I Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Ko-porec — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hunter in Slavka Rojina, Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVI — 29.1.1972 Št. 1 GLASILO DE LOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — Naše podjetje na sejmu »Moda-72« — Sklepi delavskega sveta — Disciplina in red — predpogoj za kvalitetno delo in uspešno poslovanje — Politični aktiv o sklepih 21. in 22. seje predsedstva ZKJ — Izvoz v letu 1971 — Ob tridesetletnici dražgoške bitke — Ali poznamo določila zakona o varnosti cestnega prometa — Za tehnične izboljšave višje nagrade Naše podjetje na »Moda 72« Kakor vsako leto, tudi letos sodelujemo na modnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Center za sodobno oblačenje je organiziral ocenjevanje novih desenov in artiklov za sezono 1972. Pri ocenjevanju je sodelovalo 48 podjetij iz vse Jugoslavije. Podeljenih je bilo 13 najvišjih priznanj »Zlati ljubljanski zmaj« in 12 diplom. Od tega je naše podjetje dobilo 2 najvišji nagradi »Zlati zmaj« in eno diplomo. Za tiskano tkanino v stilu Blue Jeans smo prejeli prvega »zlatega zmaja«. Tkanina je diolen, 50 °/o poliestra in 50 °/o bombaža, tkana z barvano osnovo in belim votkom, poleg tega pa potiskana z naivnimi cvetličnimi motivi (pop barvah) v kombinaciji z drobnimi belimi črtami. Osnutek je bil narisan v ateljeju našega podjetja. Prav tako smo dobili najvišje priznanje »zlati zmaj« za dvobarvno pestrotkano dekorativno tka- nino 10 % leacril s črtastim dese-nom in efektom po votku. Tretjo nagrado — diplomo pa smo prejeli za 6-barvno pestrotkano tkanino seersucher v črtastem vzorcu in tkanem efektu. Na gospodarskem razstavišču v hali B imamo lepo in moderno aranžiran paviljon. Razstavljene tkanine so razdeljene na 6 skupin in sicer: 1. pestrotkane tkanine seercu-cher, dvobarvni karo deseni v kombinaciji s črtami ter diolen za obleke; 2. floralni motivi, potiskani na surove osnove; 3. kinetika — cvetlični motivi v kombinaciji s pikami v živahnih barvah; 4. polikromatski tisk — prelivi v kombinaciji z belim konturnim tiskom preko prelivov; 5. »Blue Jeans« različni pop motivi, potiskani na diolenu razno- barvnih osnov v kombinaciji s tiskanimi črtami, pikami in enobarvno tkanino; 6. zadnja grupa so dekorativne tkanine 100 % leacril, potiskane z novimi švedskimi deseni in v novih barvah. Center za sodobno oblačenje je tudi letos pripravil modno revijo. V popoldanskem času so prikazovali konfekcijske modele, v večernem pa iz metrskega blaga. Naše podjetje je sodelovalo z 18 modeli in sicer: 8 modelov iz pestrotka-nih tkanin za poletje, 3 modeli s polikromatskim tiskom, 4 s potiskanimi kinetičnimi motivi v živahnih barvah. Zanimivi so bili trije modeli krojeni za plažo, ki so prikazovali naše nove dekorativne tkanine leacril. MaK Del razstavljenih artiklov v našem paviljonu Sklepi delavskega sveta Zlati zmaj za tiskano tkanino v stilu »Blue Jeans« Disciplina in red - predpogoj za kvalitetno delo in uspešno poslovanje Zadnja seja delavskega sveta v lanskem letu je bila 28. decembra. Razpravljal je o novem pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, obravnaval spremembe pravilnika o izobraževanju, nadomestilu OD delovnim enotam za pripravnike, in Pravilnika o višini in pogojih izplačevanja nadomestila osebnega dohodka v prvih 30 koledarskih dneh nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Na dnevnem redu pa je bilo poleg tega tudi imenovanje novih članov kolektivnih izvršilnih organov, prošnja podjetja Svilanit Kamnik za postavitev treh počitniških hišic v Novigradu, dodatno točko dnevnega reda pa je predlagal glavni direktor Dušan Horjak in sicer: predlog za povečanje osebnih dohodkov v letu 1972 ter direktor kadrovskega sektorja Tine Rojina: sklepanje o uvedbi nočnega dela za žene in mladoletne v letu 1972. Večina naših delavcev se zaveda, da prav red in disciplina na vsakem delovnem mestu, seveda poleg ostalih pogojev, močno vplivata na večjo in boljšo proizvodnjo, s tem pa tudi na večji dohodek podjetja in tudi osebni dohodek vsakega posameznega delavca. To pravilo in načelo hkrati pa bo lahko uresničeno le ob vsestranskih naporih in zavesti nas vseh, ki smo zaposleni v tem podjetju. Dandanašnja praksa pa žal kaže, da mnogim posameznikom še vedno ni jasno, kaj vse pojmujemo pod disoiplino in redom v podjetju, zato v tem kratkem prispevku navajam nekatere primere nediscipline, ki s svojimi posledicami dokaj vplivajo na to, da naši skupni uspehi niso še boljši. Za nekatere je prvi problem že prihod na delo. Večina delavcev, bodisi iz proizvodnje ali strokovnih služb, prihaja na delo pravočasno, mnogi celo že pol ure pred pričetkom dela. Le-ti ne čakajo na predpisan) začetek dela, marveč pričnejo takoj z delom. Ugotavljamo in lahko trdimo, da večina članov našega kolektiva dela vestno, prihaja pravočasno na delo, upošteva določen čas za odmor, preneha delati v proizvodnji, ko pride nova izmena in ko je delovno mesto pospravljeno in počiščeno. Kako pa je s posamezniki — z manjšino? Najpogosteje so to tisti delavci, ki niso vezani na prevoz z avtobusi ali vlakom, temveč stanujejo v bližnji okolici, nekateri tudi z lastnimi prevoznimi sredstvi. Ti posamezniki se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da je 8-urni delovni dan obvezen za vse in da za to prejemajo osebni dohodek in tudi ostalo, kar izhaja praviloma samo iz dela in po delu. Le-ti prihajajo na delo ne samo zadnjo minuto mimo vratarja, ampak tudi 5, 10 in več minut kasneje. Vratarji sicer zapisujejo vse primere zamujanja, in se to javlja obratovodjem in direktorjem sektorjev, toda pravega učinka žal še ni, rezultat je ravno nasproten: zamud je vedno več in ne manj. Prav bi bilo, da se tem sodelavcem postavi vprašanje, zakaj tako in ali se ne počutijo krive nap ram nadalj. na str. 2 1. Potrdi se zapisnik 19. redne seje Delavskega sveta z dne 16. 11. 1971, kot je bil predložen. 2. Sprejme se Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, s tem, da se pri čl. 12 doda: »Vodje strokovnih služb in delovnih enot so dolžni nuditi avtorju administrativno-tehnično pomoč pri sestavljanju prijave oziroma predloga«. 3. Sprejmejo se spremembe Pravilnika o izobraževanju (čl. 35, 36, 39, 40, 41, 42, 43 in 44) kot so bile predložene. Te spremembe Pravilnika o izobraževanju veljajo od 1. 11. 1971 dalje. 4. Delovnim enotam pripada za vsakega zaposlenega pripravnika za čas obvezne pripravniške dobe, ki je določena za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo 6 mesecev, za višjo in visoko strokovno izobrazbo pa 12 mesecev, delno mesečno nadomestilo osebnega dohodka v naslednji višini: — za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo — 700 din, — za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo — 850 din, — za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo — 1000 din. Po preteku obvezne pripravniške dobe to nadomestilo v celoti odpade. Ta nadomestila delovnim enotam se izplačujejo v breme sklada za ostale osebne dohodke. Sklep velja od 1. 12. 1971 dalje. 5. Sprejme se Pravilnik o višini in pogojih izplačevanja nadomestila osebnega dohodka v prvih 30 koledarskih dneh nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, kot je bil predložen. 6. V odbor za informiranje se kot predsednik imenuje Ivan Mauser, kot član pa Franc Koporec; razreši pa se Staneta Primožiča. V odbor za nagrajevanje se imenujejo kot člani: Jelka Šmid, Cvetka Ker in Stane Mirt. 7. Predlogu podjetja »Svilanit« Kamnik za postavitev treh počitniških hišic na našem zemljišču v Novigradu se ne ugodi. 