Pdštrm&jdačana v gotovini Leto IV. Ljubljana, 24« novembra 1930 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din. polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dootavljen na dom mesečno i:— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5. telefon št. 3122. S123. 3124 3125 ln 3126. OPRAVA v Ljubljani. Prešernova ulnta 51 telefon St. 3122, 3123. 3124 3125 in 3126 GNSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešen. -va ul. 4, telefon št 2492. štev. Velik proces v Moskvi Jutri se prične v Moskvi proces proti članom „zarotni-lice industrijske stranke", ki so baje pripravljali proti-sovietski režim - Stalin demantira svoj umor | Predsednik vlade v Tetovu Beograd, 23. nov. Iz Tetova poročajo, da je tjakaj dospel predsednik vlade general Peter živkovič, ki je bil od prebivalstva navdušeno sprejet Ogledal si je vse javne ustanove v tamošnjem kraju. Moskva, 23. novembra. V torek 25. t. na. se prične proces proti samozvanemu osrednjemu odboru industrijske stranke. Obtožnica zatrjuje da so bili zarotniški inženjerji v tesnih stikih s Francijo že od 1. 1926. naprej. »Sovjet inženjerske organizacije« je organiziral *aroto za povratek starega režima, ki naj bi ga pripravila začasna diktatura. Po neuspelih poskusih z angleškimi politiki — nadaljuje obtožnica — se je inže-njerska organizacija sporazumela s Parizom, odkoder je dobila skupno nad poldrugi milijon zlatih rabljev. Organizacija se je odslej imenovala industrijska stranka ter je pripravljala oboroženo intervencijo, ki nai bi se izvedla prihodnje leto. Obtožnica "pravi, da so bili zarotniki v stalnih stikih s francoskim generalnim štabom, ki je obljubil Angliji za eventuel-no pomoč z orožjem izkoriščanje kavka-ške nafte. Francija sama se ne bi voje-vala, pač pa bi pričele vojno sosedne države Finska, Estonska, Latiška, Poljska in Romunija. Za diktatorja začasnega protisovjetske-ga režima, ki naj bi pripravil vzpostavitev monarhije, je bil po zatrjevanju obtožnice določen inženjer Palčinski, ki pa je bil že pred letom dni ustreljen. Tudi podpredsednik zarotniške organizacije inženjer Hrenikov ni več med živimi. Umrl je v preiskovalnem zaporu. živi le še tretji član predsedništva 631etni inženjer Ra-binovič, ki je bil pred vojno častni član ruske industrijske zveze, toda tudi ta je že obsojen na dolgoletno ječo. Vso preiskavo je vodila v največji tajnosti sovjetska državna policija G. P. U. in tudi proces se bo vršil z izključitvijo javnosti. Značilno je tudi, da se obtožnica sklicuje na priznanje obtožencev, ki pa ne bodo imeli prilike, da bi se javno zagovarjali. Moskva, 23. novembra. Stalinovo glavno tajništvo izjavlja, da so vesti o uporih in o umoru Stalina »nesramne laži« kapitalističnih nasprotnikov sovjetskega reži- ma. Polkovnik Lawrence, s nekronani kralj Arabije«, ki ga sovjetski vrhovni državni pravdnik obtožuje, da je snoval z vodilnimi angleškimi gospodarski mi krogi zaroto proti sovjetskemu režimu Lawrence je med svetovno vojno organizi ral upor Arabcev proti Turčiji ter je »sodeloval« tudi pri padcu afganskega kralja Amanulaha. Mussolini išče posojila na Švedskem Po neuspelih poskusila v Ameriki in Franciji prosijo fašisti švedski vžigalični trust za fjesojilo Pariz, 23. novembra »L' Oeuvre« poroča, da se je italijanska vlada po neuspelih poizkusih, da bi dobila posojilo v Ameriki ln Franciji, obrnila sedaj na švedski vžigalični trust in mu ponudila v zakup monopol vžigalic v Italiji, če ji preskrbi večje posojilo. Švedski vžigalični trust se je obrnil na švedsko vlado za informacije, kako se v diplomatskih krogih presoja o tem, kaj bo sledilo v Italiji po Mussolinijevi smrti in ali ie podano jamstvo za posojila, ki jih najame fašistični režim švedska diplomacija se je obrnila za in-;ormaeije direktno v Rim. pa tudi na itali-lansko emigracijo v inozemstvu zlasti v Parizu. V Rimu so seveda ponudili vse garancije. toda v emigrantskih krogih svare pred takimi finančnimi transakcijami, poudarjajoč, da noben režim ne bo priznal bremen fašističnega režima. (M) Italijani nezadovoljni z Grčijo Onemogočenje italijanskih šol v Grčiji - Zveza Grčije z Malo antanto — Poset dr. Beneša v Atenah Rim, 23. novembra. V poslednjem času je fašistični tisk zelo rezerviran v ocenjevanju odnošajev med Italijo in Grčijo. Nekateri fašistični listi so precej ostro obravnavali vprašanje italijanskih šol, ki jih vodijo v Grčiji italijanski misijonarji. »Tribuna« in »PopoVo d' Italia« pišeta, da ni prizadet samo Vatikan, temveč tudi italijanska vlada, ker je grška vlada omejila in celo onemogočila delo teh šol. »Gioraale d' Italia« poroča, da je italijanska vlada podvzela v Atenah korake in da obstoja npanje, da bo Venizeios uredil zadevo v zadovolis+vo Italije in Vatikana. Venizelos pa tega doslej še ni storil in zato je sedaj fašistični tisk pričel ponovno naglašati njegovo frank ofilstvo. »Gioraale d' Italia« smatra za potrebno očitati Franciji, da zlohotno ovira din'o matsko akcijo Italije, ki ima miroljubne namene, ker so po njegovem zatrdilu gotovi francoski emisarji v Angori predlagali Turkom in Vemzelosu, ko se ie mudil tamkaj, naj razširijo sodelovanje z ostalimi balkanskimi državami in se zvežejo z Malo antanto. »Gioraale d' trdi, da ima te informacije od uglednega turškega politika, po čegar mnenju Turčida ne bi smela tega storiti, ker ji je potrebnejše prijateljstvo Italije. Italijanski listi so tudi z nezadovoljstvom objavili vest da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš imel sestanke z grškim ministrom Mihalakopulosom v Ženevi in da bo dr. Beneš v najkrajšem času prišel v Atene, kjer se bo sestal z Venizelosom, da dokonča započeta pogajanja, ki naj do-vedeio do zaključitve grško - češko silo vaškega prijateljskega oakta. »Giornale d' Italia« naglaša, da bi Grčija s tem brez dvoma postala vsaj indirektno članica Male antante ki bi se v tem slučaju razširila v nekakšno komanditno družbo. Bethlenove izjave v Berlinu Previdne izjave madžarskega ministrskega predsednika v nemški prestolnici Berlin, 23. nov. Predsednik republike Hindenburg je sprejel v svečani avdijenci madžar. ministrskega predsednika grofa Bethlena. Današnja »Vossische Zeitung« prinaša izjavo, ki jo je grof Bethlen uradno dal, da njegov poset Nemčije nikakor ni političnega značaja. Grof Bethlen be državi v vnaoji politiki usmerili vštric. Sodelovanje med tema dvema državama je že v več primerih obrodilo dobre sadove, tako na primer o priliki ukinitve mednarodne vojaške kontrole, dosežen pa je bil neki uspeh tudi v vprašanju manjšin. Nemške manjšine so na Madžarskem jako spoštovan sestavni del Madžarske.« V nadaljevanju svojih izjav je grof Bethlen rekel: »Vedno so bile moje želje in moja stremljenja, da bodo manjšinski elementi na Madžarskem zadovoljni s svojo usodo in da bodo svobodno rabili svoj jezik in razvili kontrolo udeleževanja skupnega dela. izobrazbo in gospodarski razvoj.« Snoči je kancelar Bruning priredil večerjo na čast grofu Bet.hlenu Pri večerji so bile ugledne osebnost.; iz oolitičnih. eo spodarskih znanstvenih Ln časnikarskih krogov. (AA) Sprejemni dan pri finančnem ministru Beograd, 23. nov. Finančni minister dr švrljuga bo sprejemal stranke v četrtek od 9. do 12. (AA) Spomenik borcem iz Pirota Pirot, 23. novembra. Ob 9. dopoldne so na svečan način odkrili spomenik borcem iz Pirota in okolice, padlim v vojnah v 1. 1912 do 1918. Odkritju spomenika so prisostvovali kot odposlanec Nj. Vel. kralja brigadni general Vlajič, za ministrstvo vojne in mornarice polkovnik Sibin Todo-rovič, šef kabineta vojnega ministrstva, in zastopniki banovine in niške občine. Službo božjo je opravil niški vladika Dositej. Ta spomenik so postavili na pobudo mesta Pirota. (AA.). Ministri med narodom Lep sprejem zastopnikov vlade v Novi Gradšški in na Brodu ob Savi Nova Gradiška. 