Kaj je novega? Redka slovesnost v Ljutomeru. V nedeljo, dne 18. t. m., se vrši v naši cerkvi pri pozni sv. maši redka slovesnost, koje menda ne pomni nikdo v naši fari. G. Ivan Sagaj, krojaštki mojster v Ljutooneru, obhaja namreč s svojo soprogo Jozefo, rojeno Furlan, diamantno poroko. Jubilamt g. Sagaj je rojen dne 28. 8. 1842, njegova soproga pa dne 4. 2. 1845, oba v Ljutomeru. Poročena sta bila dne 16. 9. 1867 v naši fami cerkvi. Oba slavljenca sta še za svoja leta precej sigurna. Še monogo mirnili din zdravih let! Smrt našega uglednega moža. Iz Mute poročajo: V noci od torka na sredo je od kapi zadet umrl g. Anton Mautner, mlinar na Vratah. Na Malo Gospojniico smo ga spremili k zadmjemu počitlm. Velika udeležba pri pogrebu je pricala njegovo priljubljenost med isoobčani. Primerno je č. g. provizor Šparl, lci je vodil pogreb, v poslovitoih besedah omenjal, da rajni sicer ni zavzemal nikakega izvanred nega dostojanstva, atnpak bil je obrtnik-mlinar v svetu malo znanem vratčkem jarku, M pa si je s svojo poštenostjo, delavnostjo in Ijubeznjivostjo takoj pridobil srce vsakogar. Iskreno je Ijubil svojo ženko; v lanski opasni bolezni je žrtvoval težke fisočake, da Ji je v svoje največje veselje ohranil življenje. Ker ni imel lastnih otrok, pa je kot oče revnih vso svojo ocetovsko ljubezen posvetil vzgoja treh osirotelih otročičev svojih sorodnikov. Marljiv kot čebelice, ki jih je gojil, je bil vedno veselo razpoložen in je tudi v družbi kot star nrazikant vedel povedati vedno kaj razvedrilnega. Kot cerkveni ključar farne cerkve je rad in veliko žrtvoval za svečano obhajanje raznih ©lovesnosti. Gajil je posebno islcreno željo, zaslišati v cerkvi že kmalu glasove novih orgelj in še enega velikega zvona. Božja previdnost pa ga je poprej, starega 61 let, poklicala na placilo. Upamo in želimo vsi, ki smo ga poznali, da ga že uživa v obilni meri. Časten mu spomin! Večen jx>koj njegovi blagi duši! Smrt TZgledne žene pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Nepričakovana nesreča je zadela g. Franca Pucko, posestni- ka v Zasavoih. Zadeta od mrtvouda mu je v nedeljo zjutraj, dne 4. t. m., po osemdnevnem mučnem trpljenju umrla žena Marjeta Puoko v starosti 59 let. Pokojna Marjeta je bila vzorna žena krščanskega prepričanja, katerega ni nikdar zatajila. Bila je vedno odprtih rok in usmiljenega srca nasproti revnim in potrebnim. Kot verna katoličanka ni nobeno nedeljo zamudila priti k sv. maši, najsi je bilo vxeme kakoršnokoli, večkrat pa je tudi ob delavn.ikili obiakala cerkev. Kdor jo je poznal, jo je spoštoval kot vrlo ženo in pridno gospodinjo, katera je skrbela in se trudila za blagostanje svojah domaeih. Pogrebni sprevod, katerega je v torek, dne 6. t. m., dopoldne vodil od hiše žalosti njeni nečak, vlč. g. Zadravec, župnik v Prekmurju, spremljan od domačega vlč. g. župnika, je pokazal, kako priljubljena je bila pokojna Marjeta Pučko pri svojih znanoih, sosedih in sorodnikih, kateri so se v častnem številu udeležili pogreba. Vsemogocni naj potolaži njenega žalujočega moža i* vse injene sorodni-ke, fci bodo gotovo goreče molili za njo, njej j>a daj Gospod večni mir in pokoj! Smrtna