeda pa je imel nagovor Louis Be-niger. Udeležba je bila obilna, vendar pa se je tudi na tej-prireditvi poznalo, da smo v krizi. Po programu se je razvila plesna zabava. V gornji dvo-Vani je igral J. Kochevarjev [orkester .spodaj pa Mike Zor-ko.—X. korporacijah. Ko sta spoznala, da je usoda zavarovalnice zapečatena, sta si od nje "izposodila" prav pred bankrotom $24,000 in drugi $20,000, ostali odborniki! varovalnico radi starosti ali ra-pa so vzeli v obliki posojil d» bolezni, špekulacijska kor-$50,000. To je zato, ker člani nimajo ne kontrole, ne brige, nego samo "plačujejo". Nato je vodstvo zavarovalnice dobilo par tvrdk in posameznikov, ki so vložili proti nji tožbo z zahtevo, da se jo proglasi bán-krotiranim, ker ni več v stanju zmagovati obvezhosti. Tožba je bila dobljena in za sodnega upravitelja je bil imenovan general Abel Daviš, seveda z večjo plačo, kot pa znašajo plače vsega glavnega odbora katerekoli jugoslovanske podporne organizacije. Ta "general" je najel za pomožnega u-p ra vitel j a R. W. Stevensa, torej istega, ki je pognal svojo družbo na kant, in mu določil tisoč dolarjev mesečne plače ter stroške. Sele 16. decembra je moral yod pritiskom zavarovancev in upnikov sporočiti javnosti, da je R. W. Stevens "razbremenjen" odgovornosti pri upravi. Ob enem je prišlo na dan, da sta Stevensa imela še posebno kompanijo, ki je od te zavarovalnice vzela aa posodo do poidrQf milijon dolarjev. Enako aa je zgodilo, ko je prišlo v polom Insullovo car-stvo. Namesto, da bi Insulla in druge krive« dali pod ključ, so ga imenovali za "pomožnega" sodnega upravitelja s plačo, ki bi mu jo bil lahko celo predsednik Hoover nevoščljiv, ko pa so ga vsled enakega pritiska odslovili, so mu določili $12,000 "penzije", in časopisi so molčali toliko časa, da se je Sam Insull dobro utaboril v Evropi, nato pa so začeli "sim-patizirati" z ogoljufanimi delničarji. Zdaj so potrošili že nad sto tisoč dolarjev ljudskega denarja v prizadevanjih, da Insulla dobe iz Grčije nazaj v Zed. države. In tudi če kon-* cem konca pride, se mu ne bo ničesar zgodilo. Ravno tako so na varnem ljudje, ki so "vo- Lep spored na mladinski priredbi Spored» ki so ga predvajali v Chicagu dne 18. decembra v dvorani SNPJ na božični prireditvi federacije SNPJ člani in članice mladinskega oddelka s sodelovanjem nekaterih odra-ščenih, je bil po mojem mnenju najboljši, kar sem jih še vi. del. Glavna točka je bila igra v treh dejanjih "Janko Bric in njegovi otroci". Bila je ob tej priliki prvič vprizorjena. Spisala jo je Katka Zupančič, ki jo je s sodelovanjem L. Benigerja tudi režirala. Dejanja se vrše poracija pa se je iznebila od- ¡?a farmi Jankota Brica» ki je govornosti. Dolgovala je $150,. fe v?č.let udovec, z mnogimi o. varovali finančno s plačo, posojili in z legalnim graftom, 70,000 zavarovancev pa naj se briga za svojo bodočnost kakor jim drago. Mnogim ne bo mogoče več v nobeno drugo za- 000,000, zapravljala članaki trocl.' m zel° ub°*en. O igri denar s skrajno površnimi in ve- *fmi ve,ja' da Je Jako d°t>ro sticijami, voditelji so si naka-1 amsko de,°- I*r*,ci so bili v zovali v raznih oblikah plače Pmma dejanjema prav iz-kakrsne nima niti predsedniki;0™'^ hlb Pa ie bil° v tre-Zed. držav, in končno so si Tjem' kater° vsled te*a ni ime-vzeli še "posojila"» da ne bodo ,0 tlstega žlvUenj», kot ga de-v skrbeh za deževne dni. "Dr. jan.j7? zaht*va. žavna" in "federalna" kontro- V loge 80 1111611 učenci sloven-la pa nadleguje najbolj tiste šo'e društva Pioneer ter ustanove, ki so poštene. Kako1 -0hn Kak m Frances Vider. Mladinski koncert v New Yorku V pondeljek 26. dec. se vrši v Slov. nar. domu na 253 Irving Ave. v Brooklynu koncert mladinskega zbora pevskega in dram. društva "Domovina". To je prvi koncert tega mladinskega zbora. Uči ga Tone Su-belj. Spored vključuje božične nabožne pesmi, nekaj narodnih napevov ter dramatični prizor "Sirota". Vstopnina je 50c. Čuvajte sc iificact! Isčiatita notranjo organ« in o* kropi»* VN aistam! Viirajta Trinerjevo grenko vino to? Radi tega, ker preiskovalci lahko zahtevajo podkupnine, če je kaj narobe, in če ni, imajo le delo, pa uganjajo sitnosti. -T— Vse zavarovalnice in podporne organizacije so udarjene v tej krizi. Nihče ne ve, koliko se jih bo koncem konca ohranilo. Bolj ko kdaj prej bi moralo biti danes umevno vsakemu, da ne privatna, ne bratska zavarovalnica ne odgovarja potrebam. Socialisti od vsega postanka svojega gibanja zahtevajo, da naj zavarovanje Barettadc & POGREBNI ZAVOD 424 Broad Stroot JOHNSTOWN, PA. ToL 1478. Zelo se je odlikovala v eni izmed vodilnih vlog Mary Reich, istotako Joseph Koren in mnogi drugi. Razen teh so imeli vloge Marie Omahen, Mary Bučar, Mary Koren, Virginia Koder, Frances Pintar, Elsie Reich, Vida Robaus, Elvira Skavich, Mary Zorko, Angela Zvokelj, Elica Zupančič in drugi učenci. Vprizoritev te igre je nedvomno zahtevala mnogo truda, zato zaslužijo tisti, ki so delo izvršili, vse priznanje. Tadi druge točke sporeda so SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI Sojo hleba It. 232 JSZ. oo vrlo aoko draga nodoljo v m «tac a ab 18. Jopoidno v dvorani draltra "Dama« vina" na 14. oosti. Sodnagi, priha-i a; »a ladns na M jo h» pridobivale klubu sov|| llanor, da no ta noAn ustvarimo močno postojanko J. S. 2. omili joniko rabimo, da so nam pri-druiijo. Socialistična stranka jo v toj doioli odina dalarska stranka s konstraktir a4m programom, s koto-im si dalaratra lahka pribori boljio in banano oarobodltor la SODRUGOM IN SIV.PATICARJEM V CLE V ULAN DU. 7:38 S«jo kluba it. 27 JSZ. so rrlo prri potak i Ž—k«ta ob 8. sračar. Mladinoki anglalki od-ook raak potok brran prroga ob 8. zročor, rso v Iduborih proatorih v S. N. D. Sod ra g i in aodruiioa, ogitirajto in pridofcirojto norih ¿Ionov liante klubu tor «orib naročnik«? Pro-lot a reo. V orgainaaciji in ¿O naia mol "New Leader" anglaiki aooiallotUni todn*. lika j a v New T erke. NareM-ne $2 na lete, $1 ae pel lela. Najboljše ure ja vea aaglettl se- cialietílal list r Ásaer&L Mas-fe slovenskih dslavcev ga Bta Naredite si ge tedi vi Nereiwir — smü sprtjome "Preletarse" Royal Bakery SLOVENSKA UMIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastulk 1724 S Sheridan Rd^ No. Ckicsia, IH. TaL §St4. sehte vaj te v krak te NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI iE NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Stroot 1:30—8:80—6:80—8:80 Dally Tol. Crawford 22IS. at 1858 W. 22nd Stroot 4:80—6:00 p. m. daily. Tel. Canal 0184. Wodnesday and 8unday by appointments only. Ra.klonoa Tol.t Crawford 8440 If no answor—Call Rockwell 8200. Priotopajto k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOn. Na roll to al dnornkl "PROSVETA" Stana sa oala lato 88.80, pol late 83.88. Uekeaavijejte nevs d i sili a. Deset Beaev(ls) je «teka ■ ■eve dreštvs Nas&ev aa Ust ta m tajništva fe: S887 S. LAWNDA1.E AVE-, CHICAGO, ILL. ..................................................... TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGo & PUB. CO« 2656-58 S. Crawford Ava., Chicago, IH. A. H. ToL Lawndnlo 881S SkeWe, proda. — J. F I ZOLA i RIM (Nadaljevanj«.) lfcfteti je bilo delavce v prazničnih oblekah z otroškimi pogledi in vzhičenimi, knbkimi obrazi, meščanske dame v predpi- *črni toaleti, vse blede od avete groze in ipetega pričakovanja, gospode v fraku, z belo ovratnico, bleščeče, ponosne / prepričanju, da rešujejo cerkev in narode. Zlasti ena skupina, kakor butara iz črnih frakov, se je opazovala pred prestolom; to so bili člani mednarodnega odbora, na čelu pa jim je triumfiral baron de Fouras. Bil je približno petdesetleten, zelo velik, zelo debel, svetlo-plav mož; ibrez miru je hodil gemintja, ter u-kazoval