22. decembra se je sestal politični aktiv našega podjetja, katerega gost je bil tov. Milan KUČAN, član sekretariata CK ZK Slovenije. V svoji izčrpni razpravi je tov. Kučan podal oz. obrazložil sklepe 21. in 22. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Med drugim je povedal, da so tako sklepi teh sej kot uvodna in sklepna beseda tov. Tita, v naši republiki naletela na ugoden odmev. Nada- 8. S 1. 1. 1972 se povečajo osebni dohodki v globalu za 10 %. To povišanje se izvede tako, da se v večji meri meri povišajo osebni dohodki oziroma ocenitve za visokokvalificirane ter višje in visoko-strokovne delavce. Odbor za nagrajevanje naj uredi vse potrebno za ustrezno spremembo Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. 9. Na Republiški sekretariat za delo se vloži prošnja, da se dovoli uvedba nočnega dela za žene in mladoletne delavce iznad 17 let starosti v letu 1972. Ije se je zadržal tudi ob sklepih 23. seje CK ZK Hrvatske in 24. seje CK ZK Slovenije. V razpravi so bila postavljena konkretna vprašanja, na katera je tov. Milan Kučan dal obširna pojasnila. Po končani seji je bil voden krajši razgovor s predstavniki podjetja oziroma družbeno političnih organizacij. Politični aktiv o sklepih 21. in 22. seje predsedstva Z K J Tovariš Milan Kučan, član sekretariata CK ZKS in sekretar ZK podjetja tov. Stane Primožič Izvoz v letu 1971 Izvoz, ki smo ga dosegli v letu 1971 je po vrednosti najvišji do sedaj, odkar podjetje izvaža, saj smo istržili skoraj 3,4 milijona dolarjev. Tudi po količini je bilo leto 1971 drugo najvišje leto in predstavlja nekaj nad 12 milijonov metrov (povprečno mesečno 1 milijon metrov) izvoženih tkanin zelo velik odliv naših izdelkov na zunanja tržišča. Seveda pa ne smemo šteti velik izvoz v letu 1971 kot posebno ugodne okoliščine našega poslovanja, saj je znano, da na zunanjih tržiščih ne dosegamo povsem ugodnih cen glede na cene domačega trga. Sicer je to že znana stvar in stalno prisoten problem pri odločanju, koliko naj se podjetje spričo potreb in danih možnosti vključuje v mednarodno delitev dela, čeprav ne gre prezreti tudi nekaterih ugodnosti izvoza (GDK, retencija, hitreje kroženje sredstev). Posebna značilnost izvoza v letu 1971 je prodaja znatnih količin naših zalog. Od skupne izvožene količine smo prodali zalog okoli 50 % in s tem dosegli predvsem dvoje: a) znižali smo visoko zalogo naših izdelkov; b) s prodajo zalog na tuja tržišča nismo povzročali nemira in dezorientacije na domačem tržišču. Ne moremo pa biti zadovoljni s cenami, ki smo jih pri tem dosegli, kajti tuja tržišča še bolj ostro razlikujejo cene normalnih (naročenih) izdelkov od cen prave zaloge. Smo pa v letu 1971 dosegli nadaljnji dvig povprečne cene na enoto izdelka. Medtem ko smo npr. leta 1967 dosegli povprečno ceno 18 (centov), je povprečna cena v letu 1971 28 C za skupno količino (t. j. redna naročila + zaloga), sama redna naročila v letu 1971 pa dajo 29 C na meter, kar pomeni, da smo tudi v izvozu izboljšali Sortiment izdelkov. Izvoz v letu 1971 nam je potrdil nekatere posebnosti, ki jih že poznamo, vendar jih bomo morali vedno bolj upoštevati, če naj se tudi v bodoče čim uspešnejše in bolj rentabilno uveljavimo na tujih tržiščih (kjer smo, mimogrede, skozi vrsto let že pridobili dokaj soliden sloves): — Gre predvsem za rokovno in kvalitetno solidnost. Ob vedno večji konkurenci zahtevajo naši partnerji dobro kvaliteto. To nam, razen nekaj primerov, ki pa jih vseeno ne smemo zanemariti, tudi uspeva. Bolj nam »škriplje« pri solidnosti rokovno dogovorjenih odprem. Tu gre deloma za opravičljive razloge (ki jih tudi kupci vedno tolerirajo), deloma pa za zamude, ki nastajajo iz tehnoloških motenj (slab izplen, dodelave, včasih neustrezajoča kvaliteta surovin tkanin — zlasti za barvane tkanine). Ne smemo namreč prezreti, da gre pretežna količina izvoženega blaga nato še v konfek-cioniranje, ki je prav tako planirano in rokovno vezano, kot naša metražna proizvodnja. Nekaj resnih primerov v letu 1971 smo uspešno rešili in je umestno na tem mestu izreči priznanje vsem, ki so pripomogli, da so bili ti primeri rešeni. — Naše normative glede naročil-nih rokov in količinske normative tuji kupci težko vsklajajo s svojimi potrebami. Značilnost tujih tržišč je pretežno sezonski odjem, kar povzroča pri nas neenakomerno dinamiko proizvodnje; dalje vedno drobnejša in desensko številnejša naročila, kar zopet načenja kapacitete naše gravure; končno so glede na hitro spremljajoče se modne tendence v žanru desse-nov in barv količinska naročila vedno manjša, zato pa vse bolj ekskluzivna. Vse te zahteve so v nasprotju z našimi težnjami po velikoserijski proizvodnji. Tu bomo morali biti prožnejši, seveda pa bomo morali tudi s cenami regulirati to »nemirnost« tujih tržišč. V letu 1971 smo izvažali prvenstveno v zahodnoevropske države (Italija, Nemčija, Holandija, Danska, švedska), torej na konvertibilna tržišča; zaloga je šla največkrat na Bližnji Vzhod in vzhodno Afriko manjšo količino redne proizvodnje pa smo prodali na klirinško področje (Grčija). M. š. Red in displina - predpogoj za kvalitetno delo in uspešno poslovanje nadalj. s 1. str. ostalim članom kolektiva, ki se prizadevajo in trudijo na vsakem koraku, da bi bilo nam vsem boljše in da bi bil kos kruha veliko večji. Slab odnos do dela, reda in discipline pa ni samo zamujanje na delo, ampak tudi naslednje: — površno in nestrokovno delo, — neupoštevanje tehničnih oziroma tehnoloških predpisov, — zamujanje rokov izdelave določenih proizvodov, — prinašanje alkoholnih pijač in praznovanje osebnih praznikov — predčasno odhajanje z delovnega mesta v garderobo, — kopanje ali umivanje, — zapuščanje delovnega mesta predno je očiščeno in prevzeto od delavca naslednje izmene, — predolgo zadrževanje v raznih prostorih (kajenje, opravki v pisarnah itd.), potem pa naglica pri delu na račun kvalitete, — neupoštevanje varnostnih in — privatni telefonski pogovori požarno-vamostnih predpisov, med delovnim časom, — razne privatne razprave pogovori, — zadrževanje po garderobah in sanitarijah, — predčasno odhajanje na malico in podaljševanje odraort, — odhajanje na kosilo za dom, — zadrževanje po drugih oddelkih, delovnih mestih ali delovnih enotah, — poškodovanje in uničevanje jn sanitarnih in drugih naprav. Vsi taki in podobni pojavi vplivajo na red in disciplino pri delu, posledica tega pa so slabši rezultati. Želimo, da o tem premislijo vsi člani našega kolektiva in poskrbijo, da bo v bodoče čim manj kosilo ali po podobnih nepravilnosti, obenem pa bo odpadlo reševanje teh zadev z disciplinskimi ukrepi. T.R. IlilliilllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllIllilllllllllllllllllllilllllllllllll Ob trideset-letnici dražgoške bitke Množično ljudsko vstajo, ki se je koncem leta 1941 začela na Gorenjskem, je skušal nemški okupator z velikimi silami zatreti na vsak način. S tem je sicer zavrl Upokojenci plemenitilnice I Vili Klenovšek izroča darilo eni izmed upokojenk Tudi plemenitilnica I je priredila svojim lanskim upokojencem skupno poslovilno slovesnost, ki je bila 30. decembra lani. V tej delovni enoti so bili upokojeni naslednji člani: — Ana Kalan — Marija Benedičič — Valentina Bizjak Marija Velikanje Justin Čufar Rajko Nadižar Dušan Popovič Anton Grilc Anton Rozman Franc Šmid Franc Benedik in Mirko Davidovič nastajanje svobodnega ozemlja, ni pa strl partizanskih enot. Partizanske enote pa so se prav ob koncu leta številčno znatno okrepile, kar posebej velja za slavni Cankarjev