Osnovna šola KIDRIČEVO s podružnico Lovrenc na Dravskem polju in enoto Vrtec Kidričevo ttttt -m* hultuinilela 51MBI0ZA Letnik 2021/2022, številka 7, junij 2022 NASE STEZICE ... Šolsko elektronsko glasilo učencev Osnovne šole Kidričevo Številka: 7 Letnik: 7 Šolsko leto: 2021/2022 Glavna in odgovorna urednica: Sonja Lenarčič Uredniški odbor: Sonja Lenarčič, Mateja Očko, Aleksandra Vidovič, Mateja Krajnc in učiteljice mentorice Člani uredniškega odbora: Miha Vaupotič, Zoja Kaučevič, Elizabeta Liza Muršec in Tobija Lakič Lektoriranje besedil: Sonja Lenarčič Oblikovanje: Mateja Očko Fotografije: arhiv šole Naslovnica: ilustracija Ela Šalamun, 8. b; fotografija Aleksandra Vidovič Likovna oprema: Aleksandra Vidovič Naklada: elektronska izdaja/objava glasila na spletni strani šole: http://www.os-kidricevo.si/ Izdano/objava: Kidričevo, junij 2022 Publikacija je namenjena osnovnošolcem brezplačno. VSEBINA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. UVODNE BESEDE GOSPE RAVNATELJICE IN UREDNIŠKEGA ODBORA KORONAČAS PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI ŠOLSKA KNJIŽNICA IN BRALNA KULTURA LITERARNI NATEČAJI IN LITERARNA USTVARJALNOST PROJEKTI LIKOVNA, FOTOGRAFSKA IN FILMSKA USTVARJALNOST ŠPORTNE AKTIVNOSTI MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE AKTIVNOSTI EKO ŠOLE USTVARJALNOST NE POZNA MEJA AKTIVNOSTI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA RAZISKOVALNE NALOGE TEKMOVANJA IZ ZNANJ MEDNARODNO SODELOVANJE, SOLIDARNOST GLASBENA UMETNOST DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAJO ZA ZAKLJUČEK LETNI ČASI V SOLSKI AVLI Učenci pri pouku likovne umetnosti in likovnega snovanja poskrbijo za barvito podobo naše avle skozi vse šolsko leto. Ob dnevih dejavnosti in drugih dogodkih pripravimo tematske razstave. »Vsi odrasli so bili najprej otroci. Toda redki se tega spominjajo.« Iz knjige Mali princ, avtor Antoine de Saint - Exupery Dragi bralci Naših stezic! Življenje je barvito, nikoli enobarvno in vsak vidi svet skozi svoje oči. In ravno zaradi tega je ta svet tako lep, pester in zanimiv. Učenci ste se s pomočjo domišljije potopili v literarne svetove, kjer ste ob literarnem in likovnem ustvarjanju razmišljali in iskali drugačnost ter s tem svet naredili še lepši... Po vaši zaslugi lahko skozi celotno glasilo spremljamo kolaž dogajanja na šoli. Začuti se utrip šolskega življenja, ki se nepogrešljivo prepleta s sproščujočimi dejavnostmi in aktivnostmi, katerih rezultat je viden v glasilu. Tudi sama se z velikim ponosom in hkrati radovednostjo lotevam branja vsake besede, vrstice, dela, ki je nastalo izpod peres naših učencev. V času, ko je pisanje za mnoge postranskega pomena, so naši učenci dokazali, da znajo in zmorejo delovati drugače. Nastala so sporočilna dela, ki so jih dodatno obogatili barviti, unikatni likovni izdelki. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki negujete in spodbujate otroško pisanje ter ustvarjalnost. Vabim vas na potovanje skozi svet otroške ustvarjalnosti, ki bo morda tudi v vas prebudilo spomine na odraščanje, ali pa vas spodbudilo k lastnemu ustvarjanju. Sprehodite se po Naših stezicah in uživajte ob branju ter rastite z nami. Alenka Kutnjak, ravnateljica Tilen Milošič, 4. a Spoštovani bralci Naših stezic! Letos se nam je pridružilo srečno število sedem. Da, že sedem let se trudimo, da bi vam ob koncu šolskega leta prikazali čim več skupnih aktivnosti naših šolskih poti. Ni lahko, pa tudi tako zelo hudo ne. Meseca septembra smo se vrnili v normalne tire izobraževanja po dveh turbulentnih letih virusa, ki nas je razdruževal, marsikdaj pa neverjetno povezoval v želji, da se čim prej srečamo v šolskih klopeh, z nasmeški na licih, brez mask ... Smo pa polovico šolskega leta bivali v oddelčnih mehurčkih z obveznimi maskami in rednimi testiranji. In doživeli smo dan v mesecu marcu, ko smo zadihali svež zrak in svobodo. Kljub vsem oviram smo ostali ustvarjalni, tekmovalni, inovativni, čeprav smo se včasih premalo učili. Vmes pa je koronavirus še kar vztrajal, zato smo veliko izostajali od pouka. Tako je del učencev spremljal šolsko delo preko spletnih učilnic. Pa še eno posebnost naj omenimo: v letošnjem šolskem letu se poslavlja le en oddelek devetošolcev -27. Pred vami je 7. izdaja našega šolskega glasila, ki vam predstavlja skupen doprinos k ugledu naše šole - kulturne šole, eko šole, učeče se šole, vključujoče se šole, čuječne šole ... Prijetno potujte po Naših stezicah! Vaš uredniški odbor Drugačni pogledi - Likovno snovanje 2 OBLJUBA DELA DOLG Pazite, kaj mislite, pazite, kaj delate in pazite, kaj obljubite! Predvsem otrokom. Izpolnitev obljube, dane otroku, je nujna. V nasprotnem se ne bo nikoli izbrisala, nikoli pozabila in nikoli oprostila. Z upoštevanjem naštetega smo na naši šoli izpolnili dano obljubo učencu Janu-Alexandru Habjaniču tik preden je zapustil osnovnošolske klopi in se jeseni podal novim izzivom naproti. Že kot četrtošolec si je Jan močno želel, da bi lahko urejal okolico šole. Pomagal je pri vseh dejavnostih: ureditvi nasada sivke, zeliščne grede, šolskega vrta, pri vseh izkopih, vsa leta je s svojimi trgovskimi sposobnostmi spretno prepričeval obiskovalce Božičkovega bazarja za nakup izdelkov, nastalih pri zeliščarskem krožku. Nadvse pa sije želel kositi. Željo je strastno gojil od četrtega razreda naprej, vsako leto znova moledoval, prepričeval, obljubljal ... Vse, samo, da bi kosil. Zadnje leto njegovega šolanja na šoli je zaznamovala pandemija. Že pred pandemijo so potekali skriti dogovori z vodstvom šole, da mu s pridobljenim soglasjem staršev izpolnimo željo. Žal, šola je bila dolgo zaprta, ob vrnitvi pa je učence čakalo veliko sprotnega dela, preverjanj in ocenjevanj znanja. In ko je Jan najmanj pričakoval, so stekli tihi dogovori in soglasje s strani staršev, da se mu izpolni tolikokrat izražena želja. Presenečenje je uspelo v celoti. V trenutku, ko je Jan izrekel glasno misel, da ne držim obljube, sem mu izročila kuverto s soglasjem njegovih staršev. Na obrazu se mu je izrisal vidno presenečen izraz. In takoj zatem je že stekel iz šole, sedel na traktor ter opravil zaključno košnjo v letu 2021. Pa srečno na poti v odraslost! Ankica Pikula OH, TA KORONA! Zadnji dve leti in malo po medijih in v trgovinah in šolah in ne vem kje še, poslušamo samo o koroni. Korona to, korona ono, šolali se bomo doma, šol ne bomo več zapirali, pa spet šola doma, ne smeš tega, ne smeš tistega, nosi masko, cepite se, pazi, da ne boš dobil korone, ker boš v karanteni; skratka: zmešnjava. Že nasploh mislim, da se preveč pretirava s to boleznijo. Saj ni kuga ali kaj takega, le hujša gripa. Redkokdo pri dobrem zdravju je umrl za to boleznijo. Starejši in kronično bolni ja, na žalost, ampak oni so ogroženi ne glede na to, katero naknadno bolezen dobijo. Dobrega in učinkovitega cepiva brez stranskih učinkov pa se v tako kratkem času res ne da narediti, pa naj rečejo karkoli. Konec koncev pa se tako ali tako zdi, da nas bodo prej ali slej z novimi pogoji (PC ali karkoli si bodo še pač izmislili) prisilili, da se cepimo. Tudi ceste so že zapirali, ko so prišli gostje iz EU na neuradno večerjo. Žalostno je, da vidijo, kako se ljudje ne strinjajo in protestirajo, oni pa namesto, da bi se trudili kaj popraviti, zatirajo proteste in se izgovarjajo eden na drugega. Tako se dogaja po vsem svetu. Ne ve se, kako je s korono, ne ve se, kako učinkovito je cepivo, ljudje so zmedeni in podobno. Zelo, da ne rečem najbolj, pa se primanjkljaj pozna pri mladih. Vsi ti meseci šolanja doma so prinesli za sabo velik kup neznanja ter lenobe. Nekateri so vstajali pet minut pred Zoomom, tako da učenja ni bilo, saj ni bilo ocen, na računalniku so se med učno uro delale vse mogoče stvari, razen poslušanja, seveda. Mladi so imeli občutek, kot da je to neko počitniško delo - ’ja, v redu, moramo delati, ampak nihče ne more oz. nima pravice oceniti ali preveriti, kako oziroma če sploh smo to naredili’. Potem pa pride šola in 'surprise’, kako, da učenci nič ne vejo, če so pridno delali, kot jim je bilo naročeno? Najstniki so pač najstniki in to je nekako tako, kot da so narejeni, da delajo ravno obratno, kot jim naročiš, pa ne vedno namerno. Razen seveda, če jim kdo stoji za hrbtom, kar preko računalnika ni možno. Kakor hitro vidijo neko šibkost (v tem primeru, da učitelj ne vidi, kaj delajo na ekranu), jo takoj izkoristijo. To je bil glavni problem šole na daljavo. V glavnem, ta korona je vse drugo kot le bolezen. Povzročila je občutek moči vlad, ko so nas zaprli v stanovanja in hiše ter nestrinjanja državljanov zaradi istega vzroka. Tako bo verjetno povzročila še več protestov, predčasne volitve ter razpade vlad. Glede zadnjih dveh pa je morda kje to bolj dobro kot slabo. To nam prinaša in nam je prinesel ta čuden koronačas. Vsi upamo, da bo nas in naše voditelje kaj naučila, seveda, da bi se hitro končala in da bo po koncu v državi lepše in bolj urejeno kot pred tem. KARANTENA V sobi stojim, prav nič ne naredim. V lepše čase verujem in skozi okno ptičke opazujem. Sedaj mnogo časa imam, veliko iger igram. Tudi knjige berem in si znanje naberem. Na TV-ju korona je spet, kam gre ta svet? Tam vlada pametuje, jaz pa se posmehujem. Miha Vaupotič, 9. a Kaj korona je, je velika uganka? V njej se skriva prava zanka. Težko se jo rešiti da, naj jo reši tisti, ki jo rešiti zna. Patrik Cvetko Vindiš, 9. a PRVI SOLSKI DAN Prvošolci so si na prvi šolski dan ogledali predstavo Pojte, pojte drobne ptice v izvedbi gledališke skupine Lalanit. SOLSKA SKUPNOST, 22. 10. 2021 Prvošolci so uradno postali člani šolske skupnosti. Zelo so ponosni. SVETOVNI DAN HRANE 16. oktober je svetovni dan hrane. Šestošolci so pri pouku gospodinjstva izdelali plakate in pripravili razstavo. Poskrbimo za kakovostno prehranjevanje in zdrav življenjski slog! A&oKtober NARAVOSLOVNI DAN PETOSOLCEV, 16. 9. 2021 Petošolci so imeli naravoslovni dan. Obiskali so zbirni center Kidričevo. —■'lil ih IMiIIMiiiIMiM senJ NARAVOSLOVNI DAN SESTOSOLCEV Šestošolci smo imeli naravoslovni dan. Odpravili smo se na posestvo na Turnišče, ki je v lasti Biotehniške šole Ptuj. Tamkajšnji profesorji so nam povedali, za katere poklice se lahko pri njih izobrazimo, kako poteka praktični pouk na posestvu, priča pa smo bili tudi predstavitvi pletenja čebulnega venca. Ogledali smo si še zelenjavni, zeliščni in cvetlični vrt. Še posebej navdušeni pa smo bili nad vožnjo s traktorjem. ZAKLJUČNA EKSKURZIJA DEVETOSOLCEV Ogledali so si jamo Vilenico, Piran in Portorož. KINO PREDSTAVA Zadnji dan v tednu otroka smo bili učenci podružnične šole povabljeni na ogled kino predstave, ki seje odvila v avli šole. Dišeč vonj kokic nas je navdušil in zvabil na prizorišče. Z nasmehom na obrazu smo si »kupili« vstopnice ter zasedli svoje sedeže. Neznansko smo uživali. EVROPSKI DAN JEZIKOV PISEM PRIJATELJU V TUJEM JEZIKU PRI POUKU SLOVENŠČINE 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, letos je že 20. obletnica. V Evropi so zaskrbljujoči podatki raziskave o znanju jezikov, saj manj kot polovica Evropejcev ne zna drugega jezika kot le svojega. Večini učencev naše šole je slovenščina materni jezik, ostalih jezikov se učijo v šoli, doma ali drugod. Med nami je nekaj učencev, ki se slovenščine učijo kot drugega jezika. Za njih je učenje »novega« jezika organizirano individualno in traja prvo leto šolanja v Sloveniji. Tisti učenci, katerih materni jezik izhaja iz slovanske jezikovne skupine, hitreje osvojijo slovenščino in jim učenje ne predstavlja tako velikih težav. Težje je ostalim učencem, saj nove besede niso niti malo podobne njihovemu jeziku. Vsem pa povzroča največ težav posebnost slovenskega jezika - dvojina. Vsako leto z učenci pri pouku jezika obeležimo ta dan na različne načine. Projekt smo obeležile slovenistke in knjižničarki. Sodelovali so učenci od 6. do 9. razreda v času od 24. do 27. 9. 2021. Letos smo pri pouku slovenščine izvedli pisanje lepih misli učencem tujcem in tudi oni so se potrudili lepe misli prevesti v naš jezik. Pisali smo v španščini, hrvaščini, bosanščini, češčini, latvijščini, ukrajinščini, nemščini in angleščini. Izdelke so opremili tudi barvno in likovno v obliki stripa oz. oblačka. Misli smo prebirali in jih primerjali z našim jezikom. Učencem je taka oblika dela zelo všeč. Z veseljem spoznavajo druge jezike in njihovo identiteto. Učenci tujci so se dobro počutili, obenem so bili deležni pozornosti v maternem jeziku. Tudi učitelji se ob tem naučimo marsikaj novega in ozaveščamo pomembnost znanja tujih jezikov. Izdelke smo razstavili v šolski avli, jih objavili na šolski spletni strani, na spletni strani Zavoda za šolstvo - Naše pedagoške izkušnje in na portalu Moja občina Kidričevo. Sonja Lenarčič i * • medinaroms PA N JEZI X paftoCTHO ) H rrOHOLRO. / EVROPSKI DAN JEZIKOV 2021: 20 LET PRAZNOVANJA JEZIKOVNE IN KULTURNE RAZNOLIKOSTI Po vsej Evropi se 800 milijonov Evropejcev, ki živijo v 47 državah članicah Sveta Evrope, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali izven nje. Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. Na pobudo Sveta Evrope iz Strasbourga že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov -skupaj z Evropsko komisijo. Ustvarjali smo tudi pri pouku tujega jezika. Mentorji Mateja Krajnc, Jana Jerenec, Tomaž Klajdarič TEHNIŠKI DAN: IZDELAVA ZVOČIL 1. A IN 1. B NARAVOSLOVNI DAN SEDMOSOLCEV, 24. 9. 2021 Sedmošolci smo izkoristili lepo vreme in se v okviru naravoslovnega dne podali v Botanični vrt Pivola-Hoče. OGLED KMETIJE 5. 11.2021 so si učenci 2. c in 3. c ogledali kmetijo Medvedovih iz Lovrenca. Prijazni gospodarji so jim predstavili delo na kmetiji ter jih pogostili. NARAVOSLOVNI DAN - 8. IN 9. RAZRED 12. 10. 