23. novembra. Davi so dospeli v Novo Gradiško ministri Demetrovič, Neudorfer, Radivojevič in Trifunovič. ki so bili sprejeti zelo slovesno. Po njihovem prihodu se je v hotelu »Nikolič« vršilo posvetovanje z zastopniki prebivalstva, na katerem je govoril tudi Karlo Kovače-vič. Na izražene želje so odgovarjali ministri Neudorfer, Demetrovič in Radivojevič. Po konferenci so ministri odpotovali v Brod. Brod, 23. novembra Ob napovedi prihoda ministrov v Brod je mestni župan izdal proglas na meščanstvo, naj okrasi svoje hiše z zastavami in zelenjem. V mesto je do-šlo tudi mnogo seliakov iz okolice, da se udeleže sprejema ministrov Demetroviča. Neudorferja. Radivojeviča in Trifunovica. Čeprav je bil njihov prihod napovedan šele za 4. uro popoldne, se je na kolodvoru pričelo zbirati občinstvo že ob 2. popoldne. Kc je dospe) posebni vlak z ministri ob 4. popoldne, jih je najprej pozdravil mestni župan, dekieta pa so jih obsula s cvetjem. Ministri so odšli s kolodvora v mesto skozi gost špalir občinstva, ki jih ;e živahno pozdravljalo. Zlasti mnogo občinstva se je zbralo na Jelačičevem trgu. V botelu iCen-trak so se ministri najprej nekoliko odpočili, nato pa odšli v palačo l. hrv. štedionice, kjer je nagovoril zbrano množico minister Neudorfer. Nato so ministri odšli v jHr-vatski donu. kjer se je vršila konferenca z zastopniki prebivalstva. Tu je najprej pozdravil ministre župan Janešič. nakar so zastopniki raznih organizacij izražali svoje želje, na katere je odgovarjal minister za promet Lazar Radivojevič. ki je pri tein poudarjal, da uživa vlada med narodom veliko zaupanje, kar dokazujejo nad vse lepi sprejemi njenih zastopnikov. Za tem je govoril o gospodarski krizi in o načinu njenega ublaženja. Za njim je govoril minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič o isti stvari ter poudarjal, da bodo vse izražene želje sporočene na pristojnem mestu. Po žborovanju se je vršil v notelu >Centrak banket. Silni viharji in poplave Na Dunaju 290 ranjenih, 30 rodbin brez strehe — Nevihte in poplave v Franciji, Švici in Nemčiji Dunaj, 23. nov Danes je divjal po vsej Avstriji silen vihar, ki je povzroči) mnogo škode Na Dunaju so moral'" gasilci nič manj kot šeststopetdesetkrat odhiteti na pomoč. Doslej so našteli okoli 200 ranjenih. 1 oseba pa je bila celo ubita Ker se je porušila neka baraka, je ostalo 30 rodbin brez strehe Niagarski vodopadi v Prat.ru so se porušili. Na športnem stadionu Hohe Wart.e je vihar povzročil veliko škodo na napravah Tribuna je v nevarnosti, da se bo podrla Promet na železnicah je zelo oviran, ker se je na proge podrlo ogromno število brzojavnih drogov in dreves Državni hangarji na ietaiišču v Aspernu so težko poškodovani Rouen. 23 nov Zaradi viharja se je po dr' 100 metrov dolgi žerjav za prekladanje pettonskih bremen. Ogromni stroj se je zrušil na parnik ter razdejal jambor za prevzemanje breržičnih brzojavk Pc čudnem naklučju je ostal častnik, ki je bil v službi, nepoškodovan Posestnika neke barake ob. parniku je ubilo. Pariz. 23 nov Voda reke Seine stalno narašča, tako da je bilo treba promet s parniki zopet prekiniti Kakor računajo, se bo položaj še poslabšal. Pariz, 23. novembra. Zaradi dolgega deževja je v vseb krajih Francije prišlo do poplav. Največje imajo v okolici Nancyja, ženevskega jezera in LiUa. (AA.). Heidelbcre. 23 novembra. Zaradi močnega deževja ob gornjem toku Neckarja so gorski potoki silno narastli. V Heidelbergu je Xeekar štiri metre nad normalo. Vode so porušile jezove Neckarja, ki jih pravkar gradijo V Kolinu ie Ren narastel za 5.30 in Bern. 23 nov Vihar, ki je divja! v pretekli noči po severni Švici, posebno v smeri proti Baslu. je povzročil povsod veliko škodo Po nekaterih krajih se je več ur brez presledka bliskalo in grmelo. Vihar je bil tako močan, da ga ne pomnijo slič-nega najstarejši ljudje Podrl je številne dimnike, razkril mnogo streh ter izruval na stotine dreves Okoli 5 zjutraj so čutili v posameznih okrajih Basla manjše potresne sunke Silno neurje nad čakovcem Čakovec. 23. nov. 2e nekoliko dni raz« -.aja nad Čakovcem in okolico silno ne« urje, ki je povzročilo zlasti po vaseh mno» go škode. Poljsko-jugoslovensko sodelovanje Becgrad, 23. nov. Poljsko-jugosloveuski odbor za tisk je imel snoči prvi redni sestanek po izvolitvi uprave, in sicer v slavnostni dvorani Poljsko-jugoslovenske lige. Na sestanku je bil zastopan osrednji presbiro ministrstva notranjih zadev in domala vsa uredništva beograjskih, zagrebških in ljubljanskih listov. S poljskega poslaništva so bili navzoči g. Vaclav Ba-binski. poljski poslanik v Beogradu, gosp. Malon, prvi tajnik poljskega poslaništva, Ksaver Glinka. tiskovni ataše. V začetku sestanka se je Babinski obrnil k prisotnim zastopnikom časopisja in jih pozdravil s temi besedami: Gospodje zastopniki časopisja! Zelo sem srečen, da vas morem pozdraviti na tem sestanku v tem trenutku našega medsebojnega sodelovanja Nimam namere, da bi se predolgo mudil z razlaganjem pomena tiska in časopisja, zakaj v tej državi vsi to dobro razumejo in pojmujejo. Hočem povedati samo toliko, da sem globoko uverjen, da se bo posrečila stabilizacija razmerja z jugoslovenskim tiskom, ki baš v tem trenutku največ pomeni Ker so to vsem zbranim znana dejstva, vas samo najprisrčneje pozdravim in vam želim velikih uspehov za blagor naših narodov in vsega slovanstva. Govor g. Babinskega so vsi člani odbora toplo pozdravili. (AA) Krali chicaikega Manifestacija Narodne odbrane v Skoplju podzemlja aretiran Chicago, 23. novembra. Policija je na ukaz sodišča aretirala kralja chicaškega podzemlja Al Capo na. Kakor vselej, je Al Capone tudi to pot zahteval, naj mu dokažejo storjeni zločin, kar pa je policija odklonila. Oblasti upajo, da se jim bo z aretacijo Al Capona posrečilo končati podzemsko vojno med chicaškimi banditskimi tolpami. Al Capone Opozarjamo naše čitatelje na serijo člankov »Tajnosti chicaškega podzemlja«, ki jih priobčujemo na zadnji strani »Ponedeljka«. Protifašistična organizacija v Italiji Milan, 23. novembra. Kakor se zatrjuje, je vlada odkrila protifašistično organizacijo z imenom »Za pravico in svobodo«, ki je imela podružnice skoro po vseh mestih Italije. V krogih liberalnega meščanstva je bilo zaradi tega izvršenih mnogo aretacij. Med drugimi so bili aretirani tudi mnogi člani milanske borze, ki so obtoženi, da so povzročili poslednji padec italijanskih papirjev. Vsi aretiranci bodo deportirani na Liparske otoke. Italijanski hidroplan izginil Pariz, 23. novembra Iz Toulona poro-ajo, da so tri torpedovke opustile iska-ije italijanskega hidroplana, ki je vozil iošto med Barcelono in Marseillem, in ki ie včeraj izginil Na letalu so bili štirje možje posadke. (AA.). Manifestacijskega zborovanja se je udeležilo okoli deset tisoč ljudi — Resolucije, sprejete na kongresu Narodne odbrane Skoplje. 23. novembra. Danes je Narodna odbrana priredila veliko manifestacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 10 tisoč ljudi. Predsedoval mu je general Lju-bomir Milič. ki je imel daljši govor o pomenu Narodne odbrane. Za njim so govorili delegati iz vseb pokrajin naše države, izmed Slovencev prof. dr. Pretnar, ki je sporočil pozdrave izpod Triglava in dejal da bodo Slovenci zvesto čuvali meje naše domovine, ki so obeležene s krvjo padlih vojakov. Svoj govor je končal z izjavo, da bodo Slovenci ostali za večne čase v skupnosti s Hrvati in Srbi. Na ožjem kongresu je bila izvoliena nova uprava 8 predsednikom generalom Lju-bomirom Miličem na čelu. V upravi sta izmed Slovencev bivši minister dr. Ve!jak Kongres je sprejel naslednjo -esolu-cijo: Narodna odbrana je, zvesta svojim tradicijam in dolžnostim, ki jih je prevzela prepričana, da se bo naš narod, prežet ro-doljubja. pod vodstvom našega modrega in vzvišenega kralja udejstvoval v narodnem I m državnem edinstvu, prevladujoč vsa za-' preke, da se kulturne in gospodarsko dvigne ter doseže druge napredne narode, ki so se razvijali v srečnejših in ugodnejšin razmerah. Nadalje smatra Naroina odbrana za svojo prvo in sveto dolžnost, da izkaže v najglebokejši pieteti dostojno spoštovanje in priznanje vsem, ki so s svojo krvjo in kostmi zgradili temelje uaš> skupne dc-rnovirie Zastavila bo svoi^ delo za zbujanje ustvarjajoče sile v našem narodu z namenom, da se dosežejo čim večji uspehi. Narodna odbrana bo skušala, da usmeri d^Io privatna ijicijative pri nas tako. da bo v močno p-dporo delu državn.h organov Narodna cdbrana je kot največja nacionalna oigan zarije v našem narodu nr^v*..-!* na?" naioiro. da v svoji organizaciji zb,:re vse državljane velike naše kraljevine Jugoslavija v -ffi-ijeni celoti n mt pri neki tvrdki. Govoril je že prej večkrat, da se bo usmrtil. Ob 5. zjutraj je odšel iz stanovanja, okoli poldneva pa so ga našli v kotu dvorišča obešenega. V Amrušovi ulici sc aretirali služkinjo Marijo Mikec na ovadbo njene delodajalke, da je usmrtila svojega novorojenčka. V resnici so našli truplo deteta v strani- Napredek tujskega prometa na Jadranu Split. 