bataljon. Že sredi meseca decembra 1941 so enote tega bataljona izbojevale veliko zmago v Rovtah, saj je od nemške kolone, ki jih je zasledovala in štela 52 mož, padlo kar 46. To je bil velik poraz za Nemce, ki so kar besneli. Zato je tudi sovrižnik začel dovažati nove enote na Gorenjsko, ki naj bi v zelo kratkem času dokončno obračunali s partizani. Po zmagi v Rovtah se je Cankarjev bataljon, ki je štel okoli 200 mož, ob novem letu 1942 nastanil v Dražgošah. Dne 9. januarja pa se je začela velika tridnevna bitka, prva v zgodovini slovenskega partizanstva. Nemci, kljub velikanski premoči, saj je najmanj 30 napadalcev prišlo na enega partizana, siti in pijani od zmag pred Moskvo in še ob podpori topništva, niso dosegli svojega namena. Nemci so imeli v tej bitki velike izgube in to okoli 180 mrtvih in preko 300 ranjenih. Cankarjev bataljon pa je imel kljub neenaki moči le 8 padlih in nekaj ranjenih. Tak izhod boja je za okupatorja na ozemlju, ki ga je že štel za svojega, pomenil neuspeh brez primere. Po umiku partizanov pa so se Nemci temeljito maščevali nad prebivalci Dražgoš in so jih 41 ustrelili v sami vasi, nekatere žive zažgali v hišah, vso vas do tal požgali in porušili. Lahko ugotovimo, da je bil tridnevni boj Cankarjevega bataljona v Dražgošah dotlej največja partizanska bitka na Slovenskem, hkrati pa najpomembnejši boj partizanskih enot na Gorenjskem sploh. Z dražgoško bitko je bila razbita tudi propaganda o nemški nepremagljivosti ter omajani načrti o možnem priključevanju Gorenjske k rajhu. Dražgoška bitka je bila za Nemce tako moralni udarec kot vojaške neuspeh, kajti elitne okupatorjeve enote so se kljub velikanski premoči zatekle po bitki k običajnemu nasilju nad neoboroženim prebivalstvom, ki pa kljub velikim žrtvam in uničenju vasi ni ostalo ob strani. 1941/42 edinstven vojaški spopad proti nacističnim zavojevalcem v okviru Hitlerjevega rajha in v zasedenih evropskih državah. Česa podobnega v tem času drugod ni bilo zaslediti. Dražgoška bitka je pomenila mogočen izraz vere v svobodoljubne sile sveta in v napredne slovenske množice, ki so ta boj podpirale. Veličina in uspeh dra Žgoške bitke sredi okupirane Evrope sta dala svobodoljubnim ljudem novih moči in jim vlivala upanje na zlom fašizma in nacizma. Zaradi tega spomin na Dra-Žgoše na začetku leta 1942 najbrž ne bo zamrl, živel bo kot simbolj našega odpora nasilju. T.R. Ostanki starih provizorijev Provizorija na Savski c. 46 in 48 za obratom II) sta bila štara več kot 25 let. Iz leta v leto smo ju popravljali, tako da je bilo nekako še mogoče bivati v njih; nekateri stanovalci so tam stanovali prav radi, čeprav niso imeli nobenega komforta. Leto 1965 pa je bilo za te provizorije usodno. Neurje je povzročilo veliko poplavo, katera je skrajšala življenjsko dobo vsem provizorijem za obratom II, najbolj pa sta bila prizadeta prej omenjena provizorija in provizorija na Savski cesti 50 in 52, zgrajena v letu 1960/61. Temelji so začeli vidno razpadati, tako da je bilo ogroženo življenje tamkajšnjim stanovalcem. Samoupravni organi in strokovna služba, ki se ukvarja s stanovanjsko problematiko, so bili postavljeni pred dejstvo, da bo potrebno v najkrajšem možnem času rešiti stanovanjski problem 20 družin, ki so tamkaj stanovale. Stanovanjska komisija je takoj sprejela sklep, da se te družine postopoma rešuje in vse izpraznjene prostore takoj onesposobi za novo vselitev. Kljub temu, da smo bili precej previdni in brez odstopanja delali po sklepih samoupravnih organov, smo imeli nekaj primerov nasilne vselitve, ki pa so bile zaradi naše vztrajnosti brez perspektive. Razumljivo je, da v takih primerih podjetje ne sme popuščati, saj ta problem na tak način ne bi nikoli rešili. Od takrat dalje smo do kraja porušili že provizorija na Savski cesti 50 in 46, zadnje ostanke provizorija na Savski cesti 48 pa bomo porušili v teku 14 dni, ko se bo izselila zadnja družina. Zaradi nasipa, ki je bil narejen na levem bregu Save, ni sedaj več nevarnosti poplave. Odbor za stanovanjske zadeve se je zato v letu 1971 odločil, da provizorij na Savski c. 52 zaenkrat še ostane, ker še ni tako dotrajan, saj je bil zgrajen v letu 1960/61. Koncem leta 1971 so bila v tem provizoriju opravljena tudi določena popravila, tako da bodo družine v njem lahko še nekaj časa stanovale. F. H. še skupen posnetek pred slovesom Pomembnost in veličina te bitke sta še večji glede na čas, v katerem se je odigrala. Takrat je ves svet otrplo opazoval, kakšen bo izhod bitke pred Moskvo in so mnogi pričakovali zlom Rdeče armade. Ta bitka je bila v zimi Zadnji ostanki starih provizorijev ■ - • • : \ / Za tehnične izboljšave višje nagrade že leta nazaj opažamo tudi v našem podjetju, da med člani kolektiva ni prevelikega interesa za izumiteljsko in novatorsko dejavnost. Verjetno je bil temu kriv zastarel in nepopoln pravilnik, ki nikakor ni vzpodbudno vplival na novatorsko dejavnost med člani kolektiva, da bi le-ti predlagali več tehničnih izboljšav ali kaj podobnega. Delavski svet je zaradi tega sprejel vsebinsko popolnoma nov pravilnik, ki omogoča avtorjem izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, dokaj objektiven izračun prihrankov in koristi, ki jih doprinesejo podjetju, hkrati pa tudi ocenitev in izračun odškodnine. Novi pravilnik v primerjavi s starim priznava avtorjem približno petkrat višje nagrade. Vsi dobro vemo in se tudi zavedamo, da so med nami sposobni in ustvarjalni sodelavci, kar so nekateri že tudi dokazali. Prepričam smo, da bo novi pravilnik vzbudil večji interes med člani kolektiva, ki se trudijo in prizadevajo, da bi bil naš uspeh čim boljši. Novi pravilnik objavljamo v celoti, ker želimo, da se seznanijo z njegovo vsebino vsi člani našega kolektiva. Zaradi lažjega razumevanja novega pravilnika bomo v prihodnji številki našega glasila objavili za praktični primer tehnične izboljšave sam postopek uveljavitve predloga od začetka pa do izplačila nagrade oziroma odškodnine. 9. člen Odbor za tehnični napredek je kolektivni izvršilni organ podjetja. Tehnično-administrativne posle odbora opravlja tehnični sekretar, ki ga določi razvojni sektor. Odbor za tehnični napredek lahko pritegne k sodelovanju tudi druge strokovnjake. Obvezno mora pri reševanju posamezne zadeve sodelovati predstavnik delovne enote, v kateri se predlaga izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog. 10. člen Odbor za tehnični napredek dela in odloča samo na sejah. Odbor je sklepčen, če je navzoča večina njegovih članov. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih. O seji odbora se piše zapisnik, katerega en izvod je treba dostaviti Delavskemu svetu podjetja in glavnemu direktorju. Odbor za tehnični napredek se sestaja po potrebi, vendar mora obravnavati vsak vložen predlog najkasneje v 30 dneh. Na, osnovi 92. 306. in 313. člena podjetja na svoji redni seji dne Statuta Tekstilne industrije »Tek- 28. 12. 1971 sprejel v prečiščenem stilindus« Kranj je Delavski svet besedilu naslednji Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih _ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik predpisuje skladno z zakonom o patentih in tehničnih izboljšavah medsebojne pravice ter obveznosti med podjetjem in avtorjem izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Namen tega pravilnika je, da spodbuja delavce k odkrivanju in uvajanju novih rešitev tehničnih problemov, racionalnejši uporabi sredstev za delo, tehnoloških in drugih postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kvaliteta, prihranek na materialu itd. in se jih za to dejavnost tudi ‘nagrajuje. 