2021 smo na šoli OŠ Kidričevo izvedli naravoslovni dan za 8. in 9. razrede. V osmem in devetem razredu smo preko Zavoda VOZIM organizirali predstavitev invalidke Barbare, ki je hroma od svojega 19. leta. Učenci so z zanimanjem poslušali njeno zgodbo, ki se jih je čustveno zelo dotaknila. Nato so devetošolci poslušali gospoda Ivanušo, ki je govoril o ZLORABI DROG. Upokojeni kriminalist jih je seznanil z vrstami drog, kako delujejo in kakšne posledice puščajo. Gospod Ivanuša jih je popeljal skozi zgodbo zasvojenca in njegovega dolgotrajnega vključevanja v skupnost. V osmem razredu pa smo izvedli delavnice na temo KOMUNIKACIJA. Predstavnica ART VITAE, gospa Irena Rojko, in pedagoginja Suzana Strelec sta izvajali delavnice, na katerih so se morali učenci predstaviti v vlogi drugega učenca. Ta dan pa smo tudi preverili teoretično znanje za varno kolesarjenje. Že v petem razredu se učenci usposobijo za vožnjo s kolesom, ko opravijo kolesarski izpit po predpisanem programu usposabljanja za vožnjo kolesa. Ker opažamo, da naši učenci ne nosijo med vožnjo čelad, prav tako pa ne upoštevajo cestno prometnih predpisov, smo se odločili, da ponovno preverimo teoretično znanje. Rezultati so nas zelo presenetili, saj je od 70 učencev samo 5 učencev pokazalo zadovoljive rezultate. Prav tako večina učencev ne nosi čelade, čeprav je obveza nošenja čelade do 18. leta. Vsi skupaj, bi se morali zavedati, da so mladi v prometu najbolj ogrožena skupina in njihove poškodbe so lahko trajne ter s tem onesposobijo njihova življenja. Marjeta Sušeč 12. oktobra 2021 smo osmošolci in devetošolci imeli organiziran naravoslovni dan. Dan smo začeli s simulacijo teoretičnega dela kolesarskega izpita, da bi preverili naše znanje. Veliko učencev ta dan izpita ne bi opravilo. Potem smo imeli prvo predavanje z naslovom Ne hodim, vendar vozim, ki ga je izvedla predstavnica zavoda Vozim. Tam nam je predavateljica ga. Barbara predstavila pogoste vzroke za prometne nesreče in nam tudi predstavila svojo zgodbo. Njena zgodba je bila zelo ganljiva za vse poslušalce. V drugem delu pa smo poslušali predavanje o zlorabi drog. Na tem predavanju smo od g. Stanka Ivanuše slišali veliko zgodb o zasvojenosti z drogo in kako se lahko v različnih primerih končajo zgodbe posameznikov. Predavatelj nam je predstavil tudi primere naših vrstnikov in nam povedal, kako malo je vredno človekovo življenje v svetu drog. Obe predavanji sta bili zelo zanimivi in pa tudi zelo poučni. Delavnici za osmošolce Kako reči ne sta izvajali predstavnica Društva ARS VITAE ga. Irena Rojko in šolska pedagoginja ga. Suzana Strelec. Neja Vogrinc, 9. a NADARJENI UCENCI Test za nadarjene učence sem opravljala komaj letos, čeprav sem bila predlagana za nadarjeno učenko že v 6. razredu, ampak zaradi epidemije ga ni bilo mogoče izvesti. Bilo je zelo zanimivo, morala sem zelo uporabiti svojo domišljijo. Moram še opraviti drugi del tega testa, ki se ga že zelo veselim. Sem pa imela možnost iti na izlet z nadarjenimi učenci, za katero sem zelo hvaležna. Bila je zelo lepa izkušnja. Spoznala sem veliko novih prijateljev, videla nekaj novega, zanimivega. Biti del skupine nadarjenih učencev pa ti prinese tudi nekaj dolžnosti, kot npr. to, da poskusiš biti čim bolj dejaven na šolskih tekmovanjih, pomagati sošolcem in sošolkam, sodelovati na dnevih Inovativnosti ... Upam, da bo letos organiziran še kakšen izlet, da učenci vidimo še kaj novega, spoznamo še več prijateljev in se imamo lepo. Taja Bingo, 8. b Učitelji so me predlagali po šestih kriterijih za nadarjene učence. Testiranje sposobnosti sem imela možnost opravljati komaj letos zaradi epidemije koronavirusa. Bilo je zelo zanimivo, čaka me še drugi del testa. Bila sem zelo vesela, ko sem izvedela, da imam možnost iti na izlet z že nadarjenimi učenci. Bilo je zelo zanimivo. V Ljubljani smo se tudi razvedrili in razgibali v VVOOP parku. Se že veselim prihajajočega testa. Urška Pleteršek, 8. b Biti med nadarjenimi učenci je zelo zanimivo. Jaz sem bila spoznana za nadarjeno na testu ustvarjalnosti. Tudi v prostem času rada ustvarjam in imam dobre ideje, ki jih tudi uresničim. Na ekskurzijah spoznamo nove prijatelje, se družimo, se tudi kaj novega naučimo in si ogledamo nove stvari, zanimivosti krajev. Mislim, da imamo vsi učenci to najraje. Zelo se veselim naslednjega druženja in verjamem, da bo zanimivo. Eva Valentan, 8. a Sem nadarjen učenec in to mi je zelo všeč. Za nadarjenega sem bil prepoznan na dramskem, literarnem in športnem področju. Rad se udeležujem tekmovanj, kot je bilo v Talumu na dnevih inovativnosti MasterChef, kjer smo zmagali z ustvarjanjem nove sladice, ki smo jo poimenovali Metulinka. Na izletu v Izoli smo spoznali poklice v gostinstvu in se imeli »fajn«. Mislim, da so taki izleti z drugimi šolami zelo koristni, saj se družimo in spoprijateljimo in z njimi ustvarjamo v različnih delavnicah. Sem mnenja, da bi morale vse šole imeti te možnosti. Teo Bauman, 8. b Ta izlet z nadarjenimi na slovensko obalo mi je bil zelo všeč in mislim, da smo si ga vsi zaslužili. Žal zaradi epidemije nismo smeli potovati na Hrvaško v muzej Nikole Tesle. Ti izleti se mi zdijo zelo koristni, saj se na novo spoznavamo, skupaj s prijatelji doživljamo nove in dobre stvari, v katerih tudi zelo uživamo. Upam, da bo teh izletov še več. Zelo se že veselim naslednjega izleta. Zala Gašparič, 8. b Na vseh izletih je bilo zelo zanimivo, saj smo se veliko novega naučili in se tudi zabavali. Najbolj mi je bilo všeč v Akvariju, kjer smo učenci doživeli čutno in izobraževalno izkušnjo v delavnicah Akvarija, in tudi v Pomorskem muzeju Piran. Delavnica mi je bila zelo všeč in nastali so raznoliki izdelki. V Izoli smo si ogledali ribiško mestece, značilnosti arhitekture in obiskali srednjo šolo za gostinstvo in turizem, kjer smo spoznali programe izobraževanja. Žara Sitar, 8. b Z nadarjenimi učenci se zelo zabavam. Zelo mi je bil všeč izlet, na katerega bi še šel z velikim veseljem. Najbolj všeč mi je bil obisk VVoop-a, zelo mi je bil všeč tudi postanek v Ljubljani, kjer smo šli v trgovine in tudi kaj pojedli. Upam, da na vseh šolah tako dobro skrbijo za nadarjene učence kot na naši šoli. Luka Ogrizek, 8. b EKSKURZIJA NADARJENIH V četrtek, 21. oktobra ob 5.45, smo se nadarjeni učenci zbrali pred avtobusno postajo naše šole. Avtobus v črni barvi je žarel od belih led lučk, ki so nam v trdi temi kazale sedeže. Pot do šole v Cirkovcah smo pričeli ob 6.00. Cirkovčani so se nam pridružili po dobrih desetih minutah vožnje. Naša naslednja postojanka je bila na počivališču ob avtocesti. Tam smo si privoščili sendviče, nekaj smo spili in se malo pretegnili po dolgi vožnji. Ko smo prispeli v Piran, smo se razdelili v dve skupini. Ena je obiskala Pomorski muzej, ena pa akvarij. Po ogledu smo se zamenjali. Nato smo imeli 45 minut prostega časa za hojo po Piranu. Ko je ura na cerkvi oznanila pol dve, smo se z avtobusom odpeljali do Izole, do Srednje šole za gostinstvo. Tam smo pojedli pico, nato pa smo si šli ogledat svetilnik. Začelo je deževati ravno takrat, ko smo krenili na pot proti Ljubljani. Vsi smo se že veselili trampolin parka VVoop. Eno uro smo se tam zabavali, nato pa smo šli do City parka, kjer smo lahko nekaj pojedli, šli v trgovine ali pa samo gledali naokoli. To je bila zadnja postaja pred odhodom domov. Pred šolo smo se ustavili ob približno devetih zvečer. Meni je bilo zelo všeč in verjetno tudi ostalim. lobija Lakič, 8. a 10. DAN INOVATIVNOSTI V TALUMU V petek, 24. 9., smo se že zjutraj skupina nadarjenih učencev iz 8. razreda odpravili peš do Taluma z namenom, da se pomerimo s skupino nadarjenih devetošolcev iz OŠ Cirkovce. Ko smo prišli, nas je med drugimi lepo sprejela tudi ga. Aleksandra Jelušič, kije nato vodila našo ekipo. Imeli smo nalogo speči 100 palačink, uporabili smo tri namaze, okraske in sadje za okrasitev palačink. Razložila nam je, da bomo morali v 45-ih minutah namazati in lepo postreči čim več palačink ter v istem času tudi pripraviti tri čim bolj izvirne, zanimive in vabljive krožnike, ki jih bomo nato predstavili žiriji - gospodu Antonu Leskovarju, županu, in predsedniku uprave v Talumu Marku Drobniču ter posebnemu gostu - kuharskemu mojstru Binetu Volčiču. Kljub zmedi v kuhinji smo uspeli pripraviti odlične palačinke ne samo po okusu, ampak tudi po videzu. Izgledale so imenitno, sveže, sočno in zanimivo. Očitno bolj zanimivo od OŠ Cirkovc, saj smo po zelo napeti bitki očarali žirijo z našimi kuharskimi sposobnostmi in bili razglašeni za zmagovalce. Seveda smo čestitali nasprotnikom in pojedli to, kar je od palačink ostalo. Bile so res slastne. Elizabeta Liza Muršec, 8. a TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK, 19. 11. 2021 Tudi letos smo na tretji petek v novembru, 19. 11. 2021, obeležili dan slovenske hrane in spremljajoči Tradicionalni slovenski zajtrk z dnevom dejavnosti. Učenci smo za zajtrk, malico in kosilo okusili tradicionalne slovenske jedi ter izvedli različne eko dejavnosti. Raziskovali, pogovarjali in ustvarjali smo na teme lokalna hrana, zdrav zajtrk, pomen vode, podnebne spremembe in trajnostni razvoj. Podpisali smo razredne eko listine in namenili minutke gibanju na svežem zraku. Bodimo del sprememb tudi mi! Slogan Tradicionalnega slovenskega zajtrka 2021 je bil »Zajtrk s sadjem - super dan!«. 1. KULTURNI DAN, 9. 12. 2021 Danes smo se ponovno posvetili pisanju z roko v okviru projekta Radi pišemo z roko. Osrednja tema Tedna 2022 je bila Pišem z roko, ker ... Pozornost smo namenili prednostim pisanja z roko. Naj jih nekaj naštejemo: boljši spomin, ustvarjanje več idej, dolgotrajnejša pozornost, celovitejše delovanje možganov, izražanje spoštovanja in naklonjenosti, izboljšanje finih motoričnih spretnosti, ohranjanje možganov v dobri formi, ko smo starejši. To je široka tema, ki omogoča kreativnost v največji v • možni men. Dejavnosti smo izvajali z učenci od 4. do 9. razreda. Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča uporaba računalnika v pisnem komuniciranju je privedla do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Napisati eno stran z roko predstavlja pravi fizični napor. Učitelji opažajo in mladi poudarjajo, da skoraj ne znajo več pisati z roko, njihove kretnje so toge, neizdelane, nerodne. Tudi veliko večino osebnih sporočil, npr. čestitk za rojstni dan, zahval ali pohval, izrazov sožalja, pošiljamo in prejemamo preko e-pošte. E-pošta ima moč množičnega, poceni, pa tudi neosebnega komuniciranja. Z enim klikom lahko pošljete sporočilo več stotim prejemnikom. Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomembna spretnost. Spretnosti razvijamo z vajo. Naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. KAJ želimo doseči s Tednom pisanja z roko? Ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko. Spodbuditi pisanje z roko, ne le z računalnikom. Vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko. Poudariti pomen razvoja individualnosti. Pisava vsakega človeka je neponovljiva. Spodbuditi razvoj fine motorike. Vaja dela mojstra. Spodbuditi izražanje spoštovanja in naklonjenosti. Pisanje z roko je bolj osebno. KOMU smo PISALI? Vsak učenec je izdelal oz. napisal vsaj eno voščilnico in pismo. Napisali smo še skupna pisma. Le-ta smo poslali uradno: 4. a: g. županu 4. b: g. ravnateljici 4. c: 4. razredu OŠ Cirkovce 5. a: OŠ Pečine 5. b: Zdravstvenemu domu Kidričevo 5. c: 5. razredu OŠ Cirkovce 6. a: učencem 6. a OŠ Majšperk 6. b: učencem 6. b OŠ Majšperk 7. a: učencem 7. a OŠ Cirkovce 7. b: TALUM-u 8. a: učencem 8. a OŠ Hajdina 8. b: učencem 8. b OŠ Hajdina 9. a: varovancem Doma upokojencev Kidričevo Na začetku in ob koncu izvedbe pisanja z roko smo z učenci izvedli skupno evalvacijo poteka dela. z-v OC^A, fc, *- ^-4 /V 4^*4. ^ ’»-< I ■y v ‘6^. *«. %L PJM*" A- Jo. M fjj- MK- r- 4 HU<| w44-! I \ /VTTv ^ ;<& fr. * - ^ n ■ž \ ib !• ^ * V Tl 1n *---- 11 A-._ X )» ••■*• f= 1. 1i. 1U 1 f J,# . 1 *f i z. tl I Jn*A <*IT ^ ^ ’ 1r»i^vW ^ y.O kc4, Lf -v Sonja Lenarčič DECEMBRSKO USTVARJANJE TEHNIŠKI DAN V LOVRENCU BOŽIČNI BAZAR 2021 Ob koncu leta 2021 žal nismo mogli izpeljati tradicionalnega božično-novoletnega bazarja, zato smo se odločili, da smo izdelke naših učencev ponudili v Virtualnem božičnem bazarju. Pripravili smo katalog izdelkov, ki je bil objavljen na šolski spletni strani. Izdelkom nismo določali cene, smo pa bili veseli vsakega prostovoljnega prispevka, ki je obogatil naš šolski sklad. ZVEDAVCKI NA RADIU MARIBOR Na naši šoli je potekalo snemanje z novinarko Tamaro Zupanič Čučnik iz Radia Maribor za oddajo Zvedavčki. V treh sobotah v oktobru in novembru smo lahko prisluhnili zanimivostim kulturnega udejstvovanja naše šole, ki sojih predstavili učenci. ZAHVALA TALUMU Zahvaljujemo se za prejeto pismo z željami in podarjene darove - Božično pustolovščino in “Taluminke”. Učenci in delavci OŠ Kidričevo VIDEO-PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER BOŽIČNI KONCERT 2021 EKO-TEHNISKI DAN, 20. 12. 2021 ***** ****** Ekošola NE ZAVRZI OBLEK, OHRANI PLANET! ODGOVORNO RAVNANJE Z RABLJENIMI OBLAČILI! BODI EKO - ZAMENJAJ OBLEKO! Ste kdaj razmišljali, kako tekstilna industrija obremenjuje okolje? Koliko oblek dejansko potrebujemo in koliko jih kupimo pod sugestivnim vplivom reklam? Se vam dogaja, da zjutraj stojite pred polno omaro in ne veste, kaj obleči? Se zalotite, da nekaj kosov oblačil sploh ne oblečete, se v njih ne počutite udobno? Ste v svoji omari našli kos oblačila, za katerega sploh več ne veste, da ga imate? Imate polno omaro čevljev in čakate, da bodo čez leta ponovno moderni? Če ste na vsa vprašanja odgovorili z DA, je čas za spremembe. Postanimo sprememba, ki jo želimo videti v svetu! Začnimo pri sebi. Pa smo začeli, pri sebi namreč. In tako smo v šolski zbornici prvič izvedli izmenjavo oblačil. Prinesli smo vsa oblačila in obutev, ki pozabljena polnijo naše omare. V zbornici smo jih nato razstavili in čisto vsa oblačila so našla nove lastnice. Bilo je zabavno. Vsem oblačilom in obutvi, ki bi pristala v zabojnikih rabljenih oblačil ali na smetišču, smo podaljšali življenjsko dobo, ravnali smo trajnostno in okolju prijazno. Kot nekakšen SECOND HAN D SHOP. O menjavi oblačil smo razmišljali že kar nekaj časa, v lanski raziskovalni nalogi učenk 7. a Sare Jambriško, Ane Merc Fric in Le nje Ripak z naslovom Ponudimo okolju prijazno modo pa so učenke kot alternativo, nadaljevanje raziskovalnega delovanja, aktivnosti, navedle tudi menjavo oblačil v šolski zbornici in nato tudi med učenci. Menjava oblačil med učiteljicami v šolski zbornici seje odlično obnesla. V mesecu juniju, na pragu poletja, jo bomo ponovili. Hkrati pa načrtujemo izmenjavo oblačil tudi med učenci. Kapitalistični, dobička željan potrošniški svet, v katerem živimo, ni naklonjen ekologiji, skrb za okolje postavlja na drugo mesto, za dobičkom. Vsaj delno lahko vplivamo na zajezitev potrošniške manije sami, razmišljajmo trajnostno, kupujmo manj, izmenjujmo, podarimo, preoblikujmo, razstavimo, naredimo novo iz starega ... Varujmo naše okolje! Dobro je vedeti, da nekaj, kar je za nekoga odpadek, ima za nekoga drugega uporabno vrednost. Ankica Pikula 15. FEBRUAR - DAN BOJA PROTI OTROŠKEMU RAKU V 2. razredu smo posvetili ta poseben dan našemu junaku iz 3. nadstropja - JANU. 15. februar smo drugošolci posvetili Dnevu boja proti otroškemu raku. Pripeli smo si zlato pentljo in podprli Junake 3. nadstropja. Ta dan smo se veliko naučili o tej bolezni in spoznali, da za to zahrbtno boleznijo lahko zboli kdorkoli, a je zelo pomembno, da tem otrokom stojimo ob strani in jih sprejmemo kot sebi enake. Klara Vindiš Pušnik VELIKONOČNI ZAJČEK V petek, 15. 4. 2022, je prvošolce obiskal velikonočni zajček. Pripeljal se je na električnem skiroju. Potožil je, da je izgubil košaro s pisankami. Prvošolci so mu takoj priskočili na pomoč in pričeli z iskanjem. Sledili so gibalnim nalogam v bližnjem gozdu in po uspešno opravljenih gibalnih nalogah so prišli do drevesa, na katerem je visela izgubljena košara s pisankami. Za nagrado so se posladkali s čokoladnimi jajčki. Učiteljici 1. a in 1. b-razreda PUSTNO RAJANJE, 25. 2. 