23. novembra. Po statističnih podatkih za prvih devet mesecev letošnjega leta je tujski promet na Gornjem Jadranu izredno porasel, dasi so se med letom večkrat čuli pesimistični glasovi o razvoju našega tujskega prometa. Število tujcev, ki so posetili Gornji Jadran, je bilo letos samo v prvih devetih mesecih za preko 1500 večje kakor v celem letu 1929. Ako računamo, da bo tujski promet v zadnjih treh mesecih letošnjega leta dosegel še okrog 1000 oseb. tedaj bi to pomenilo dvig tujskega prometa za 50 odstotkov Z razvojem tujskega prometa na Gornjem Jadranu smo lahko tem bolj zadovoljni, ker je v istem času tujski promet zelo padel v Italiji, Švici. Franciji in Nemčiji. Število nemških turistov na Gornjem Jadranu je sicer letos oadlo za preko 1400. ker so Nemci bolj obiskovali evakuirano Pore-nje, zato pa se je povečal obisk Čeboslo-vakov za preko 600. Madžarov za nad 200. Poljakov za nad 600 Močno se je dvignil nadalje obisk Francozov. Dancev, Nordijcev Angležev in Američanov. Avstrijci so na lanski višini, dočim ie obisk Romunov Švicarjev in Italijanov nekoliko popustil. Novi predsednik Srbske književne zadruge Beograd. 23 nov. Za novega predsedni* ka Srbske književne zadruge je izvoljen univ. prof Milorad Popovič. za glavnega tajnika pa profesor višje pedagoške šole Svetislav Petrovič. šču. Služkinja je porodila ponoči ter je zbudila pozornost, ker je v stranišču neprestano spuščala vodo z namenom, la bi odplavila trupelce. Dete so prepeljali v prosekturo bolnice, da ugotove pravi vzrok smrti. Na vogalu Nikoličeve in Gajeve ulice sta trčila skupaj avtobus in biciklist, mesarski pomočnik Stjepan Gajski, ki si je pri padcu preti esel možgane. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico in je malo upanja, da bi okreval. Osjek, 23. novembra. Snoči je skočila Elvira Levak, hčerka sodnega oficijala, iz prvega nadstropja na trotoar, si razbila lobanjo in obležala mrtva na cesti. Takoj nato, kc ss je raznesla po mestu vest o njenem samomoru se je usmrtil v svojem stanovanju 391etni mestni uradnik Pavle Karner, ki se je prea dvema letoma ločil od svoje žene in se zaljubil v Elviro Levakovo. " Med obema je večkrat došlo do nesoglasja in tako tudi snoči zaradi ljubosumnosti, kc sta bila pri predstavi v cirkusu Kludsky Opažih so tudi, da sta se snoči ob 6. prepirala v Poštni ulici. Levakova je odšla domov ter je prejokala vso noč, Karnei pa je tudi vso noč pre-bedel v svojem stanovanju. Opolnoči je odšel v neko kavarno in tam dejal nekemu znancu, da ne more več dalje živeti. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da gre v smrt dogovorno z Elviro, ker ne dovolijo njeni starši, da se poročita. Silno razširjenje trahoma in golše v hrvatskem Podravju Koprivnica, 23. novembra. V smislu banske odredbe savske banovine o zatiranju golše in očesne bolezni trahoma je pozval koprivniški mestni fi-zikat in okrajni zdravstveni referent vse prebivalce mesta in okraja Koprivnice, ki bolujejo za golšo ali trahomom, da se prijavijo. Nekatere občine so že izdelale zadevne statistike, ki kažejo, da sta ti dve bolezni silno razširjeni v tem okraju. Dočim se je za pobijanje trahoma, ki je najbolj razširjen v severnem delu okraja, že ustanovila trah<»mska postaja v občini Goli, se za zati tanje golše doslej ni storilo še nič, dasi je ta v vaseh tik ob Dravi silno razširjena. Statistika kaže porazne številke Tako je v vasi Gotalovu golšastih okrog 20 odstotkov otrok in okrog 90 odstotkov odraslih. Cim bo izvršena celotna statistika za ves okraj, bo higijenski zavod v Zagrebu začel sistematično pobijanje trahoma in golše. Proti golši se bo uporabljala kuhinjska sol, kateri se bo dodajala gotova količina joda. Ta način borbe proti golši je že uveden po raznih alpskih pokrajinah Avstrije. Otrok živ zgorel Sarajevo, 23. nov. Te dni se je v Hadžiču pri Sarajevu zgodila v obitelji brivca Emina šečeroviča strašna nesreča. Med tem ko je bila gospodinja Nejra zaposlena v kuhinji 8 pripravljanjem obeda, se je njen sinček Salka igral okrog štedilnika Med kuhanjem pa se je mati za nekaj minut odstranila iz kuhinje. V tem času je malček odprl šte-dilnikova vratca in naenkrat Je bušll v dečka plamen, ki ga Je v hipu zajel. Ko se Je gospodinja zopet vrnila v kuhinjo. je že pred vrati kuhinje zavohala vonj po pečenem mesu. Silno pa je bilo njeno prestrašenje, ko je stopila v kuhinjo. polno dima, in našla ob Štedilniku že zoglenelo truplo svojega sinčka Tragedija se je odigrala v najkrajšem Času Id mati niti ni sližala otrokovega kričanja, ker se je otrok najbrže zaduSel že nekaj trenot-kov za tem. ko se mu Je vSgala obleka Strašna smrt delavca pod vlakom Zagreb, 23. nov. Včeraj zjutraj so našli na železniškem tiru blizu ženske kaznilnice na Savski cesti v Zagrebu od vlaka razkosano truplo delavca Stjepana Brezovca, po rodu iz Dolnjega Miholjea in stanujočega v Zadarski ulici. O strašnem dogodku obveščena policija je takoj poslala na lice mesta komisijo, ki je po položaju trupla ugotovila, da je nesrečnik izvršil samomor. Kolesa vlaka, pod katerega se Je samomorilec vrgel v zgodnjih jutranjih urah, so mu odrezala levo roko in obe nogi ter mu zmečkala trebuh. Brezovec je izvršil samomor prav na istem mestu, kjer se je nedavno vrgel nod vlak neki usnjar Talan. Da doženejo, kaj je Brezovca dovedlo do obupnega koraka, je policija zaslišala ne srečnikovo ženo Anko, ki je nameščena kot delavka v tvornici »Kemika« Ta je izjavila, da je pokojnik odšel zjutraj ob 2. kakor običajno pospravljat uradne prostore v Ilico 29. žena ni opazila na možu nikakih znakov razburjenja ali duševne depresije. Sodi samo. da je izvršil samomor zaradi neugodne zaposlenosti. Brezovec je namreč že dolgo časa iskal boljše plačano službo, a je ni mogel dobiti. Razpuščena skupščina zagrebškega »Merkurja" Zagreb, 23. nov. Danes bi se imela vršiti skupščina društva trgovskih in privatnih nameščencev »Merkur«. Zaradi nesoglasij pa je na zborovanju nastal tak hrup, da je bil zastopnik policije prisiljen skupšči* no razpustiti. Žrtve lyonske katastrofe Lyon, 23 novembra. Iz razvalin podrtih hiš so izkopali danes zadnje truplo ponesrečenih gasilcev. Pod razvalinami so ostala seda! sa.no še trupla nekaterih meščanov vendat n??hovr> ni znan~> SAHOFOR IVI izvrstno toaletno in čistilno sredstvo s dobi v vseh lekarnah in drogerijah. 160 M©d žeparjl > Vzemi te roko iz svojega žepa, če hočete dobiti nazaj svojo listnico!« KDOR NE VERJAME NAJ POSKUSI Mož; »Pretiravaš, draga moja, čeveljčki te tako hudo ne tiščijo« 2ena: >Meniš? No, pa si jih ti obuj in boš videl!« OJ TE ŽENSKE >Ampak. draga gospa, saj se ne morete v drugo poročiti. Pokojni vaš soprog je želeL, da ohranite spomin edinole nan£ To stoji v oporoki. Če pa bi se vnovič omožili, pripade vse imetje njegovemu bratu.« »Ino, gospod notar, saj vzamem njegovega brata.« REDKOST Groljar: »Veš, rad bi se prikupil svoji ženi in ji za god podaril kako prav redko stvar.« Kosmač: »Glej ga no! Poklond ji vitico svojih las.« POMENKI »Ali se Je dr. Gobec oženil zaradi denarja?« »V nekem smislu pač. Vzel je dekle, ki ima celo kopo bolnih sorodnikov.« BESEDIČNOST »Sad veste, da stane zveza 2 dinarja vsake tri minute. Zdaj stojite že pol ure pri aparatu in ne govorite.« »Stvar je taka: moja žena govori z menoj.« POSEBNOST Žena: »Glej, kaj pa ta lepenka, kjer je zapisano 2-2.50?« Mož, nedeljski lovec: »To sem samo zaznamoval uro, kedaj sem ustrelil fazančka.« PREVIDNOST Mogotec: »Bolje bi bilo, da se lotite kakega posla. Od dela še nihče ni umrl.« Prosjak: »Mogoče, gospod, ampak jaz se ne spuščam rad v nevarnost.« VRLA ŽENSKA »Čudim se, s kolikšno vdanostjo strežete svojemu možu,« je pohvalil zdravnik za,-konščico. »I, glejte no, gospod doktor. Kdo pa bi dandanašnji vzel vdovo s sedmero otroki!« NEPGGODLJIVOST »Življenje nama je neznosno, gospod sodnik, kajti v ničemer se ne skladava.« »Prav... kaj torej želite?« »I, no, razporoko___« »Pa vi, gospa?« »Seveda sem tudi jaz za razporoko.« »Glejte jih no, kaj mi pravita, da se ne moreta razumeti? Meni se zdi, da se leipo strinjata!« PRED PEKARNO »Aha, paglavec, ujel aem te! Rogljiček si ukradel!« »To ni res, gospod stražnik!