2. člen Za izum se šteje vsaka nova, neobjavljena, neprikazana in neuporabljena rešitev tehničnega ali tehnološkega problema, ki ga je mogoče z uspehom uporabiti v podjetju in ki izpolnjuje zakonite pogoje za pridobitev patenta. 3. člen Za tehnično izboljšavo se šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katero dosežemo večjo produktivnost dela, boljšo kakovost proizvodov, prihranek materiala in energije, boljše izkoriščanje strojev in naprav, kakor tudi izboljšanje kontrole proizvodnje, servisnih delovnih postopkov in sredstev za delovno zaščito ter tehničnih ukrepov, s katerimi dosežemo večjo vrednost proizvoda. 4. člen Koristni predlog je tisti, ki pomeni racionalnejšo rešitev ali izvajanje katerekoli funkcije v podjetju, a se v smislu določil zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ter po določilih tega pravilnika ne šteje za izum ali tehnično izboljšavo, kot npr.: a) Predlog, ki ni tehničnega značaja, pa se nanaša zlasti na izboljšanje organizacije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in planiranja ter na organizacijske ukrepe na področju prometa, blaga in storitev; b) Predlog, ki ni originalen, temveč le prenos tehničnih izkušenj in dognanj iz drugih podjetij, strokovne literature, kakor tudi ponovna uporaba že opuščenega postopka. c) Predloge strokovnih delavcev v raziskovalnih, konstrukcijskih, dezinaterskih ali drugih področjih dela, kd so jih pripravili in izvedli v okviru svojih rednih delovnih nalog, se lahko upošteva le v izjemnih primerih kot koristni predlog, če presegajo njihove redne zadolžitve; nikakor pa ne kot tehnična izboljšava. 5. člen Ce je določilo pravilnika v nasprotju z zakonom ali če v pravilniku ni določila, se neposredno uporabljajo določila zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. 6. člen Vsak delavec v podjetju, ne glede na katerem delovnem mestu dela, pa tudi druge osebe izven podjetja, smejo predlagati podjetju izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog, katerega namen je, da se pospešuje in izboljšuje dejavnost, za katero je podjetje registrirano. Podjetje sme odkupiti izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog od osebe izven delovnega razmerja in se pri tem ravna po določilih zakona ali tega pravilnika, upoštevajoč rentabilnost takega nakupa. II. ORGANI, KI OBRAVNAVAJO IZUME, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN KORISTNE PREDLOGE 7. člen Za razvoj in pospeševanje izumiteljske ter novatorske dejavnosti v podjetju so dolžnj skrbeti predvsem razvojni sektor, tehnično vodstvo podjetja in organi samoupravljanja, posebno pa še Odbor za tehnični napredek. 8. člen Odbor za tehnični napredek ima zlasti naslednje naloge: — predlaga Delavskemu svetu podjetja: 0 pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, 0 poslovnik o pristojnostih in nalogah odbora; — odobrava višino odškodnine za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge; — daje Delavskemu svetu podjetja predlog o nakupu patentov in tehničnih izboljšav; — odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po splošnih aktih podjetja. 11. člen Na sklep odbora ima avtor izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga pravico do pritožbe v roku 15 dni po pismenem obvestilu o> sklepu odbora. Pritožbo obravnava najprej Odbor za tehnični napredek in če je ta ne more ugodno rešiti, jo odstopi v reševanje Delavskemu svetu podjetja, ki o zadevi dokončno odloča. 12. člen Vsi delavci podjetja so dolžni pospeševati razvoj izumiteljske in novatorske dejavnosti. Ta dolžnost velja posebej še za vodje strokovnih služb in vodstva delov- nih enot, kateri so dolžni dati Odboru za tehnični napredek na njegovo zahtevo konkretne odgovore, v katerih so navedeni vsi razlogi, ki govore za ali proti sprejetju predloga. Svoje delo morajo opraviti v roku, ki ga je določil odbor. 13. člen Podjetje pospešuje razvoj izumiteljske in novatorske dejavnosti tudi s tem, da po potrebi razpiše natečaj za rešitev določenega problema. V razpisu se mora podrobneje opisati problem, določiti rok za oddajo rešitve, nagrado za ustrezno rešitev in druge pogoje natečaja. Natečaj razpiše Odbor za tehnični napredek. III. POSTOPEK PRI OBRAVNAVANJU IN UVELJAVLJANJU IZUMOV TEHNIČNIH IZBOLJŠAV IN KORISTNIH PREDLOGOV 14. člen Vse izume, tehnične izboljšave in koristne predloge prijavljajo avtorji pismeno (v dvojniku) Odboru za tehnični napredek. Prijava izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga mora vsebovati opis predloga, po potrebi tudi skico in načrte, po možnosti pa tudi dokumentacijo o uporabljivosti, koristnosti in pomembnosti izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga ter druge okoliščine, ki so pomembne za ocenitev njihove koristnosti in uporabljivosti. Odbor sme od avtorja zahtevati dokumentacijo, s katero razpolaga, ter strokovne nasvete in druge podatke, ki so potrebni za uporabo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, kot tudi dopolnitev že danih podatkov. Ce avtor drugih podatkov odboru ne da, oceni predlog v takem obsegu, v kakršnem je bil vložen. Avtor je dolžan navesti morebitne vire, ki so mu služili kot osnova za predlog in kako jiih je treba uporabiti. Za posledice zamolča- nja ali netočnega poročanja je odgovoren avtor. Ce izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog prijavlja več avtorjev, je treba, da se v prijavi navedejo imena vseh in njihov naslov, kot tudj odsotni delež vsakega posameznika. 15. člen Vsak izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog mora biti prijavljen praviloma vnaprej. Izboljšav, ki so že realizirane, ni mogoče naknadno prijaviti in zahtevati zanje odškodnino. 16. člen Tehnični sekretar po vloženi prijavi izda avtorju potrdilo, da je prijavo sprejel, jo registriral s tekočo številko in datumom. Prijavo s potrebnim gradivom mora takoj izročiti predsedniku Odbora za tehnični napredek, istočasno pa mora obvestiti tudi delovno enoto, na katero se predlog izboljšave nanaša. 17. člen Avtor, ki hoče ohraniti anonimnost, pošlje predlog Odboru za tehnični napredek v zaprti kuverti. Predlog označi s šifro, ki jo nato dešifrira v posebni kuverti, na katero napiše naslov Odbora za tehnični napredek in šifro. Na listek v kuverti zabeleži svoje osebne podatke, kij omogočajo identifikacijo. Kuverto s predlogom odpre predsednik, ko začne na seji z obravnavanjem prispelega predloga. Kuverta s šifro se odpre praviloma šele po odločitvi o posameznem predlogu. Avtor sme kadarkoli odkriti svojo identiteto z izjavo, ki jo sporoči Odboru za tehnični napredek. Ce se v kuverti s šifro ne najdejo podatki o avtorju sprejetega predloga, razglasi odbor poziv na neznanega avtorja na običajen način z objavo ter določi rok za priglasitev. Ce se avtor oglasi, mora dokazati svojo identiteto na prepričljiv način glede vsebine samega predloga. Kadar takšen dokaz ne uspe, ah če se sploh nihče ne odzove pozivu v določenem roku, odpade izplačilo odškodnine, predlog pa se kljub temu lahko uporabi. 18. člen Odbor za tehnični napredek obravnava prijavo oziroma predlog na prvi naslednji seji s teh-nično-gospodarskih in pravnih vidikov. Na podlagi ugotovitev odbor opredeli predlog na: — izum; — tehnično izboljšavo ali — koristni predlog. Vloženi predlog se obravnava kot izum le, če je bil zavarovan s patentom. V vsakem nasprotnem primeru se obravnava kot tehnična izboljšava ali koristni predlog. 