2022 KOLESARSKI IZPIT V 5. RAZREDU OSNOVNE SOLE POTEK DELA PRI USPOSABLJANJU UČENČEV ZA VOŽNJO KOLESA Prvi del kolesarskega izpita je teoretični del izpita, na katerega so se učenci OŠ Kidričevo letos pripravljali ob ponedeljkih, znanje pa pridobivajo tudi v okviru drugih rednih ur pouka. Uporabljali so gradivo S kolesom v šolo. Vaje so potekale s pomočjo računalnika, prav tako opravljanje teoretičnega dela izpita. Drugi del kolesarskega izpita sta pregled koles in spretnostna vožnja po šolskem dvorišču, nato sledi vožnja po prometnih površinah. Tretji del kolesarskega izpita je praktični del izpita, ki poteka po prometnih površinah v okolici šole. Komisija na kritičnih prometnih točkah ocenjuje znanje učencev kolesarjev in opazuje odzivanje učencev na prometne situacije. POGOJI ZA OPRAVLJANJE KOLESARSKEGA IZPITA K opravljanju kolesarskega izpita lahko pristopijo učenci, ki imajo uspešno zaključen teoretični del kolesarskega izpita ter je bilo ugotovljeno, da so spretni pri vožnji s kolesom, vozijo kolo, ki mora biti tehnično brezhibno opremljeno za vožnjo po prometnih površinah - za opravljanje kolesarskega izpita in spretnostne vožnje si lahko izposodijo tudi šolsko kolo, so opremljeni z ustrezno varnostno čelado, imajo podpisano soglasje staršev k opravljanju praktičnega dela kolesarskega izpita. PO USPEŠNO OPRAVLJENEM KOLESARSKEM IZPITU Učenci prejmejo kolesarsko izkaznico, ki jo doma podpišejo tudi starši. Potem lahko učenec upravlja kolo v prometu samostojno, brez spremstva odrasle osebe. Uporaba varnostne čelade je obvezna (do dopolnjenih 18 let). Kolesarska izkaznica je dokument, s katerim kolesar dokazuje, da je uspešno opravil kolesarski izpit. Metka Gumilar OB MATERINSKEM DNEVU Prvošolci smo se ob materinskem dnevu še posebej potrudili za naše mame in jim sporočamo, da jih imamo radi. "Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama. Za vse življenje." (Tone Pavček) IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV, 10. 4. 2022 Na naši šoli posvečamo posebno pozornost izobraževanju strokovnih delavcev, zato se zahvaljujemo vodstvu, da nam to omogoča. Učiteljice smo se tokrat udeležile likovnega seminarja ZenArt. Zahvaljujemo se gospe Nataši Pibernik za pridobljena nova znanja. NA MLADIH SVET STOJI Je tedenska oddaja na Radiu Ptuj, namenjena otrokom. V oddaji gostijo otroke, s katerimi se pogovarjajo o aktualnih temah. V oddajah so sodelovali tudi učenci naše šole. Tobija rad raziskuje in piše pesmi. Zanima ga veliko stvari, nekoč bi rad kreiral robote. Teo rad kuha in igra klavir. Igranja klavirja seje naučil sam. Žara je športnica in glasbenica. Trenira karate in tenis ter igra kitaro. Zala trenira gimnastiko. Rada ima živali in igra kitaro. I I KULTURNI DAN V MARIBORU - DAN SOLE Kulturni dan je potekal v sredo, 13. 4. 2022, za učence 1. do 9. razreda. Ogledali smo si kino predstavo v Mariboru v Mariboxu: I. triada - ogled filma VELIKI RDEČI PES CLIFFORD II. triada - ogled filma ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI III. triada - ogled filma RAZBIJ ALKA SISTEMA Posebno doživetje je bilo potovanje z vlakom, marsikateri učenec je prvič sedel v to vozilo Tudi kratek sprehod po Mariboru je nadvse prijal. Liljana Krošl ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE S FERIJEM LAINSCKOM IN DITKO Kot je že v navadi, smo tudi letos v mesecu maju imeli kulturni dan ob zaključku Bralne značke. Veseli nas, da smo se lahko v petek, 27. 5. 2022, vsi učenci matične in podružnične šole ter učitelji ponovno zbrali v šolski telovadnici. V goste smo namreč povabili pisatelja, pesnika in prejemnika Prešernove nagrade Ferija Lainščka ter kantavtorico in skladateljico Ditko. Njun skupni glasbeno-literarni projekt sta poimenovala po Ditkinem aktualnem albumu, na katerem je bila večina pesmi ustvarjenih po navdihu Lainščkove pesniške zbirke z naslovom NE. Pričarala sta nam krasno glasbeno-literarno poslastico, spremljal pa ju je Ditkin oče Gorazd Čepin, skladatelj in pianist. Letos pa smo še posebej ponosni na deset zlatih bralcev. Med bralce, ki so bralno značko osvojili vsa leta šolanja, so se vpisali: MIA DOMAJNKO, TIA JANČIČ, NEJA MAJCENOVIČ, MIHA VAUPOTIČ, NEJA VOGRINC, VALENTINA TURK, MARCEL TURK, HANA KOLEDNIK, LEA FEKONJA IN MARKO PIŠEK. Na prireditvi so bili nagrajeni s spominskim priznanjem in knjigo. Jasna Medved STROKOVNA EKSKURZIJA NA DUNAJ Učenci izbirnega predmeta nemščine smo se 14. maja odpravili na strokovno ekskurzijo na Dunaj. Po dolgem času smo uživali po ulicah prelepega Dunaja in se poskušali sporazumevati v tujem jeziku. Učenci in učenke obveznega in neobveznega tujega jezika nemščina so se v soboto, 14. maja 2022, ob šesti uri zjutraj odpravili na ekskurzijo na Dunaj. Pot nas je popeljala mimo Gradca in VVienerneustadta proti avstrijski prestolnici Dunaj. Najprej smo si ogledali zunanjost letnega dvorca Habsburžanov, Schonbrunn. Še posebej so nas prevzeli vrtovi ter sprehod do kronskih vrat Gloriette, od koder se razprostira čudovit razgled na Dunaj. Nato je sledila vožnja po znamenitem Ringu, ki obkroža mestno središče. Ob »ringu« so druga za drugo nanizane mogočne stavbe iz 19. stoletja, ki pričajo o moči nekdanje monarhije. Najznamnitejše med njimi so cesarska palača Hofburg, palača Parlamenta, državna opera, mestna hiša ... Kasneje nas je avtobus pripeljal do trga Marije Terezije, kjer se nahajata Umetnostno-zgodovinski in Naravoslovni muzej. Od tam smo se odpravili do veličastnega Hofburga. Cesarska palača je izjemen kompleks, ki je nastajal od srednjega veka do 20. stoletja. Danes imajo tukaj sedež različni muzeji. Mimo ostankov starega rimskega mesta smo pot nadaljevali do mogočne stolnice Sv. Štefana, ki velja za eno najpomembnejših gotskih arhtektur v Evropi. Nedaleč stran je Greben z znanim kužnim znamenjem iz konca 17. stoletja. Postavljen je bil po eni izmed najhujših epidemij kuge, ki je prizadela Dunaj. Po ogledih je sledilo nekaj prostega časa za sprehod, kosilo ter nakup spominkov po znameniti Koroški ulici. Nato smo pot nadaljevali mimo zabaviščnega parka Prater do reke Donave in naprej do poslovnega središča »UNO city«. Ustavili smo se pri zanimivi stanovanjski hiši, ki jo je zasnoval arhitekt Hundertvvasser. Hiša je izredno zanimiva zaradi pisanih in nenavadnih oblik s številnimi trgovinicami in lokali. Popoldan je sledila vožnja proti domu, kamor smo prišli v večernih urah. Učitelji tujega jezika ZAKLJUČNA EKSKURZIJA, 13. 5. 2022 Učenci 2. razredov smo se odpravili na zaključno ekskurzijo v Rogatec. Obiskali smo Muzej na prostem Rogatec, kjer smo si izdelali svečke, se preizkusili v peki žulik in si izdelali svoje glasbilo. Dan bomo zagotovo ohranili v lepem spominu. MLADI GOZDARJI, 10. 5. 2022 Razredničarki V gozdu je vedno lepo in zanimivo, še posebej, če nas po njem vodi gozdar. Četrtošolci smo uživali, raziskovali in se veliko naučili. Ko bi vi vedeli, kaj vse nam je povedal gospod Karli! Bila so nas sama ušesa. In seveda oči. Tudi te smo dali na peclje. Še bomo povabili gozdarje. UČIMO SE IN USTVARJAMO ... NARAVOSLOVNI DAN 7.-9. RAZRED, 10. 3. 2022 NOVA SOLSKA UČILNICA ZA POUK TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE V letošnjem šolskem letu smo v OS Kidričevo dobili prenovljeno šolsko učilnico za pouk Tehnike in tehnologije. Učilnica je sedaj dovolj velika, svetla, zračna ter sodobno opremljena z interaktivno tablo in sodobnim barvnim pohištvom. Učilnica kar kliče po ustvarjanju ... Tako se na naši šoli trudimo našim učencem privzgojiti osnovne in nujne vrednote, kot so odgovornost, delavnost ter spoštovanje sebe, drugega in okolja, v katerem živimo. Podati jim želimo potrebno znanje in kompetence za nadaljevanje šolanja in dosego ciljev, ki so si jih zadali. Olga Babšek ZBIRANJE PAPIRJA V SOLSKEM LETU 2021/2022 V letošnjem šolskem letu smo vas vsak četrtek zjutraj pričakali v novi, prenovljeni zasedbi. Zapustili so nas lanski devetošolci, ki sedaj gulijo klopi srednjih šol, mi pa ostajamo, z obujanjem spominov nanje nadaljujemo z delom. V novi jutranji ekipi so sedaj Patrik Cvetko Vindiš, Luka Habjanič, Dorde Rakovič, v zadnjem času pa se nam je pridružil še Rene Šlamberger. Fantje so zanesljivi in odgovorni. Dobre volje nam ne manjka. Še vedno gojimo stare navade, se grejemo s čajem in kakavom, razvajamo s svežimi rogljički, ki jih naravnost iz majšperske pekarne dostavi učiteljica Sonja Lenarčič. Žal pa v letošnjem šolskem letu opažamo upad prinašanja papirja. Velikokrat smo brez dela, se dolgočasimo in spodbujamo učence, ko prihajajo v šolo, naj naslednjič le prinesejo papir. Da bomo skupaj ustvarjali boljše pogoje za delo nas vseh. So pa razredi in posamezniki, ki na papir ob četrtkih zjutraj nikoli ne pozabijo. Na tem mestu naj izpostavim 6. a-razred, ki po kilogramih zbranega papirja krepko presega vse ostale razrede. Posebna zahvala gre za trud razredničarki Jasni Medved, ki je s svojim zgledom, spodbujanjem učencev in nagovarjanjem staršev bistveno pripomogla k doseženemu rezultatu. Še vedno pa nas vsak četrtek Miha in Matic Barovič opomnita, da bo ura osem in bomo lahko pričeli s pospravljanjem. Zadnja položita svoji, običajno papirnati vrečki, polni papirja, da ju stehtamo. In to že vrsto let. Po njiju bi si lahko navili uro. A to še ni vse. Za jutranja presenečenja poskrbijo s svojim obiskom tudi naši bivši devetošolci. Vedno smo jih veseli. Popestrijo jutranje dogajanje. Dogovorili smo se tudi, da bomo skupaj zaključili letošnjo zbiralno akcijo 9. 6. 2022. Kot se spodobi - ob prigrizku in prijetnem klepetu o »nekoč in danes«. Jutranja ekipa ZBIRANJE PAPIRJA 1022./ 2022 KONČNI REZULTATI: 16. 6. 2022 1. 6. a 1086, 75 kg 2. 3. a 175, 99 kg 553, 83 kg 3. 1. a 397, 62 kg 28, 25 kg 5, 65 kg 49,10 kg 342, 99 kg 301, 89 kg 290, 98 kg 234, 94 kg 222, 95 kg 219, 70 kg 217, 71 kg 203, 23 kg 154, 28 kg 93, 80 kg 81, 85 kg SKUPAJ 4402, 51 kg Ankica Pikula NARAVOSLOVNI DAN DEVETOSOLCEV, 20. 5. 2022 Devetošolci so se podali v Velenje, kjer so si ogledali muzej premogovništva in doživeli pravi rudarski krst. PTUJČANI V PARLAMENTU V ponedeljek, 11.4. 2022, seje v Ljubljani odvilo že 32. srečanje nacionalnega Otroškega parlamenta, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Skozi sito občinskega parlamenta je bilo izglasovano, da bodo ptujsko območje zastopali Iza, Špela, Neja in Žan, sam pa jih bom spremljal kot novinar. Tako smo se ob šestih zjutraj polni pričakovanj z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Naša mentorica Urška Vučak Markež nas je med vožnjo seznanila s pomembnimi informacijami o poteku dneva. Na avtobusu nismo bili sami, saj smo si prevoz delili še s parlamentarci drugih šol s celotne Štajerske. Parlamentarno poslopje nas je pričakalo obsijano s soncem. Učenci iz cele Slovenije so pred vhodom nestrpno čakali, da se vrata parlamenta odprejo. Verjetno nas je bila tam večina takih, ki notranjosti hrama naše demokracije še nismo videli v živo. Ob vstopu v stavbo nas je čakal varnostni pregled. Brez zapletov smo se nato zbrali pred vrati velike dvorane in si ogledovali zelo znano stensko fresko, ki krasi parlamentarno avlo. Parlamentarci so zasedli svoja mesta v dvorani, novinarji in spremljevalci pa smo se posedli na balkonu tik nad njimi. Član delovnega predsedstva lanskega NOP, Primož Oberč, je izpeljal uvod ter delo predal novemu delovnemu predsedstvu: Vidu, Aishi, Zali in Izi, ki prihajajo iz ptujskega območja. Uvodni govor in pozdrav zbranim je bil zaupan g. Igorju Zorčiču, predsedniku državnega zbora. Na kratko je opisal delo državnega zbora, poudaril je pomen demokracije in mladim zaželel uspešno izvedbo otroškega parlamenta, za katerega je vesel, da je že tradicionalen dogodek v njihovih prostorih. Spodbudne besede nam je namenila tudi ga. Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Opisala je opravljeno delo v preteklih dveh letih, nam predstavila potek dneva in še enkrat poudarila, kako pomembno je, da so mladi slišani in da postanejo aktivni državljani. Tudi državni sekretar, g. Damir Orehovec, je mladim namenil nekaj spodbudnih besed o pomenu odločitev. Opisal je postopek možnosti vpisa v srednje šole za naslednje šolsko leto, saj je dovolj vpisnih mest za vse devetošolce. Zahvalil se je mentorjem in ZPMS za opravljeno delo, zbranim pa zaželel dobro zasedanje in uspešen zaključek šolskega leta. Prva naloga parlamentarcev je bila izbira teme otroškega parlamenta za naslednje leto. Z anonimnim glasovanjem je bila izbrana tema Duševno zdravje otrok in mladih. Sledil je odmor in nato delo v skupinah. Učenci so bili po regijski zastopanosti že vnaprej razvrščeni v pet tematskih delovnih skupin. 1. skupina: Moj poklic - skrbi, pričakovanja, znanja in veščine S predstavitvijo svojih hobijev so učenci ugotovili, da so ti najboljša popotnica za izbiro poklica. Prišli so do spoznanja, da nam šole premalo pomagajo pri izbiri poklicne poti in da bi o tem morali govoriti prej, že v 6. in 7. razredu. Želijo si več podatkov o zaposljivosti in se bojijo, da ne bodo dobili službe. 2. skupina: Poti do mojega poklica Ugotovili so, da večina učencev še ni odločenih za izbiro svojega poklica. Radi bi več informacij, kako priti do poklica. Počutijo se, kot da učitelji učijo stene in se jim ne posvečajo dovolj. Njihovi predlogi so bili, da bi bili razredi razdeljeni na višji in nižji nivo, da bi bila osnovna šola krajša in da bi izboljšali opravljanje delovnih praks pri podjetjih. 3. skupina: Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti V prihodnosti vidijo zelene poklice, urbane kmetije in veliko poklicev s področja informacijskih tehnologij. Verjamejo, da bodo fizično zahtevne poklice skoraj v celoti zamenjali roboti in da bodo ključni poklici v robotiki. 4. skupina: Slovenija, Evropa, svet - pozitivno, negativno, zanimivo Učenci menijo, da je velik problem iskanje izobrazbe in poklicev v tujini (beg možganov). Mladim že kot otrokom starši govorijo, da je izobrazba v tujini boljša kot v Sloveniji, kar ne drži. Veliko mladih se izobrazi v Sloveniji, nato pa dela v tujini, kar je slabo za državo, a je lahko tudi posledica slabih delovnih pogojev v Sloveniji. 5. skupina: Vpliv covida-19 na izbiro poklica Ugotovili so, da v nekaterih šolah zaradi covida-19 niso bili izvedeni informativni dnevi. Epidemija naj bi predstavila tudi nove poklice, kot je epidemiolog, in prikazala slabe delovne pogoje medicinskih sester. Ugotovili so tudi, daje veliko vpisa na gimnazije, saj so si nekateri učenci zaradi plonkanja med šolo na daljavo dvignili povprečje ocen. Po delu v skupinah smo se zbrali pred stavbo državnega zbora, kjer nas je čakalo veliko novinarjev in fotografov. Obiskal nas je namreč predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, ki se nam je pridružil na skupinskem fotografiranju. V nadaljevanju v veliki dvorani nam je namenil tudi nekaj lepih besed. Izpostavil je, da so pri izbiri poklica najpomembnejše naše osebnostne lastnosti, ki ob znanju omogočajo uspešnost. Pozval nas je, da črpamo znanje, da se trudimo in smo odgovorni do sebe in do drugih. Pridružili so se nam še nekateri drugi poslanci, ki so poslušali rezultate našega nadaljnjega dela. Začela se je parlamentarna razprava. Za začetek so predstavniki vsake delovne skupine opisali glavne poudarke iz debat, ki so potekale v skupinah. Nato so parlamentarci z dvigom roke naznanili, da želijo besedo in predsedstvo se je potrudilo, da so skoraj vsi lahko sodelovali v razpravi. Beseda je tekla o različnih zadevah in vsak je imel svoje mnenje. Predstavniki s Ptuja so se v razpravo vključili kar trikrat in vsakič podali zanimiv argument. Po naporni razpravi nas je v parlamentarni menzi čakalo še odlično kosilo. Med vožnjo domov smo strnili svoje vtise o dnevu, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Povzel Tobija Lakič, 8. a DRUŠTVO ZA BOLJŠI SVET, 30. 