« »Kako, da ne? Saj sem te videL Roglji ček si sunil!« »Ni res ... vzel sem dva.« DOMISELNI SLU2NIK »Kaj, samo dinar ste mi dali, ker sen vam prinesel dva zavoja!... Hvala Bogu da vam nisem treh: tako bi bil brž kone še jaz vam denarja dolžan!« KDO IMA PRAV? Skoro pred prazno hišo so igrali neuspe lo glumo. Neki gledalec je tako na glas robantil, da je ravnatelj posla) do njega garderoberko, ki mu je jedko zabrusila: »Gospod, ako ne boste tiho, vas bomo ven vrgli!« Nezadovoljni gledalec pa se odreže: »Gospa, bolje bi napravili, če bi Sli na cesto in poskusili nekaj gostov noter vreči, saj viidite, kako malo Je občinstva!« Ljubavna pisma Ta pisma, ki govore o ljubezni, so iz raznih dob svetovne zgodovine in so tako značilna, da ne potrebujejo posebne razlage. Zbral jih je kulturni zgodovinar, ki pa ne spada med tiste, ki jih zanimajo zgolj dolgočasne reči. Ko boste prečitali pisma do zadnjega, mi lahko poveste, katero vam je najbolj ugajalo. Stari Egipt — 2000 I. pred Kristovim rojstvom. »V palači ob Črnem jezeru. O lotosov cvet mojega srca! V Tvoji bližini plavam kakor v oma-mljivem vonju krasnih pestrih rož. O moja draga, nevredni suženj, ki Ti prinaša to poslanstvo v znak mojega oboževanja, Ti bo izročil tudi kristalno steklenico z močnim uspavalnim sredstvom. Dobil sem jo od svečenika Izide, ki jamči za to, da je pijača neškodljiva. Nalij, očarljiva, te pijače v kupico Tvojega očeta pri večerji, da ne bo mogel nasprotovati najini ljubezni, katero sovraži! Pričakujem Te, vladarica moja, pri templju Ozirisa ob času ko bo stal mesec najvišje na nebu. Do tiste ure bom trepetal zate v silnem strahu. Pridi, Vajti če izostaneš. umrem. Tvoj zvesti suženj in oboževalec i'voje božanske lepote Mentu-Ra.« Francija L 1200 po Kr. »Chateau de ia Passe, Aquitame. Moji edini Margareti. Spoštovana grofica, najslajša dama mojega srca! Moj duh Vas je polti in moje srce bo počilo, če mi ne boste naklonjeni. O, oboževana lepotica, oproda, ki Vam prinaša to pismo, ima za Vas tudi prstan, ki Vam ga pošiljam. Prosim Vas, vzemite ga in nataknite ga na prst ter dovolite, da oblečem Vaše barve jutri na turnirju pred očmi vseh vitezov. Vsi svetniki naj bodo z Vami! Ostajam, ah, najlepša med lepimi, Vaš zvesti vitez Henry de Rez.« Anglija 1. 1700. »Darbydeane Granite, Loventon on the Wal. Draga Pamela! Ko sem prvič uzrl Vaš obraz, sem nenadoma oslepel za vse druge krasotice. V Vaši družbi me popolnoma obvladajo Vaša 'privlačna, čudovita svojstva. Vaša bližina me tako prevzame, da ne spravim iz ust niti besedice. Moji prijatelji se rogajo mojemu molčanju. A kdo bi mogel prenašati dolgčas vsakdanjosti, če ga je ranila Amor-jeva puščica? Verjemite mi, Milady — tisti večer, ko sem Vas prvič videl na plesu v Squire Podgracesu in sem imel srečo in čast, da sem Vas med kratkim ple- som smel pritisniti k sebi, mi je bilo tako kakor da sem v raju. Vsa moja sreča lezi v Vaših drobnih rokah. Nisem upornik. Mene je lahko krotiti. Prosim torej, da me preveč ne mučite. Mitady, ostajam Vaš najspoštljivejši in zvesti sluga Samuel Morton.« Rusija 1. 1820. Na imenju Malahovskih. Draga kneginja! Imel sem srečo, da sem na zadnjem lovu na medvede, ki ga je priredil naš spoštovani sosed, mogel občudovati Vaš pogum. Čutil sem v sebi doslej neznano vzhičenje, ki se je stopnjevalo do blaženosti, ko sem videl, da se niste ustrašili medveda, ki se je vrgel proti Vam, ampak ste pogumno ustrelili vanj. Dovoljujem si, povabiti Vas na sestanek. Pričakoval Vas bom v moji lovski koči na kraju gozda. Kraj Vam je gotovo dobro znan z Vaše dnevne ježe. Bodite zagotovljeni, da boste sprejeti, kakor se spodobi Vaši lepoti. Orkester mojih podložnikov bo razvrščen okrog koče in bo muzioiral. vmes pa bodo peli najlepše pesmi najboljši pevci, ki slove po grlih daleč naokoli. Vašo sobo bodo krasile najlepše rože. katere prinese ! poseben kurir s Krima. Iz francoske re- 1 stavracije v Petrogradu seni naročil najfinejše delikatese. Šamnaniec bo tekel v potokih. Unam da Vas ne užalirti, j če povem sedaj, da Vas čaka darilo v » obliki ogrlice nenavadne lepote in prstan z divnim smaragdom. V pričakovanju, da mi, najdražja kneginja, izpolnite željo ter pridete jutri popoldne ob treh na mesto sestanka, ostajam Vaš naiponižnejši sluga knez Naraškin.« P. S. Prosim Vas, izročite podložni-ku, ki Vam prinese t~ pismo, kratek odgovor. Besedica »da« bo dovoli, da me napravi srečnega in blaženega.« U. S. A. 1930. »lOOth Street, New York. (Brzojavka) Moj zaklad! Ko sem Te včeraj poljubil, se mi je v glavi vrtelo od veselja. Ali hočeš. d2 se pelieva danes z motociklom? Pričakoval Te bom na znanem vogalu ob 5 ___Tvoj Bob.« LEPO Miklavžev® Sarike je lepa aluminijasta kuhinjska erarni^ur-ca in drusre igračke za otroke, katere so v bogati izberi pri tvrdki LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte si izložbe! 14709 ženske wo*-ezni (Exudate) zdravite doma s Pistyansko blatno »Gama« kompreso. Dobi se v vsaki lekarni ir drogeriji. Skladišče- Droererija GREGORIo, Ljubljana Prešernova ulica 5. Ljubljana brez športa Ljubljanska športna igrišča so bila včeraj pusta hi prazna — SK Železničar — po žrebu drugi Finalist za pokal LNP — BSK v Pragi — Smučarji se pripravljajo za sezono — Lep uspeh Mariborčana na kolesarski dirki v Zagrebu Ljubljana, 23. novembra. Morda že več let ni bilo prijetne jesenske nedelje, ki v Ljubljani ne bi bila imela vsaj skromne nogometne prireditve. Danes smo srečno prišli tako daleč, da so bila vsa nogometna igrišča v Ljubljani prazna. Ugotavljamo suho dejstvo kot najzgovornejši dokaz. da so razmere v ljubljanskem nogometu nezdrave. Škoda, ki jo trpi zaradi tega z žrtvami in napori širjena športna ideja, Je več i a kot jo cenijo vsi oni, ki priznavajo ali odklaniajo dekadenco našega nogometa.^ Zato naj bi vsaj žalostne slike naših današnjih nogometnih igrišč ganile vse, ki jim je naš nosomet drag. da tako ne sme iti dalje. Za vsako ceno in brez ozira na desno in levo! Tekma za pokal LNP v Maribora ISSK MaribortSK Železničar 4:4 (0:1) Maribor, 23. novembra. ISSK Maribor je bil dejansko v premo* či, tehnično pa sta biLi moštvi enaki. Tek» ma je nudila tipično sliko prvenstvenega boja. V vsej tekmi je bil SK Maribor v vidni premoči ter se je 55 minut igralo v prostoru Železničarja. Na obeh straneh je bilo izvedenih več lepih akcij, ki pa v poslednjih trenutkih niso bile dovolj iz» rabljene. Železničarji so igrali z veliko ambicijo, večinoma pa samo na prodore. SK Maribor, ki je nastopal brez branilca Korena, je sicer predvajal lepo, toda jako nekoristno igro: v ostalem ga je pa tudi spremljala smola. Razmerje kotov 14:1 za Maribor. Redna igra se je končala neod> ločeno s 3:3. Zaradi podaljška igre 2 krat 15 se je tekma končala v popolni temi. Tekmo je sodil g. Deržaj iz Ljubljane prav dobro. Žreb je odločil Po končani glavni tekmi je sodnik v smislu propozicij žrebal za zmagovalca, ker je tudi podaljšek igre ostal neodločen, žreb je padel na SK železničarja, ki pride potemtakem v finalno tekmo za pokal LNP z ASK Primorjem. SK Železničar mladi : SK Rapid mladi 4:0 (l.O). Mladinska tekma za pokal MO se je kon» čala z zasluženo zmago Železničarjev, ki so bili boljši nasprotnik. Sodil je dobro g. Marinič. Časten nastop BSK v Pragi Praga, 23. novembra. Današnja nogometna tekma med tukaj s šnjo Slavijo in prvakom Beograda BSK je privabila na igrišče okoli 4000 gledalcev. Med številnimi odličnimi gosti sta bila v častni tribuni navzoča zunanji minister dr. Beneš in jugoslovenski poslanik general Pešič z osobjem poslaništva in številni vi» soki uradniki. Vzrok, da tekma ni bila boljše obiskana, je izredno slabo vreme, ki je tudi kvarno vplivalo na igrišče. Beo» grajčani so zapustili najboljši vtis in so kljub slabemu terenu pokazali, da so mo* štvo srednjeevropske kakovosti. Pri igri se je žal pripetila branilcu Mihajloviču težja nezgoda, zaradi česar so ga morali odpeljati v bolnico. Slavia:BSK (Beograd) 3:1 (2:0) Jugosloveni so se pokazali kot izredno fair in vztrajne igralce ter so napeli vse sile, da bi odrezali čimbolj častno proti renomiranemu nasprotniku. Izredno dobra je bila zasedba v vratih in obrambi, dočim so bile prednje vrste nekoliko šibkejše. Slavija je imela sprva odločijno besedo, pozneje pa njena premoč ni bila tako iz» razita kakor kaže rezultat V 