kosa v Tinjah. Umrla je tukaj dne 27. m. m. po dolgi in muoni bolezni veleposestnica Marija Korošec, p. d. Grilka. Bila je velika dobrotnica ubogih in cerkve. Kako je ,bila priljubljena in spoštovana, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Na sedmini je nabral g. Gradišnik 100 Din ,za dijaško semenišče. Težka avtomobilska nesreča pri Mariboru. Zadnji četrtek proti večeru se je pripetila na cesti med Studenci in Ldmbušem fežka avtomobilska nesreča, Tam sta treila avtomobila mariborskega odvetnika dr. Rapoca in veleindustrijalca Rosenberpa. Udarec je bil tako silovit, da sta seavtomobila, kii sta očividno vozfila s precejšnjo naglico, sko raj popolnoma razbila. Vsi potniki so več ali manj občutno ranjeni. Dr. Rapoc si je natrl desno nogo nad kolenom. V" njegovem avtomobilu se je med dnigimi vozila ttidi soproga trgovca Sršena, M je dobila rano na čelu in težje notranje poškodbe. Ostali potniki so več ali manj lažje poškodovani. Na lice mesta je bil pozvan rešilni oddelek iz Maribora, ki je nudil ponesrečencem prvo pomoč. Dr. Rapoca da gospo Sršenovo so prepeljall v bolnico. Smrt znanega duhovnika. V Št. Vidu pri Ptuju je umrl v nedeljo, dne 11. t. m., ob pol štirih zjutraj tamošnji č. g. župini upravitelj p. Pij Vakselj. Rajni je bil rodom iz Leskovca pri Krskem in je služboval dolgo vrsto let v minoritskem samostanu v Ptuju. Poznalo je blagopokojnega celo Ptujsko polje, ker je bil veokrat upravitelj minoritsMh žup nij. Bil je obče priljubljen med duhovnimi sotovarišd in veraiki. Ohranjen mu ostani pri vseh, ki so ga poznali, časten in trajno hvaležen spomin! Težka avtomobilska nesreča. Na ovinku pred ZgonnjO' Polskavo si 'je zlomil pri padcu z motornega kolesa desno nogo Avguštin Cvetko iz Nove vasi. Dobil je tudi poskodbe na levem očesu. Omenjeni je vozil s precejšnjo brzino in Jiotel ravno na ovinku prehiteti nelki avtomobil. Ker je vzel ovinek prenaglo, ga je vrglo s ceste v obcestni jarek, kjer je obležal z zlomljeno nogo. Težko poškodovainega |e prepeljal mariborski rešilni oddelek v splošno bobnico. Jesenski pougni tečaji se bodo vršili od 3. do 6. oktobra 927 pri drž. loznih in vočnih nasadih v Pekrah, pošta Limbuš in pri Kapeli, pošta Slatina-Radenci. Delovni program za tečaje je ta4e: a) pripravljanje in čišoenje posode za trgatev; b) menjenje sladkorja in kisline v moštu; c) otrgatvi, pecljanju in maščenju grozdja; č) o zboljsanju vinskega mošta v slabih vinskih letinah v mejah zakona; d) o pogojih pravilnega vrenja; e) o napravi belega in. črnega vina, o uporabi žveplovega dvokisa ob pripravljanju vina, uporaba metabisulfita in dr.; f) o pretakanju, o umetnem oiščenju in filtriranju (precejanju) vina; g) o pogojih, ki jih morata izpolnijevati lcurilnica in dobra klet; h) o važnejših boleznh vina: cikavost, vinski kan, vlečljivost, zavrelica in dr., njih odvracanje in 7xiravljenje; i) konzerviranje svežega grozdja in sadja; j) sušenje grozdja in sadja; k) konzerviranje sadja in grozdja s steriliziran|em, kakor tudi konzerviranje mošta (vino brez alkohola); 1) rav- Banje s kaetmmi prlpravami in njih pravilno čuvanje Ln m) o ikuhanlu žganja iz tropin. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenooišče in dnevno 10 EHn kot prispevek za prehrano. Razen tega dobijo ob koncu tečaja odlični tečajniki nagraie, obsfoječe v orodju. Tečaji so namenjeni y prvi vrsti (kmetskim in vMčarskd-n mladeničem, pa tudi drugim, ki se hočejo udeležiti tečajev na lastne stroske. Kdor se želi katerega navedanih. tečajev udeležiti, se mora crmprej, najpozneje pa do 28. septembra 1927 ustmeno ali pismeno prija-viti pri upravniku nasada, kjer želi tecaj obas- fcovatL Naivečia volilna udeležba. V splošnem je bila pri nedeljsMh volitvah udeležba volilcev med 48 do 65%. V sledečih občinab. pa je bila udeležba nenavadno visoka. V Šenčurju (okraj Kranj se je udeležilo volitev 95.22% volileev y Pamečah (ofcraj Slovenjgradec) 90.39%, v mestu Slo venigradec 90.36%, v Gorici (oJcraj Brežice) 89.8%, v Koprivni (okraj Prevalje) 89%, v Cvenu (okraj Ljutomer) 86%, na Prežganjem 83.46, v Višnji gori 83.45%, na Polici 82%'(vsi otkraj Litija). Značilno je, da so ti kraji po večini haubavski kraji. Grozna povodenj t Celju.vSavinjsko dolino je zopet zadela nepričakovana huda nesreca. Dočim smo živeli zadaje dni naravnost v poletni viK>ciiii, se je začelo v nedeljo, dne 11. t <m., proti veoeru naenkrat oblačiti. Okoli 5. ure pop. je že padal miren dež, ki niti malo ni obetal nesreče, o kateri danes poročamo. Okoli pol dveh zjutraj je aačelo silno deževati in je deževalo do pondeljka zvecer. V pondeIjek zjutraj se je med 7. in 9. uro v Gornji Savinjski dolini ia nad Vitanjem utrgal oblak. Prva posledica tega preloma je bila strahovito narastla Hudinja, ki «je okrog pol ene popoldne dosegla višek, nakar je začela lahko vpadati. Popoldne ni bilo vec nevamosti, da bi prestopila bregove. — Okrog pol desete dopoldne so ogronme mase Hudinje porušile takozvani Klinčev mlin nad Škofjo vasjo. Žagar M. Podrgajs, kd je skušal rešiti rušeči se jez, je pri tem utonil. V Gornji Savinjski dolini so vodne mase Savinje porušile most pri Radmirju 'in s tem prekinile stik s Solčavo. Ptomet je mogoč le se ob Dreti, ker je tudi most pri Nazarju močno ogrožen. Visotka voda ije okoli 12. ure dosegla v Mozinju 3 metre nad navadnim stanjem. Te višine voda dosedaj še nikdar ni dosegla, kar pomnijo najstarejsi Ijudje. V Celju je Savrnja oikrog osmih naeilkrat presegla navadno stanje za 160 cm, kakor ob strašni povodnji leta 1926. Ker je v krajih ob gornjem toku Savinje ves dan močno deževalo, se je razlila Savinja preko takozvanega otoka pri gimnaziji v Celju na Ljubljansko cesto in preplavila Glazijo. Mestni park je bil pod vodo. Pod viaduktom pri hotehi »Posta« so prevažali ljudi s čolnom. Koliko je povodenj napravila škode, ni mogooe ugotoviti. Brv čez Savinjo v celjski park bi bila sikoro postala žrtev povodnji. Močni hlodi in deske so se zagozdile v srednje oporisee in ga iztrgaili. Če bi se bi-1 brv ponišila, bi moglo biti to uničujoče za ikapuoinski most, ki je zvezan s težkimi traverzami. V niestnem parku je voda okrog pol petih dosegla višino sedežev Mopi. Obiastni odbor za paplavljence. Kakor poročamo Ba drugem mestu, je zadela zadnjo nedeljo in pondeljek celo Savinjfiko dolino