5. 2022 Učenci prve triade so si ogledali predstavo z naslovom Moja naj ljubša knjiga, ki jo je predstavilo Društvo za boljši svet. Sledile so delavnice po oddelkih na temo Kako biti dober prijatelj sebi in drugim. GLEDALIŠKI KLUB Letos smo učenci osmega razreda obiskovali najrazličnejše izbirne predmete. Nekateri so se odločili za glasbo, nekateri za šport, peščica pa se nas je odločila, da želimo prebuditi naše igralske sposobnosti, prijavili smo se namreč h gledališkemu klubu. Takoj v začetku leta je bila naša naloga izbrati in obdelati samo igro. Odločili smo se za dramsko delo gospe Nine Jelovšek, Čarobni vodnjak. Je kratka enodejanka, ki na prikupen način približa znane osebnosti in odnose v antičnem Rimu. Šolarji se po ekskurziji zberejo v parku in ugotavljajo, da ne znajo rešiti učnih listov, ker na ekskurziji niso poslušali. Eden izmed njih najde v bližnjem vodnjaku kovanec, ki pa se izkaže za čarobnega in jih popelje v svet antike, kjer se prelevijo v nove osebnosti. Spremljamo spletko Julija Cezarja proti upornim Grkom - najprej se le pretvarja, da so mu ukradli krono, na koncu pa se to res zgodi. Začne se lov nanjo, ki je poln komičnih prigod in poteka po najslavnejših mestih v Rimu, zaključi pa se v slogi prebivalcev in izpolnjeni ljubezni Grka Romulusa in Cezarjeve hčerke Julije. Delo se konča s povratkom v sedanjost in ugotovitvijo otrok, da je zgodovina pravzaprav uporabna in zanimiva. Nekaj prizorov smo sicer zaradi časovne omejitve črtali, a večina zgodbe ni bila spremenjena. Kot majhen dodatek smo enega izmed likov malo posodobili. Nato so napočile priprave. Štiri mesece smo gradivo prebirali in vadili, dokler se nismo že povsem preobrazili v naše like. Pripravili smo tudi rekvizite, kot so meči, obleke in druge scenske dodatke. Mislili smo, da bomo kmalu lahko igro predstavili naši šoli. Ampak virus nam je to preprečil v normalni obliki v živo. Namesto tega je naša mentorica Sonja Lenarčič hitro našla rešitev in v praznem prostoru ob likovni učilnici smo si za mesec ali dva ustvarili mali snemalni studio. Snemali smo vsak prizor posebej in pazili, da bodo čim boljši. Sicer smo zaradi bolezni igralca ali katerega drugega razloga velikokrat odpovedali, vendar nam je odlično uspela. Ogledate si jo lahko na šolski spletni strani. Tobija Lakič, 8. a BODOČI PRVOŠOLCI V sredo, 8. 6. 20222, smo imeli prvo srečanje z bodočimi prvošolci. Pripravili smo jim topel sprejem z delavnicami. Veseli smo, da bodo v naslednjem šolskem letu postali del našega vsakdana. Nina Zavec MESEC BRANJA V četrtek, 9. 9. 2021, smo bili na bralni plaži. Tam je bilo zelo zabavno, saj smo brali knjige v naravi. Zraven branja smo poslušali žvrgolenje ptic in šumenje dreves. Moji vtisi z bralne plaže so zelo prijetni. Do šestega razreda sem se knjigam izogibala, nato sem začela brati in nisem mogla nehati. Sedaj imam doma vedno »na zalogi« kakšno knjigo. Rada berem knjige, ki obravnavajo detektivske, najstniške in pravljične teme. Lana Karneža, 7. a Na bralni plaži mi je bilo zelo všeč, ker smo brali knjige po lastni želji, bili smo zunaj, lahko smo razmišljali ter se sprostili. Brala sem knjigo avtorice Dese Muck iz zbirke Blazno resni, naslov je Blazno resno popolni. Tudi v prostem času rada berem, več časa preživim v knjižnici. Upam, da bomo še večkrat imeli bralne dni. Sofija Hrbinic, 7. a Rada berem romantične ali grozljive zgodbe. Brala sem knjigo Temna senca. V četrtem in petem razredu sem kar rada brala, sedaj ne več tako. Obožujem take knjige, ki ti zažarijo pred očmi. Rada imam tudi kakšne zanimivosti. Rada berem tudi o vampirjih, duhovih in o živih bitjih. Melani Jančec, 7. a Bralna plaža se mi zdi zelo dobra ideja, saj ko beremo, se sprostimo in tudi svež zrak ima svoj učinek. Knjige rada berem, ker se sprostim ali pomirim, če imam slab dan. Rada berem, če mi je knjiga seveda zanimiva in me nauči kaj novega. Če me branje ne pritegne, je drugače. Pomen knjig je v tem, da imamo boljše besedišče, da spoznamo neznane besede ... Knjige beremo za sprostitev, kadar nam je dolgčas ... Na naši šoli imamo kar veliko in lepo urejeno knjižnico. V njej sta mir in tišina. Rada obiskujem knjižnico, da si izposodim knjigo ali da imam mir. Mislim, da bi si vsakdo izmed nas moral vzeti čas za branje svoje knjige. Lenja Ripak, 8. a Bralna plaža mi je bila všeč, bilo je tiho in sem lahko v miru bral knjigo o dinozavrih. Marsikaj novega se v • V naučiš. Žan Pučko, 7. a Sem Staša in zelo rada berem knjige, kjer so dogodivščine. Večinoma berem knjige za znanje in za boljši besedni zaklad. Ko sem slišala za bralno plažo, sem takoj imela čudovite misli o tem. Šli smo ven pod veliko drevo v senco. Na tla smo položili brisače, sedli nanje in celo šolsko uro brali zanimive knjige. Staša Ferčec, 6. b MEDNARODNI MESEC ŠOLSKIH KNJIŽNIC Mesec oktober je proglašen za mednarodni mesec šolskih knjižnic. Tako smo na matični in podružnični šoli izvedli ure knjižnično informacijskih znanj ter likovno in literarno ustvarjali na temo knjižnic, branja in knjig. Nastali so krasni izdelki. PRVOŠOLČKI POSTALI ČLANI SOLSKE KNJIŽNICE Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, katerih meje naučilo življenje. (F. Schiller) V septembru je v matično in podružnično šolo zakorakalo 39 prvošolcev. Trudimo se, da bi otrokom čim bolj privzgojili bralno kulturo, zato izvajamo številne dejavnosti, ki spodbujajo branje otrok. Veliko otrok je v preteklih letih že večkrat obiskalo šolsko knjižnico z vzgojiteljicami iz vrtca, tako da jim prostor ni bil tuj. Ob tokratnem posebnem obisku knjižnice so se še natančneje seznanili s knjižničnim redom ter s potekom izposoje in vračila gradiva. Na koncu je vsak prejel svojo člansko izkaznico ter slikanico Ponikalnice - zbirko ilustriranih ugank. Knjige je tudi letos podarilo Društvo Bralna značka Slovenije s pomočjo podpornikov (podjetje HOFER, SVIZ Slovenije) in Javne agencije za knjigo RS. Knjigo so prejeli vsi prvošolci po celi Sloveniji in slovenski otroci zunaj slovenskih meja. Bodimo otrokom zgled - berimo tudi sami! Jasna Medved NOC BRANJA V četrtek, 14. 10. 2021, smo učenci podružnične šole Lovrenc imeli noč branja. Po opravljenih dopoldanskih dejavnostih in kosilu smo se razdelili v pet skupin, saj so nam učiteljice pripravile različne spretnostne igre, v katerih smo se pomerili. Hišnik Ivan nam je medtem pridno pekel kostanje. Sami smo si še spekli klobase. Ko je postajalo hladneje, smo se odpravili v razrede. Pripravili smo si ležišča in brali knjige, nato pa poustvarjali. Po večerji smo se preoblekli v pižame in prebrali še kakšno knjigo. Za konec smo še pogledali risanko ali film ter se prepustili spancu in zaspali. VESELO V SOLSKI KNJIŽNICI, 21. 12. 2022 v^mm UČENCI 1. B RAZREDA. VABIM VAS NA ZABAVO. KI BO V TOREK, 21. 12. 2021. OB 9.10 URI V ŠOLSKI KNJIŽNia. PRIJATELJ MAČEK MURI LITERARNI NATEČAJI V SOLSKEM LETU 2021/2022 1. Po železni cesti do zelene prihodnosti (Miha Vaupotič, 9. a - 1. mesto, Mia Topolovec, 7. a - 2. mesto 2. Pišem za prijatelja - Mia Domajnko, 9. a je s pesmijo med najboljšimi šestimi; objavljena bo na platnicah zvezkov 3. Roševi dnevi 4. Evropa v šoli 5. Gozdovi 6. Bodi pisatelj/pisateljica 7. Osamljenost - objave učenk na spletni strani, 2. nagrada Elizabeta Liza Muršec, 8. a 8. Rimarajafest - Luka Lampret, 6. b je med 30. najboljšimi finalisti 9. Natečaj Anica 10. Pomen knjig v našem svetu 11. Najlepše pismo 12. Sinapsa - Miha Vaupotič, 9. a - 2. mesto 13. Požarna varnost in prosti čas 14. Moja domovina - hodim po naši rodovitni zemlji 15. Literarni natečaj Kristine Brenkove 16. Kultura je kul 17. Odnos do hrane 18. A se štekaš? - objave učenk na spletni strani 19. Župančičeva frulica - finalista Tobija Lakič, 8. a in Miha Vaupotič, 9. a 20. Sem bil mlad, sem mlad, bom mlad - priznanje Tobija Lakič, 8. a 21. Pavčkove vitice 22. Simbioza giba - zmagovalec Luka Lampret, 6. b MISLI O SREČI Kaj sploh sreča je? V kateri del našega življenja se zazre? Ali je sreča nagrada za trud? Ali je vsem samoumevna? Vsi kdaj srečo občutimo, ko se neizmerno dobro počutimo. Srečni smo, ko se družimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Ali sreča sploh obstaja? Zakaj v nekatera življenja redko zahaja? Nekateri so srečni, ko dobijo lepe ocene, se družijo z vrstniki, so obdani z dobrimi ljudmi. Zame srečo predstavljajo majhne reči, ki se jih kupiti ne da. Zoja Kaučevič, 8. a Kaj je sreča? Če vprašam soseda, je sreča zanj, ko ga pustim pri miru. Če vprašam otroka, je to zanj letenje na zmajevem krilu. Mogoče bom vprašal mamo. Kaj je sreča? Sreča je, ko imaš nekoga rad. A oče mi reče, da je sreča takrat, ko se po delu namočiš v kad. Torej - sreča je, ko postaviš kad na zmajevo krilo, se vanjo namočiš, te vsi pustijo pri miru. Razmišljaš o ljubljeni osebi, medtem ko letiš po »nebi«. A kaj je zame sreča? Zame je sreča, ko vem, da ... Tobija Lakič, 8. a PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je »luštna« zadeva. Tisti, ki ga nima, je prava reva. Prijatelj je tisti, ki se žrtvuje zate, ne za tuje. Prijatelj te spoštuje in ne nadleguje. Prijatelju lahko zaupaš stvari, ki jih zase zadrži. Prijatelj te ima rad in rade volje hodi k tebi spat. Blaž Bedenik, 6. b TO SEM JAZ Včasih sem priden, včasih poreden, kdaj pa kdaj zanimiv, a večinoma 'beden'. Jaz imam dobre kolege, ki me včasih spravijo iz zadrege, Moj dovvnhill tuls je raketa, za večerjo mi tekne pašteta, včasih pa kosmiči, a takrat zredim se - pri priči. V življenju lepo se imam. Pride tudi kak slab dan. Imam svoje cilje za prihodnost. Za to bo potrebna modrost. Vse, kar me veseli, najlepše se mi zdi. To je moj svet. Ali se bom kdaj rodil spet? Tadej Čuš, 9. a Prijatelj je tisti, ki te nikoli ne rani, te brani. Z njim odkrivata gozdove in jezita sosedo, ko ji z rož trgata cvetove. Ko ti guma na kolesu poči, ti prijatelj jo »napumpa«. Tako se brez čelad odpeljeta naprej ta dva lumpa. Prijatelj je vedno na tvoji strani in te pred barabami brani. Počil je lonec, a prijateljstva ni in ni konec. Luka Lampret, 6. b SLOVENŠČINA Pišeš pesmi, spise in zahvale, a globoko v sebi čutiš manjše okvare. Meniš, da ne znaš, da ti ne gre. Ne veš, kako se izražati, kako svoja čustva pokazati. Trudiš se in trudiš, a velikokrat se le utrudiš. Braniš se pred njo, to slovenščino, kolikor se le lahko, a na koncu se velikokrat zgodi, da ravno ti izgubiš, se globoko v sebi posušiš. A ni vedno tako, tako slabo. So sklopi in deli slovenščine, ko počutiš se lepo. Zmagaš ali pa napišeš dober spis in s tem želje si zadovoljiš. Valentina Turk, 9. a REZULTATI NAGRADNEGA NATEČAJA - RAZISKOVALEC Znani so rezultati izbora nagradnega natečaja Raziskovalec - Po železni cesti do zelene prihodnosti v okviru Evropske noči raziskovalcev. ZNPNOST ZG VSE SCIENCE FOD GLL V okviru natečaja so organizatorji zbirali prispevke v naslednjih kategorijah: likovno in literarno ustvarjanje, primerna posamezni starostni skupini. Oddanih je bilo kar 184 različnih izdelkov (literarni in likovni izdelki), ki jih je pripravilo 176 različnih avtorjev oz. razredov. Tudi učenci naše šole so sodelovali z literarnimi in likovnimi prispevki. Kar dva učenca sta se odlično izkazala. 1. mesto: Miha Vaupotič, Po zelezni cesti do zelene prihodnosti 2. mesto: Mia Topolovec, Sodobni eko vlakec PO ZELEZNI CESTI DO ZELENE PRIHODNOSTI Ko ceste železne ni še bilo, po stezi zeleni hodili smo. Nato so stroj na paro izumili, kar prehitro ga v vlak spremenili. Poln čudes bil je ta vlak, kar sam se premika. To vidi vsak! A pline, ki spušča, zanje ne vejo, saj je le zavesa, ki je vonjati ne smejo. Na daljnem Japonskem, preko gora in skozi morja vlak na elektriko so izumili, s hitrostjo, da se ne vidi dežja. Ta plinov ne spušča, hitreje brzi, s soncem se polni ter nad tiri lebdi. Naravni viri ter novi izumi vračajo zelenje ... Žive bistroumi! Na stezo zeleno se bomo vrnili, če le ne bomo na svet pozabili. SODOBNI EKO VLAKEC Vlakec sem in tja drvi, a glej, kdo cel dan za to skrbi! Za volanom vlaka strojevodja stoji. A to vseeno kar tako ni. Poznati mora vse stvari, tudi kako vlak ustaviti. V prihodnosti bi to lahko bilo drugače. Tako da lahko strojevodja od veselja skače. Na zunanji strani bi lahko bila nameščena sončna celica, ki bi delovala tako hitro kot kobilica. Proizvajala bi elektriko tako, ki bi poganjala to zanimivo napravo. Naprava pa bi bila takšna, da strojevodja ne bi stal cel dan v kabini in zapravljal dragocenega časa. Vlak bi se s to napravo vozil sam. In ne bi potreboval nikogar, ki bi tam stal. Zato bi bila ta energija koristna. Pa še od škodljivih stvari ne bi bila odvisna. To bi naši Zemlji koristilo zelo. Zato se potrudimo in naredimo to. Mia Topolovec, 7. a MIHOVA NAGRADA Miha Vaupotič je učenec 9. razreda in veliko literarno ustvarja. Lotil se je teme natečaja ob Tednu možganov in razveselil seje nagrade letošnjega natečaja Tedna možganov, ki je potekal pod okriljem SiNAPSE. Dosegel je 2. mesto v kategoriji individualni izdelki - tretja triada OŠ. Kapitan in ladja Sonja Lenarčič Zgodba 4 ... Zopet se prepusti, saj tako ni druge izbire. Ko že misli, da bo obžalovala odločitev, pade skozi plašč sluzaste slaščice in pristane na travniku. Ampak na tleh ne raste trava, pač pa špičaste rožnate strukture, zato hitro odskoči na noge. Ozre se okoli sebe in vidi čudne podobe. Ovce in ovni raznih barv se mirno pasejo na polju, kot da ne bi nihče ravnokar prikričal z neba. Z užitkom meljejo rožnate kamne. Pika je po dolgi poti sestradana, a z mukami poskusi »travo«. Sladka je. A trda. »Zanimivo, kristali sladkorja sredi polja,« si misli. Ko se že želi uleči po obilnem obroku, se spomni, da so tla še vedno bodice. Ozre se okrog sebe. V daljavi zagleda čudno podobo. Je to ... drevo? Pika je bila res izčrpana in je rabila počitka. Zato je poskusila splezati na drevo. Toda vse veje so bile pretanke za počitek. Zato je plezala više in više. Čez čas se ji je zazdelo, da pleza podzavestno in da je neskončno ujeta v tem. Nato seje predramila. Pod drevesom. »Ampak, a nisem ravnokar splezala na drevo; si misliš?