9. min. je dobilo levo krilo Slavije Fajt žogo, ki jo je iz velike daljave spra* vilo v mrežo. Že tri minute pozneje je mogel Bara zvišati rezultat na 2:0. Slavija se je nato Dokazala šibkejšo in do odmora se rezultat ni izpremenil. Po odmoru je bila domača enajstorica še manj odločna in šele v 30. min. se je posrečilo Bari za» biti tretji gol. Kmalu nato je prišlo do trčenja z Mihaljevičem, ki je bil težko po* škodovan. Ko je že vse mislilo, da je re» zultat nespremenljiv, se je posrečilo Gli» šiču zabiti častni gol za BSK in postaviti končne številke. Tekmo je sodil g. Novak, ki je imel za» radi prijateljskega načina igre lahko na» logo. Pred igro je Slavija podarila BSK krasno plaketo mesta Prage, dočim so se gostje oddolžili s sličnim darilom. Igro je otvorila v počast gostom subreta praške velike operete gdč. Pavlovičeva iz Beo» grada. Ostale nogometne tekme Beograd: Jugoslavija : Hašk (Zagreb) 3:2 (2:2). Drugi poraz bivšega prvaka ZNP v prestolnici. Zagreb: Gradjanski : Grafičar 2:1, Že« lezničar : Sparta 3:0, Viktoria : Sokol 2:0. Dunaj: Vienna : Slovan 2:0, WAC : Austria 3:2. Ostale tekme so bile zaradi viharja odpovedane. Budimpešta: Ferenczvaros:Kisp«st 5:2; Pecs Baranya: 33 2:1; Ujpest: Nemzeti 5:1; Bastya: Hungaria 3:3. Zimski šport Gozdni tek SK Ilirije za smučarje SK Ilirija je priredila včeraj kondicijsko preskušnjo smučarjev za bližajočo se se» zono. Ker so se za tek prijavili samo do» mači smučarji in nekateri lahkoatleti, je spremenila propozicije v toliko, da se je tek vršil le na, ozir. okoli igrišča Ilirije na Celovški cesti. Na startu se je javilo ob 10. dopoldne 10 smučarjev in 4 lahkoatleti, ki so tekli v dveh skupinah, kot seniorji in juniorji ozir. začetniki. Prvi so imeli 7.5 km, drugi pa 3 km dolgo progo. Kontroia dolžine proge je bila deloma otežkočena, vendar spričo majhnega števila tekmovalcev ni odpovedala. Atleti so startali v polminut« nih presledkih Doseženi rezultati so bili naslednji: Seniorji (7.5 km): 1. Majhenič Alojz (lahkoatlet) 28:23; 2. Osvvald Stane 29:12; 3. Marchiotti Silvo 29:48; 4. Senčar Polde 30:21; 5. Modec Vinko 31:37 in 6. Grunfeld Polde 32:46. Juniorji ozir. novinci (3 km): L Glavnik Ludvik (L a.) 11:08; 2. Gregorič Lojze 11:09; 3. Zuccatto Remigij 11:17; 4. Glavnik Marjan 0- a-) 11:53; V:.- Danes premiera @h 4«, 7. in 9. Elitni kino Matica Vesela filmska opereta! — Glasba Robert Stolz 5. Dalla Vale Peter 11:57; 6. Derganc Kristjan (L a.) 13:02; 7. Rossbaufel Slavko 13.-08; 8. Odlasak Ciril 13:09. Doseženi čas v obeh 9kupinah je spričo zgodnje sezone razmeroma dober. Žal je bila konkurenca omejena le na klubske to* varile, kar je gotovo tudi deloma vplivalo na formo tega ali onega tekmovalca. Kolesarstvo in motociklistlka Gorska cfirka v Zagrebu Zagreb, 23. novembra. Danes dopoldne se je vršila na Vonči nini cesti prva gorska dirka za kolesarje, motocikliste in avtomobiliste, ki je privabila na start, ob progo in na cilj rekordno število gledalcev. Kakor cenijo, je bilo navzočih do 0000 oseb. V dirki za kolesarje juniorje je dosegel prvo mesto Pintar, član zagrebškega Sokola, v času 2:08.2. V kolesarski dirki seniorjev je prišel kot prvi na cilj Rozman, Slan mariborskega Peruna, v času 1:54.6. Na drugo in tretje mesto sta se plasirala Ivkovič in Ljubič, vozača belovarskega Sokola. V motociklistični dirki na isti progi so po raznih kategorijah odnesli prva mesta: Uroič, Štrban, Soštarko itd. Najboljši čas je dosegel štrban v kategoriji 500 ccm športnih vozil, in sicer 43.4. V dirki motorjev s prikolicami je vozil najboljše Jakušič na turističnem vozilu 1200 ccm, ki je dosegel čas 49.2. V gorski dirki avtomobilov na isti progi je beležil najboljši rezultat Edo Funk, predsednik motosaveza kralj. Jugoslavije, na Bugattiju s časom 56. Uspeh Mariborčana Rozmana, ki je že v domačih dirkah opetovano dokazal svojo odlično formo, kaže, da smo dobili med slovenskimi kolesarji nekaj naraščaja, ki nas bo lahko kmalu častno zastopal po svetu. Ne pozabite, da izhaja v ilustrovani tedenski reviji ŽIVLJENJE IN SVET serija člankov o vlogi ženske v vohunstvu Prihodnja številka izide v četrtek 28. t. m. »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Posamezne številke 2.— Din po vseh trafikah. V glavnih vlogah Forst, Liane Haid, Ernst Verebes Sodeluje in poje v našem jeziku sloven. subreta MARICA LUBEJEVA Narodno gledališče v Ljubljani Jutri bodo v ljubljanski operi peli Verdijevo opero »Moč usode«. Glavno žensko partijo poje znana sopranistinja ga. Ida Ju-raničeva, dalje sodelujejo: ga. Kogejeva, gdč. španova, gg. Marčec, Grba, Janko, Rumpel, Zupan, Sancin, Magolič, Perko in baletni zbor. Dirigent g. Neffat, režiser g. ravnatelj Polič. Predstava bo za abonma B. Svetovno znani Baklanov, vredni drug velikega šaljapina, bo gostoval prvič v Ljubljani v četrtek v operi »Tosca« kot Scarpia. Gostovanje odličnega ruskega ba-ritonista bo vsekakor dogodek v naši operi, zato opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki se vrši pri dnevni blagajni v operi. Predstava bo izven abonmana. Cene so nekoliko povišane. Prihodnji teden bo nastopil v Ljubljani tudi znameniti mistik Uferin z vsem svojim programom, pri katerem sodeluje vsa njegova družba, ki šteje sedem članov. Koncert „Zarje" Opozarjamo na nocojšnji koncert delav* skega glasbenega društva »Zarja« v Ljub* ljani, ki se vrsi ob 20. uri v uv orani Do* v ske zbornice. Na koncertu nastopi orice* s ter »Zarje« pod vodstvom g. Danila Bu« čarja, kot sousla pa nastopna z ru^aui. slovenskimi samospevi gdč. Anica Meze* tova (sopran) in g. Tone Petrovčič (bari on). ObisK tega ljudskega koncerta naj nrinoročamo vsej naši r>ub' ' Vstopnice so čez dan v predprodaji v Ma= tični knjigarni, zvečer pa v veži pred dvo® rano Delavske zbornice. Cene so zelo niz* ke, sedeži od 12.— Din navzdol. Bukova drva Trboveljski premog Angleški koks pri tt. »KUKIVO«, Dunajska cesta 33 (na Balkanu) — Tel. 34.34 V prihodnji številki vPonedeljka«: Banditske vojne v Chicagu Napisal: Edvard Dean Sullivan, Chicago VSEBINA: Najznamenitejši kriminalni primeri v Ameriki — Borba za beznice — Umori iz zasede — Smeh in streli November v solnčai nedeljski paradi Nenavadno lepa predzadnja novemberska nedelja -živahno življenje v mestu in okolici — Iz dnevne kronike nezgod in drugih dogodkov Ljubljana, 23. novembra. Po nemirni noči, ki jo je semintja valoval nemiren veter, preganjajoč oblake na nebu in tuintam rušeč trhlo opeko z ljubljanskih streh, nam je vstala jesenska nedelja, kakršna je le redka v letnih kronikah. Zc nekoliko deževalo le zgodaj zjutraj in prve jutranje ure so bile motne, toda že v teku dopoldneva je začelo prijazno prigrevati solnce. Popoldne pa je bilo tako krasno vreme, kakor tega na četrto nedeljo v novembru ne pomnijo starejši Ljubljančani. 2e opoldanska promenada le bita kai razgibana, v prvih popoldanskih urah pa so se začele razpeljavati množice prebivalstva po glavnih mestnih ulicah in okoliških cestah. Razgledi vsenaokrog po ljubljanski okolici so bHi presenetljivo lepi. V najči stejši solnčni luči so se kopale s snegom pokrite planine, sam očka Triglav se je kazal v tako bleščeči paradi kakor le v zgodnji pomladi To je bilo danes življenja in vrvenja! Peš in v avtobusih so hiteli premnogi »na svež« zrak«, vsa ljubljanska okolica Je odsevala v veselem razpoloženju, pri tem pa ie tudi mesto samo nudilo preostalim mnogo užitka. Miklavžev! čari Izložbe ljubljanskih trgovcev, zlasti slaščičarjev in onih, ki prodajajo razno robo za naše malčke, so bile v znamenju mi-klaževske in skoro predbožične konjunkture. Vse večje ljubljanske tvrdke so okusno opremile svoje izložbe in razstavile toliko lepega, mikavnega, srčkanega blaga, da so se sprehajalci v gručah ustavljali pred pestrimi izložbami Ponekod se ie neprestano zgoščevala pravcata gneča. Skoro ves dan so postajali Ljubljančani pred izložbami, ki so pa šele zvečer, ko so bile efektno razsvetljene, postale posebno privlačne Največje znimanje je vladalo za razstavo stare, renomirane domače tvrdke Antona Krisperja na Mestnem trgu, ki Je bHa res vsega upoštevanja vredna. Razporejenega ie toliko prikupnega blaga, srč-kanih igrač, aeroplančkov, raznih strojev in druge robe, da so malčkom kar poskakovala srčeca. Sploh je bik) na Mestnem trgu izredno živahno, kajti tudi druge tvrdke so