19. člen Prijavo oziroma predloge je treba preveriti oziroma preizkusiti najpozneje v 2 mesecih od priglasil tve. Podaljšanje tega roka sme v utemeljenih primerih dovoliti Odbor za tehnični napredek. Ce je potrebna dopolnitev predloga, se rok pretrga. Tudi v tem primeru čas od vložitve predloga do odločitve ne sme znašati več kot 3 mesece, če avtor sam ne povzroči daljšega presledka. Ce se odbor ne drži rokov, navedenih v prejšnjih odstavkih, se sme v tem primeru avtor ravnati po zakonu o izumih in patentih, nadalj. na str. 4 Ali poznamo določila zakona o varnosti cestnega prometa 19. maja 1971 je bil v Uradnem listu SRS Slovenije objavljen republiški zakon o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS, t. j. 19. junija 1.1. Med drugim ta republiški zakon določa naslednje: VKLJUČEVANJE AVTOBUSOV IN TROLEJBUSOV V PROMET Vozniki morajo zmanjšati hitrost in po potrebi tudi ustaviti vozilo, kadar je treba zaradi gostote prometa v naselju omogočiti avtobusu ali trolejbusu vključitev v promet s postajališča, ki je kot tako označeno. Voznik avtobusa ali trolejbusa pa se mora tudi v takih pogojih vključiti v promet s potrebno previdnostjo in na način, da ne povzroči nevarnosti za druge voznike. PROMET MOTORNIH KOLES, KOLES IN KOLES S POMOŽNIM MOTORJEM Kolo s pomožnim motorjem sme voziti v cestnem prometu kdor je star 14 let in ima potrdilo, da pozna predpise o varnosti cestnega prometa. Tako potrdilo mora imeti voznik med vožnjo pri sebi in ga pokazati na zahtevo miličnika. Imetnik vozniškega dovoljenja lahko vozi kolo s pomožnim motorjem le s tem dovoljenjem. Republiški sekretar za notranje zadeve je pooblaščen, da izda natančnejše predpise o organizaciji in načinu preizkušanja znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in izdajanju potrdil za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem. ZA KRŠITEV TEGA DOLOČILA je predpisana denarna kazen 50 dinarjev. Ce krši določbe tega zakona mladoletnik, ki še ni star 16 let, se kaznujejo s predpisano denarno kaznijo njegovi starši ali oseba, kateri je mladoletnik zaupan v varstvo, če je prekršek posledica tega, ker so zanemarili svojo dolžnost in niso pazili na mladoletnika. PEŠCI Pešec ne sme stopiti na vozišče na kraju, kjer ni zaznamovanega prehoda za pešce ali na zaznamovan prehod za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki (semafor) ah z znaki, ki jih daje pooblaščena uradna oseba, dokler se ni prepričal, da to lahko stori ne da bi ogrožal svojo varnost ali varnost drugih udeležencev v prometu. Pešec sme nositi lestev, cev, drog ali večje predmete ali voziti ročni voziček tako, da s tem ne ovira drugih udeležencev v prometu. ODJAVA REGISTRIRANEGA VOZILA Lastnik oz. imetnik uporabe mora odjaviti pri občinskem organu pristojnemu za notranje zadeve registrirano vozilo: 1. če ni zahteval v predpisanem roku podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja; 2. če spremeni stalno prebivališče oz, premesti svoj sedež iz ene v drugo občino; 3. če je vozilo uničeno, odpisano ali je bilo odsvojeno. Odjavo je potrebno vložiti v 15 dneh od dneva, ko je nastopilo dejstvo, zaradi katerega se vozilo odjavlja. KAZENSKE DOLOČBE: z denarno kaznijo od 30 do 300 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek lastnik motornega ali priklopnega vozila, če v predpisanem roku ne odjavi vozila. Tu naj omenim, da so kazenske določbe predpisane tudi za druge kršitve določil tega zakona, vendar jih navajam samo za kršitev nedovoljene vožnje s kolesom s pomožnim motorjem, ker to določilo nadaljevanje na str. 5 Za tehnične izboljšave... nadalj. s 3 strani kot da je predlog odklonjen. V primerih, kadar gre za koristen predlog, pa sme zahtevati, da Delavski svet podjetja pospeši delo odbora. 20. člen Odbor za tehnični napredek in vsi drugi organi in strokovnjaki so dolžni varovati popolno tajnost predloga, ki še ni sprejet, dokler se ne prione zaključna obravnava. Navzven velja predlog v vsakem primeru kot poslovna tajnost, ki veže vse delavce podjetja in pritegnjene izvedence izven podjetja. 21. člen Če je avtor pri izumu uporabljal sredstva podjetja, je dolžan izum posredovati podjetju. V kolikor podjetje nima interesa za odkup izuma, ga avtor lahko posreduje drugim interesentom, vendar ima podjetje v tem primeru pravico zahtevati povrnitev stroškov za uporabljena sredstva. Če pa je bil sklenjen sporazum, postane le-ta last podjetja. IV. ODŠKODNINA IN PRIZNANJA 22. člen Višina odškodnine, ki jo podjetje izplača avtorju izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, je odvisna: 1. Od gospodarske koristi, ki jo podjetju prinaša izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog; 2. Od stroškov podjetja za dognanje izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga; 3. Od stroškov podjetja za izvedbo izkoriščanja; 4. Od korekturnega faktorja z ozirom na vrsto predloga in za iniciativo po kateri je prišlo do izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. 23. člen Odškodnina za vsako leto izkoriščanja se ugotovi tako, da se najprej ugotovi letna denarna vrednost gospodarske koristi, ki jo izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog prinaša podjetju. Od te vrednosti se odšteje denarna vrednost amortizacijske stopnje tistih sredstev, ki jih je podjetje vložilo za dognanje in izvedbo izkoriščanja. Na osnovi tako 'izračunane čiste gospodarske koristi se izračuna odškodnina. Dobljeni znesek se potem eventuelno še množi s korekturnim faktorjem. Tako izračunani znesek je nagrada oziroma odškodnina, ki jo prejme avtor za dobo enega leta. 24. člen Kot gospodarska korist je mišljena zlasti denarno izražena korist, ki jo podjetju prinaša izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog s tem, da se je povečal obseg proizvodnje, da so se odpravila ozka grla v proizvodnem procesu, da se je izboljšala kvaliteta izdelkov, da se je zmanjšala poraba surovin, delovne sile na enoto proizvoda, da se je podaljšala življenjska doba sredstev, da so se zmanjšali stroški vzdrževanja, da so se zmanjšali stroški izdelave ali nabave materiala itd. 25. člen Odškodnina se izračuna na osnovi čiste gospodarske koristi in z odstotkom deleža ustreznega razreda ter pripadajočega dodatka, po tabeli: (gl. v kotu spodaj) Primer: Čista gospodarska korist znaša 7.000 ND. 7.000 ND ... 25 % = 1.750 ND + dodatek............= 750 ND Izračunana odškodnina skupaj: 2.500 ND 26. člen Če predlog, za katerega se obračuna odškodnina po prejšnjem členu, ni bil izdelan po lastni iniciativi, temveč po nalogu z okvirnimi navodili, se odškodnina korigira s faktorjem 0,9. Prav tako se tudi korigira izračunana odškodnina za koristni predlog in sicer s faktorjem 0,60. 27. člen Če se na obstoječih sredstvih za delo izvede predlog v zvezi z olajšanjem dela, preprečevanjem poškodb delavca in podobno, z minimalnimi stroški, ne da pa se izračunati gospodarske koristi, se lahko v tem primeru avtorju prizna posebna nagrada. O tem presoja odbor in lahko v soglasju s svetom delovne enote prizna enkratno nagrado, in sicer: 1. Za predloge, ki olajšujejo delo ali preprečujejo lažje poškodbe do 500,— ND; 2. Za predloge, ki preprečujejo težje poškodbe, ki imajo za posledico delno invalidnost do 1.000,— ND; 3. Za predloge, ki preprečujejo težje poškodbe s posledicami trajne nezmožnosti za delo do 2.000,— ND. 28. člen Kar avtor prejme kot odškodnino v določenem obračunskem letu, velja za dokončno plačilo in za to obračunsko obdobje se ne more niti podjetje niti avtor sklicevati na to, da je bila gospodarska korist prenizko ali previsoko ocenjena ali da ni bila dosežena v izračunanem znesku. Avtor pa ima pravico, da sam po svojem zastopniku — izvedencu kontrolira pravilnost izračuna višine odškodnine in mora podpisati obračun odškodnine ter se s tem odreka kasnejšim reklamacijam, razen v primeru, da so bili dani napačni podatki. 