« je rekel čuden glas. Pika pogleda v levo. In desno. V zblojenosti pogleda na drevo. A tik ob njenih nogah čemi čudna, kosmati žogi podobna zadeva. »Živijo! Jaz sem Fredi, temu tukaj pa domačini rečemo Drevo Za Telo. Plezaš po mrežah svojih možganov in odkrivaš povezave s svojim telesom,« reče postava. Pika gleda okroglega kosmatinca, kot da ni še nikoli videla nevrinuma. Razmišlja, ali naj mu zaupa, ter ali naj se spet povzpne na drevo. Pomisli. Razmisli. Premisli. In začne plezati. Povzpne se do prvih vej, ki le zakrivajo notranjost. Nato lahko, za razliko od prej, s koncentracijo pride do debelejših vej. To je koordinacija. Kakor hitro premakne vejo, se premakne njena roka. Ali noga. Ali pa se ugrizne v jezik. Slej ko prej na novo spozna vse gibe ter napreduje do čutil, kjer pleza posebno previdno, da česa ne pokvari. Pa do hormonov, kjer se ji skoraj zmeša, preko raznih povezav in pojav. Na koncu pa prispe do Srca Drevesa. Zakaj mu rečejo srce? Saj tudi mi pravimo, da imamo dušo v srcu, četudi je v možganih. Tam je videla vse svoje lepe spomine, svojo dušo in karakter. Tako seje zamislila nad samo sabo ter človekom kot samim. Nato je spet začela plezati v neskončnost... »Pika! Kaj pa počneš? Pridi, gremo domov, pozno je že.« Pika ne ve, kaj se je zgodilo. Ni premočena. Potipa po žepu. Kovanec. Prav poseben. Z grbom drevesa, prav takšnega, po katerem je plezala. In še nekaj, trdega. Ostrega. Kos sladkega kristala z neskončnih polj. Kot daje vse bilo res, ne le iluzija. In vsako noč odtlej se posvetuje s kapitanom svojega telesa kot ladje; s svojimi možgani in zavestjo odkriva nove povezave, s tem spoznava najpomembnejši in hkrati najzahtevnejši gradnik svojega telesa -SEBE. NATEČAJ KAPITAN IN LADJA Društvo SINAPSA je slovensko društvo za nevroznanost v okviru katerega smo učenci 2. b-razreda sodelovali na natečaju. Razmišljali smo o odnosu možgani - telo. Vemo, da so možgani zadolženi za to, da lahko razmišljamo, doživljamo čustva, se gibljemo. Spraševali smo se, kako bi bilo v svetu, kjer bi živela bitja brez možganov. Nastali so zanimivi likovni izdelki. Žana Vinkler, 2. b Maj Novak, 2. b Nina Zavec LITERARNI, LIKOVNO, FOTOGRAFSKI, VIDEO NATEČAJ EVROPA V SOLI Učenci so v letošnjem letu ustvarjali na temo »Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja. Na državni nivo seje s svojim literarnim delom uvrstila Maša Jurovič, 7. b. S svojimi likovnimi deli sta se na državni nivo uvrstili tudi Eva Valentan, 8. a, Lucija Kores, 5. b, s fotografijami pa Mia Turk, 8. b in Benjamin Mahmutovič, 8. b. Na regijskem nivoju je našo šolo s svojimi izdelki zastopalo 21 učencev. DEZ Dežje miren in sproščujoč. Ob njem se sprostim, saj me pomirja. Rada poslušam dežne kapljice. Ko dežuje, sedem ob okno in gledam dežne kapljice, kako tečejo po oknu. Odprem ga in poslušam. Ko pada dež, ponoči odprem okno, da lažje zaspim. Dež mi je všeč. Maša Jurovič, 7. b Benjamin Mahmutovič, 8. b DAN ZEMLJE RAJ Zemlja že veliko let lebdi za nas, da mi živimo, da voda teče. Zemlja naš je raj, z vsakim dnem starejša je, Mi jo pa za zahvalo onesnažujemo. a njena lepota nikoli ne umre. Lep planet naš je ta, Po svetu več zdaj strupov je, živali umirajo zaradi plastike. Zemlja ječi, ker grozni smo vsi. nikoli videla nisem lepšega. Skriti kotički jo polepšajo, bitja njena jo počedijo. Morje, skale, prst in korale, Začnimo reciklirati, začnimo sodelovati, pomagajmo Zemlji, pomagajmo živalim. Cenimo, da sploh živijo, da lahko pitno vodo pijemo, vsi. kako to prelepo je, to naša Zemlja naredila je. A plastika prekrila jo bo, če jo bomo odmetavali, Klara Karolina Žunič, 8. a zato roke zavihajmo, da je ne bomo razmetavali. Alja Lendero, 8. b ZEMLJA ZEMLJA Zemlja je kakor mama, zate skrbi in se redkokdaj razjezi. Daje ti ves svoj čas in ljubezen, ki jo je čuvala zate. Zemlja je lepa, nekaterim tudi sveta. Na njej je zelo lepo, ampak brez ukrepov bo vse težko in slabo. Ko pomislim na Zemljo, Ampak mi smo to ljubezen zavrgli in jo zakopali kakor majhen deček svoj zaklad, ki ga ne more odkriti vsak. se spomnim na velik planet, zelo lep, ker je to moj edini svet. Ta svet moramo ohraniti in ga braniti, da še vedno ostane naš planet A Zemlja se ne zmeni za to, še vedno z vodo prijazno žubori in nam daje upanje, ki nas ponese visoko v nebo. Zemlja. Mal Vaupotič, 7. b Anamarie Kores, 7. b SPOŠTUJMO HRANO Nekateri v koš jo vržejo, drugi je niti nimajo. Nekateri jo spoštujejo, drugi zanemarjajo. Hrana dragocena je, saj da ti vitamine vse. Vsak bi pravico do hrane moral imeti, tega ti nihče ne bi smel odvzeti. Hrano potrebujemo vsi, živali ter tudi ti. Nobene izjeme ni, kdor ne je, pač svet zapusti. Hrano zato varujmo in se tega ne sramujmo. Če to zmorem jaz, potem verjamem tudi v vas! Neja Maroh, 7. b NAŠA ZEMLJA Naša Zemlja draga, hvala ti, ker nam daješ takšne lepe poglede na oceane,gozdove, travnike, gore, jame in celo naravo. Hvala, ker nam daješ takšna lepa področja za življenje. Ajla Sakič, Marsel Peklič in Anabella Anželj, 4. a ODVRŽENA HRANA Hrana se odvrže vsak dan, brezsrčno vržemo jo stran. Tako škode ne povzročamo samo sebi, tudi drugim in največ Zemlji. Nekdo jo ima in jo vrže stran, drugi za njo strada zaman. Ne spoštujemo je dovolj, zato to popraviti moramo takoj! Ema Rakovič, 7. b Ana Merc Fric, 8. a MAMA ZEMLJA Mama Zemlja nam je veliko storila, zato bi ji naša duša rada to povrnila. Hitro pomagajmo ji, da bo čista vse dni. Zemlja nam je dala domovanje, hrano in veselje. Zemlja, vse najboljše za tvoj rojstni dan, res ne vem katero številko naj k tvoji torti dodam. Rene Topolovec, Tilen Milošič in Aljaž Širovnik, 4. a LIKOVNO-LITERARNI NATEČAJ "SEM, BOM, BIL SEM MLAD" Center za mlade Domžale je letos ponovno razpisal vseslovenski likovno-literarni natečaj z naslovom "Sem, bom, bil sem mlad". Letošnji natečaj je bil posvečen Evropskemu letu mladih. Dela so izražala izkušnjo mladosti oz. pogled nanjo v preteklosti ali prihodnosti. Na natečaj je prispelo 145 del, od tega 100 likovnih in 45 literarnih. Sodelovalo je 22 predšolskih otrok, 94 osnovnošolcev in 38 dijakov, študentov in odraslih. Tobija Lakič iz 8. a je za pesem MLADOST prejel pohvalo. Sonja Lenarčič MLADOST Kdo je mlad, kdo odrasel, kdo pa sploh še iz dojenčka ni zrasel? Mlad je, kdor se tako počuti. To vsak dan pravi moja stara, stara babi. Ko mojo mlado sestrico po hodniku lovi, je koleno ne boli. Kdaj mladost postane grenkoba? S tem mislim, da je odrasla doba. Ko le delaš, spiš, na začetku hišo gradiš in si srečen le, ko plačo dobiš. Tvoji otroci, ko starš postaneš, te spominjajo na mladost, ko so bili le sreča, brezskrbnost in norost. Ko s sinovi se loviš. Hčerki make up narediš. Kocke v gradove gradiš. Nato pa ti postaneš babica, dedek. In počutiš spet se mlad. NAGRAJENKA LITERARNEGA NATEČAJA NAJEMO “OSAMLJENOST” Četrto nagrado - Slikanico Zgodba o malem starem možu Založbe Zala in knjigo založbe Ventilator besed Potovanje nemih obrazov je prejela Elizabeta Liza Muršec, 8. a. OSAMLJENOST Strah, tesnoba, drhtenje, spomini iz življenja, stiskanje vase, prekrivanje z odejo, opazovanje senc ... Vse to doživljam, ko sem sama, kadar nikogar ni, ki ga imam rada. V glavi mi vrešči in tesnoba me obdaja, strah me je in ne vem, kaj se z mano dogaja. Od strahu drhtim, počutim se nemočno. Prekrivam se z odejo in slabe misli mi švigajo po glavi vsemogočno. Le o groznih stvareh razmišljam, le-te opažam in nemočno čakam, da kdo pride, me objame in umiri ter me osamljenosti reši. Elizabeta Liza Muršec, 8. a ZMAGOVALEC NATEČAJA SIMBIOZA GIBA 2022 Luka Lampret, 6. b, je s svojima pesmima Zdrava prehrana in Zdravo življenje zmagovalec nagradnega natečaja v kategoriji literarni prispevki. ZDRAVA PREHRANA Takrat, ko se moja mami zbudi, je ura rana, zato se tudi jaz zbudim, pa ne zaradi ure, ampak ker iz kuhinje pridiši hrana. Na mizi sta že kruh in zelenjava, ki sta zdrava. In čeprav ni zdrav, vsaj enkrat na teden spijem kakav. Potem pa v šolo odhitim, kjer odlično malico dobim. Včasih je mlečni riž, včasih prežganka. Kaj je v njej, je zame še vedno uganka. Tudi sadje je zdravo, ker dobro vpliva na našo prebavo. Mi imamo najrajši sladkarije, a to ti v kri samo slabo ulije. Jejte zdravo hrano in namesto palačink za zajtrk rajši pojejte banano. Luka Lampret, 6. b RIMA RAJA 2022 Tudi v letošnjem šolskem letu smo se množično odzvali na razpis 11. natečaja festivala Rima raje. Med izbrance se je uvrstil Luka Lampret, 6. b, s pesmijo Oče. OCE Ko oče nekaj hoče, se to mora narediti, drugače jih moraš po riti dobiti. Oče ti pomaga, ko kaj gradiš, je s tabo, ko se igraš slepo miš, velikokrat od njega zaušnico dobiš. Pomaga ti pri športu, nikoli pa na vrtu. Ko ga boli glava, in ima bolezen, je za vsako stvar jezen. Z njim po morju krmariš, celo Slovenijo prekolesariš. Ko pa pride do vrat, se mu vržeš za vrat, ker ga imaš rad. Luka Lampret, 6. a MOJ DOŽIVLJAJ Ob 17.50 smo prišli pred kulturni dom Ivana Cankarja na Vrhniki. Vstopili smo v veliko dvorano. Ko se je ob 18. uri začela prireditev, so najprej zaplesale baletke. Nato so na oder poklicali učence od 1. do 5. razreda, da preberejo svoje pesmi. Potem so na odru spet zaplesale baletke. Kasneje so na oder poklicali še učence od 6. do 9. razreda. Na vrsti sem bil približno peti. Prebral sem pesem, nato pa dobil darilce in priznanje. Na koncu so nas pogostili še s pico in sokom. Luka Lampret, 6. b NAS PLANET Zemlja, naj ti povem: s teboj smo mi in držimo skupaj vsi. Vidimo, da zares tvoje srce trpi za nas, ljudi. Onesnažen zrak, preveč smeti. Vem, da te to zelo boli. Za gozdove te skrbi. Umazan je naš planet, to se zavedamo vsi. Očistimo ga, pomagajmo mu. Tu živi na milijone ljudi, ki se ne zavedajo, kako naš planet trpi. Ema Pernat, 4. c Mia Turk, 8. b Eva Valentan, Anida Alji, 8. a ZEMLJA JE VSE Za Zemljo je treba skrbeti, saj brez nje ne moremo živeti. Zemlja nam največ pomeni, a vseeno se zanjo nihče ne zmeni. Zemljo varujmo in packe kaznujmo. Manj se po mestu vozimo, več peš po mestu krožimo. Narave ne uničujmo, tako se pred onesnaževanjem varujmo. Ajša Korošec Vidovič, 4. c PRAVLJICA Za devetimi gorami in devetimi vodami je živela ženska Petra, ki je potovala po svetu, da bi našla moža. Vse se je začelo, ko je bila z mamo ob ribniku, ki je omenila, da si mora najti moža, da bosta lahko skupaj živela. Petra je odšla po svetu. Najprej je odšla čez travnik, čez en dan pa čez gore. Našla je majhno vas, ki je imela polno hrane. Medtem ko je prosila za hrano, je videla kralja, ki je imel tako lepega princa, da se bi vsaka ženska poročila z njim. Ampak naenkrat so prišli vitezi, ki je niso spustili do princa. Ni se vdala. Najprej je vzela bananin olupek in vprašala, če bi se kdo igral. Eden izmed vitezov je skočil in padel na bananinem olupku. Meč mu je zletel iz rok in padel Petri v roke. Odhitela je v trgovino, kjer so na njeno srečo imeli velik magnet. Vzela ga je in ga postavila na sredino vitezov. Vsi vitezi so se zagozdili pri magnetu, saj so bili iz železa. Petra je pobegnila v najlepšo hišo v vasi. Tja je prišel tudi princ, a ga ni videla. Prišla je v njegovo sobo. Vse je bilo iz zlata, a je vedela, da so tam pasti. Uspešno se je prebila do zadnjega dela sobe, odprla vrata in tam zagledala princa, ki je po čudežu bil tako lep, da se je takoj zaljubila vanj. Komaj se je zavedela in videla, da se je tudi princ zaljubil vanjo. Poročila sta se. Petra je mami povedala, da je našla moža. Skupaj sta srečno živela do konca svojih dni. Simon Pišek, 4. c EVA IN NJENA KITARA Nekoč je živela Eva, ki je igrala kitaro. Nekega dne pa je zbolela. Ravno na dan, ko je imela nastop s kitaro. Oče je mislil, da se napravlja, ker ne zna pesmi. Ampak ona se ni lagala. Njej je bilo samo še bolj hudo, ker je oče tako mislil. Ni imela mame, da bi jo potolažila, saj ji je že umrla. Ker je oče mislil, da hči laže, je želel njeno kitaro odpeljati na smetišče. Ko je Eva naslednji dan prišla iz šole, ni bilo doma ne očeta niti kitare. Na mizi pa je bila kuverta. V njej je bilo pismo, v katerem je pisalo: »Tvojo kitaro sem odpeljal na smetišče.« In podpisan je bil oče. Ko se je ta vrnil, je Eva ležala na tleh, saj se je od žalosti onesvestila. Oče se je tako prestrašil, da jo je odpeljal k zdravniku. Zdravnik je rekel, da je z njo vse v redu. Ko pa se je Eva zbudila, je začela glasno kričati na očeta, zakaj ji je odnesel kitaro. Zdravnik je rekel, da se ne sme preveč naprezati in obremenjevati, zato ji je oče vrnil kitaro. Tako je Eva dobila nazaj svojo kitaro. Z njo je srečno živela še do konca svojih dni. Ajša Vidovič Korošec, 4. c PARK ČIRA ČARA Živela je deklica po imenu Špela in takrat je sanjala, da bi šla v park Čira Čara. Tam je bilo vse drugače, ker je vse bilo čarobno. Lahko si dobil moč, da letiš, lahko si se teleportiral ... Nekoč je Špelina družina šla na vlak in Špela je zginila z njega. Park jo je namreč teleportiral k sebi. Na Špelino presenečenje je bilo tam vse drugače kot v njenih sanjah. Park je bil zapuščen in vse je bilo polomljeno. Imenoval seje Čira Čara, ampak Špela je vedela, da nekaj ni v redu. Potem je videla čarobni predmet, ki je potreboval deset zlatih gumbov. Enega je našla v vodi, drugega na vrtiljaku, tretjega lebdeti v zraku, četrtega v luknji, petega, šestega, sedmega in osmega v otroškem peklu. Deveti in deseti sta že bila vključena v čarobnem predmetu. Ko je vse gumbe vključila, je bil park ponovno takšen kot v sanjah. Potem je še nekaj časa preživela v parku, se igrala. Nato je odšla domov in srečno živela do konca svojih dni. Žan Štumberger, 4. c ČASOVNI ANDREJ Nekoč je živel Andrej. Imel je šest let. Njegova mama je bila zelo slabotna, zato je moral on skrbeti zanjo. Nekega jutra se je zbudil in našel budilko na tleh. Ko jo je prijel, so se kazalci začeli hitro vrteti. Počutil se je kot v vrtincu. Ko je padel na tla, je opazil, da koledar kaže deset let naprej. Ugotovil je, da je nekako potoval skozi čas. Tako je izgubljen taval v času. Čez eno uro je padel v neko luknjo. Tam je bil brezdomec. Andrej mu je povedal, kaj se mu je zgodilo. Brezdomec mu je čudežno vrnil budilko in podaril zdravilo za mamo. Andrej je s pomočjo budilke prišel v svoj čas in z mamo srečno živel do konca svojih dni. Andraž Vidovič Korošec, 4. c JAKA GRE ZA SVOJIMI SANJAMI Jaka je bil radoveden otrok. Rad je raziskoval in počel nevarne stvari. Nekega dne so ga poklicali prijatelji in mu rekli, da so našli staro hišo, ki je bila zapuščena. Hoteli so, da gre Jaka z njimi raziskat hišo. Bil je seveda za in so odšli. Ko so prišli do hiše, so poskusili odpreti vrata. Bila so zaklenjena. Potem so razbili okno in vstopili. V hiši ni bilo zanimivih stvari. Ampak ko so odprli druga vrata, so na tleh videli prazne steklenice piva, denar in kri. Pogledali so še v drugo sobo, kjer je Jaka videl zemljevid. Pobral ga je in ga dal v žep. Prijateljem ni povedal, kaj je našel in so odšli domov. Takoj ko je prišel v svojo sobo, je pogledal zemljevid in ga dal v omaro. Naslednji dan se je oblekel v dolge hlače, kratko majico in jakno. S seboj je vzel zemljevid in šel na pot. Pot je bila dolga. Moral je iti skozi pet gozdov, dve jezeri in eno goro. Ko je bil v prvem gozdu, je videl divje svinje in srne. Enako je bilo v vseh gozdovih. Ko je prišel do prvega jezera, je videl samo ribe, zato je skočil na glavo in začel plavati. Ko je prišel do druge strani, je bil ves moker. Moral je plavati še čez drugo jezero. Skočil je na glavo in še enkrat plaval na drugo stran. Bil je še bolj moker, ampak je šel naprej. Hodil je po poti zemljevida. Ko je prišel do gore, je začel plezati. Čez eno uro je prišel do vrha in ugotovil, da mora na drugi strani splezati dol. Lotil se je dela in v 40 minutah je spomnil, da morda njegove starše skrbi zanj. Nato se je spomnil, da jih ni doma, ampak so na počitnicah. Spomnil se je tudi, da danes pridejo domov. Ponovno je pogledal na zemljevid in ugotovil, da mora še prehoditi okoli deset kilometrov. Začel je tekati proti zakladu. Ko mu je manjkalo še šest kilometrov, je postal žejen. S seboj ni imel vode, zato je hodil in hodil, dokler ni našel dveh malih rečic. Takoj je šel tja in pil vodo. Ko se je odžejal, je šel naprej. Ko je prišel do cilja, je videl malo hišico. Bila je zelo majhna hišica z eno sobo. Šel je vanjo in videl, da je na tleh zemlja ter na njej velik X. Zraven je bila lopata in začel je kopati. Ko je skopal vsaj dva metra, je videl neko škatlo. Zvlekel jo je ven. Bila je zelo težka in odklenjena, zato jo je lahko odprl. V njej je videl veliko denarja in zlata. Potem je šel malo okoli hiše in videl avto, ki se lahko vozi sam. Šel je po škatlo, jo odvlekel do avta in jo dal noter. V avto je napisal, kje živi in avto ga je tja odpeljal. Ko je prišel domov, je izvlekel iz avta škatlo in jo odnesel v hišo. Ko se je Jaka obrnil, je avto hitro odpeljal. Čez eno uro so domov prišli njegovi starši. Od takrat naprej so bili bogati in so si šli kupit vse potrebne stvari. Živeli so srečno do konca svojih dni. Patrik Muršec, 4. c prispel. Tam se PISEM ZA PRIJATELJA Pred nekaj tedni sem izvedela, da sem postala ena izmed šestih zmagovalk natečaja Pišem za prijatelja. Danes, 9. 