storile vse, da privabijo občinstvo. Vsekakor Je treba pohvaliti prelepe izložbe tvrdke Šinkovec z Izbranimi modnimi novostmi, njej nasproti Skabernetovo razstavo, pa Hamar.novo in tako dalje. Tudi na Karlovški c^sti je bil ogromen naval pred izložbami tvrdke »Tribuna«. Odličen naš selfmademan g. Batjel je znal okusno dekorirati izložbe, napravil je prav posrečen aranžma, ki privablja vsakega mimoidočega. Seveda niso zaostajale za Mestnim in Starim trgom vse Štiri druge naše glavne avenije: Prešernova In šelenburgova ulica ter Aleksandrova In Dunajska cesta, kjer so se s svojimi spretnimi priredbami postavile tvrdke Magdič, Kette, »Elite«, »Bata«, »Peko«, Lesjak itd., a nikakor ne smemo pozabiti tudi velikih izložb uglednih tvrdk Lukič, Mayer in Urbane. Splošno pozornost in privlačnost je tvorila knjigarna Tiskovne zadruge s prekrasnimi zbirkami knjig, zlasti pa mladinskih knjižic. Večina izložbenih priredb je res nad vse okusna in moderna — najlepši dokaz stalnega napredovanja in vedno smo-trenega prizadevanja ljubljanskih trgovcev. Prav žal nam je, da ne moremo posamič opisati vseh izložb, a nadejamo se, da se bo tudi za to še našla ugodna prilika Kronika nezgod Današnja nedelja je bila izredno mirna, na policiji niso imeli ves dan nobenega opravka, registrirali niso nih najmanjše pritožbe ali kakega pomembnejšega dogodka. Tudi reševalna postaja je imela razmeroma miren dan, intervenirala je samo osemVr-* t-o je bilo treba prepeljati razne bolnike, porodnice in poškodovance v bolnico. Večja nesreča se je pripetila samo v soboto popoldne v Stanežičah pri Št Vidu. Vida Rozmanova, 19-Ietna posestnikova hčerka !z Stanežič. je peljala s parom volov iz gozda poln voz listja domov. Na cesti blizu Stanežič sta se ji vola nenadoma splašila in začela divjati. Vida ju je hotela zadržati, toda bila je prešibka. Nesreča Je hotela, da ie padla pod voz, ki Ji je šel čez trebuh in desno roko. Hudo poškodovano je reševalni avto profii večeru prepeljal v bolnico. Njene poškodbe so zelo resne, desno roko ima zlomljeno toži pa tudi o hudih notranjih bolečinah. V bolnico so morali nadalie pripeljati 9-letno Marijo Erzerjevo, posestnikov© hčerko iz Pšenične police pri Cerkljah, ki je 13. t m. tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo v členku. — Tretji poškodovanec, ki je moral danes v bolnih), je bil 22-letni trgovski sluga Miha šeško iz D. M. v Poiju. Njega je v soboto zvečer v Mostah napadla družba pijanih ponočnjakov in ga brez vsakeza novoda pretepla, šeško je dobil lažjo poškodbo na glavi Stanje Ivanke Kavkove Strahoviti zločin, ki je bil v noči od petka na soboto izvršen v gozdu na Dobravi nad Goričico, o čemer sta »Sloven $k: Narod« in »Jutro« obširno poročala, je vzbudil v mestu splošno ogorčenje nad posuro-velim Hribarjem, pa tudi splošno sočustvovanje z nesrečno njegovo žrtvijo Ivanko Kavkovo. Kakor nam poročajo Iz bolnice, je stanje Ivanke Kavkove razmeroma po-voljno in zdravniki upajo, da bo okrevala, zlasti če ne nastopijo kake komplikacije. Subjektivno se Ivanka dobro počuti. Da-nes Je nesrečno dekle v bolnici ob skaio mnogo znancev in prijateljev, seveda pa Ivanka nI smela mnogo govoriti. Drug! ponesrečenci V zadnjih 14 dneh so v bolnico pripeljali celo vrsto ponesrečenih in ranjenih oseb; nekatere so bile tako hudo poškodovane, da Je obstojala nevarnost za njihovo življenje. Poročali smo o nesreči fnženjerj* Trohe, ki je z motocikla odletel v jarek. Njegovo stanje se polagoma, a vidno botj-ša in zdravniki upajo, da bo kljub hudi poškodbi kmalu okreval. Druga žrtev nesreče je bil učenec Koman, kd ga je na Miklošičev! cesti povozil avtomobil, mn zlomil roko ra nogo, a ga tudi notranje občutno poškodoval Tudi Komanovo stanje, ki Je bHo sprva skoro brezupno, se je znatno izboljšalo. Železničar Suvinc, ki je v četrtek zvečer na glavnem kolodvoru zaradi nenadnega sunka padel z vlaka, ie že izven nevarnosti, dočim Je stanje posestnike Frančiške Campove iz Ribnice, ki je v petek padla pod voz, še vedno resno. Zelo razveseljiva Je nedvomno vest da bosta obe žrtvi jezerskega spopada, orožnika Šnuderl in Meglič najbrž že ta teden lahko zapustila bolnico. Kostanji padajo... Za Gosposvetsko cesto je prišel sedaj na vrsto tuJi glavni drevored v Tivoliju, ki bo, kakor smo že poročali, po načrtu mojstra arh. Plečnika, preurejen. V soboto so namreč začeli tudi v glavnem drevoredu posekavati kostanje. Seveda so Ljubljančani to različno komentirali, eni so bili zadovoljni, drugi zopet ne. Vsem je pač težko ustreči, upati pa Je, da bo preurejen glavni drevored v vsakem pogleda zadovoljil Ljubljančane. Član Vodnikove dražbe, ali si že pridobil enega novega člana? V. Sila: čaroba Gospod Legat je rinil v svoje sedemdeseto leto. V krstnem listu je bil sicer Mihael, ali kot upravnega uradnika na Hrvaškem se ga je prijelo ime Mihovi!. Tudi pozneje, ko je bil službeno prestavljen v Slovenijo, je obdržal ta naziv. Štedljivi in trezni možak si je pred vojno kupil v naši mali prestolnici lepo hišo, ki mu je nesla precej dohodkov, tako da je veljal za imovitega. V prejšnjih časih je bil navdušen športnik in hribolazec, zato se je ohranil čvrst in čil vse do naših dni: lasje, gosti ko nova ščet, so mu bili komaj za spoznanje osiveli ob sencih, hodil je pokotnei, »kakor da je kol požrl«, če smem navesti pošlo vico hudomušnih znancev. Stalna zaposlitev in potovanje med dopusti sta povzročili, da ni utegnil misliti na ženitev. Prav nič ga ni razgrevalo, kadar mu je na kratkem posetu bratova družinica v bližnjem selu zapela naga-iivko: Miha ne ve, kaj je srce, zato ostane stric. .. A v zadnji dobi, ko je bil za šport že malo pretrd, se je pričel zavedati svojega sam stva. Čedno bi bilo, si je dejal če bi mu polnokrvna mladenka negovala ostarele ude- take naslade ne bi za-metal niti modri Salomon. Poznal je devojko, resda siromašno, toda srčka-no, ki se je kaj zvonko hihitala, kadar ji je opisoval šegave tipe in razdiral dovtipe iz svoje zvrhane zakladnice. »Poročim se!« mu je končno dozorelo v umu. Razodel je najprej prijatelju zdravniku, ko sta sedela na prostranem gostilniškem vrtu. češ, kaj poreče na ta sklep. Doktorju Kosu se je kar obraz raztrgal od osuplosti. »Le ne glej me tako zavzeto!« ga je miri! Mihovil. »Krepak sem, lahko bi bil še za poslanca, ker sem Legat, ha ha.« je ci'knil na starorimsko napravo. »Legat, nikar legati!« je duhovičil Kos. »Ti si samo še mator tiček, ki mu pravijo nekod legat, a pri nas Ieže-trudnik. Truden si gotovo in morda p-rej ležeš, nego se ti zdi. Svojim sorodnikom boš ostavil svoj legat.« »Ne bodimo šalobarde!« ga ie zavrnil Legat. »Izbral sem si jedrovito punčaro. Preudaril sem, da bo vse prav. Jaz jih imam sedemdeset ona dvajset, skupaj devetdeset križev. Deljeno z dve, da natanko štirideset in pet. To so leta, pri katerih narava še ustvarja. Reci mi, ali smem upati potomstva?« »Tebi, brate, se je bati zaroda, ne pa nadejati«, ga je uščipnil lečnik. »Bati, kako to misliš?« se je Mihovil nalašč ognil neljubemu namigavanju. »No zaradi vzgoje otrok pač«, je zdravnik omilil svojo jezikavost. »Saj si le še trudnik, to se pravi, vekomaj vendar ne boš rogovilil po materi zemlji. Deca utegne potem prej ali slej do-raščati brez tvojega nadzorstva.« Na mizo so prišli še vsakemu po trrje »dedci« opola, kakoT je natakarica zavijala izraz za novo decimalno mero. Možakarja sta še nekoliko umovala. njuni nazori pa se niso popolnoma strnili v načeti zadevščlni. Potlej sta šla vsaksebi. Jedva so sorodniki zavohali, kaj kuje in snuje muhasti Mihovil, so napeli vse žile in sile, da bi nakano preprečili. Mar naj tuje ženšče nnsrabi lenn imovino, to pa za dve tri leta postrežbe, kj io mogoče nakloni stričku? Mozgovrtali so, kolikor jim je služila pamet, kako bi spravili voz na pravi tir. Na koncu so seznali za vedeževalko v neposredni stričevi soseščini. Bila je blizu štiridesetih, vzorno ohranjena, greha vredna babnica: Neža Nadliškova, sijajen priimek, ki pomeni mandragoro, čarodejni »koren lečen«. Zadnje čase se je oklepala malce mlajšega samca, ki pa mu seveda še na kraju pameti ni bilo, da bi resno mislil na trajno zvezo z njo, že zastran njene temne prošlosti ne. Domenili so se z veščo, da jim oz-zdravi strička, mu s kakim lekotn ali s čarovnijo prežene cepetec. »Le name se zanesite«, je velela Mi-hovilovi svakinji, »jaz imam čudovit lek za tako bolezen. To je konopljika. Učeni svet jo je krstil: viteks agnus al- i ba. To je dva metra visok grm z robatimi sivimi vejami, s temnosivimi lisi in vijoličastimi cveti. Kdor užije setr«-ga mine ves cepetec in vsa moževina Semena sem nabrala na svojem romanju po jujru. Mu že napravim napoi. da bo vse v redu.