zopet nesreča poplave. Oblastni odbor je poslal takoj po prvih porocildh o nezgodi v najbolj prizadete kraje gornjegrajskega okraja 50.000 Din podpore. Oblastni inžener Fišer se je odpeljal v Savinjsko dolino, da pregleda poplavljene kraje in ugotovi škodo. Povodenj tudi na Kranjskem. Na drugem inestu porooamo, kako grozno povodenj je doživelo Celje in sploh SavinJsJca dolina. Občutno je zadela povodenj, ki je nastalla v nedeljo in pondeJjeik, tudi Kranjsko in predvsem Gorenjeko. Na cestah po Gorenjsikem, ki so blizu rek, potokov in hudourinikov, je istala v pondeljek voda nad 1 m in pol vieoko. Veliiko škode je napravila povodenj v okolioi Škofjeloke, kjer sta izstopila oba potoka. Hudournik Pšata, ki te•5e skozi Trzin, je tako mocno narastel, da je poplavil vso trzinslko ravan. Kairmiiški popoldanski Vlak bi se moral lanalu iz Trzina zopet vrniti. v Domžale. Pod vodstvom požrtvovalnega postajenačelnika v Trzima, ki je brodil vodo preko kolon, so napravili pot preko mostu najprvo samo z lokomotivo, Nato šele se je peljal preko mostu vlak. Tračnice so bile silno iapodjedene. V bližini Medvod je voda na nekaterih krajih segala skoro do železniškega tira. Mostova v Medvodah in pri Domžaiah čez Bistrico sta bila v veliki nevamosti. Most v SelšM dolini je narastla voda odnesla. Ljudska Samopomož v Mariboru. Na ustanovnem občnem zboru dne 8. t. m. se je izvolil sledeči stalni adbor: dr. Ivo Šorli, notar, kot načelni^; Franc Kurinčič, trgovec, kot namestnik načelniika; Friderik Zinauer, učitelj v pok., kot tajnik; Ferdo Lesikovar, bančni ubradnik, kot blagajnik; namestnikpan: Farkaš Janez, šolski ravnatelj v pok., in Kukovic Josip, posestnik,. vsi v Mariboru; odbornilu: Rapoc Ivan, posestnik v Mariboru; Balon Franc, posestnik in gostilničar na Pobrežju pri Mariboi-u; Weingerl Franc, posestnik na Pesnici; pregledovalcem računov: Krajnik Ivan, naducitelj v p., Flak Avgust, carinski revizor v pok., in Sirnik Franc, železniški upokojenec, vsi v Mariboru. Izredna Iovska srefia. Lavski cuvaj Ivan Šef na Pesnici je ustrelil tekom enega meseca 16 lisic. Emetje in še bolj kmetice so izredno vesele te lisičje smrti. Iz marenberškega okrajnega zastopa. Dne 5. t. m. se je \TŠiia v Vuhredu prva seja marenberškega novega okraj nega zastopa. Okrajni glavar g. Koropec je sprejel prisego novega gerenta g. Držečnika in potem se je vršila predaja. V sosvet je imenovanih 'po velikem županu devet odbornikov, večinoma kmetov, gospodarjev in lesnih trgovcev iz marenberškega okraja. Planinski orel bi bil skoraj odnesel petletnega otroka. Od Sv. Petra pod Sv. gorami smo prejeli to-le poročilo: Zadnji petek, dne 9. septembra, je začel krožiti nad šentpetersiko župnijo silno velik planinski orel in najdalje se je sukal ptič v imogočnih lokih nad vasjo Srebernik. Orel je krožil dalje časa zelo visoko in v velikih kolobarijih. Naenkrat pa iSO bistre oci velikanske ptice ugledale na zemlji plen in kakor pšica se je žival pognala z visine navzdol k hiši posestnika Josipa Juraka, kjer se je na trati igral njegov petletni sinček. Videti je bilo, da se velika ptica hoče lotiti nic hudega slutečega otroka. K sreci se