6. 2022, mi je mentorica gospa Sonja Lenarčič sporočila, da sta našo šolo obiskali gospe, ki sta del organizacije natečaja. Predali sta mi nagrado, diplomo ter tudi nekaj spodbudnih besed za nadaljnje ustvarjanje. Za natečaj je verjetno kar nekaj od vas že slišalo; sodelovati je bilo možno na likovnem ali literarnem področju. Jaz sem sodelovala na literarnem in s tem bo moja pesem krasila platnice zvezkov. Najboljša stvar pa je, da bo denar, ki se bo nabral ob kupljenih zvezkih, darovan v dobrodelne namene. Zvezki se bodo prodajali v trgovinah Office & More ter Bags & More, ki imajo po celotni Sloveniji kar 63 prodajaln. Njihova ekipa je naši šoli prispevala 100 € za šolski sklad in svojim sošolcem sem podarila bone za brezplačen nakup zvezka. Moj tlANCT" Tu O -jf- "O 'TC&JC Zelo sem vesela in ponosna, da sem lahko izkusila takšno izkušnjo in s tem pomagala v dobrodelne namene. Lepo se zahvaljujem vsem organizatorjem natečaja in trgovinam Office & More ter Bags & More za njihovo prijaznost. Mia Domajnko, 9. a veker- i7x&xx is §yN ker se Sele učimo branja\ * NAM JE BRANJE Z USTNIC ZELO ZABAVNO. /DAN GLA VBRANJA? BRANJE INPIES? *AKOČAS MITRO 6f/j MIŠIC JI NAOKOtJ. (• IA/PA t| NISI M /V'V' PRlBRAl KNJIGE MESECA & V osnovna Sola r 'M ,Lix£-£r': •> v- 0 W KAVA V KNJIŽNICI? LE KAJ STA KNJIŽNIČARKI JPKRAT PRIPRAVILA ■■Ul H*-V*-« S-L^»w !. KIDRIČEVO SOOltČt BO ODioduo. KAKŠNA JE NA$A KNJIŽNICA. ZGODOVINI MATEMATIČNI NALOGI ^6|2| PRI SIRIM KAR MV« / MOSllCIM IN QR KODO / x. A V KNJIŽNICI IMAMO ZABAVO 8 K (^ČAROVNICE V CT KNJIŽNICI?? E-Ki > (s ! ' i1 lLlI— TUDI JAZ JIH OPAZUJE M • » P v A ijk % 1 7Ss» 'T?' 7 ME D ODMORI BEREMO KNJIGE S POLK NA HODNIKIH NAJBOUSI SO TISTI V? KUHARSKIMI RECEPTI m NAJU PSE JE Te v •*A - N T rvi »viraee a. ».4)A MflOvtiO. VaI^ia (Jtirj UriU Uefert m Pev» 2un*o ter A>* '4 / fy, < Plakat OŠ Kidričevo prikazuje šestletno delo šolskega projektnega tima pri razvoju bralne pismenosti, predvsem 2. gradnika - motiviranost za branje. Našo šolo odlikuje velika šolska knjižnica, ki je odlično umeščena v šolski prostor in se dopolnjuje z računalniško učilnico. Šolsko knjižnico želimo čim bolj vpeti v pouk. Vzgojiti želimo bralce in uporabnike informacij, ki bodo prebrano znali razumeti, uporabiti in o tem kritično misliti. Dejavnosti so zasnovane tako, da pritegnejo, so zabavne in poudarijo pomen branja. Izvajajo se v učilnici ali šolski knjižnici, pa tudi na prostem. Prikazane so dejavnosti med poukom (branje z ustnic, deževno branje, branje simbolov, zabava v knjižnici, obisk bibliobusa, glasno branje, knjiga meseca, sojenje knjižnici, bralna plaža, branje z mobilnim telefonom ...) pripomočki za izvajanje dejavnosti (torbica besed, branje v tujem jeziku, bralni dnevnik) in dodatne dejavnosti (različne razstave v knjižnici, branje knjig s polic na hodnikih šole, noč branja). Zavedamo se, da smo zaposleni prav tako bralni vzor in moti vato rji branja, zato so nam neformalna druženja v knjižnici že znana. V knjižnici so predstavljene knjižne novosti, predlogi za medpredmetno povezovanje, izmenjujemo si knjižne naslove za branje, aktualno pa je tudi tiho branje na pedagoški seji. Čas dela od doma smo si popestrili z virtualno razstavo fotografij. Dejavnosti, ki so prikazane, so bile uspešne in zato bodo izvajane še po koncu projekta, nekatere po celotni vertikali. Projekt OBJEM vsekakor pomeni pomemben doprinos k sodobnemu izvajanju pouka pri vseh predmetih in dejavnostih izobraževanja in vzgoje v osnovni šoli. Preko QR kod si lahko ogledate galerije, kjer smo fotografirali in posneli različne dejavnosti. Petra Žunko, vodja projekta OBJEM PROJEKT GIRLS DO GODE ŠF p L s » 0 c 0 D E \ l£ V šolskem letu 2021/2022 sta se OŠ Kidričevo in podružnica vključili v Simbioza partnerski projekt Girls Do Gode (dekleta programirajo). Namen projekta je povečati zanimanje deklet za tehnologijo in naravoslovne poklice, zmanjšati razlike med spoloma na delovnih mestih v IKT sektorju ter ovreči predsodke o ženskah na naravoslovnem področju. V okviru projekta se dekleta določene starosti brezplačno učijo osnov programiranja in logičnega mišljenja po učnem načrtu, ki gaje pripravila Digital School Slovenija. V projekt je vključenih 8 učenk iz OŠ Kidričevo in 9 iz podružnice. Učenke zavzeto sodelujejo in so se že veliko naučile. Mentorici sta Nataša Brodnjak (OŠ Kidričevo) in Mojca Valenti (podružnica). Mojca Valenti in Nataša Brodnjak PROJEKT ZDRAVA SOLA Naša šola deluje v projektu Zdravih šol že skoraj deset let. Šola je poleg družine, tisto okolje, kjer bi se morali otroci in mladostniki počutiti varne, sprejete, ljubljene ... Je okolje, ki bi moralo zaščititi, omogočiti in krepiti pozitivne medsebojne odnose. Slovenska mreža zdravih šol se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvaja preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše. Življenjski slog in razmere so pomembna dejavnika na področju zdravja. Življenjski slog vključuje vedenja in navade, povezane z zdravjem, kot so prehrana, telesna dejavnost, družbeni odnosi, uživanje prepovedanih snovi in spolno vedenje. Posamezniki se pogosto lahko popolnoma svobodno odločajo o svojem življenjskem slogu. Življenjske razmere se nanašajo na okolje, v katerem ljudje živijo in delajo, ter na to, kako okolica in družba vplivata na življenje posameznika. Lahko so težke, vendar jih je mogoče spremeniti, zato si je pomembno prizadevati za njihovo izboljšanje. Življenjski slog in razmere so medsebojno povezani. V tem šolskem letu, ko smo bili veliko časa še vedno v stiskah zaradi epidemije, smo našim smelim zastavljenim ciljem kljub vsemu sledili. Veliko načrtovanih dejavnosti smo uresničili in se trudili ves čas vzpostavljati zdravo okolje za učence in vse zaposlene na šoli. V zadnjem obdobju tega šolskega leta so se razmere sprostile, kar nam je omogočilo udejanjiti tudi tiste začrtane cilje, ki so nam zaradi pandemije bili nedosegljivi. Pri posameznih dejavnostih so tako sodelovali oddelki, posamezniki ali skupine. Ti so pod predanim mentorstvom naših pedagoških delavcev lahko uresničevali zastavljene cilje: v okviru rednih obveznih in neobveznih učnih predmetov (v skladu s predmetnikom) kot tudi interesnih dejavnostih. V sklopu letošnje rdeče niti projekta Mi vsi za lepši (boljši) jutri Zdravih šol smo realizirali: medgeneracijsko povezovanje z okoljem, medvrstniško pomoč, uporabo mediacije v konfliktih, razvijanje dobrih medosebnih odnosov in transparentno komunikacijo, razvojno preventivne dejavnosti na temo drog, psihičnega nasilja, spolnosti, odvisnosti, solidarnostno pomoč za begunce in socialno šibkejše učence naše šole, ekološko osveščenost, skrb za planet, zbiranje odpadnega papirja, zamaškov, baterij ... skrb za zdravje, redne zdravniške preglede, Varno s soncem, zdravo prehrano, aktivne minute za čakajoče učence, pouk izven učilnice (bralna plaža ...), sodelovanje na literarnih in likovnih projektih na temo zdravja. Senjka Jazbec SPOZNAVAJMO DRŽAVE EU S pesmijo smo se poslovili od zastopanja nekdanje članice Evropske unije - Združenega kraljestva Velike Britanije in S Irske. Zmagovalno pesem Evrovizije iz leta 1997 je zapela naša petošolka EVA. Kljub temu da Združeno kraljestvo Velike Britanije in S Irske od 1. 2. 2020 ni več članica Evropske unije, naj GLASBA POVEZUJE in ljubezen širi svetlobo. Letošnja tema prireditve Spoznavajmo države EU, ki je zaradi korone dve leti zapovrstjo odpadla, je bila EVROVIZIJSKE PESMI. Učenci, otroci, dijaki ptujskih in okoliških šol so predstavili svoje države in pesmi na stojnicah in odru na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju. Za podobo stojnice in spominke so poskrbeli učenci 7. b in osmošolka Ela Šalamun. Naše petošolke Ajša, Alja, Medea in pevka Eva so predstavile zmagovalno pesem Evrovizije iz leta 1997 in glasbene uspehe Velike Britanije. S pesmijo LOVE SHINE A LIGHT/Ljubezen širi svetlobo in z dvigom zastav v Evro parku na Ptuju smo obeležili dan vstopa Slovenije v EU. Drugo leto zastopamo novo izžrebano državo FINSKO. Mentorici Aleksandra Vidovič, Liljana Krošl PROJEKT LEAF = LEARNING ABOUT FORESTS - EKOSOLA Učence v tem projektu izobražujemo in ozaveščamo o gozdovih in o njihovi vlogi na našem planetu. V sklopu projekta spodbujamo povezovanje otrok, učencev z gozdom in gozdno dediščino ter izobražujemo o vseh vidikih gozda (okoljskem, socialnem, ekonomskem ...). Skozi projekt opozarjamo na pomen varovanja gozdov in njihovega trajnostnega upravljanja. Preko različnih dejavnosti poskušamo doseči večjo stopnjo okoljske zrelosti otrok, učencev. Tako smo skupaj z učenci obiskali bližnji gozd v vseh letnih časih. Pogledali smo katera drevesa rastejo v naši bližini, kakšni so lubje, listi, plodovi ... Tudi ustvarjali smo. Učenci: 6. a razred - Arandjela Horvat, Taja Lorber, Lara Erlač 8. b razred - Katarina Jus, Ana Ko res, Mia Turk, Gal Korez so sodelovali na likovno-literarnem natečaju na temo Gozd in biotska pestrost. Olga Babšek Lara Erlač, 6. a Taja Lorber, 6. a Gal Korez 8.b Arandjela Horvat, 6. a Gal Korez, 8. b Mia Turk, 8. b Ana Kores, 8. b Katarina Jus, 8. b OBLIKOVALSKI IZZIV - EKOSOLA Tudi letos so bili učenci 6. razreda vključeni v projekt Oblikovalski izziv: naredimo bolje - oblikujmo trajnostno, oblikujmo za krožno gospodarstvo. S projektom želimo učence spodbuditi, da razmišljajo o rešitvah in izdelkih, ki omogočajo ponovno uporabo, popravilo, obnovo, ponovno izdelavo ali spremembo namena uporabe. Pri projektu stremimo k iskanju rešitev, s katerimi podaljšujemo življenjsko dobo izdelkov in snovem v njih. Učenci so ustvarjali iz odpadne kartonske embalaže jajc in iz plastičnih plastenk. Nastala sta nova uporabna izdelka: počivalnik ter klubska mizica. Olga Babšek EKOKVIZ OS - EKOSOLA S projektom Ekokviz želimo učencem predstaviti drugačen pogled na spreminjanje okolja, predstaviti možne vzroke in spodbuditi učence k zanimanju za okolje in k sodelovanju pri reševanju okoljskih problemov. Tako so se letos učenci poglobili v znanje: 6., 7. in 8. razred: BIOTSKA PESTROST in PODNEBNE SPREMEMBE 6. razred: GOZD IN GOZDARSTVO V SLOVENIJI 7. razred: EKOSISTEMI 8. razred: ELEKTRIČNA ENERGIJA EKOKVIZ OS Učenke Neža Panikvar, Živa Gornik Zupanič in Alja Lendero so se udeležile tudi šolskega tekmovanja, ki je potekalo na naši šoli preko spleta. Učenki Neža Panikvar in Alja Lendero sta se udeležili državnega tekmovanja (pisnega dela). Olga Babšek POMAHAJMO V SVET V letošnjem šolskem letu smo se 5. b matične šole vključili v projekt »Say Hello to the VVorld« oziroma Pomahajmo v svet. Povezali smo se s 6. razredom iz Litve. Skupina dvajsetih učencev obiskuje OŠ Kužiai. S šolo smo sodelovali na daljavo preko zoom video klicev. Na petih video srečanjih smo predstavili pet prstov. Najprej smo se drug drugemu predstavili, nato smo predstavili družine, našo šolo, našo občino in nazadnje še našo državo. Učenci so tako na kreativen način sklepali nova prijateljstva, spoznavali tuje jezike, dobili priložnost za spoznavanje drugih kultur in tradicij. Na srečanjih smo izvedeli veliko novega o Litvi. Naučili smo se nekaj novih besed in ugotovili, da imata slovenščina in litovščina sicer nekaj podobnosti, a hkrati veliko razlik, zato smo raje komunicirali v angleščini. Na srečanja smo se še posebej dobro pripravljali, med srečanji smo izkoristili čas za spoznavanje Litve in njenega glavnega mesta Vilna. Srečanja so bila zanimiva in zabavna. Včasih nas je bilo strah, ali se bomo predstavili tako, kot smo se učili in si želeli, saj smo se za vsako srečanje potrudili in pripravili, da je bila vsebina srečanja predstavljena čim bolj zanimivo. Jana Jerenec in Mateja Krajnc POMAH V LITVO - SAY HELLO TO THE VVORLD! V letošnjem šolskem letu so bili v projekt » Say Hello to the world« (Pomahajmo v svet) vključeni učenci 2. c-razreda podružnične šole. Učenci so navezali prijateljske vezi z nekoliko mlajšimi otroki iz skupine KIŠKUČIAI (zajčki) vrtca Liepaite iz mesta KLAJPEDA v Litvi. Učenci so skozi srečanja spoznavali življenje in običaje otrok tega pomembnega pristaniškega mesta na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi. Razvilo se je iz majhne ribiške vasi, ki sojo v 13. stoletju osvojili nemški križarji. Učenci so spoznavali njihove družine, vrtec, mesto in njihovo državo. Naučili so se tudi novih litvanskih besed, jih pridno zapisovali na plakat v učilnici in na ta način usvajali novo besedišče tudi v angleščini. Naši učenci pa so svojim novim prijateljem predstavili sebe, svoje družine, našo šolo, naš kraj in lepote naše države. Cilj projekta, ki ga izvaja Fini zavod Radeče, je medvrstniško mednarodno sodelovanje, ob zaključku vseh aktivnosti pa šola pridobi naziv Strpna šola. Na naši šoli smo ta naziv pridobili že tretjič. Ankica Pikula Učenci 2. c so se v okviru projekta "SAY HELLO TO THE VVORLD" prvič virtualno