29. člen Avtor izuma ima pravico do odškodnine za dobo 6 let od pričetka izkoriščanja izboljšave. Avtor tehnične izboljšave ali koristnega predloga ima pravico do odškodnine za dobo 3 let od pričetka izkoriščanja izboljšave. Avtor izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga lahko sklene s podjetjem sporazum o enkratnem izplačilu odškodnine. Tabela čiste gospodarske koristi Cista gospodarska korist % dc do 1.000 50 oz. vsaj 100 od 1.001 do 2.000 45 + 50 od 2.001 do 3.000 40 + 150 od 3.001 do 4.000 35 + 300 od 4.001 do 5.000 30 + 500 od 5.001 do 7.500 25 + 750 od 7.501 do 10.000 20 + 1.200 od 10.001 do 25.000 16 + 1.600 od 25.001 do 50.000 13 + 2.350 od 50.001 do 100.000 11 + 3.350 od 100.001 do 250.000 9 + 5.350 od 250.001 do 500.000 7 + 10.350 od 500.001 do 750.000 6 + 15.350 od 750.001 do 1,000.000 5 + 22.850 od 1,000.001 do 2,500.000 4 + 32.850 od 2,500.001 do 5,000.000 3 + 57.850 nad 5,000.001 2 + 107.850 dodatek 30. člen Odškodnine ali nagrade za izume, tehnične izboljšave ali koristne predloge se v višini 50% izplačuje iz sredstev za ostale osebne izdatke podjetja, dočim izplača ostalih 50 % tista delovna enota iz svojih sredstev za osebne dohodke, v kateri je bil izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog izveden-a. V primeru, da koristi izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog več delovnih enot, plačujejo ostalih 50 % proporcionalno vse delovne enote iz svojih sredstev za osebne dohodke. Izplačilo tistega dela odškodnine oziroma nagrade, ki se izplačuje iz sredstev za osebne dohodke delovne enote, odobri svet do-tične delovne enote. Ce odbor za tehnični napredek ugotovi, da prinaša izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog gospodarsko korist le podjetju, ne pa dotični delovni enoti, kot na primer za prihranek na materialu, izboljšanje proizvodov in slično, se sme v tem primeru izplačati celotna odškodnina iz sredstev za ostale izdatke podjetja. 31. člen V kolikor neki izum, tehnično izboljšavo, koristni predlog prične koristiti tudi druga delovna enota po preteku določenega časa, izdela Odbor za tehnični napredek na predlog avtorja dodatni izračun gospodarske koristi in določi odškodnino avtorju po določilih tega pravilnika. Ta dodatna odškodnina oziroma nagrada se izplača po določilih prvega odstavka prejšnjega člena. 32. člen Za idejo ali predlog, ki smiselno nakazuje rešitev določenega problema, vendar v dani situaciji ni sprejemljiv ali izvedljiv, se lahko avtorju prizma enkratna nagrada, ki jo določi Odbor za tehnični napredek v razponu od 50—150 N din. Te nagrade ne bremenijo delovne enote. V. OSTALE DOLOČBE 33. člen Odbor za tehnični napredek sme v primeru, ko je izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog že izveden oziroma se ga že koristi in je le približno ocenjena gospodarska korist, ni je pa možno še dokončno izračunati, odobriti avtorju izplačilo akontacije v znesku do 1.000 N din. 34. člen Če dokončno izračunana odškodnina po določilih tega pravilnika ali po zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah presega znesek 10.000 N din, mora ta primer obravnavati in o tem dokončno odločati Delavski svet podjetja. 35. člen Avtor izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga ima pravico in dolžnost, da pomaga pri uvajanju, izkoriščanju in izpopolnjevanju svojih izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. 36. člen Delavec, ki za izvedbo svoje zamisli eventuelnega predloga izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga potrebuje delovna sredstva, material ali strokovno pomoč podjetja, mora imeti za to posebno odobritev. To odobritev izda tehnični direktor vsem delavcem delovnih enot, če Pa se nanaša na delavca v strokovni službi, pa v soglasju z direktorjem dotič-nega sektorja. Odobritev se izda delavcu in istočasno tudi dostavi Odboru za tehnični napredek ter obratovodjem prizadetih delovnih enot. 37. člen Kršitev tega pravilnika ima za posledico disciplinsko in materialno odgovornost. 38. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dni od sprejetja in razglasitve, uporablja pa se od 1. L 1972 dalje. Predsednik DS: Abramič Olga, dipl. ing. Kriminal in njegove posledice Vsak družbeni sistem se bori z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti kriminalu, kajti borba proti kriminalu je tudi borba za lepše življenje družbe, kot tudi posameznika. Ni malo primerov, ko je bil kriminal tisti dejavnik v življenju človeka, kateri ga je pahnil v globoko in težko tragiko. Kriminal se poraja z rastjo in večanjem družbenih dobrin. V socializmu na žalost še vedno obstojajo družbene razlike, s katerimi se delimo na bogate in revne, vendar to ne more in sme biti razlog za razne tatvine, ki se v našem podjetju, pa tudi na splošno pojavljajo v dokaj zaskrbljujočem obsegu. Da, tudi v našem podjetju imamo slučaje, ko si nekateri hočejo Z nepoštenim delom, to je krajo —■ povišati svoje dohodke in to na ta način, da si prisvajajo družbeno lastnino na razne načine in v raznih oblikah. Imamo primer, da je delavec enostavno snel gumijasta kolesa s tovarniškega voza, da bi si doma napravil prikolico k svojemu avtomobilu; toda to mu ni bilo zadosti, poleg tega si je dal ostružiti še osovino po točnih merah tovarniškega voza. Vse naštete stvari je odpeljal domov, vendar je moral v kratkem času, na njegovo veliko presenečenje, pripeljati in vrniti nazaj podjetju. Ostal je madež, katerega si bo težko izbrisal. In še naslednji primer: kako je neka »gospa« skušala odpeljati s svojim osebnim avtomobilom znamke Škoda svoj priboljšek v obliki blaga, misleč, da se njej ne more priti na sled in da bo na ta način izboljšala svoj materialni položaj. Tudi ona se je zmotila v svojih računih in ves stok in jok ni pomagal, morala je zapustiti podjetje. So tudi primeri, med njimi naslednji: delavec si je hotel napraviti doma večjo zalogo pralnih sredstev; organiziral je celo tovarniški kombi za prevoz ukradenega tovora. Na zelo prefinjen način je prišel do 60 kg mila, vendar vseh teh 60 kg mila ne bo opralo sramote, katero si je nakopal s svojim nepremišljenim dejanjem. Še in še bi lahko našteval primere, vendar sem mnenja, da tudi nekaj opisanih potrjuje, da med nami živijo in delajo ljudje, katerim je kaj malo mar za človeško moralo in poštenje. Na take ljudi moramo skrbno paziti in jim taka dejanja onemogočati, saj jim s tem obenem pomagamo, da postanejo pošteni člani kolektiva in vzorni državljani. V socialistični družbeni ureditvi bi morala biti zavest na takem nivoju, da bi nam moral biti kriminal popolnoma tuj in seznan. Na žalost še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti in še vedno se pojavljajo tatvine, ki sicer velikokrat ne predstavljajo velike vrednosti, so pa dovolj velike, da mečejo senco na naše podjetje, pa tudi na našo socialistično ureditev. P. J. Zimski »Avto krosu V novoletnih praznikih nas je presenetil visok novozapadli sneg, ki je povzročil precej zastoja v prometu. Glavne ceste so bile sicer splužene, medtem ko so bile manjši odcepi (med njimi tudi dohod v obrat I) skoraj zatrpani s snegom. Prvi dan po praznikih smo torej upravičeno težko prihajali v službo, tako pešci, kot tudi motorizirani člani kolektiva. Za zadnje bi lahko celo rekli, da je bilo njim še težje, saj so se jim avtomobili prav smilili na neizpluže-nem terenu, po drugi strani pa tudi pešci, ki so gazili sneg in lovili ravnotežje. Nič lažjega ni bilo tudi nekaterim avtoprevoznikom z naloženimi kamioni. * _______________—~i *° 1 avto-/voto - Kg osi va, kaj znajo poklicni šoferji, zares pravi mojstri poklica! Škoda, da ni bilo prisotnih več gledalcev, tokrat bi lahko videli res nekaj enkratnega! Redki opazovalci, ki so čakali na kombi za obrat II, so bili prav navdušeni nad izjemno predstavo. Nekdo od gledalcev je navdušeno dejal: »Fantje, to je odkritje nove športne discipline! Ce imamo za motorje moto-kros, zakaj ne bi imeli še za avtomobile ,avto-kros’!