kakor general pred odločilno bitko. Tupatam se je zasvetil sredi sive in nevtralne množine otblek višnjevi svilnati talar škofa, ker je hotel vsak pastir ostati pri svoji čredi. Bradate ali gladko obrite glave redovnikov v rjavih črnih in belih opravah so se VBpenjale aad vse druge glave. Na desni in na levi »o vihrale zastave, ki so jih prinesla društva in zadruge papežu v dar. In to mor je se je dvigalo in dvigalo, njegovo bučanje je naraščalo, potni obrazi, plamteče oči, osu-šena usta so dihala silno nepotrpežljivo ljubezen, tak težak duh je puhtel od tega stlačenega ljudstva, ru coTisiuereU one oi razmere tudi pod Rooseveltom staiX) leto izgine m rav_ ne bodo izboljšale kakor pn- nQ kQ bjj l M na*opi No- čakujete. Ce bi volili pamet. yo ^ ^ v dravi Cloveka. no, pa se bi kmalu otr pli knze. Tak y ^ naseIbi_ S samim "radikalnim govorje- ^ Se ^ priHka ^ njem jo ne boste odpraVih kaj- ^ fio 2elo zanimim ti glasovi štejejo, ne besede in p^^ M prične ob g. grožnje. Bil sem na Thomasovem shodu. Videl sem tudi nekaj naših ljudi. Eden teh je drugi dan razobesil v okna Roos«-veltovo sliko. Cemu? Nesporazum s samim seboj. Onih, ki se tako radi ustijo s socializmom, pa sploh ni ni bilo na ta zvečer. Na svidenje! tor ttUM rea*on, 1 h*v« raaue a xather miemuve «tudy. of tin situation and wnat would be for th* bent interest* oi the people and ti* country, 'therefore, 1 took it upoa myself one year ago hut July to go to Sweden and ntudy the Uratt liquor system. l>r. E. H. Lundin, chemiat and a graduate of Harvard Chemiat SchooL stated that 3.2%, beer by weight u a healthy food product aid poaiUvely non-intoxicating. The food value of one bottle of beer i$ given in th« following equivalents: .63 of t» ox. of butter; 1.8 ox. of bresd; 7.| ounces of apple j 6.4 ounces of Milk; 17 ounces potatoes potatoes; if' ou ices of lean beef; 8.8. ouncea of codfiah; one egg and a half. Dr. Lundin aaid any person could drisk six bottles of this beer without any indication of intoxication, and that thoae who are accustomed to Imxi ..... Could driak or J. Dekleva.! more bottJea without any bad result«. ■ I 1 afterwarda made a very thorough 0 1-i. 1_ If x • ' rtudy of the brewing of beer whidi volitvah v Montam w ^ out 0f mait or ^ or some cereal in which the starch« je iivei na Holmes in s Penko-to:n ¿»ta iz istega kraja doma. Pa tudi to ni važno. Važnejše za nas je to, da vemo, da je PehKo človek provokatorskih vlog in da je bil v starem kraju v špijonskem poslu. Tega dejstva ne izbriše noben zani-kovalni dopis, niti ne bi madeža izbrisala izjava, da je on to delal iz 4,nnrodnega" čuta. Kadar bo Frank Hayny pretrgal vse ne patre I me stike s provokatorjem in ko bo odrekel kakjftuokoli pomoč onim, ki hočejo Barbiča "pribiti na križ" in ki intrigirajo proti drugim poštenim zavednim delavcem ,ko bo priznal, da dela napake in pomote, tedaj bomo lahko po pravici rekli, "da, Hayny je mož na mestu, brat in sodrug!" Ampak prej mora Joškova mašina izginiti izpred Haynyjeve hiše. Mi smatramo, da se ne bi smel noben zaveden delavec braniti s provokatorji, še manj pa jim pomagati. To je resnica, ki naj si jo prizadeti zapomnijo. Posebno Tone Rup-nik, ki je kolektal za trboveljskega rudarja. Linčali so ga orjunaši — ljudje, h kakršnim je spadal Penko. Frank Barbie. h San Francisca, Calif. V San Franciscu so delavske razmere po pregovoru, "more time than money". Imamo pač "Hoover's time". Pripravljajo se za zgraditev dveh mostov preko našega'zal;va, ki bosta stala 95 milijonov dolarjev. Enega prično de$atf januarja, drugega pa enkrat spomladi. Maja meseca, ko so bile primarne, oziroma * nominacijske volitve, sem naštel v treh volilnih okrajih, v katerih je 95% slovenskih volilcev, 7 •glasov za socialiste, namreč 5 Slovencev in dva drugorodca. Omenil bi to že takrat, pa so mi svetovali, da naj zdaj še ne pišem, češ, počakaj do glavnih volitev. In res, ko sem poslušal ljudi, sem domneval, da pride ne samo Foster nego vsa holjševiška Rusija na naš hrib. In zdaj nekateri obljubljajoča čez 4 leta se bo pa res kaj spremenilo. Da, ampak bržkone nazaj v G. O. P. In zdaj bo spet jok in stok, ali ljudstvo si je samo krivo, ker ne zna pravilno rabiti svojih pravic. Seveda, po U£i zvoniti je prepozno, a tudi klenkanje proti nji ne pomaga. Ko smo domu izbirali ime, je eden direktorjev dejal: "Gospod Turk so rekli, da beseda "progresivni"* pomeni dosti sitnosti za nas". "Ampak sitnosti niso zaradi imena. Odboru je dobro znano, kaj jim je vzrok. "•■•V • Imeli smo predstavo. Hvala Prosvetni matici, ki je poskrbela igro in vloge. Vprizorili smo "Tri vaške svetnike". Izpadla je dobro, lahko rečem, da 50 odstotkov boljše nego sem pričakoval. Bal sem se zanjo ne zato ker sem bil jaz "oče Porenta", ampak ker sem po slabo uspelih vajah smatral, da bo vse skupaj Vflop". Hm, da, igralci se niso čuli po vsi dvorani! To je slabo, ampak je treba pomisliti, da je dvorana velika. Drugič, če greste v gledišče, so vaši otroci z vami in jih obdržite mirne v sedežih. Tako zahteva red in reditelji skrbe ,da ga nihče ne krši. A pri nas je drugače. Čemu ne bi dali vsi ljudje igralcem in onim, ki hočejo igro poslušati toliko priznanja, kakor ga dajo filmu v kinu? Pa tudi igra da je zanič! No, pa jim ne zamerim, ker vem, da nimajo pojma o stvari in da govore kar tjavendan. Storili smo, kar nam veleva dolžnost v Izobraževalnem dramatičnem klubu. Igralci so bili dobro odbrani. Trudil sem se režijo do^ro izvršiti. Tisti, ki kljub temiiniso zadovoljni, pa naj namesto kritiziranja rajše začno sami z odbiranjem iger, da bodo z njimi za drugo jo-sen pripravljeni. Če se bi nekateri ljudje, ki bi lahko vedeli in znali boljše, ne pričkali toliko za vsako senco, pa bi v naselbini lahko resnično napredovali. To bi bilo veliko bolj pametno kot pa iskati napake tam, kjer jih ni. A. Leksan. Konferenca JSZ v vzhodnem Ohiu Red Lodge, Mont. — Zadnjič sem poročal o izidu glasovanja v Montani, zdaj pa imam pri rokah točnejše podatke. 82 odstotkov registriranih volilcev se je udeležilo glasovanja, ali skupaj 216,672. Večina demokratskega kandidata Roose-velta znaša 49,391 glasov. Socialisti so dobili 7,896 in komunisti 1,797 glasov. K. Erznožnik. Obisk smrti Krayn, Pa. — Tu je nedavno cai be readily changed to sugar is the mashing process. Malt is barley that has been germinated in the malt house bringing the enzymes to lift changing over the different starchec and products in the grain itself inte a useable stage. Non-intoxicating beer Is a beer of ¿.¿% alcohol by weight evidently eo> sidered in all Scandinavian and Euro-pean countries as non-intoxicati* because it is sold everywhere and to anybody. No one ever thinks of in-toxication when they drink beer la a cafe, coffee shop or a hotel dining room. In other words, beer i« used in European countries the same ai wo use coffee and tea in America, umrla Mrs. Frank Naglič, ro- and ,that is, ^ main why jena 2g*njar, v vasi Rovne _ forci* nad Cirknico. Zapušča moža in štiri otroke. countries cannot understand the i* strictions against 3.2% beer by .weight or 4% beer by volume. zastopnikov "Proletarcaw Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koiedar, brošure in Se v T*™1^"' ki b°P°slal° Potrebne listine in mformi! I" Pn"b,čene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob xsakl u«odn. priliki pridobivati naročnike temu listu. &av-zaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca»*-tirati za njegovo glasilo Proletarec. ¿.n ,Ako.je ime kake«a župnika v sledečem seznamu izpuščen?, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravi V nedeljo 22. januarja ob 10. dopoldne se prične v društveni dvorani v Boydsvillu pri Bridgeportu konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice. Vse pridružene organizacije so bile pismeno povabljene, da naj izvolijo zastopnike. Tudi drugi člani naj pridejo na to važno zborovanje.