srečali z novimi prijatelji iz Litve. Učenci so se predstavili z lutkami in povedali nekaj o sebi. Naučili so se nekaj novih besed. friend (English) prijatelj (Slovenian) draugas (Lithuanian) PROJEKT PASSAGE i V letošnjem šolskem letu smo se nekateri učitelji pridružili projektu Passage, ki ga organizira Ljudska univerza Ptuj. Projekt naslavlja izzive, ki se pojavljajo pri vključevanju učencev z migrantskim ozadjem v izobraževalni sistem držav članic EU. Cilji projekta so spodbuditi vključujoče učenje in kakovost izobraževanja za novo prispele učence iz tretjih držav v zgodnjih fazah integracije, zagotoviti učiteljem potrebna orodja in vire, ki jim bodo omogočili učinkovitejše reševanje sistematičnih pedagoških izzivov ter oblikovanje in spodbujanje programov, s katerim lahko obstoječi ali bivši učenci lokalnih šol podpirajo uspešno integracijo novo prispelih učencev. Projekt se je začel v maju 2022, zaključil pa se bo predvidoma januarja 2023. Po uvodnem zoom srečanju v mesecu maju poteka samostojno učenje v spletni učilnici. Glavne teme so ugotavljanje percepcij učiteljev, kako šole vključujejo otroke priseljencev, kako lahko učitelj zmanjša učinek preteklih izkušenj na begunce, in strategije vključevanja učencev priseljencev v razred. V mesecu juniju bo na Ptuju potekala enodnevna delavnica v živo. V naslednjem šolskem letu bomo vsa pridobljena znanja praktično uporabili v razredu. V mesecu januarju pa potem sledita še končna evalvacija in zaključna konferenca. Ker v naše okolje prihaja vedno več učencev iz tujih držav, so takšna izobraževanja zelo dobrodošla in odlična priložnost, da bodo novo prispeli otroci iz tretjih držav dobili zadostno podporo pri vstopu v šolsko življenje. Jasna Vinkler PROJEKT DVIG DIGITALNE KOMPETENTNOSTI OŠ Kidričevo s podružnico in vrtcem je vključena v projekt Dvig digitalne kompetentnosti. Namen projekta je izboljšati učinkovitost izobraževanja in usposabljanj ter spodbujati razvoj učnih okolij in oblik učenja, ki bodo prispevali k dvigu digitalnih kompetenc vodstvenih in strokovnih delavcev ter otrok in učencev. Strokovni delavci smo se že pogovorili o naših ciljih in prioritetah na tem področju. Učenci od 4. do 9. razreda in strokovni delavci v uvodnem delu izpolnjujemo anketne vprašalnike orodja za samoevalvacijo SELFIE, ki je posebej namenjeno za pomoč šolam pri vključevanju digitalnih tehnologij v procese poučevanja, učenja in preverjanja znanja učencev. Na osnovi dobljenih rezultatov iz anketnega vprašalnika bomo v septembru 2022 pripravili digitalno strategijo za našo šolo, nato nas čakajo potrebna izobraževanja in udejanjanje zadanega v praksi. S skupnimi močmi nam bo zagotovo uspelo narediti pomemben korak naprej na tem področju. Mojca Valenti LIKOVNA, FOTOGRAFSKA IN FILMSKA USTVARJALNOST ... Letošnje leto je ustvarjanje na Mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru potekalo pod naslovom »Vsi smo povezani« (We are ali connected). Našo šolo je s svojim plakatom zastopala Arandjela Horvat iz 6. razreda. Na 3. mednarodnem likovnem natečaju Otroška grafika so učenke Sofija Hrbinič, 7.a, Mia Turk in Ela Šalamun, 8. b ustvarjale na temo »Pod svobodnim soncem«. Sofija Hrbinič pa je za na natečaj Velike stvaritve malih mojstrov - Knjižna ilustracija ilustrirala Mačka Murija. V septembru so se devetošolke Tija Tamše, Mia Domajnko in Laura Lupinšek udeležile Male Groharjeve kolonije v Škofji Loki. V mesecu maju so Tija Tamše in osmošolki Mia Turk in Katarina Jus ustvarjale na prostem na 10. mali likovni koloniji Haloze, ki je tokrat potekala na Vidmu pri Ptuju. Sodelovali smo v projektu Prešernovanje 2022 na temo »Zgodbe mojega kraja«. Za fotografije našega kraja je poskrbel osmošolec Taj Jurič. Ob svetovnem dnevu čebel, 22. maja, smo se razveselili uspeha našega učenca Nejca Vizjaka iz 5. c, ki je za svoj samostojno izdelan video prejel nagrado in priznanje na filmskem natečaju JSKD RS za kulturne dejavnosti Naredi si film! z naslovom »Čebele«. Mentorica Aleksandra Vidovič PLAVALNI TEČAJI Drugošolci smo uspešno zaključili plavalni tečaj. Uspelo jim je! Vsi tretješolci znajo plavati! Četrtošolci na plavalnem tečaju. ZAČETEK SOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ PO KORONI V tem šolskem letu so se šolska športna tekmovanja po dvoletnem premoru ponovno zagnala, kar je vplivalo na učence, ki se morajo ponovno aktivirati in privaditi na tekmovanja in na vse, kar je povezano z njimi. Kljub temu so se prav vsi učenci šole odlično odrezali na vseh tekmovanjih, posegali so tudi po izrednih rezultatih. To šolsko leto so učenci najprej tekmovali na medobčinskem krosu, ki je letos potekal na OŠ Hajdina. Krosa se je udeležilo 14 učenk in 13 učencev naše šole, ki so se pomerili v teku na 1000 m z učenci drugih šol. Luka Lampret je v kategoriji 6. razreda osvojil 2. mesto, Živa Gornik Zupanič 2. mesto, Julija Petrovič je v kategoriji 7. razreda osvojila 2. mesto, Aleks Mrčinko je v kategoriji 7. razreda osvojil 3. mesto, Zala Gašparič je v kategoriji 8. razreda dosegla 2. mesto, Tilen Letonja je v kategoriji 8. razreda osvojil 2. mesto in Lenja Ripak je v kategoriji 8. razreda osvojila 3. mesto. Na tekmovanju v mali odbojki so mlajše učenke Starejše učenke so tekmovale na medobčinskem na medobčinskem tekmovanju osvojile 6. tekmovanju v odbojki in dosegle 5. mesto med mesto med osmimi sodelujočimi šolami. desetimi sodelujočimi šolami. Starejši učenci so tekmovali na medobčinskem tekmovanju v nogometu in se v finalu uvrstili na 3. mesto in s tem na področno tekmovanje v nogometu. Na področnem tekmovanju so osvojili 2. mesto in s tem uvrstitev v četrtfinale državnega tekmovanja. To je potekalo na OŠ Luče. Tam so spet osvojili 2. mesto in uvrstitev v polfinale državnega tekmovanja, torej med 16 najboljših šolskih ekip v Sloveniji. Polfinalni turnirje potekal na OŠ Ljudski vrt in naši učenci so osvojili 4. mesto. Bravo, naši nogometaši! Mlajši učenci so letos tekmovali na medobčinskem tekmovanju v košarki in so dosegli 4. mesto. Prav tako so tekmovali na medobčinskem tekmovanju v mali odbojki in se uvrstili v finale, kjer so dosegli 4. mesto. Mlajši učenci so tekmovali tudi v nogometu. Na medobčinskem tekmovanju v atletiki posamezno v mesecu maju je tekmovalo 36 učencev. Julija Petrovič je osvojila 2. mesto v teku na 60 m, Lenja Ripak je v skoku v daljino dosegla 3. mesto, Larisa Stjepič je v skoku v višino dosegla 3. mesto, Sara Jambriško je v metu vorteksa osvojila 3. mesto in Tia Lenart je prav tako v metu vorteksa osvojila 3. mesto. Med učenci je Aleks Mrčinko dosegel 3. mesto v metu vorteksa, Patrik Cvetko Vindiš pa 2. mesto v suvanju krogle. Z medobčinskega tekmovanja seje na področno tekmovanje v atletiki uvrstilo 29 učencev, kije potekalo 30. maja na Ptuju. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu so se učenci odrezali odlično. Sara Jambriško je osvojila 1. mesto med starejšimi deklicami v metu vorteksa, Aleks Mrčinko je osvojil 3. mesto v metu vorteksa med mlajšimi učenci, Julija Petrovič je osvojila 3. mesto v teku na 60 m med mlajšimi deklicami. Nekateri so za las zgrešili medalje in osvojili četrto mesto ali odlično mesto v prvi deseterici. V sredo, 8. 6. 2022, je v Mariboru potekalo finale državnega tekmovanja v atletiki posamezno. S področnega tekmovanja se je v finale uvrstila Julija Petrovič. Tekmovala je v teku na 60 m v kategoriji mlajših učenk (6., 7. razred) in osvojila odlično 13. mesto v državi. Sonja Liber in Polona Fajt ŠPORTNI DAN UČENČEV 2. IN 3. RAZREDA Lep pomladni dan je kar klical po športnih aktivnostih. Učenci 2. in 3. razreda smo imeli športni dan v Kungoti na gmajni. SONČNI ŠPORTNI DAN NA STADIONU PTUJ ŠPORTNI DAN - JESENSKI KROS, 23. 9. 2021 ŠPORTNI DAN - POHOD Dne 19. 10. 2021 smo na naši šoli izvedli športni dan - jesenski pohod. Vključili smo se sedmi, osmi in deveti razredi OŠ Kidričevo, učenci od 4. do 6. razreda so prehodili krajšo pot. V avli šole smo se zbrali ob 8.20. Vzeli smo sendvič in plastenko vode, se obuli in pred šolo počakali na vse učence. Ko smo se vsi zbrali, smo se odpravili na pohod. Peš smo odšli v Lovrenc in športno pot nadaljevali proti Strnišču. Ko smo prispeli do Strnišča, smo odšli nazaj proti Lovrencu in nato proti učilnici v naravi. Ob železnici smo odšli proti dvorcu Šterntal, nato pa se počasi vračali proti šoli mimo vrtca Kidričevo. Med samim športnim dnevom smo se tudi nekajkrat ustavili, se fotografirali, pojedli sendviče, popili pijačo in pojedli nekaj sladkega za ponovno energijo. Celoten športni dan je trajal štiri ure. Zaključili smo ga s kosilom in odhodom domov. Športni dan je bil zelo zabaven in športno obarvan. Z veseljem bi ga še kdaj ponovila. Taja Bingo, 8. b PRVI SNEZAK, 29. 11.2021 Pa smo ujeli prvi sneg, se sprehodili in naredili prvega snežaka. -v. k # ZIMSKI ŠPORTNI DAN, 20. 12. 2021 VESELJE ČETRTOŠOLCEV NA SNEGU ZIMSKA SOLA V NARAVI - 6. razred Šestošolci smo bili od 7. 3. do 11.3. 2022 v zimski šoli v naravi na Rogli. Udeležilo se je je 36 učencev 6. razredov. Bivali smo v depandansi Jelka. Vsi učenci smo uspešno končali 20-urni tečaj smučanja. Zraven smučanja smo imeli aktivnosti v športni dvorani, vozili smo se z adrenalinskimi sanmi, plavali, navijali za sošolko Živo na smučarskem tekmovanju in še marsikaj. Domov smo se vrnili z obilico novih znanj in nepozabnimi spomini. Polona Fajt ZIMSKA ŠOLA V NARAVI - 7. razred Tudi sedmošolci smo se v letošnjem šolskem letu od 28. 3. do 1.4. 2022 odpravili v zimsko šolo v naravi na Roglo. Bivali smo v depandansi Jelka. Kljub pomladnemu terminu smo uspešno izvedli tečaj smučanja in vse ostale aktivnosti, ki smo jih planirali. Polni lepih vtisov in brez poškodb smo se vrnili domov. Polona Fajt PLANINSKI KROŽEK V SOLSKEM LETU 2021/2022 V tem šolskem letu smo bili aktivni tudi planinci matične in podružnične šole. Čeprav so nam jo malo zagodli ukrepi in omejitve zaradi korone, smo kljub vsemu uspeli izpeljati nekaj pohodov. Kot je že tradicija, smo se dvakrat v tem šolskem letu podali iz Lovrenca na Ptujsko Goro in nazaj. Ta dva pohoda smo izvedli ob polni luni. Na pohodu so se nam pridružili tudi starši, dedki, babice in mlajši bratci in sestrice. V pomladanskem času smo izvedli še planinski pohod v Olimju na Stolp veselja, na Slavnik, kjer smo si ogledali še ostanke gradu Socerb in Sveto jamo ter na Črno jezero na Pohorju. f Polona Fajt in Alenka Brumen BARCELONA, 20. 4. 2022 Končno je prišel ta dan, ki sem ga čakal že od decembra. To je bil prav poseben dan, saj sem šel z nogometnim klubom Aluminij na turnir v Barcelono v Španijo. Odhod smo imeli ob 14. uri izpred NK Aluminija. Na avtobusu nas je bilo 20 igralcev in naši starši. Pot nas je vodila skozi Slovenijo, Italijo, Francijo in naposled v Španijo. Vožnja je trajala 24 ur z vmesnimi krajšimi postanki. Čeprav je bila pot dolga, smo se na avtobusu zelo zabavali. V četrtek, okrog 14. ure, smo prispeli v obmorsko mesto Salou, kjer smo imeli turnir. To mestece je oddaljeno 120 km od Barcelone. Ta dan smo namenili počitku, saj je deževalo. V petek smo se odpravili v mesto Barcelona. Tam smo si ogledali drugi največji akvarij na svetu. Videli smo polno morskih živali. Nato je sledil meni najljubši del -ogled stadiona Čamp Nou. Imeli smo voden ogled. Ogledali smo si tudi muzej z veliko lovorikami in uspehi, ki jih je skozi vsa leta dosegel klub Barcelona in njihovi igralci. Najbolj mi je bila všeč zlata žoga. Nato smo se z avtobusom odpravili v mesto, kjer smo si ogledali znamenitosti, kot so cerkev Sagrada familia, bikoborska arena in še veliko drugega. Utrujeni smo se odpravili spat. Končno je prišel dan turnirja. Prvo tekmo smo igrali proti klubu iz Danske in jih premagali z 12 : 0. Naslednja tekma je bila proti klubu iz Francije. Tudi njih smo premagali s 7 : 0. Žal pa smo s klubom iz Irske izgubili z 1 : 0, saj so igrali zelo grob nogomet in nam poškodovali enega igralca. Sledil je počitek in igre s prijatelji. V nedeljo smo nadaljevali s turnirjem. Igrali smo dve tekmi, eno z domačini, ki smo jih premagali z 10 : 0, ter s Francozi, ki smo jih premagali z 2 : 0. Dva gola sem prispeval tudi jaz, imel pa sem tudi 8 asistenc. Na koncu smo osvojili 5. mesto. Po kratkem počitku smo odšli na ogled tekme Barcelona - Rayo Vallecano. Na tekmi je bilo super vzdušje. V ponedeljek smo pospravili in se odpravili v adrenalinski park PortAventura. Meni tam ni bilo zabavno, saj ne maram adrenalinskih voženj. Po vožnji z enim od vlakcev smrti mi je bilo zelo slabo, zato sem rajši samo opazoval. Ob 17. uri smo se odpravili nazaj proti domu. Vožnja je bila prijetna. Domov smo prispeli v torek ob 14. uri. Ta izkušnja mi bo za vedno ostala v spominu. Najbolj si bom zapomnil, kako velika sta stadion ter vzdušje na tekmi. Komaj čakam na naslednje nogometne dogodivščine. Aleks Mrčinko, 7. a MLADI SAHISTI V sredo, 30. 3. 2022, je v Spuhlji potekalo šolsko šahovsko tekmovanje. OŠ Kidričevo sta zastopali Alisa Beranič (5. a) in Arandjela Horvat (6. a). Kljub temu da sta dekleti igrali z enim članom manj kot ostale ekipe, sta vse partije odigrali odlično in tako za OŠ Kidričevo osvojili 2. mesto. Letošnje leto nam zdravstvena situacija spet onemogoča dejavnosti, ki smo jih načrtovali za medgeneracijska srečanja. V decembru smo v okviru kulturnega dneva pisali z roko. Učenci so pisali voščila ali pisma z vsebino novoletnih želja in zahval. Učenci 8. razredov so napisali in izdelali voščilnico vsakemu stanovalcu doma starostnikov v Kidričevem. Nastali so čudoviti unikatni izdelki, saj so se pri delu otroci zelo potrudili. Na delavnici Pišemo z roko s stanovalci doma Park smo voščilnice razdelili. Starejši so se jih zelo razveselili, saj je bila vsaka voščilnica namenjena osebno za vsakega posebej. Tudi stanovalci so se preizkusili v pisanju voščilnic. V tednu pred božičem so učenci postali prostovoljci. Naredili smo voščilnice, jih opremili z lepimi željami in odnesli v nabiralnike tistih osamljenih ljudi, ki jih poznajo iz svoje okolice. Želeli smo, da bi tudi tako drobna pozornost polepšala dan najranljivejšim v naših skupnostih. Na šoli smo kljub oteženi situaciji uspeli posneti prireditev Božični koncert, na katerem so se predstavili mladi glasbeniki naše šole z igranjem na inštrumente, s petjem in plesom. Ta posnetek smo posredovali v dom Park, da bi z njim poskušali pričarati toplino prihajajočih se praznikov. Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, vsako leto pripravimo interno proslavo, namenjeno učencem šole. Tokrat smo si jo lahko ogledali v učilnicah virtualno. Tudi to proslavo smo posredovali v dom starejših. Hkrati upamo, da si tudi stari starši naših učencev ob pomoči vnukov kdaj pa kdaj ogledajo spletno stran naše šole, na kateri redno objavljamo naše uspehe, dejavnosti in aktualne informacije. Z upanjem v boljše čase zremo v naslednje leto. Koordinatorica Senjka Jazbec NASTOP UČENČEV V DOMU UPOKOJENCEV V četrtek, 7. 4. 