« Ni kaj reči, predlog je zanimiv in ga bomo skušali posredovati Avto-moto društvu. Nadaljevanje »avto-kros« vožnje pa je žal prehitro preprečil nekdo izmed gledalcev, ki po mojem Nerazumljivo veselje in delovni elan pa so ta dan pokazali šoferji, ki vozijo osebne avtomobile in tovornjake, registrirane z rdečimi tablicami (seveda ne vsi!). Nekaterim se je posrečilo prirediti prave ekshibicijske vožnje. S polnim »gasom« in zaletom so neverjetno lahko premagovali snežne ovire. To bi morali videti člani kolekti- mnenju nima pravega posluha in okusa. Brez posebnega dovoljenja in opozorila je dal komando buldožerju in delavcem, da so očistili sneg in atrakcije je bilo tako konec. Zares škoda; zdaj lahko samo še upamo, da nam bo zima še kdaj naklonila tako obilne snežne padavine, da odkritje ne bo šlo v pozabo. R. S. Sodeluj v Tekstilcu! Splošno znanje o prvi pomoči Dokler ne pride zdravnik ali reševalni avto ali druga pomoč, mora za poškodovanca ali nenadno obolelega skrbeti prvi pomagalec, ki se mora zato naučiti: 1. kaj mora videti in ugotoviti, 2. kaj in kako je treba delati, 3. da je pri hujših poškodbah in obolenjih takoj treba klicati zdravnika ali reševalni avto. Če to ni dosegljivo, je treba obvestiti milico ali bližnje ljudi. Treba je uporabiti bližnjega, najbolj razumnega človeka, da sporoči naprej: kakšna je nesreča ali poškodba, koliko ljudi je poškodovanih in natančen kraj nesreče. (Slika štev. 1) Ostani mire. Delaj hitro, ne pa prehitro! Ne vpij, govori z običajnim glasom. Pomiri poškodovanca s prijazno besedo. Odstrani množico gledalcev, ki se običajno zbere na mestu nesreče okrog žrtve, ker s svojimi razburljivimi pripombami samo motijo in ustvarjajo zmedo in preplah. Prvi pomagalec mora sam točno vedeti, kaj mora storiti, ne pa čakati, kaj mu bodo svetovali okrog stoječi modrijani, ki se ob taki priliki uveljavljajo z jezikom. Nujno je tudi zavarovati poškodovanca in sebe pred dodatno nevarnostjo ali novo poškodbo (električna žica, ki se je utrgala, lede- Pri delu naj se prvi pomagalec drži sledečih pravil: Najprej se ustvari pogoje za pregled in delo! Naglo preglej položaj in okolje. Ugotovi, če je kdo v bližini vešč prve pomoči in ga pritegni k delu. Če tega r.e najdeš, si izberi za pomoč najprimernejšo osebo. Če vidiš, za kaj gre, prepreči zmedo z odločnimi povelji. Pošlji nekoga, da obvesti zdravnika in reševalno postajo. na tla, stroj v obratovanju, nezavarovana cesta). Preglej poškodovanca ali bolnika in skušaj ugotoviti vrsto in obseg poškodbe ter nevarnosti. Ta pregled je treba izvršiti sistematično, torej po nekem določenem redu. Prvi pomagalec mora poznati pet neposrednih nevarnosti za življenje in jih takoj ugotoviti in takoj ukrepati, ne da bi odlašal. (Slika štev. 2) -Firm i n Ali poškodovanec diha? 1. Najprej je treba ugotoviti ali poškodovanec diha in če mu bije srce. Če velike arterije na vratu ali v stegenskem zgibu ne utripajo in če je ponesrečeni bled kot mrlič, začnimo takoj z umetnim dihanjem, ev. tudi z zunanjo masažo srca. 2. Takoj nato pogledamo, če ponesrečenec hudo krvavi. Če je krvavitev huda, jo skušajmo takoj ustaviti. 3. Poglej, če je poškodovanec v šoku. Če so znamenja za šok, začni ukrepati, kot je v takem primeru potrebno. 4. Ugotovi, če gre za hitro zastrupi jen j e, kar včasih z ozirom na okoliščine lahko ugotovimo. (Slika štev. 3) 5. Če je bolnik nezavesten, moramo paziti, da se ne zaduši s slino, izbruhano maso ali krvjo. Obrni ga na bok, glavo postrani, očisti mu usta in zgornja dihalna pota. (Slika štev. 4) Ko bolnika obrnemo v pravo lego, skušaj ugotoviti vzrok za nezavest. To ni lahko, še zdravnik na terenu to težko ugotovi. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Položaj nezavestnega bolnika Marjan Mesec gre v Sapporo Naš član kolektiva, znani smučarski skakalec Marjan Mesec, bo letos kot član smučarske reprezentance predstavljal barve Jugoslavije na olimpijskih igrah v Sap-poru. Bil je eden izmed petih kandidatov za olimpijske igre, ki je dosegel olimpijsko normo (v Bi-schofshoffenu 17. mesto). Pred odhodom na Japonsko sem ga vprašal o pripravah na olimpijske igre: MARJAN, KJE SE BOS PRIPRAVLJAL ZA OLIMPIJSKE IGRE? »Pred odhodom na Japonsko bomo imeli skupne priprave s Če-hoslovaki v Tatrah. To se mi zdi v redu, ker bomo lahko primerjali našo formo s formo Čehoslovakov, ki so po kvaliteti seveda pred nami.« S KAKŠNIMI OBČUTKI POTUJEŠ NA JAPONSKO? »Precej mešanimi; skakalnica mi namreč še ni poznana, pa tudi konkurenca bo seveda ostra, tako da bom moral napeti vse svoje sile, da se bom med svetovno elito uvrstil skupaj z ostalimi našimi skakalci na solidno mesto. Za moje mesto v jugoslovanski smučarski reprezentanci se imam vsekakor zahvaliti tudi članom kolektiva, posebno pa delovni enoti ple-menitilnica I in pa seveda sindikalni podružnici podjetja, ki mi materialno nadomesti izpadle osebne dohodke, ko sem na tekmovanjih oziroma treningih.« Na koncu mi je Marjan obljubil, da bo o svojih vtisih in doživetjih kaj več povedal ob vrnitvi z Japonske. Zdi se mi, da se mi pridružujejo člani kolektiva v želji, da bi Marjan na olimpijskih igrah v Sapporu zasedel kar naj-solidnejše mesto in tako dostojno zastopal barve Jugoslavije. Alojz Omejc Nekaj praktičnih oblek 1. Iz blaga z drobnim karo vzorcem sešijemo praktično obleko zvončastega kroja. Na spredaj vstavljenem delu teče karo poševno. 2. Enobarvno obleko ukrojimo zvončasto, tako da ima krilo spredaj in zadaj po 3 pole. V pasu je rezana. Poživimo jo z drobnimi gumbki odgovarjajoče barve. Ovratnik je lahko iz belega blaga. 3. Še ena obleka iz blaga s karo vzorcem. Krilo ima na obeh straneh poševno vstavljene dele zvončastega kroja. Tudi na tej obleki bo bel ovratnik lepo dopolnilo. 4. Zelo ugodno se bomo počutile v tako krojeni obleki, po vsej dolžini položene gube, tudi zadaj. Uporabimo lahko blago različnih vzorcev; karo pike, celo cvetlični motivi so po zadnji modi. Blago naj bo takšne vrste, da drži gube. MaK ZAHVALE Obra to vodjem, nadmojstrom, mojstrom in mojim sodelavcem iz obrata II in vsem uslužbencem nabavnega oddelka in skladišča, kakor tudi izvršnemu odboru sindikata uprave, se najlepše zahvaljujem za lepo darilo ob moji upokojitvi in jim želim še vnaprej veliko uspehov in skupnega sodelovanja. Jože Bregar Predstavnikom sindikata se iskreno zahvaljujem za novoletni obisk ob moji bolezni in lepa hvala za darilo. Jožica Ogris Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem mehanične delavnice obrata II, sindikalnemu odboru vzdrževalno-energetskega obrata in gasilskemu odboru za izražene najboljše želje in dragocena darila. Janez Carman Vsem sodelavcem predilnice I, ki so prispevali za nakup res lepih daril ob moji upokojitvi, se prisrčno zahvaljujem, ter jim želim v novem letu 1972 še mnogo zdravja in uspehov. Ivan Mlinar Članom kolektiva se najiskreneje zahvaljujem za zbrano denarno pomoč, ki so mi jo izkazali ob hudem požaru, ko nam je pogorel