----- Ce kateri klub ali društvo pi- jM*ovich. sma ni sprejelo» naj mu velja c.IrTrd*^ to za povabilo. 1 J ose p h Snoj. CANADA. Sudbury, Out.: Frank Stare. CALIFORNIA. Lo« Ans*U»: Frank Novak. San brancisco, Cal. — A. Leksan. COLORADO. Crasted Butt«: Ant. Slobodnik. Pueblos Fr. Boltesar. )omtrMti . Anton Majnik. Wallenburg in okolica: Frank Totniid. ILLINOIS. Chicago. Anton Anton Andres, farmingtoni 'John MajdiS. La Sail«: Frank Martinjak in Leo Zevnik, Peter Banich. Mascoutah: John Biskar. O«io«bys Anton Udovich. Fanamat Andrew llersich. Pooriai Joseph Mreiar. Lisbon t J. Bergant Maynard: Andy Zlatoper. Pinay Forks Nace 2lembeigar. Powhatan Points Anton Vehar. Nawburghs Jos. Lever. NHsei J9hn Plahtar. PENNSYLVANIA Acostas Geo. Kristell. Aliquippas Geo. SmreJtar. L. Ambridga: Martin Habich. Bon Airs Peter Bukovec. P U * -a o ... t ! Bulgars Anna Nagel. Fraak Zaits, Fr. Udovich, Craftons Jacob Tomec. 1 Canon.bur.-SUab.ooT M«k. kavc, John Terčelj. Ciiff Minos Frank Bogataj, fcdtfys John Jenko. Exports Jos. Brits. Foro.t Citys Frank Rataic, Zait*. Ttroon.boro: Tony Zupančič. Hondoraonvillos Albin Karničnft. Ta» Toay Anton Per. Virdons Fr. Ilersich. W.ukog.n in North Chicagos Frances Zakoviek. INDIANA. Indianapoli.s Frank Skufca. KANSAS. Arm.s Anton Sular. Groa.s John Sular. Wo.t Minerals John Marolt. MICHIGAN. Dotroits K. Potocnik. Peter Benedict, Frank Ceqen, John Zornik. MISSOURI St. Loui*i Anton Nabergoj. MINNESOTA. Buhlt Max Marts. Chi.holms Frank Klun. Dvlutks John Kobi. Ely. John Teran.* MONTANA. Rod Lodgos K. Erznoinik. NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Littla Fällst Frank Grsgoria, Fr. Petaus. Sowards Frank 2sgar. OHIO. Akroa—K an moros Joa. Jereb, Leo Bregar. Jos. Snoy. John Jeakovich. John KrSM*, Bridgeport i B.rborVon: Clovolawdî Joseph Sedmak. John Koriti, John Tancsk, Anton Dobrovolnc. Gloncoos Albina Kravanja. Imporials Frank Auguitin. Johnstown in okolicas AndlSW W d rieh. J. K obal. lkija Búbalo. Krayn—Dunlos Louis Sterls. Latrobot John in Mary FradsL Lawroncos Louis Brits. Libraryt Nick Triller. Lloiydollt Frank Sustarsich. Luaornos John Matičič. N.ntiook«: Frank Kovach in HesiA Peèarié. Pork Hill-Conomaughs Frank Pst boy, Adolf K raina. Rontons Anton Bogataj. ♦ St. Michaolk Frank Bisjak. Sygans Frank Ürsits. Throop: John Oreshek. Veronas Tony Kresevich. W. Newton t Jos. Zorkow «Vindbor: Tony Strslilsr. Willook, John Koplenik. Yukon s Jos. Robich. UTAH. Watti., P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Pierces Frank Polanc. Star Citys Lawrence Sekk. WISCONSIN. Kanodi.: Frank žororec. Mi4w.uk..: Jacob Roilc, U«^ Alpner. 0 Slioboygan: Fr. Stih, Fr. Nsgols. WUlardt M See Krale. West Allies FVanfc Ma«k«rUk WYOMING. Diamonchrtllot Anton Tratnfc Rock Springst John Jink Subi.t: John H. K n ¡in Ik. BBSS «m PROLETAREC Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, ¿rtiče ii opisi* . KNJIGARNA "PROLETARCA" D I ; J MM West 16th Street, Chicago, 111. jjr slovenskih književnikov, (uredil dr. J. Slebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vosba ------------- Bacili ia bacUka. (Damir Fsi- gtl), humoreske, broi........— l.f is teme, (Ruski pisatelji), broi. 75c vesana...............— Boy, (L. Coloma) roman, ve- san ...........i mu -~~— Božična pesem v prosi, (Char- .45 1.25 .40 .40 :— .76 .75 .50 .75 .40 l«s Dickens), bral.--------- Bela noči—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi..... Bilka, (Marija Kmet), povesti in črtice, broi.------ Baes ser je, (Milan Pugelj), broi.----------------- Cankarjev sbornik spomin Iva- na Cankarja, ves.------- (eirtek, (G. K. Chenterton), lantaitičfen roman, ves.----- Cvetk«, (Majar H.), iopek pravljic sa stare in mlade, broi. £rai panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice broi. ..----- On svetova. (Ivan Molek), saehka vezba .........----------... Daj nam danes nai vsakdanji kruh (A. Cerkvenik), povest, broi. ...---------------------- Decsmeron, (Giovanni Boccac-cie), I. del broi. $1.50, ves. 2.00 Moi s brazgotino in druge novele, (Jack London), broi. _ Mukoborci, (Fr. Milčinski), črtice, ves. ____________ Mlad. Ijubosen, (Alojz Kraigher), roman. ves. Miljonar brea denarja, (C. P. Oppenheim) vez. ________ Modvlidje, (Jož» Pahor), socialen roman, broi.____ Na krvavih poljanah, (hran Matičič), trpljenje in strahote s bojnih pohodov biviers slovenskega planinskega polka, vez.________1.60 Naia vas, (Anton Novačan), broi. 76c, ves.__________ Na^ ^krivih potik, (Žaljaki), j 10 Ogonj, (H. Barbusse), dnevnik | desetnije, vez. ____________ Obiski pri sloveaskik pisatoljik ia umetnikih, (Izidor Cankar), vez. ------------------- Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broi. ________________ Oglenica. (Fr. Zakrajiek), povest, broi. _________________ Pertinčar jevo" pomlajen je (E. Kristan), sanjska povest. broi. 75c, vez. ________________ Plat svona, (Leonid Andrejev), novele, vez_______________________ Pesmi, poezije, igre. Angleške knjig« socialne in znanstvene vsebine. .60 .45 .65 .60 .20 .65 .50 .60 1.25 .40 1.00 1.25 .76 .40 1.25 II. del. brcJL $1.50, vez------ 2.00 PovÄ.t 0 mémik ob.ianih, (Le- 2.00 .45 .25 .25 .50 .65 _________ .90 HI. del broi. $1.50, vez. Detel jica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler), broi. —------------------------- Dekle Elisa, (Ed. de Concourt), roman, vez. --------------- Domače iirvali, (Damir Feigel Deveti januar, (M. Gorki), črtica iz ruske revolucije, broi. Den Corea, (G. Keller), roman, hroi. ________________________ Dve slike, (Ks. Meiko) broi. Drobiž, (Fr. Milčinski), vez— Dvoaežec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, vez. Elisaheta, hči sibirskega jetnika, broi. ________________ Filozofska sgodba, (Alojz Jira- sek), vez._______________ Francka in drugo, (E. Kristan), broi t________________________ Glad, (Knut Hamsun) roman, Gad je gnezdo, (VL Levstik), broi. 75c, vez....................— Golem, (G. Meyring), roman broi. 50o, vez. ------------- Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčinski, vez. ...______________ Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi... Hadii Murat (L. N. Tolstoj), roman, broi. ------------------- Heptameron, ( M arg. Valoiska), povesti, broi. —--------- Humoreske, groteske in satire, (VL Asov in Teffi), broi..... Ml jot, (F. M. Dostojevski), L, IL, MI. in IV. zv. broi. & SOc, ves. (g) Vsi fttirje broftirani $».00, res. $4.00. Ia modernega eveta, (F. S. Fkl- žgar), roman, vez.------ Is naiik krajev, (Zofka Kvo- der), povesti ,vez. ----------- Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez.------------------ Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest za mladino s slikami, broi.----------------------- Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski man, broi. 75c, vez. ______________ Jubilejni zbornik, Oton Zupančiča, vez---------------------------- Junak našega časa, (M. J. Ler- montov), povest broi.---- Jari junaki, (Rado Murnik), humoreske, vez. --------------- Jurkica Agičeva, (Ks. Šandor- Gjalski), broi. 50c, vez.....— Knjige Cankarjeve družbe sa 1932, zbirka vsebuje: Koledar in tri knjige fine povestne vsebin« ---------------------------- 112 Knjige Cankarjeve družbe sa 1933, zbirka vsebuje: Koledar in tri knjige fine povestne vsebine _______________________ Kmečki punt, (A. Senoa), zgodovinska povest iz upora slov. kmetov ve«. Keafeeije literata, (J. S. Ma-char), zbirka spisov, ves.— Kessln, (L. N. Tolstoj), kavka- ika povest broi.