« Ko si je Nadliška zapisala T egatov naslov in spravila stodinarsk' banko vec, se je svakinja poslovila, obljubivSi ' čarovnici tri jurje, kadar se pokaže uspeh, to je, ko bo izpričano, da se Mihovil ne poroči z ono dvajsetletno rr-fro. Nadliška pa je takoj nastopila svoj lov. S svojim zvodfiikom je zahajala na omenjeni gostilniški vrt in ni dolgo trajalo, pa se je spoznala in sprijateljila z gospodom Mihovilom. Kmalu jo je ta vabil v svoje razkošno stanovanje m prebrisanka ga je znala brž omrežiti. Ej, kako milobno mu je žvrgolela pri čašici sladke paljenke: Maia, oj Miha, kako si zabit, kadar te pogledam, ne veš kaj storit?. Miha, oj Miha, kak rada te imam, čeprav je tebe sram! Komaj sta potekla dobra dva meseca — starcem se pač mudi! — Je dobila Mihovilova svakinja priporočeno pismo. kjer so med drugim straSile porazne vrstice: »Vaš stričko Mihovil Legat ni vzel onega dvajsetletnega dekleta, o katerem ste mi svoj čas pravili Dokaz: poročil se je z menoj. Kakor dogovorjeno, prosim, da m! čimprej pošljete obljubljenih trt tisoč dmarlev. Vas vse skupaj pozdravlja vdana Va5a teta N. N. Legatova. Smrtna kszcn «b^cm, London In chicaški banditi Naloga londonskega odbora — Izpovedbe ameriškega sodnika — Smrtna kazen „akt usmiljenja44 — Iz chica- ške kriminalne zgodovine Odprava smrtne kazni na Angleškem ? Zaenkrat gre samo za pokret, rojen v širokih množicah anleškega ljudstva, ki ga podpirajo socialistični poslanci spodnje zbornice. Pokret sam po sebi naj bi povzročil skrbno in nepristransko proučavanje problema. Leto dni že deluje poseben odbor, ki zbira in proučuje razna zadevna mnenja izvedencev, juristov in zdravnikov. Ustanovitev tega odbora je zasluga ministrskega predsednika Mac Donalda, ki je ponovno izjavil, da hoče dati Angliji večje socialne in kulturnopolitične razvojne možnosti. Morda se bo še letos odločilo, ali ostane smrtna kazen — ki se izvršuje na Angleškem z obešanjem — ali pa se odpravi. Na povabilo londonskega odbora je poročal tudi chicaški sodnik Cavanaugh o svojih izkušnjah v chicaškem podzemlju. Ameriški sodnik stoji na stališču, da je smrtna kazen za zločince, ki ubijajo, »akt usmiljenja«, da pa ne bi mogel obsoditi na smrt ženske, čeprav ne more podati nobenega razloga za to. Chicago, »mesto revolverskih junakov s težkimi milijoni«, »zemeljski paradiž oboroženih tihotapcev alkohola«, »sedež zločincev in banditov«, mesto, ki ga tvorijo najrazno-vrstnejši elementi prebivalstva, pa ni — kakor pravi Cavanaugh — brez justice in sodnikov... »L. 1920.,« pravi chicaški sodnik, »so čakali številni zločinci, obtoženi umorov, na svojo obsodbo. Moral sem nekaj slučajev prepustiti drugim sodnikom. To je bila zame velika žrtev. Moja razmeroma majhna porotna dvorana je bila prenapolnjena z ljudmi, ki so imeli na vesti umore. štirinajst obtožencev je bilo obsojenih na smrt, toda povprečno letno število umorov je padlo od tedaj od 308 na 109. Danes hodi po chicaških ulicah najmanj 200 oseb, ki bi bile že davno mrtve, da ni bila izvršena smrtna obsodba na onih štirinajst obtožencih. Kakor hitro se ne izvrši pravomočna smrtna obsodba, se pomnožijo zločinci. Mislim, da je smrtna kazen »usmiljeni akt postave«, ker rešuje nedolžna človeška življenja. Neka tajna družba je ukazala nekemu chicaškemu banditu in njegovemu sinu, da morata umoriti dva moža. Eden je srečno ušel, drugi pa je bil smrtno ranjen ter je umirajoč izpovedal važno stvar. Morilska dvojica (oče in sin) je bila aretirana, toda pred sodiščem sta z 62 pričami dokazala svoj alibi! če bi bila potrebovala še več prič, bi jih dobila brez težav. Obsodil sem očeta in sina. Vložila sta priziv na najvišje sodišče, ki mi je stavilo vprašanje: Kako morete izreči smrtno obsodbo proti 62 pričam ? — in najvišja instanca je oprostila oba morilca! Drug primer: Bogat odvetnik Ossario, ki je služil v vojni kot stotnik, je sedel s svojim tovarišem pri kosilu. Med kosilom se je moral za nekaj minut odstraniti. Ko se je vrnil, ni bilo njegovega tovariša nikjer. Sel je na cesto, da poišče svojega prijatelja; in res ga je našel — toda mrtvega. Najvišji sodniki v Ameriki Člani vrhovnega sodišča v Zedinjenih državah, čijih pravorek je neizpodbiten. 76 tjodi Je vHcto Timor na javni cesti, toda nihče se ni pojavil pred preiskovalnim sodnikom, da poda svoje izpovedbe. V zadnjih letih se je število najrazličnejših umorov v Zedinjenih državah zelo zvišalo. Po mojem mnenju je treba iskati vzroka v močnem pritoku inozemcev iz južne Evrope. Prohibicija je ustvarila posebno vrsto zločincev, ki so skoro vsi iz južne Evrope. Ti inozemci se pobijajo med seboj v tako zvanih banditskih vojnah, ki so na dnevnem redu. En primer iz poglavja »Strah pred smrtno kaznijo«: Spominjam se nekega Coffeea, ki je sklenil umoriti svojo ženo, ker jo je zasačil v nezvestobi. Odpotoval je ž njo iz države Iowa, kjer se izvršuje smrtna kazen, v Wisconsin, kjer nimajo smrtne kazni, pač pa dosmrtno ječo. In tam je umoril svojo ženo. Pred sodnikom je priznal, da je storil zločin v Wisconsinu zato, ker se je bal smrtne kazni. Okrog 40 % vseh zločinov v Zedinjenih državah izvrše črnci. Samo štiri generacije ločijo črnce od džungle, od časa, ko so se med seboj lovili in pobijali. Včasi morijo črnci zgolj iz veselja, da morejo koga umoriti.« Po Cavanaughovem poročilu je število žensk, ki morijo s strupom, precej visoko, druge pa se poslužujejo moških za umore. Stališče ameriškega sodnika, ki ne odobrava smrtne kazni za ženske, je v nasprotju z angleško in kontinentalno justico, ki ne pozna razlike med spoli. Ne sme se pozabiti, da igra danes v justici mnogih social-nopolitično naprednih držav glavno vlogo pri smrtnih obsodbah motiv, kar zahteva ne samo strokovno znanje sodnika, ampak tudi psihološke in sociološke izkušnje. 27 Ponatis prepovedan i? KRIMINALNI ROMAN Peto poglavje. Brzi vlak je bil že obstal na mariborskem kolodvoru, ko se je prebudil trgovec Feliks Leban. Telo mu je drgetalo v neprijetnem občutju in v grlu ga je še vedno peklo. V kupe sta stopila carinik in obmejni policist v civilu. »Kam pa, gospod Leban? Cez mejo?« ga je nagovoril policist, ki se je poznal z Lebanom še iz časov pred vojno, ko sta bila še zelo mlada in sta živela oba v Trstu. »Danes samo do Maribora«, mu je segel v roke Leban in pristavil: »Hladno je, skoro mrzlo.« »Jutra so pač že precej hladna, sicer pa bo danes lep dan.« Leban se je ozrl proti nebu, ki je bilo še temno, in je dejal: »Upajmo.« »Pa na svidenje. Zvečer morda pri Kroni?« »Dobro. Če ne danes pa jutri.« Policist je šel dalje po svojem poslu, Leban pa je stopil v kolodvorsko restavracijo in si naročil čaja. V restavraciji ni bilo razen dveh zaspanih južnjakov nobenega drugega gosta. Glavni natakar se je prikazal le za trenutek, potem pa je spet izginil. Za postrežbo je skrbel droben deček, ki je preganjal spanec s hitro hojo sem pa tja po sobani. Leban je dvakrat, trikrat obmil krajevni dnevnik, naročil dečku, naj mu prinese ilustrovane časopise in segel v aktovko po svojih zapiskih. Položil je predse na mizo šop trgovskih pisem in naročilnic ter pričel računati. Obenem se je jezil na svoj prehlad, ki ga je čutil v skelečem grlu in trdih očeh. Ko mu je deček prinesel nekaj starih časopisov, jih ni niti pogledal. Med računanjem se je spomnil na sinočnji dogodek s služkinjo, ki se mu je zdel tako čuden, da ga ni mogel razumeti. Pa ne, da bi imela Tončka opravka s kom drugim? si je mislil. Zakaj nisem vzel klobuka in ga spravil? In Jana misli, da je ta človek njen brat? Kdaj je še kak brat skrivoma obiskoval svojo sestro? Ali ji je zato povišal mesečno mezdo, da ga izdaja z drugim? Ali ni ustregel vsaki njeni želji, če ga je le prosila? Kje je služkinja, ki bi se ji godilo tako, kakor se godi njej? Nihče ji ne krati pravice do moža, ko si ga izbere, toda dokler se ne razveže razmerje, ki ga ima ž njim, ne sme imeti drugega! To je vendar obljubila! In Jana? Izključeno, da bi mogla vedeti za to. Niti slutiti ne more kaj takega. In če je služkinja izkoristila svoje razmerje ž njim irn ga zaupala Jani? Nemogoče. Take stvaTi se ne zaupajo. Med ženskami še celo ne. Da bi služkinja govorila o takih stvareh s svojo gospo? Nesmiselno. Pač! Ali se ni zgodilo nekaj sličnega s trgovcem Jerebom, ki je moral privoliti v ločitev zakona, ker ga je žena prisilila na podlagi izpovedb svoje služkinje. Pa to je bilo drugače. Jana ni žena, ki bi zasledovala, če je občevanje med služkinjo in možem pravilno ali ne. In vendar mora Jana vedeti nekaj, kar ni v njegovo korist. Zakaj je postala tako hladna in zakaj se ne vznemirja več, kadar ji očita njene pogreške? Nemogoče, nemogoče! Bo pač kaj drugega, postranskega in malenkostnega, toda tega ne more vedeti. In tudi nikoli ne sme izvedeti! »Dečko,« je poklical malega, »prinesi mi še čaja! Pa vročega!