Varnost vlog nad vse. Pravijo, da bi bilo človcku iežko živeti, ako bi marsičesa v življenju ne po^abil. Na drugi strani je zopet gotovo, da nas doleti marsikatera škoda in Izguba, ker le preradi in prchitro po^abimo. Še osel ne gre dvakrat na led, temveč si dobro zapomni, kje se je prvič spodtaknil. Človek pa gre dvakrat, trikrat in tudi vcčkrat v isto past in trpi dvakrat, trikrat ali večkrat iz istega vzroka škodo. To pa radi tcga, ker se iz prve škode ni dosti naučil, ker je prehitro poznDil.  Pred vojnO je pri nas prišla v polom vsled slabega gospodarstva Glavna posojilnica. Veliko vlagateljev je bilo težko prizadetih in še zadnji čas, torej po desetletju, je bilo v listih čitati poročilo, da so vlagatelje odškodovaii v teku časa z dobrimi 50 odstot. Vlagali so pri njej, ker je obljubljala višje obresti in veliko malih varčeValcev je bilo tepenih zato, ker so se polakomnili visokih obresti. Toxia lo je bil ledaj le osaniljen slučaj. Sedaj pa listi poročajo kar o dveh bančnih polomih. že zadnjič je «Sl«v. Gospodar« pisal, da je prišl« v konkurz Balkanska hanka, ki jo je vodil bivši finančni minister Plavšič. Odbor upnikov je sedaj ugotovil, da je nepokritega primanjkljaja pri tej banki 56 milijonov 935.940.75 D. Isti odbor je ugotovil naravnost kaznjivo dejstvo, da je bila na deiniško glavnico 18 milijonov 750.000 D dejansko vplačnih le 4,599.165 D. — Ako poverno stvar po doruače, je ta banka syoje vlagatelje kruto varala. Delniška glavnica, katera ima y prvi vrsti služiti kot kritje za moretoitne izgube vlaga^ tcljev, je v trch četrtinah obstojala le na papirju. Tri četrtine glavnice ni bilo vplačane. Tako so pastopali v bivši Avstriji pred 50 leli, ko so za prevaro ustanavljali delniške družbe, pri katerih so ljudje izgubljali strašne svote. In ker so delniške družbe pod kontrolo rladc in jc bilo kljub vladni kontroli mogoče tako gospodariti, da se delniška glavnica kljiib jasnim predpisom zakona ni vplačala in je kljub vladni kontroli prišla Balkanska banka do blizu 57 milijonov D zgube, je jasno, d!a država svojo kontrolo nad delniškimi družbami vr§i slabo. Gotovo pa država ne vrši te zakonite kontrofe t zadostni meri, da bi obvarovala škode vlagatelje. Čehoslovaška republika je za varstvo vlagateljer izdala poseben zakon, ki omejuje banke. Pri nas pa rlada niti z zakonom ji naložene kotrole ne vrši. Drugi bančni polom, ki sloji v ospredju zanimanja v Beogradu, pa je polom Ujedinjene banke. Pri tej s« prizadete tri druge banke in sicer ena beograjska, ena zagrebška (Trgovska banka) in Ljubljanska kreditna banka. Ta banka je imela koncem leta 1922 97 milijonov dinarjev tujega denarja. Banka je predlagala sodišču prisilno poravnavo, to se pravi, da bi se upniki, to so vlagatelji z njo pogodili in odstopili gotov odstotek svojih vlog. Koliko znaša izguba pri tej ban]ri, še ni znano. Odbor upnikov bo to še Je ugotovil. Zato se nam zdi, da je «Slov. Gospodar« t zadnji številki zelo opravičeno pisal, kako si -velika podjetja, med njimi zlasti banke le šc umetno, le za najveeje obresti podaljšujejo življenje. In če bi imeli Tpogled t stanje bank, če bi imeli vpogled v njihove knjige, bi našli, da je v takem obupnem položaju danes mnogo bank ter z bankami zvezanih fabrik in trgorin. Voda jim teče že v grlo, vendar se še nočejo podati. Hočejo si podaljšati življenje, za kar potrebujejo tujega kapitala, za kar lovfjo kmetski denar. ' Kakor moramo pomilovati one, ki pri takih polomifa izgubijo svoj težko prisluženi denar, tako moramo zopet z druge strani priznati, da je to opravičena kazea. Taki vlagatelji so kaznovani radi tega, ker so gledali preveč na visoke obresti, premalo pa na varnost. Taki vlagatelji so po pravici kaznovani radi tega, ker izročajo kmetski denar špekulantom, nezanesljivim ljudcm, innogokrat židom, ne zaupajo pa ga domačim hranilnicam in posojilnicam, pri katerih z denarjem gospodarijo previdni kmetski možje in pri katerih neomejeno s celim svojim premoženjem jamčijo za rloge vsi, ki dobijo od hranilnice in posojilnice posojilo. — Dejstvo je, da taka hranilnica in posojilnica, ki ima približno 100 kmetskih posestnikov za člane, predstavlja danes veliko večje jamstvo nego banke z milijonskimi osnovnimi kapitali. To tembolj, ker nam slučaji, kakor je bil pri Ballcanski banki, dokazujejo, da so mnogokrat ti milijoni delniške glavnice le na papirju, v gotovini vplačanih pa je le majhen del. In povrh tega dovoljujejo naše hranilnice in pfsojilnice le manjša posojila, le proti vknjižbi na posestvo ali proti poroštvu ^iofcrih posestnikov in le takim posestnikom, o katerih |K)štenoMi in gospodarski sposobnosti je odbor posojil¦ice prepričan. Iz teh bančnih polomov pa se moramo naučiti ene§a, da je varnost vloge pna zahteva, od katere ne sme¦io odstopiti ludi ako ponujajo še višje obi-esti. Varno pa je naložen denar tam, kjer gospodarijo pošteni^ in previdni možje. Tako gospodarstvo pa je pri kmetskih kranilnicah in posojilnicah, kjer gospodarji, ki jamčijo tudi sami s celim svojim premoženjem, dobro pretehta|o, komu dovolijo posojilo in na kako jamstvo. Ne moremo pa rcči kaj takega o gospodarstvu bank, kjer cvete špekulacija, kjer se hočejo posamezniki okoristiti na .račun vlagateljev in ne vprašajo, ali je to pošteno ali »e. Za io smo navedli dokaze zgoraj, navesti pa jih bo¦oo mo»li najbrž kmalu še več.