______________ Kraljevi vites, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v dveh delih, broi.__________1.60 Kaos Serebernjani, (A. K. Tolstoj), roman is časov Ivana Groznega, broi._______ Kreutzer jeva sonata, (L. N. Tolstoj, roman, broi. - Ljudska povesti, (Franc Jaklič), Lroi. La Boheme, (Henry Murger). roman, broi. __________________ Loteče senco, (S. H. Vajan- ski), roman, broi.------- Lovski spomini, (Vladimir Ka- pus, broi. .......................... Milsn in Milena, (Ivan Cankar), ljubezenska pravljica, broi. ............. Moderna knjižnica. L buje črtice In novele (Milan Fttgelj), broi._____ Moje življenje, (Ivan Caidu ), .60 .60 ___ 1.00 .40 .76 .40 .40 .25 .60 .35 .85 1.00 .75 .85 .76 .50 .40 .60 1.10 1.60 .86 .76 .45 _ 1.00 1.50 .76 .80 .76 2.00 .75 .25 .60 .75 1.80 .60 » 1.60 .75 1.50 1.25 .80 _______ .50 .tO 1.12 _ 1.00 .65 .76 _____ .76 1.00 ..80 .16 T nti, Ia spisov A. P. Cava, (Ivan Prijatelj), broi. 85c, ve». ______________ 1.26 vra3, (Jack London), onid Andrejev), posvečena L N. Tolstoju, vez____________ Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Feigel), humoreske, broi.____ .65 Pingvinski otok, (Anatole I France), vez. ----- .4,» prt|apt Vasiljica in «Iruge ruske pravljice, (Cvetko Golar), broi. ...--------------------------— Povesti, (Maksim Gorki), broi. Pasti in sanke, (L. S. Orel), kriminalen roman, broi.— Pikova dama, (A. S. Puikin), povest, broi..................—— Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del $3.25, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani 6.00 Poveetice, ( Uabindranath Tago- re), broi............................. .40 Polom, (Emile Zola), roman iz francosko nemške vojne 1870-71, 549 strani, broi. $1.60, vez. ______________________________— Podobe is sanj, (Ivan Cankar), vez-------------------------------— Požigalec, (K. S.), broi......... Povesti, (Lovro Kuhar), broi... Prodor, (B. Kellermann), so- * cialen roman, broi. --------- Roman treh src, (Jack London), vez.-------------------------------- Rasne povesti, broi. .............. Rim, (J. S. Machar), broi. $1.00, vez. ......................- Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broi.----- Santa, (H. Arcibaiev), ve»..... Selo Stopančikovo in njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističea roman broi------------------------- Spomini Kriitofovega Pepčka, (Joseph Suchy), lično ves. Srce, (Ivan Albrecht) novele, Slika Doriana Gray a (Oscar Wilde), roman, broi. ------ S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi. ----------— Sosedje in dn|ge novelo (A. P. Čehov), broi. -------------------- S isto o Šesto, (Federer-Pol jail ec), povest iz Abrucev, broi Srce, ( Amicis-M iklavčičeva ), k vzgoji mladine, ve*...... Spomini na Preloma, (Emesti na Jelovšek), broi. -------- .75 Srečelovec (H. Majar), povest, broi. ---------------------- Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povesti, broi. --------------- Staroindijske pripovedke, (Jos. Suchy), s slikami, broi-------- Spoved, (L. N. Tolstoj), broi. Stopni kralj Lear in hiia ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broi......................... Tarzan sin opico (Edgar R. Burrough), broi. 76e, ve». Tarsan in svet, (Edgar R. Bur- rough), ve«...........—...... Tarzanove živali, (Edgar R. Purrough), broi. 75c, ve«. Tarsanov sin, (Edgar R. Bur-rough), ve«. ---------------- Tarmanova mladost v džungli, (Edgar R. Burrough), ve*. (Vseh 6 knjig $4.50.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 76c, Tri ^povesti, (L N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broi.........—-------------- Tik sa fronto, (Damir Feigel), vez. ............................... Udovica. (I. E. Tomic), povest, broi. 60c, vez................ Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez. -------- V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), brei................— Viinjova repatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih, broi. $2.00, vez. ------ Vites is rdečo kiie, (A. Dumas), roman iz časov francoske revolucije, broi. 75c, ve*, viadka in Mitka, (Zofka Kvader), ve*----------------------- V oklopnjaku okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broi. 1.60 v robstva, (Ivan Mat£ič), roman tuge in boli, ves. _ 1.25 v zablodah, (France Bevk), roman, broi. ---------------1.25 Zadnji val. (Ivo Šorli), roman, broi. —.................... Zadnja pot kapitana Scotta, (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, bro*. ............ Zadnja kmečka vojska (A. fte-noa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 16. stoletju, vez. ________________^J Zapiski U mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh de- lih, vez. ---------------- Zelesna peta, (Jaok London), socialen roman, v dveh delih, broi. _________________ Zmote in konec gospodične Pavle, (Ivan Zoreč), broi. Za srečo, (Fr. Malograjski), povest, broi. ------------------ Zvonar jeva kči, (Miller-Ster- žaj) povest, broi. ______________ Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez_________________ Ženini naia Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broi. L ____________________________ Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let, 681 strani, vez.......... Zlatarjevo slato, (Avgust Senoa), zgodovinska povest iz 16. «toletja, broi___________ Zgodbe is doline sentf lorjanske, (Ivan Cankar, broi........... Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikarnežev lastni životopis, vez............ Zbrani spisi, (Dr. Hinko Do- ,75| lenjec), broi. -------------------- Zbrani spisi, Val. Vodnilta, broi. _________________________________ ___1.00 1.00 1.25 ... 2.25 «... 1.00 .40 III. zvezek: Roilin Vrjankc, J ara gospoda in Očetov greh .............................. IV. zvezek: Gospod Janes, Kmetake slike, Humorske, Povesti sa ljudstvo .......... V. zvezek: Pesmi, Berite no-ivce Kritike, Komentar .... VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitak: Novelist in Politik 2.50 (Dr. 1.26 1.60 .40 .60 .85 .85 . 3.25 .75 1.00 .85 .50 .35 PESMI IN POEZIJE. Akropol is in piramido, (A nt. A-ikerc), poetični sprehodi po Orientu, fina vezba-------1.26 Atila v Emoni in Romanca, (Ant. Aikerc), broi._______ .60 Balade in romance in Stara pravda, broi. -__________ Jadranski biseri, (Ant. Aikers), Kratka srbska gramatika 1 J<*lp MtinceJ) ................... Lzo Kratka sgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ................................._ Mezdno delo in kapital, (Kari Marx), broi. ......................... Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana.................................. Nai jesik, (dr. Joža Glonar), ve*. ---------------------------- Nai sadainji ustavni položaj (Dr. Stefan Sagadin) _______ Narodnogospodarski eseji _______ O delavskem in socialističnem gibaaju aa Slovenskem do U-stanovi t ve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), le broi. $1.00 vezana____ .50 O konsumnik društvih_______ Politika in sgodovina (Dr. Drag .26 .40 .25 1.26 .25 .75 .85 1.60 ¿O .«0 .76 «6 .76 .60 .85 1.50 .85 .75 .35 .40 .60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.40 .40 .76 .76 .76 .40 2.50 1.00 .60 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika ,izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ..............2.00 II. zvezek: Črtice in povesti ter Kritični in polemični gpisi, vezana ________________2.00 III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narekov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ______________________ 2.00 IV. zvezek: Knjiga za lahko-mi^flne ljudi in Tujci vez. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na jflancu in Črtice, vezana ................................ 