« Ah, kaj, si je dejal, čemu te brige in nepotrebne skrbi! Kadar se človek ne počuti dobro, vedno misli slabo in nič mu ni prav. Ko se vrnem, že izvem od Tončke, tako ali tako, kaj je na stvari. Skušal se je zatopiti v svoje račune, da bi pregnal vsiljive misli, pa mu ni uspelo. Celo razjezil se je, ko se je spomnil ob računu svojega najboljšega odjemalca, da je Jana odklonila napisati pismo, češ 'da ga bo izgubil, ker so računske postavke previsoke zanj. Seveda so visoke, toda kdo ne bi izkoristil možnosti večjega dobička brez škode za drugega? Saj ne bo imel škode, ker je spreten »računar in bo znal postaviti primerno ceno za blago, ki se je podražilo. Torej? Zakaj skrbi Jana za druge, ki so ji tuji, zase m za lastno trgovino pa ne kaže nobenega zanimanja? Ali ni trgovina tudi njena last? Ali mar misli, da bo on sam skrbel za povečanje trgovskega obrata in dobičkov, ona pa bo lepo živela brez skrbi s pohajanjem v gledališče in s čitanjem knjig, ki so za življenje popolnoma nepotrebne? Sam vrag je hotel, da se je spoznala z Rikom, ki nima smisla za resnično življenje in še manj za resno delo. Ali je mar delo, če kdo piše knjige, ali pa celo članke za časnike? Svet bi bil lahko brez časnikov in brez knjig, toda kdo bi mogel živeti brez trgovine, brez trgovcev, ki jim je edina misel in edina skrb, kako bi najbolje postregli ljudem? Da, še danes mu napišem pismo, je obnovil svoj sklep, ki ga je bil storil že med vožnjo. »Dečko!« je velel malemu, ko je prinesel čaj, »črnilo in pisemski papir!« »Oprostite, gospod, črnilo imamo, papirja pa je zmanjkalo.« »Kaj se pravi, papirja je zmanjkalo? PokHči glavnega!« Glavni se je malce zaspano, toda vljudno opravičil, češ da ponoči nihče ne piše v restavraciji. »Lep izgovor! Sicer pa ali je zdasj ponoči?« »Zal, gospod, ne morem vam ustreči. Ce pottpite do jutra, ko pride drug natakar.« »Plačat.« Leban je še malo posedel, potem pa je odšel v mesto. Samo da ne pozabim, si je zatrjeval, moram mu pisati. Tako ne gre več naprej! Hodil je nekaj časa po ulici, slednjič pa je stopil v kavarno, ki so jo pravkar odprli. Naročil je papirja in črnilo ter prijel za pero, da napiše Riku pismo, v prijateljskem tonu in brez vsakega očitka, toda že pri prvi besedi, ki naj bi jo zapisal, je odložil pero, kajti misel, da je Riko pravi krivec Janine spremembe, mu ni dala zajpisati besede »dragi« im tudi »prijatelj« se rrru je nenadno videl nezaskižen naziv za človeka, ki mu odtujuje ženo od trgovska poslov. In sklenil je, da odloži pisanje, dokler se ne pomiri. Jutri napišem pismo, mirno in brez predsodkov. Zadeva bi znala postati nevšečna in zbudil bi sum, da sem ljubosumen na tega reveža. In Rtko bi se smejal in se norčeval iz mene. Morda celo pred njo, za mojim hrbtom! StvaT moram premisliti že zato, da se ne osmešim pred njo, ki mi vedno očita, da sem preveč resen. CEHE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hoče do mo mu po«/;« po pomti noffcD a K Ratco dru|c nt formacijo Ctcocc ce matih lasov naj priloži i «tc«r nc ho prejel o* nuui/v ciirvcv mm mann xnatn/eah a >d$ovora t i* ff CENE MALIM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. Ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. BffMfarrfg Mlajša ženska poštena, pridna, ve&ča iu nuja dobi stalno mesto k drema oeebama za gospodinjstvo, katera bi poleg bitnih in vrtnih del tuli opravljala 2 kravi. Plača po dogovora. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 48963-1 Gospodično m vezenje in prikrojeva-nje takoj sprejmem. Nini o v v oglasnem oddelku »Jatra«. 48994-1 Dekle pridno in poSteno, ££e kakršnokoli deio tec dan. Naslov pove oglas, oddelek »Jatra«. 48707-1 Krojaški pomočnik dobi stalno službo, ako položi 3000 Din za razširjenje obrata, brana tn stanovanje v hiši. Priuči se konfekcije ln boljših del. Prednost mmo v nogah pokvarjeni, drugo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 49062-1 Točaja (Schankbursch), kavcije zmožnega iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 49083-1 Učenko pridno ln pošteno, dobrih »ttriev, sprejmem v trg o vino mefa.nega blag*. Na siev pove oglasa! oddelek - ■ 49100-1 Pletiljo izurjeno v izdelavi nogavic, sprejmem v stafoo službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49133-1 Oblastvene Kooeesi)oniraoa šoferska šola Gojko Ptpenbacher Ljubljana. Goapoevetska 12. Teorija vožnje. 47760-4 181eten mladenič želi zaposlenja v kakem skladišču ali trgovini na debelo v Ljubljani. Nastop takoj. Naslov v ogl. dc oddelku »Jatra«. 48909-2 Krojaški pomoč. išče službo za male in velike kose. Naslov v >gl. oddelka »Jutra«. 48881-2 250 Din da 19 let star fant tistem«, ki mu preskrbi kako stalno službo v skjadišSu ali kaj sličnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48459-2 Gospodična želi kako primerno službo, kot prodajalka, blagajni-čarka ali v kaki pisarni. Naslov v oglasnem oddelku »Jtitra«. 48740-2 Mladenič dober risar z nekaj razredi srednjih Sol išče primerne službe. Naslov v Mlačnem oddelku »Jutra.« 48061-2 Avto znamke Torino Fiat 501, prenovljen, v dobrem stanju. 2 starejša avtomobila z dobro gumo še v dovolj dobrem" stanju, kakor tudi eno bakreno starin sko vrednostno Levo (dimnik). vse to po jako nizki ceni prodam. Pohlin, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. 48952-10 Ariel 500 ccm brezhiben zelo ugodno oa prodaj. Naslov v oglasnen> oddel. »Jutra«. 48807-1« Auto - Ford »prt, petsedežen. v najboljšem t'tanju, ugodno na prodaj. Naslov v ogla«nen> oddelek »Jutra«. 49123-10 Opremljeno sobo s uporabo kopalnice v najožjem cen trum u mesta od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48983--J:'. Sobo čisto, s celo oskrbo za solidno ceno oddam emp mu ali dvema gospodom« Naslov v oglasnem oddH ku »Jutra«. 48980-:':' Sobo i uporabo kopalnice v centru oddam dvema boljšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48278-23 Preprosto sobo ali kabinet eventuelno s hrano išče akademik. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 43097-23 Sobo s samouporabo kopalnice v novi vUi, I. nadstropje, center mesta, posebni vhod, oddam s 1. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49042-23 Opremljeno sobo ali prazno, parketirano, električna luč, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49016-23 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, sredi mesta oddam enemu aH dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49090-23 Prenočišče sredi mesta, kurjeno, z zajtrkom in oskrbo perila oddam gospodični ali učencu. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4903&33 Sostanovalca sprejmem v leipo opremljeno sobo s klavirjem — 2 minuti od univerze. Naslov v oglasnem) oddeiku Jutra 49050-23 BLAGO za ZIMO angleško in cesko najnovejši vzorci: modne barve: spec. kvalitete: kuponi za posamezne obleke. suknje, damske PLAŠČE ly VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDKT NC^AKTljubuana KvNoRESNI TRG 15, NASPROTI NUNSKE CERKVč TONE POLJŠAK Ljubljana. Aleksandr. c. 5- Projektiranje ta izvršitev električnih naprav ta instalacij. Popravila električnih strojev ta aparatov. iS4 Kratke suknjiče za športnike, lovce, turiste, smu-ške drese, kompletne, najceneje pri tvrdki Drago Schwab, Linbliana Prigode porednega Boblja velezabavna knjižica. Din U.-. Za Miklavža in Bo-!ič za malčke razveseljivo darilo. 100 slik. Dobi se z vseh knjigarnah ter pri vseh podružnicah „Jutra". a* koozodj «Mn* Adotf Ribnika* urejajo kan Podržaj. tiska -Narodna tiskarna d. er*ek; mi t Uobljani.