je v bližini nahajal otrokov oče, ki je seveda takoj uvidel pretečo net/arnost. Skočil je po puško, pomeril in ustrelil krvoločnega gosta. Ustreljena orjaška ptica je planiiiski orel (belec), ki je po zračnih višinah zabredel v inaše vinorodne kraje. Žival |je bila jako izstradana, tehtala je 8 kg ter meri z razpetiini perotmi 2 m 60 cm. Pismo iz Francije. N-a-š naročnik nam ije poslal iz mcsta Lyon na Francoskem to-le pismo: »Med biseri slovečih svetišč ima Francija v mestu Lyon baziliko N. G. de Fourviere. Vsi romarji in obiskovaloi si na potu ogledajo to bogato cerkev s stirimi stolpi. Marijino rojstvo se obhaja na poseben tradicijonalen način. V hvaležen spomin, da je na Marijino priprošn|o v 17. stoletju kuga nehala, se zbere ta dan v baziliki ogromna mmoži«a vernikov. Zastopniki razmiih župnij boljših slojev prisostvuje s svečo v roki pri sv. opravilu. Zaoilno je zvonenije,'imenovano: carillon. Cerkvene pesmi se igrajo na imanual kot na glasovir. Pri darovauju se dva zastopniika mesta približata oltarju ter podari pivi debelo svečo, drugi en zlat v roke kardinala. Ker se to Marijdno svetišce nahaja nad mestom kakor ljubljanski grad, se obrača ljudstvo iz trgov proti griču. Posvetitev Mariji se vrai na prostem pred kipom Matere dobrega sveta, ikaterega primesejo v procesiji gojenke sester sv. Jožefa. Zvečer po slovesnem vesperju je blagoslov mesta z Naj-sv. zunaj za baziliko. Točno ob 18. uri naznani bourdon katedrale sv. Janeza ob vznožju griča slavni trenutek. Ljudstvo ®e zbira na vseh trgih, posebno na obrežju reke Saone. Ob prvem strelu se množica pokloni proti hribu. Ob glasu claironov se vrši sv. blagoslov in zopet tretji strel naznani konec. Na ta obred so Francozi ponosni in žele navzočnost tujcev. Sobke sestre r foanju nazaianjak>, da otvorijo kmetSjsko šolo, kamor sprejemajo gojenke, ki so dovršile Ijudsko šolo dn so izpolnile 16. leto. Prvi zomski šestmesečna kmetijsko-gospodinijski lečaj se pricne dne 15. oktobra t. 1. Pouk je slavensM in obsega sledeče predmete: verottk, gospodinjgtvo, vzgojeslovje, računstvo, spdsje, živinore]o, zdravstvo, mlekar&tvo, vrtnaiistvo, uporabo sadja. Poleg tega se proučuje kuhanje, šivanje, pranje, liikanje in vsa v gospodinjstvo apadajoca dela. Tista, ki je sprejeta w zavod, plača mesečno za stanovanije, hrano, lcurjavo in raisvetljavo 500 Din, pouk sam je brezplacen. Nekolekovani prošn|i je priložiti lcrstni list, zadnje šolsko izpricevalo, zdravstveno spričevalo, zavezno pismo staršev ali njih namestaikov, da bodo plaoali vse stroške šolanja in obvezno pismo gojenke, da se bo natančno ravnala po hišmem redu. Prošajo je naslovdti na vodstvo knnetijeko-gospodinjske šole v Kranju, kjer se dobijo na željo vsa potrebna pojasnila. Zahvala. Dne 4. avgusta 1.1. o polnoči je strela upepelila moje gospodarsko poslopje in tudi vso zaJogo sena. Naš č. g. župnik Vogrin so su na lastne oci ogledali mojo nesrečo ter mi takoj v svoji darežljivosti brez inoje prosnje ponudili brezplačno lepo parcelo otave na župnijskdili travnikih, za fkar jim izrecem tem potom svojo javno izahvalo! — Sv. Barbara v Halozah. Ivan Majcenovič, km©t v Dolanah št. 4.