dom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ivan Delavec z mamo Sodelavcem, vodstvu in Izvršnemu odboru sindikata vzdrževalnih obratov se najiskreneje zahvaljujem za darila in vso pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še mnogo uspehov, v novem letu pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. Karl Zorc Ali poznamo določila . . . nadalj. .s 3. strani v veliki meri kršijo tudi otroci, za to pa so odgovorni starši oziroma skrbniki. Kot druga navedena kazenska določba pa naj bi bilo opozorilo lastnikom motornih vozil glede odjave registriranega vozila. Iz navedenega zakona je podanih le nekaj določb za katere menim, da morajo biti z njimi seznanjeni: lastniki motornih vozil zaradi potrebne odjave registriranega vozila, vozniki (avtobusov, trolejbusov) motornih in drugih vozil, zaradi vključevanja avtobusov in trolejbusov v promet, lastniki koles s pomožnim motorjem, da brez potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ali vozniškega dovoljenja ne bodo smeli voziti kolo s pomožnim motorjem in da končno tudi pešci morajo pri prečkanju ceste bolj skrbeti za svojo varnost kot jim je to nalagal temeljni zakon o varnosti cestnega prometa. M. MAŽGON 1. nagradna križanka NAGRADE: 1. 30,00 din 2. 20,00 din 3. 10,00 din Rešitve nagradne križanke oddajte najkasneje do 15. 2. 1972 v skrinjice pri vratarju ali pa v uredništvo glasila. Veliko zabave pri reševanju! HUDODELEC OKRASNI PT IČ AMER ORG ZA RAZISK. VESOUA FRAN. PISATELJ (CLAUDE} ZDRAVILNA RASTLINA ZENSKO IME CAS BREZ VOJNE PIHALNI INSTRUMENT UMETNOSTNA SMER PREDLOG železarski —3-------^ZAREZE 80ŽJEP0TNIK UTORI POLIZDELEK KRILAT SPREMUEV. BOGINJE LJUBEZNI PIJAČA STARIH SLOVANOV IZLOČEK DREVES NORVEŠKA NAS PEVEC CĐORĐE) TONA ZRAČNI DUH IZ .viharja" SOLMIZAC. ZLOG KARLO VAC RUSKA POKRAJINA ANGLEŠKA PLOŠČI NSKA MERA TOVARNA V CELJU ZENSKO IME VRSTA OBREME- NITVE STARODAV. PREBIVALCI NA NAŠIH TLEH ATLETSKA PANOGA ŽIVALI IZ PRAYLJIC DUHOVNI POGLAVAR LAMAISTOV MLADA KRAVICA ŽILA DOVODNICA TOVARNA AVTOMOB. V ZRN PRVA JAPONSKA PRESTOLNICA BOJNI PLIN DEČEK v S „ ČUDEŽNO SVETILKO ZNAMKA TUJIH CICARET OSABNEZJ NALISPANO TESAN KEMIČNA PRVINA VERDIJEVA OPERA MADRIDSK KLUB LUXEMBURG SLABINAC PRAVILO VODILO ITAL. FILM. KOMIK JORDANIJE DEL ELEKTROMOTORJA LITER JUNAK VITEŠKIH ROMANOV PRITOK VISLE OBRTNIK ŽIVILSKE STROKE NAPADALEC PREPOVED TONE FORNEZZI PASTIRSKA PFSEM ŽILA UTRIPAL" NICA ZMAGOVA- LEC PRIJATELJ RUSOV SESTAYIL J. JEREB KITAJSKI VODITELJ ODLIKOVAN V PALICE ORANJE TEK NA 42 KM ZVER SKUPINA GVINEJSKIH OTOKOV ČASOVNA ENOTA PRIMORSKI VZKLIK DEKLICA AKCENT KRALJ živali GL. MESTO JEMNA LASTNO ROČNO O naših kegljačih A'a kegljišču Triglava je bilo v decembru 1971 klubsko prvenstvo v kegljanju posameznikov. Sodelovalo je 140 članov in članic. Tekmovanje je potekalo v disciplini 2 X 100, 1 X 150 in 1 X 200 lučajev, za finale pa še 1 X 200. Prvenstvo se je odvijalo v štirih kategorijah, in sicer: starejši člani, članice, mladinci in člani. Starejši člani, članice in mladinci so imeli disciplino 2 X 200 lučajev. Pri starejših članih je zmagal tov. Avgust Potušek z 905 podrtimi keglji, pri članicah pa je zmagala Justi Rozman z 875 podrtimi keglji. Naša predstavnica Cvetka Čadež je osvojila drugo mesto z 835 podrtimi keglji, pri mladincih pa je bil najboljši Franci Marinšek, ki je podrl 898 kegljev. Kegljaški krožek Tekstilindus je prijavil 12 članov in eno članico. Pri članih je bilo več favoritov za prvo mesto. Naš tekmovalec Miro Jenkole in ing. Riko Prijon sta bila tekom vsega tekmovanja za pet kegljev narazen in se do konca^ ni vedelo, kdo bo prvak. Tudi naš veteran Vlado Martelanc je bil njima takoj za petami. Posebno zadnji dan je napetost med tekmovalci narasla. V našem taboru smo bili seveda vsi na strani Mira Jenkoleta, toda naše pričakovanje se žal ni uresničilo. Prvo mesto je zasedel ing. Riko Pri jan z rezultatom 3.670 podrtih kegljev. Vlado Martelanc se je plasiral na 3. mesto z rezultatom 3.650 podrtih kegljev, Miro Jenkole pa na odlično 4. mesto s 3.628 keglji. Ostali tekmovalci so zasedli naslednja mesta: na 13. mesto se je plasiral Vinko Cvirn z rezultatom 3.385 keglji, na 17. mesto Franci Škrab s 3.252 keglji, 31. mesto Rudi Čebašek s 3.114 keglji, 34. mesto Anton Ušeničnik s 3.103 keglji, 40. mesto Matija Lebar s 3.103 keglji, 41. mesto Marjan Bizjak s 3.089 keglji, 49. mesto Jože Pavlin s 2.238 keglji, 63. mesto Polde Balažič s 2.157 keglji, 82. mesto Janez Krt s 387 keglji in 84. mesto Janez Pirnar s 352 keglji. Po doseženih rezultatih lahko zaključimo, da so se naši kegljači v celoti uspešno plasirali. In še rezultati prvih 13 plasiranih: 1. ing. Riko Prijan 3.670 kegljev 2. Jože Turk 3.651 kegljev 3. Vlado Martelanc 3.650 kegljev 4. Miro Jenkole 3.628 kegljev 5. Miro Ambrožič 3.597 kegljev 6. Milan Jereb 3.554 kegljev 7. Rajko Starc 3.529 kegljev 8. Stane Bregar 3.497 kegljev 9. Anton Česen 3.493 kegljev 10. Milan Vehovec 3.475 kegljev 11. Lojze Kordel 3.433 kegljev 12. Tone Fende 3.404 kegljev 13. Vinko Cvirn 3.385 kegljev Najboljši rezultat tekmovanja 200 lučajev je dosegel naš tekmovalec Miro Jenkole, ki je podrl 1.011 kegljev. Vinko Cvirn Dvoboj in dolarji UREDNIŠTVU TEKSTILCA! »Ali je to mogoče, da dovolimo v času, ko govorimo dan na dan o koreniti politični in gospodarski reformi, dogajanje stvari, ki izzvenijo kot v posmeh vsem naporom?«, se sprašujejo tisti, ki te devize ustvarjajo? Na žalost se dogajajo, saj tako piše domače in tuje časopisje. Ne podcenjujemo šahovskega športa, pa tudi tistih dveh prvakov ne, pa vendar so tu tehtni pomisleki. Ali smo res tako bogati, da lahko odrine »nekdo« — ne mesto, ampak iz mesta Beograda 162.000 dolarjev (250 milijonov dinarjev) — največ na svetu, drugi je Sarajevo s 120.000 dolarji, tretji ponudnik pa je naš gorenjski Bled s 100,000 ki se kosa za primat z ameriškim Chicagom, potem pa še Zagreb s 70.000 dolarji in to za nagrade šahovskima bojevnikoma? Torej kar štirikrat jugoslovanski »nekdo« kot najbogatejši na svetu. Popustiti bodo morali Amerikanci, Britanci, Francozi in še kdo, medtem ko si Švicarji, Švedi in podobni sploh ne upajo konkurirati. Ni čudno, da imamo tako težke, skoraj nepremagljive gospodarske težave, ogromen primanjkljaj v plačilni bilanci itd., ko se tako dela. Kdo so podpisniki ponudb in kateri predpisi jim to dovoljujejo? Kje je tukaj odgovornost do tistih, ki te devize ob potu ustvarjajo? Verjetno, da tega »navadni« ne gledamo dovolj široko, smo ozki in primitivni? Pa kljub temu to ni pošteno! TIR ZAHVALE Ob smrti mojega moža Ivana se lepo zahvaljujem sodelavcem obrata I in II za denarno pomoč. Lepa hvala tudi sindikalnemu odboru, vsem hvala za pomoč in razumevanje, ki ste mi ga izkazali v težkih trenutkih. žena Marija Starc z otroci Ob boleči izgubi drage mame MARIJE GODNOV se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem obeh izmen ekspedita v tkalnici I za zbrano denarno pomoč in izrečeno sožalje. Žalujoča Pavla Severnik Ob nenadomestljivi izgubi drage mame ANE PODGORNIK se zahvaljujeva sodelavcem plemenitilnice I za poklonjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Ado Podgornik in Jožica Seiko Ob smrti drage mame NEŽE BAJŽELJ se prisrčno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz adjustirnega oddelka in barvne kuhinje v plemenitilnici I za vence in izrečeno sožalje. Štefka štilec in Jože Bajželj Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina JANEZA SLEVEC se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz adjustirnice za venec, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Slevec