2.00 VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novliana in Hiša Marije pomočnice, vezana _______________________________ 2.00 VII. zvezek. Mimo življenja. Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana_______________ 2.00 Levstik Front Zbrani spisi sa mladino, vez.______1.25 Maselj Fran-Podiimbarski: Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek. Slike in črtice. Gorski potoki in Tovarii Dam i an bro J. $1.50 ves___2.00 U. zvezek; Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice, broi. $1.50, vez. _________________ 2.00 Oba skupaj, broi. $2.75, ves 8.75 Pregelj Ivan, zb/ani spisi: I. zveseik. Stefsn Golja in njegovi. Tolminske novele, broi. $1.35, fina vezba .... 1.75 II. zvezek: Bogovec Jernej. Balade v prozi, broi. $1.35, fina vezha .......................... 1.75 IV. zvezek. Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sveta noč vez. ..................1.75 Tavčar Ivani Zbrani spisi. III. zvezek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Kuzov-cl„ Vita vitae mesae, Janez Solnce, broi. $2.10, vezana ............................. 2.50 IV. zvezek Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, vez. _______ 2.50 V. zvezek. Izza kongresa____t... 2.50 VI. zvezek: Cvetje y jeseni in Visoika kronika _______________ 2.50 Trdina Janes: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: II. sv.: Bajke m povesti o Gorjancih ____________________________ 2.00 III. zv.. Bajke in povesti _______ 2.00 IV. zv.: Bajke in povesti_______2.00 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen ............ II. zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženitev in Grad Rojinje III. zvezek: Kložtrski žolnir in Deseti brat ................. IV. svezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-peti Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba r Viinji gori črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin _____________________ S.00 V. zvezek: Lipe, Pira tobaka. Moč in pravica, Zupan o vanje v Globokem dolu. v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach. Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober......................... 2.60 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broiirani I. svezek: Agitator__________.75 II. svezek: Lutrskl ljudje, Testament_______ .86 fina vezba ----------------------------------------------1.25 Lončar), broi. __________________ Job in Psalm 118, (S. Gregor- Praktični socialisem, broi. .... čič), vez. -------------------------------.75 Priče evolucijo in Adami prod Jaaaki, epske pesnitve, (Ant Adamom (Ivan Molek), broi. Aikerc), fina vezba -------------1.26 60c, vezana ____________________ Moderna francoska lirika, (Ante P roleta rska etika in morala Debeljak), vez. --------------------------.75 (Ivan Molek), broi............ Mučoniki. slika iz naie protire- Prva pomoč, (dr. M. Rus), s formacije, (Ant Aikerc), fi- 40 slikami, broi. ___________..___ na ve«ba ...—..........—.......>.. 1.25 Psihične motnjo na alkoholslu Mlada pota, (Oton Zupančič), , podlagi, broi. $1, vez......... broi. ---------------------------------' Rastlinstvo - naiih Alp (F. Poezije, (S. Gregorčič), I. zve- f Seidl) .................................... zek,, vez. .....................—......60 Razvoj Socializma od utopijo do Poezije (S. Gregorčič), II. zve- snanosti (Friderik Engels, zek, vez. -------------------1.25 prevel M. Žagar) ______________ Poezije, (S. Gregorčič), ilustri- Roparska trojica (Claessens- rana izdaja, velik format Molek) _________________________ ve*...........—----------------- 1.50 Slovanski pravopis, (dr. A. Bre- Poezije, (Dragotin Kette), vez. 1.10 *nik), broi. Poezije, (Fr. Levstik), vez........80 Soci»lni in •» j* člo- vek vstvaril boga. (Molek- Keracher) broi. __________________ Slovanska kuharica (S. Felicita Kaliniek), ve«., 666 strani, 1.26 .10 .60 .10 .75 .10 1.50 .76 .85 .35 8.50 1.00 .25 ---------- 1.00 8.50 60 2.0t 1.20 2.00 2.00 .85 .65 Pesmi življenja, (Fr. Albrecht), vez. --------------------------- Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorsko poti, (Janko Glaser), broi........ , ___________________ Primož Trubar, (Ant Aikerc), zgodovinska epska pesnitev, vez. ------------------------------- Solnce in sonce, (Ante Debeljak, broi. _______________________ Slutnje, (Ivan Albrecht), broi. Šleske pesmi, (P. Bezruč), vez. Plamteči okovi, (Mile Klopčič), broi. 35c, vez______________________ Pesmice is prirodo, (VI. Kapus), broi.---—.—................... Sto let slovenske lirike, od Vodnik» do moderne, (Cvetko Golar), broi. 90c. vez._____1.25 V sarjo Vidove. (Oton Zupančič), pesnitve, broi. _______________ Svojemu naro<>u (Val. Vodnik), brci. . Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliikar), broi. 50c, vez. .. ------------- .40 .35 ilustrirana _________________________ Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broi............... Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zaho*r), trda vezba Spretna kukarica, vesana______ Strokovne organizacijo v Slove- «45 niji, broi. «...__________...________ .50 Svetovna vojna in odgovornost eocializma (E. K.) broi. ____ .60 Uvod v Buddhtzem (Jos. .40 ----------- .25 .... 1.60 ---------------- 1.50 1.60 IGRE. Aafiaa, (Leonid Andrejev), broi i rana ___________ Beneiki trgovec (Wa Shakespeare), vesana____ čari i jevo ženitev—Trije ženini (F. S. Tauehar), dve ftak>- igri enodejanke, brei.__ Golgeta (M. Krlež), drama T treh dejanjih_____________ Gospa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi___ Strup is Judeje, (J. S. Machar), Hffctenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom __________________________ Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana_______________________ Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana ............................... Otkello (Wm. Shakespeare), vezana ................................... Očiičenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v iestih scenah ____ Romantična duie (Ivan Cankar), drama y treh dejanjih, vezana ....................7.7117.____ Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ......________ Umetnikova trilogija -.(Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota zase. Broi. 50c, vezana ................................ Suchy) ________________________ Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ______________........ Vladar, (Niccolo Machievelli), broi. ------------------------------- V novo deželo (E. K.), broi. .... Zadružna prodajalna ali kon- sum ____................................. Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani _______________________________ Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erja- Zbirka domačih zdravil, S poljudnim opisom človežkega telesa, broi.________________ Zbirka rudarskih ia fužinskih izrazov (J. Bezlaj) ---------- Zdravje ia bolceen v domači kisi Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega Smernice zdravega življenja. . Ilustrirana, vezana __________ človežkega telesa; II. del: Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden K 1088 strani .ilustrirana _____________ Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) ................. Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka brožirana. I. zv. 85c; II. zv. 75c; oba zvezka aku- paj ................................... Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez..... ALBUMI S SLIKAMI. Dravska banovina. Slike slov. mest in pokrajin v barvotisku .76 .60 .75 .26 .60 .60 .25 .75 .75 .75 .60 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi .—...................... "Debs, HU Autkorisod Lifo and Letters" (David Kalsner), vezana v platno __________________ Debs end the War, njegov govor v Cantonu, O. in pted poroto na sodišču ______j........... Drugloss Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil, broširana Dynamite (Louis Adamič) The Story of Class Violence In America _________________________ End of the World (Dr. M. Wilhelm Bölsche), vez. ........... Goose-Stap (Upton Sinclair). Študija ameriikega visokoiol-rtvs, nad katerim imajo kontrolo privstni interesi, vez. Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota .... Jungla (Upton Sinclair), povest tz čikaikih klavnic ................ Jimmio Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno............ Karl Marx, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana ................................... King Ceai (Upton Sinclair), povest iz štrajka coloradskih premogarjev 1. 1913-14. Vez. Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .*................... Life and Death (Dr. E. Teich-mann ), vezana .................... Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streetz, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana .... Mountain City, (Upton Sinclair),, novela, vezana ........ Oil (Upton Sinclair), novela, vezana........................ Outline of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani .... 1.40 Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zrfrav- .25 n*. vezana ........................... 2.00 Republic of Plato vez........... 2.00 .50 Right to bo Lazy ! Paul Lafar- gue), vezana .........................60 .25 Roberts Rules of Order, vez..... I Roman Holiday (Upton Sinclair) ........................ Savage Survivals (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez......... Science and Revolution (Ernest Unterman), vez. .............. Sez Science (Jos. H. Greer. M. •D.), znanstvena razprava o »polnih problemih, vez. ____ The Social Revolution (Karl Kautsky), vezana _______________ Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana______________ „ 1.00 1 00 2.00 60 .60 Tbey Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broširana _______________ The Road Ahead, (Harry W. La idler), abecednik o kapitalizmu in socislizmu ___________ The Cry for justice (Upton Sinclair), vezana ---------------- The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ________________ Vital Problems m Social Evoln-tion (A. M. Lewis), ve*. _ The Wet Parado. (Upton Sinclair.) Opis danainje suhaiks Amerike. Ve*. ------------- 2.60 Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič *. vesana« v platno _____________ Walls and Bars (Eugene V. Debs. — Njegova poslednja knjiga, vesana __________________ World Calendar (Frank S. Tau- N ar oči lom priložite poitni ali al»-pnesni money order, ček aH gotovino. Za manjža naročila lahko peljete poštne znamke. Vse knjige poiiljsmo proitnine prosto. Klubom in čitalnicam psi večjih naroČilih popust. .76 1.60 60 PROLETAREC, 3639 W. 26th Street. Chicago. III. Zanimiv dol "Proletarca" so dopi-1 si. Pristopite v krog naiik dopisni-.60 kov ter sotrudnikov tudi vi. 5.00 .50 .40 1.56 .60 .60 1.50 2.50 2.50 5.00 a************************* Jl*e broaden your knowledge J* of tha Socialist and Labor movement, read The New Leader OFFICIAL ORGAN, 3. P. J 7 East ISth Street, * NEW YORK CITY, N. Y. ± ii ;;One year $2, half year $1,$ three Months 75c. m M M WWW 1.40 .50 .25 .10 .50 .60 .60 .85 .75 .75 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODAR. SKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija pronekala funkcionirati? Debata _______________ .26 Ali spolna vzgoja res ni potrebna? (Franjo Žgeč) broi..............60 Angleiko-slovensko berilo (Dr. F. J. Kern), vez----------------- 2.00 Čuda in tajne ilvljenja (Dr. Anton Brecelj), sploino živ- ljenjeslovje ------------------- .85 Domači sdravnik, (pr. Kneipp), broi. ____________________________ 1.00 Elementi moderne izobrazbe (I. Molek), broi. 60c, vez.__.75 Idejni predhodniki danainjega eocializma in komunisma (Abditus), broi. .66 .80 1.2b 4.00 .25 1.60 3.50 .35 1.50 2.50 1.25 .60 1.00 60 Norman Thomas has recently written another book which you must read AS I SEE IT 173 pp. $0 AA BLUE CLOTH ¿ZmXJU Sent postpaid from PROLETAREC (Book Department) 3639 WEST 26th STREET CHICAGO, ILL. PIŠITE UPRAVNIŠTVU! A ko je v vasem imenu in naslovu, ki je prilepljen na listu, pomota, ali ¿e se kaka itevilta izffubi, ali ¿e ste dobili slučajno kak tiskovno pokvarjen isvod, nam sporočite v pismu ali dopisnici, da pomote popravimo, oziroma, da vam pošljemo drago Številko lista. Nasa želja je naročnikom ustrezati. Od njih pa pričakujemo, da nam vse mordbitne posnankljivosti glede lista sproti sporoče. Ilustrirana lepa maska, navodb» Is za šmikanje vez.'__________ .60 1.00 Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrosič) s 80 slikami .40 Jageolavija (Ant Melik) I. In II. del. broi. $2.00, ve*. _ 2.60 Kako je nastalo dansinjo delavstvo ha njegovo gibon je (dr. D. Lončar), broi. ................ .46 Kari Mars, njegovo življenje In njegov nauk, (M. Beer)__ .60 Kletarstvo, (Bohuslav Skall- cky), broi. $1.76, vezana .... 2.26 Kolodar , Cankarjevo družbe 1930, broi._______.60 RAZNO. Ameriiki Družinski Koledar, letnik 1916, vezan ____________ letnik 1919, vezan ___________.... letnik 1920 vezan ........... letnik 1922, vezan ______________ letnik 1922, brož. _______________ letnik 1925, ve-zan .............. letnik 1926, vezan _____________ letnik 1927, vezan _____________ letnik 1928, vezan ______________ letnik 1929 vezan ____________ letnik 1930 vezan .............. letnik 1931, rezan____________ letnik 1932, vezan _______________ letnik 1933, vezan ................ Cankarjeva slika na dopisnicah, (Imamo jih dvojne vrste.) Kres, vezan, letnik 1921-22 ____ Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenth držav ....... Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ............... .40 .50 .65 .75 .60 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .75 .05 1.60 .25 ________ 8.50 ANGLEŠKE KNJIGE. American Ou t p os t, (Upton Sinclair, spomini njegovega življenja ..............-.................. 2.50 As I See It, (Norman Thomas), pogled na sedanje razmere v kapitalistični družbi _________ 2.00 Americen Communism (James Oneal) vesana ................... 1.60 Ameriee'e Way Oat (Norman Thomas)______.2.60 Anarchism and Socialism (Geo. Pleebainoff), vez.........— — .60 Ancient Lowly (C. Osborne Wsrd, dve knjigi, 1813 strani, vesane .......................... 6.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ---------------— 1.50 Brass Check (Upton Sinclair) Slika korumpiranosti kapitalističnega iurnelizma, ves. 1.20 Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action LITTLE LIBRARY ** SOCIALISM ONLY $1.00« Socialism and the FarmW Problem___________ALGERNON LEE Socialism and Culture----------------UPTON SINCLAIR Why I Am A Socialist________________HEYWOOD BROUN Socialism and the City ________________________ Mayor DANIEL W. HO AN Will Socialism End The Evil W War?_______________DEVERE A LI JEN Pioneers of Socialism-----------------McALlSTER COLEMAN Incentives Under Socislism_________________________G. D. H. COL* Socialism and the Trade Unions_____________JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Aaewsred__JOHN M. WORK The Socialist Goal ................ The Betrayal of the Workleas FRED HENDERSON . McALlSTER GO LEMAN --------JAMES ONEAL -----PAUL BLANSHARD ----CLARENCE SENIOR ---NORMAN THOMAS ----MARION PHILLIPS The Practical Accomplishments of Socialism _ MORRIS HILLQUIT and NATHAN FINS Can Socialism Prevail in America? Forces Making for Socialism_____ Organising the World for Socialists Socialism and the Individual_______ Socialism and Women___________ The Practical Program of Socialism .. The Political Philosophy of Socialism Socialism and Communism HARRT W. LAIDLER — MORRIS HILQUrr NORMAN ANGBLL ORDER FROM i PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 363S W. 26th STREET CHICAGO. ILL. mmmmmmmrn A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 9. P. tlmrtarrr EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALT1 ix O. 1319. P«bl»ksd Weakly St seie W. SM Si CHICAGO, ILL., DECEMBER 22, 1932. [•Uphold Kock w.II 2S64. VOL. XX The Witchery of Words Possibly the greater single cause of misunderstanding among people is misunderstanding of the meaning of words. Possibly there is more misunderstanding in the world arising out of false analogies than from any other single cause. There is a witchery in words. People of the moet peaceful intentions have been worked up into murderous rages and have been induced to arm themselves and go to war by being hypnotized by such words as "National Honor", "the Fatherland", — "Our Country". And there is a danger in false analogies. Millions of otherwise intelligent men accepted the fact of war in 1914, and again in 1917, when they were given a false analogy between a man outgrowing the clothes of his adolescence and a nation outgrowing its boundaries. And today millions of people else again. The $11,678,093,-000 owing the United States do not constitute a loan like that made when one finds himself at lunchtime without the price ! of the eats ; it is not even comparable to funded debt represented by interest-bearing bonds sold to finance self-sup-porting enterprises. That colosal sum is, in effect, a credit extended to nations in their extremity by this country after our .ruling class had deliberately and of their own WAR By William Allen Ward War is A vulture who Sits on a dead tree In the morass of hate Feeding on the dead bodies Of fools. A Report from Detroit The regular meeting of our English Section was held Thursday, December 8. Approximately thirty member» were present. Three new members volition (but not on the volit-' were initiated. Comrade Rugel re-ion of the people!) taken their ported that an English Section \|pf nlarea thi»irnidp Wp Hid nnt branch 115 was organised on the piate a. their side. We did not # He M * have to enter the war; but once C/(miTU^sli * give this new branch we til J, and once we gagged their fullest co-operatioa, attend the mouths of everyone who their meetings and help them m dared have an opinion contrary every way possibls. to the President's, and once A J^/™"™* . . . . the play» to be staged for our pro- we began to conscript our J The committee decided m stage boys, the granting of those vast " credits was but part of the Fascism and Its Various Elements We have heard warning« about a coming fascism in the United States, but many of them have not been based on an understanding of fascism. It comes not from the upper ruling classes who certainly have never had more free reign than in this country, but from desperate middle class groups allied with workers, who do not know their own best interests, college students, and a following of slum and criminal elements. To attract these lower groups, fascism generally stresses a vague labor radicalism. Mussolini did this and Hitler does it now. In fact,« quite a number of Hitlerite« belief that they are helping "true Socialism". The main elements of such movments consist of the middle classes who hate the ruling Even Members of the "Upper Class Should Consider Their Young Many well-to-do citizens1 money by hook or crook and We well understand that is have been mixed up in bank wind up hated by victims and the clash of classes, those whs stung by whatever remnants of align themselves with the c* conscience may be left? pitalist class, guided by theii waging of that war. The money was not invested "R. U. R." and also a short Slovene comedy. Both English Sections will j capitalists and financiers, but work jointly for this affair. ai8Q fear H c|asg COnscÍOU8 The office« elected for 1933i are: j worki c,ass ^ an ¡nU Mutthew M. klarich,, sectetary-treas- '• Valeria ko«, recording secret-K mediate layer between the urer;______, ______________ ary; Kay Travnik, Estok Menton, bourgeois class and the working Sam kavcic, Olga Kos, and Ted Oce- J class, the middle classes find —inspired by politicians, pre- in selfliquidating enterprises achers and clowns like Calvin but in destruction. In many Coolidge, Will Rogers and cases there was no money at William Randolph Hearsts- all, but only credits for the pek organizers^Delegates to the city jn fascism a hope of avoiding talk about the war-debt pro- manufacture of machinery of For «Unction, lti leaders must blem as if it were merely a destruction. 1 entertainment committee Estok, Stoy-! throw " radical sop to work- matter of a loan of ten dollars And there is no money to an arwi Wiimer Menton, Ted Ocepek, ers and at the same time arouse until next pay day. j pay back. And if the money, William and -Ray Travnik, Albina their rage against the ruling ' """ classes. We do not have Cedelnik. The If the European nations were , were paid in full—if it ever Mezgec and Marie merely a pal who needed .could be !-it would ^ ^^^^^^ couple ox bucks for lunch until aster upon debtors and credit- ' ors alike. Saturday that would be as easy a matter as getting the money back when the pay envelopes are passed around. But every intelligent and well-informed person knows that the problem is something Before we begin to debate vital issues let us understand our terms. lAnd above all, let us not make asses of ourselves and argue by false analogies; ■ Detroit? Mich. —The New Leader failures, investment house troubles, building and loan suspensions of payment, bankrupt businesses, and many other operations which do not reflect credit upon them even when they were not to blame. These things have brought them untold hours of worry and have driven some of them to suicide. Practically all of these men are opponents of Socialism. We sometimes wonder if they ever have given a moment's genuine thought to the nature of the social order which led or drove them into these vexatious difficulties. We wonder if they are not much like other people in their concern for the welfare of their children and their grandchildren, if any, and if they would not prefer that these younger generations would be able to avoid the pitfalls which they themselves have fallen into. If they have any such kindly feeling for the younger ge- The Socialists, above all immediate interests, believ« other«, know that individuals that Socialism is antagonii| are often not to blame for what to them, happens. The capitalist system But if they would take s wedges them into circumstanc- farther look ahead, eitker at es from which they are unable their own ultimate interests or to extricate themselves with at the interests of their child- credit. Under a decent syátem, ren and grandchildren, they most of them would have been ought to be able to see that decent men. Socialism is'really their saI- Socialism is a decent system, vationtoo. With things toppling It will permit men to be decent, and crashing all around them, instead of driving them into they ought at least to consider crookedness, as capitalism doe«, the future of their young. flipp»"'"..................II" EARCHLIGHT ! ................. .........Jll! ii........ *Y Donald Lotrich III, One of the first acts of our newly elected Democratic prosecuting attorney was to make a big publicity splurge to check and prosecute those buMaess concerns which have furnished fuel for Chicago's' charities and Do they not know that it is anything kos. Librarian—Hill Travnik. ,ike thi« cohesion of such ele-blicity commiuee — Estok Menton, ments yet in the United States, Sam Kavcic. Herman Rugel, Frank but if it appears its leaders j 'm nature of tha present ca-Cesen Jr., Andrew Grum and Olga wjjj more Senator Hueyl pitalist system to promote dis- «"starts; ¡^ T;r and Ray Travnik.—A. K. and Val„ from the poor whites of the | South and has shortweighed them. We have always nerations, how do they expect contended that the poor receive only these younger people to escape the ravages of capitalism? it a necessity to attend at least the most important meeting of the year, the annual meeting. • • • Welcome English Speaking Section No. 116! We are happy over the addition of you fine boys and girk comrades, to our ranks. Detroit hsi Our Doings Here and There By JOHN RAK The New Year's Eve dance sponsor- masques. A good orchestra has been hired to entertain you with dance ed by branch 1 JSF will this year be held at the CSPS Hall on 18th and May Sts., Saturday, December 31. There will be plenty of tables to accommodate your friends ,a good dance orchestra and a short midnight program. The admission tickets if purchased in advance are 85c and 40c at the door. Spent this evening with your friends and comrades celebrating the New Year at CSPS Hall. Tickets can be secured from any m'ember of the branch or at the office of Proletanec. e The Chicago YttSL will be host to a midwest conference Saturday, Sunday and Monday, December 31, January 1 and 2, at the Labor Lyceum on Kedzie and Ogden Aves. Various problems will be discussed and a program outlined how to reach young workers and students with our propaganda. Seven states will be represented with delegates, e . Branch 11 JSF in Bridgeport will sponsor a program' and dance Satur-day, December 31. A New Year's Resolution, a stage scene; two short comedy acts in English, singing by their chorus Naprej and other entertainments make up the program. Admission prices are 25c for the men and 20 for the ladies if the tickets are purchased in advance. Tickets at the door will be 30c and 25c. e On Sunday evening, January 1, the Forward Masque Ball be given at 132 Infantry Armory, 2653 W. Madison Street Five hundred dollars in prises will be given away for the best group and individual music. The net proceedes of this affair will go to the Socialist Party of Cook County. Let's meet Sunday, January 1, at the 132nd Infantry Armory for a happy new Year. Admission tickets are 50c in advance and 66c at the door. Secure them from Peter Bernik, secretary of branch 1. e Our annual meeting of branch 1 JSF will be held Friday, December 23. The election <4 officers for 1933 and other important business make it necessaiy that all members be present. A lecture by comrade Zaitx, followed by a general discussion will also be a part of the business meeting. e Comrade Klarich of Detroit suggested that a part of this page be devoted to suggestions as to how to conduct a branch meeting, subjects for debates, worth while plays and other information that would be of value to the branch organizations. I believe this would be a good thing to start and any officer or member of the branch having any ideas as how to create more interest among the young folks fojr our movement should send in their contribution. This would help and enlighten others with their work. e A conference of branches and lodges, affiliated with the Educational B.ureau of eastern Ohio and W. Va., will be held Sunday, January 22 at Boydsville. All branches and lodges within this district are urged to sent representatives. The meeting starts at 10 A. M. Belgian Socialists in Further Gains Following their substantial gains at the parliamentary elections November 27th, the Belgian Socialists scored further gains in local and provincial elections December 4th. The Socialists gained 18 seats and the Catholics 12. The Liberals and Flemish Autonomists lost ground. The results show a steady process of tightening of party lines, with the working class forces in the Socialist Party and all anti-labor forces deserting the smaUer parties for the principal reactionary, clerical and capitalist party. an inveterate hate for our ruling classes. We have even received copies of Long's speeches from readers wh0 stated that Long is a Socialist! If the Senator's demand for decentralization of wealth has that effect on some folks, we may be sure that Huey meets the requirements of the demagogue that is essential to fascism. —The New Leader. nancial worries, and miseries of all kinds? With that system getting worse, because it has outlived its usefulness, do they not know that the younger generation is doomed to worse worries and disasters if the system is allowed to continue? These people ought to investigate Socialism. While Socialism is clearly a boon to the working class and all the poorer people, it is also a boon to members of the so-called upper classe if tkey «could only realize that fact A "Your office is as hot as an oven,- Zk^TJZ St? ■aid a client to his lawyer. Value 18 11 *<> the "So it ought to be. I make my, wh(>Ie world and lose our own bresd here." | soul. Of what value is it to gain a very small percentage of the money | led the English Speaking moi collected for charity. We have often in our organization and still repeated that the «bulk of it was used There is no beti\r time to lean the for political purposes, political jobs where's and whyfore's of this eco- and favors, and outright graft. Thefe nomic structure then the preset^ never was any denial from our side while we are in the thick of it, tat that the poor were not short weighed, do not be disillusioned by the ton we are aware by that. But the biggest of events and the snail--like progim plum has always gone to the political of the Socialist cause. Be real, do not dependants. As long as charity is carry fancies, and above all be So-dished out as it is today, it shaU re- | cialists not only at your club meet-main a racket and every attempt to but everywhere else, in your prosecute or uncover the racketeers home, on the street, in the libraries by their political allies is just so and in your heart and mind, much harmless noise. Legal Dough C THE AGE OF SPEED! SEVEN LITTLE SPARROWS Beyond the deep-cut window The bars are heaped with snow, And seven little sparrows Are sitting in a row. Fluffy blur of snow flakes; Dappled haze of light; The narrow prison vista Is all awhlrl with white. little sparrows , f Ruffled brown and grey Snuggled close against the bar« And ttûs is Christmas day! —Ralph Chaplin. • \ What chance is there of a Democratic politician forcing a Democratic henchman^ before the bar? Or the sentencing of such a henchman by the judge of the same corrupt Socialism and its philosophy is the greatest educational institution in the world. I've been trying te^^ with it, for it and master the n ing for eleven years, and the I am in the movement the more fe-termined I've become to go with it he realizes how little of Socialfcn 1» actually commands as one gocg os learning and grasping the tree Socialist knowledge. e e e They promise us a good that New Years Eve at the CSPS Hall. Witk this Party, Socialist club will ret«« to th^ir old timft policy of usbac*« in the New Year with an appropris* program. The admission is reasonable and because of all this it h essential that we get all of our com-rades and friends together again !r an enj