2022, smo se nekateri učenci Osnovne šole Kidričevo odpravili na nastop v Dom upokojencev Kidričevo. Tja smo prišli okoli 10. ure in nastopali do 11. ure. Vsi so nad našim nastopom bili zelo navdušeni. Izvedli smo glasbene, plesne in pevske točke. Bilo nas je veliko nastopajočih vseh starosti. Tudi jaz menim, da je bil nastop dober. Vse je bilo zelo lepo organizirano. Na koncu so se nam varovanci lepo zahvalili za nastop, mi pa za njihovo gostoljubje. Upam, da bomo še kdaj lahko nastopali, saj mi je bilo zelo všeč. Ana Kores, 8. b PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU V LOVRENCU Dnevi so že daljši in temperature se višajo. Zadnji dan pred zimskimi počitnicami smo se učenci RS in RS ločeno podali na odganjanje zime s pustno povorko. Ustavili smo se tudi pred domom Park in stanovalce presenetili (s pokanjem) in zabavali na šaljiv pustni način. Žal nam razmere kaj več druženja še niso dopuščale. S pomladjo so se začele spreminjati epidemiološke zahteve in nam v marcu prinesle dolgo pričakovano ukinitev nošenja mask v šoli. S sproščanjem ukrepov smo se po dolgem času začeli srečevati na hodnikih, v jedilnici, pri pouku mešanih skupin. Ga. Aleksandra Vidovič je z učenci od 5. do 9. razreda pri urah likovne umetnosti izdelala voščilnice za 8. marec - dnevu žena. Z Februarja smo v okviru tehniškega dneva spet nekaj minut posvetili pisanju z roko, saj se zavedamo prednosti le tega. Učenci 8. in 9. razreda so z na roko zapisanimi voščili oplemenitili te unikatne voščilnice, ki sojih naslovili prav vsaki stanovalki doma osebno. Na enak način so učenci 5. razreda zapisali voščila za naše upokojene delavke, s katerimi se nismo srečali v živo že dve leti. Verjamemo, da smo s to majhno pozornostjo polepšali dan vsem prejemnicam voščil. Žal smo marca tudi ogromno zbolevali, zato smo prireditev ob materinskem dnevu morali premakniti v april. Pred velikonočnimi prazniki smo imeli kulturno prireditev. Sodelujoče je pripravljala ga. Liljana Krošl pri urah glasbe in izbirnem predmetu umetnosti. Na njej so učenci stanovalcem doma pokazali svoje talente iz pevskega, glasbenega, plesnega in literarnega področja. Na šoli posvečamo veliko pozornosti prav odkrivanju nadarjenih in talentiranih učencev. Takšni trenutki so kot nalašč, da pokažejo svoja močna področja še izven šolskih prostorov. Maj je prinesel toplejša jutra, zato smo se povezali z udeleženci jutranje telovadbe iz Kidričevega in Kungote - 1000 gibov. Učenci so se jim pridružili pri njihovih 1000 gibih, s katerimi dodobra razmigajo telesa in tako pričenjajo nov dan Koordinatorica Senjka Jazbec SIMBIOZA GIBA V šolo sem prišla ob 7.25. Imeli smo ročna dela. Ko sem končala z izdelkom, sem odšla s Tio in Stelo ven, da smo po asfaltu pripravile blazine za razgibavanje. Potem smo šle v šolo, se preoblekle in šle ven, kjer so nas že čakali babice, dedki, mamice, atiji in Tiin bratec. Ko je učiteljica povedala, kaj bomo počeli, smo se razvrstili po blazinah in se začeli razgibavati. Fantje so izvajali vaje stoje, ko je vsak pokazal po pet vaj, smo se zamenjali. Punce smo pokazale vaje na blazinah. Ko smo končali z vajami, smo mi pospravili blazine, starši pa so si ogledali naše vrtičke pred šolo. Pripravili smo gole in žogo. Prostovoljca pri nogometu sta bila Luka in Nejc. Vsak je izbral po osem igralcev. V ekipi sem bila s Stelo, z Lukom, dedijem, Eriko, atijem in z Lukovima dedkom in babico. Ostali so bili v ekipi Nejca. Igrali smo na dva gola. Igra se je začela. Na začetku je bilo vse normalno, potem pa je dala gol Stela. Bili smo zelo veseli. Čez nekaj časa je dal gol tudi moj ati. Končali smo igro z rezultatom 2 : 0. Ko je bilo konec igre, smo mi pospravili gole in žogo, starši pa so šli v senco na sok in kekse. Mi smo se jim pridružili malo kasneje in se podružili. Malo smo se poigrali in se poslovili od staršev. Odšli so domov, mi pa smo šli k pouku. Ob tej uri športa sem se imela zelo lepo. Julija Bek, 5. c Z babico in dedijem smo se s kolesi ob 8.00 pripeljali v šolo. Kolesa smo parkirali. Odšel sem v razred, babi in dedi pa sta sedla na klopco pred šolo. Ko sem prišel v razred, sem odložil torbo in se pripravil na pouk. Odšli smo iz razreda in pripravili vse potrebno za razgibavanje. Dedke, babice, mamice, očete smo povabili na blazine, kjer naj bi se dobro razgibali. Vsak učenec je pokazal pet vaj za razgibavanje in gretje telesa. Zadnja sošolka Tia je pokazala vaje za sprostitev. Po razgibavanju smo odšli igrat nogomet. V igro so se vključili vsi, razen učiteljica, ki je bila sodnik. Igra je bila napeta in zelo hitra. V igri sta sošolec Nejc in mamica sošolca Leona »dala roko«, zato smo imeli dva penala in en prosti strel. Igra je bila dobra, v začetku je sošolka Stela dala gol in smo povedli. V drugem delu pa je gol dal Julijin ati, ki se je za gol moral kar potruditi, saj sošolec Leon dobro brani. V našem golu je stal dedek, po imenu Srečko, ki je branil tudi z »glavco«. Moj dedi je zadal dve »glavci«. Torej je moja ekipa zaradi dobrih igralcev na koncu tudi zmagala in povedla z 2 : 0. Ko se je igra končala, smo si vsi čestitali in se s sošolci malo pogovorili o zmagi. Starejši so že odšli na sok, kasneje smo se jim priključili tudi mi. Za pijačo sta bila na izbiro sok ali voda, za posladek pa piškoti. Vsi smo se imeli fenomenalno, nato smo se poslovili od svojih dedkov, babic, atijev, mamic ter odšli k pouku. Bilo je odlično! Luka Kosi, 5. c TEDEN SIMBIOZE GIBA, 12. 5. 2022 V tednu Simbioze giba so nas danes zjutraj ogrele ženske Šola zdravja iz Kungote, nato smo se odpravili na pohod. S kolesi smo uživali od Lovrenca do Strnišča, pojedli smo sendviče in sladoled. JUTRANJA TELOVADBA V sklopu projekta Simbioza giba so učenci 4. a in 4. b začeli dan z jutranjo telovadbo s skupino občank in občanov, ki vsakodnevno pridno skrbijo za gibljivost telesa. Učenci 1. razredov smo povabili svoje sorodnike (starše, stare starše, brate, sestre ...). Vsi smo neizmerno uživali. SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE Svetlobna svetilka, ta močna nadloga, skoz okence sije mi celo noč. Zastrem zavese, zakrijem »rolete«, a še vedno mi sije vso noč. In prosim to lučko, naj končno ugasne, a sije mi ta celo noč. Ko končno ugasne, pa sonce posije. In zgodi tako se vsako noč. Eva Krajnc, 5. a ODPADKOM DAJEMO NOVO ŽIVLJENJE - USTVARJANJE ZA NAGRADNI NATEČAJ V letošnjem šolskem letu smo učenci 2. razredov v OPB veliko ustvarjali iz odpadnega materiala. Vodilna tema projekta je ozaveščati otroke o ločevanju odpadkov ter razmišljati o možnostih predelave izdelkov iz recikliranih materialov. Tako smo si iz odpadnega kartona, koledarja, plastenk, blaga in drugih odpadnih materialov izdelali dve didaktični igri. Didaktična igra Človek ne jezi se Didaktična igra Senzorni spomin VRTIČKARJI V SOLSKEM LETU 2021/2022 Tudi v tem šolskem letu imamo vrtičkarji obilo dela. Septembra in oktobra smo pospravljali pridelke na visokih gredah pred šolo. Posebej smo ponosni na batato - sladki krompir, katerega bomo sami razmnožili in tako nam ga prihodnjo pomlad ne bo treba kupiti. Naše mlade sadike že v prvem mesecu tega leta vznikajo na matičnem plodu batate. Po končanih jesenskih opravilih na vrtu smo se konec meseca oktobra lotili urejanja cvetličnih lončkov pred šolskimi vhodnimi vrati. Vse poletne cvetlice smo zamenjali z jesensko-zimskimi zasaditvami. Naj bo tudi zima odeta v tople barve sonca, radosti in življenjske energije. Izbrali smo jesensko resje in mačehe. Cvetlice se uspešno upirajo nizkim zimskim temperaturam, v vsej svoji lepoti pa bodo zasijale v pomladnih mesecih. Vse cvetlice, ki nas pozdravijo ob našem prihodu v šolo, nam je prijazno podaril g. Danilo Zupanič, lastnik rastlinjakov na Hajdini. Hvaležni smo za to prijazno gesto in se mu zahvaljujemo. Skrbno smo jih posadili. Spomladi ga bomo ponovno prosili za nasvet pri ureditvi poletnih zasaditev cvetlic. Meseca novembra smo prekinili z našimi vrtičkarskimi dejavnostmi na prostem. Narava naj počiva, mi pa ta čas izkoriščamo za pogovore, načrtovanja, nabiranje novih znanj in prve korake v svet kulinarike. V naši novi, zelo dobro opremljeni gospodinjski učilnici kuhamo, pripravljamo čajanke, pečemo ... Za začetek smo iz hokaido bučke z našega vrta ter kostanjev pripravili okusno bučkino juho s kostanji. Za vse gurmane prilagamo recept in želimo dober tek. SESTAVINE: hokaido buča kostanji maslo sol muškatni orešček peteršilj bučno olje PRIPRAVA: Narežemo in olupimo hokaido bučo. Kuhane kostanje olupimo in jih zmečkamo ter sesekljamo peteršilj. Maslo damo v lonec ter kuhamo, dokler se ne raztopi. Narezane in olupljene bučke dodamo v lonec in malo podušimo, nato dolijemo vodo in posolimo. To vse skupaj kuhamo, dokler bučke niso mehke. Nato jih spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo kostanje ter nariban muškatni orešček. Juho nalijemo v krožnik ter okrasimo s peteršiljem in z bučnim oljem. Dober tek vam želimo! Jan Pišek, 5. a S tretješolci smo uživali na čajanki ob domačem kamiličnem čaju. Zraven smo si privoščili tudi piškote. Pred božičnimi prazniki, 24. 12. 2021, smo svoje brbončice razvajali z otroškim jabolčnim kuhančkom. Bil je odličen. Zato bomo tudi ta recept, ki so ga pripravile naše učiteljice v timu Ra P (razširjen program) na šoli, delili z vami. OTROŠKI KUHANCEK Sestavine za 4 skodelice: 1 I jabolčnega soka 2 zvezdnata janeža 2 zrna popra 2 palčki cimeta 4 klinčki 1 žlička pomarančne lupinice med ali sladkor po okusu 4 rezine pomaranče Postopek: Začimbe stresi v globok lonec in jih nad zmernim ognjem mešaj ter praži toliko časa, da zadišijo. V razbeljen lonec pazljivo in na hitro zlij še jabolčni sok, ki ga potem segrevaš 10 minut, da se navzame omamnih arom. Po želji lahko jabolčni napoj tudi dodatno sladkaš z medom ali s sladkorjem. Novoletni podvig je bil kuhanje domače marmelade iz aronije, ki je rodila pred šolo. Njene plodove smo skrbno pobrali in hranili v zamrzovalniku, kjer so čakali, da iz njih pripravimo marmelado. In smo jo tudi skuhali. Odlična je. Kuhali smo jo kar dobro uro in pol. Točno tako, kot so to počele naše babice, dokler kuhalnica ne naredi sledi na dnu posode, ki se nato za njo počasi zagrne. Brez dodanih želirnih sredstev. Marmelade seveda nismo pripravljali za ozimnico. Ob našem prvem naslednjem druženju smo pripravili carski praženec (»šmorn« po domače) in mu dodali sladko marmelado aronije. Ker prijetne trenutke delimo z ljudmi, ki jih spoštujemo in imamo radi, so učenci v svojo družbo povabili tudi svojo učiteljico. Šolski hodniki so prijetno zadišali, ko so tretješolci pripravljali jabolčno čežano. Preprosto, zdravo in odlično sladico. Poskusite jo pripraviti tudi doma. Ne bo vam žal. SESTAVINE: jabolka maslo med cimet klinčki sladka smetana čokolada v prahu Jabolka nalupimo in narežemo na manjše kose ali na četrtinke. Maslo segrejemo, da se raztopi, nato dodamo jabolka in nekaj klinčkov. Zalijemo z malo vode, da se ne primejo na posodo, lonec pokrijemo s pokrovom in jabolka dušimo tako dolgo, da se omehčajo. Z vilicami jih nato še nekoliko zmečkamo. Dodamo še cimet in po okusu sladkamo z medom. Po želji lahko ohlajeni čežani dodamo še stepeno sladko smetano in jo rahlo posipamo s čokolado v prahu. Učenci petega razreda so ponovno oživili recept naših babic, ki so doma pripravljale sladice iz domačih sestavin: jajc, mleka, sladkorja in moke. Tega pač, kar so doma imeli. Enostavno in odlično! Pripravili so snežne kepe. Poskusite še sami doma. Recept za vas je zapisala Lucija Ko res iz 5. a-razreda. SESTAVINE: ostra moka jajca mleko sladkor vanilijev sladkor PRIPRAVA: 1. Ločiš beljake in rumenjake. Beljake z mešalnikom stepeš v trd sneg. Rumenjake zmešaš in jim dodaš sladkor, vanilijev sladkor in 4 žličke ostre moke ter mleko. 2. V posodo vlijemo 1 I mleka in ga segrejemo. Ko mleko zavre, dodamo sneg, ki ga z žlico oblikujemo v kepe. Kepe v vrelem mleku nabreknejo in takrat jih vzamemo ven ter položimo v skodelice. 3. Pripravljeno zmes iz rumenjakov, sladkorja in moke dodamo v vroče mleko in neprestano mešamo, da ne nastanejo grudice. Zmes se bo kmalu zgostila in nato jo prelijemo preko snežnih kep v skodelicah. Po želji lahko kepe posipamo še s čokolado v prahu. V naši šolski kuhinji nam kuharice vedno prijazno pripravijo vse potrebne sestavine, za katere jih prosimo. In vedno nam dajo kaj viška. Tudi tokrat je bilo tako. Dobili smo kar 10 jajc, za snežne kepe pa smo jih porabili samo 6. Ker se nam po naših kuharskih druženjih vedno mudi na šolski avtobus ob treh popoldan, nam običajno zmanjka časa za umivanje posode. Zato jo samo zložimo v korito, prelijemo z vodo, da se hrana na posodi ne osuši in pridemo naslednji dan v šolo nekoliko prej, da lahko v miru počistimo kuhinjo. To pomeni, da umijemo posodo, jo pobrišemo in pospravimo v predale. Naš moto namreč je, da kuhinjo zmeraj zapustimo takšno, kot smo jo prejeli, ko smo vstopili vanjo. In tako so učenci tudi dan po pripravi snežnih kep prišli v šolo že takoj po sedmi uri zjutraj in pričeli s pospravljanjem. Pa so se domislili! Padla je ideja, da bi si iz preostalih štirih jajc pripravili zajtrk. Rečeno, storjeno. Saj veste, nič ne sme ostati. Hrana pač ni za tjavendan! Vrtičkarji pa pozimi nismo samo kuhali. Pred božičnimi prazniki smo na pobudo s strani Šolskega sklada ponovno združili svoje moči in za virtualni bazar izdelali sivkin deodorant, sivkino kremo za roke, lične škatlice s čajno vrečko in navodilom za pripravo čaja (ročno nabrana zelišča na našem vrtu ali v naravi) in sivkine dišavne vrečke. Takrat se je gospodinjska učilnica za nekaj časa spremenila v pravo delavnico. Navkljub časovni stiski nam je uspelo ponovno ponuditi paleto naših ročno izdelanih, drobnih pozornosti za obdarovanja v prazničnem času. UREJANJE VISOKIH GRED, 6. 4. 2022 Ankica Pikula Učenci so poskrbeli za sadike, čebulice in semena. Pridno so se lotili čiščenja grede, natrosili novo zemljo, posadili in posejali vse, kar so prinesli. Na koncu so še vse zalili. Sedaj sledi čakanje, da zraste iz malega veliko. SOLSKI VRT NA OS KIDRIČEVO Z učenci na naši šoli obdelujemo 8 in pol visokih gred z različnimi vrtninami, ena pa je namenjena dekoracijski zasaditvi pred šolo. Prav tako učenci sami vsako leto zasadijo rože pred vhodom v šolo. Sami tudi izdelajo lonce iz odpadnih pločevink. Le te pobarvajo, g. hišnik jih prelakira in zasaditev se lahko prične. Vso zelenjavo, pridelano na našem vrtu, porabimo v učilnici, kuhinji, namenjeni za gospodinjski pouk. Letos smo pobrali z gred pori luk in blitvo ter skuhali porovo juho in blitvo s krompirjem. Za dva ločena obroka, seveda. Letošnji posevki in zasaditve so šele v rasti, bujno bodo obrodili šele kasneje. Jeseni imamo polne roke dela s pobiranjem in skladiščenjem pridelka. Prav tako pa tudi vsako jesen in pomlad zamenjamo cvetoče dekoracije pred vhodom v šolo. Letos smo ponosni na svoje sadike sladkega krompirja. Vzgojili smo jih kar 28, a še čakajo na zasaditev na prosto v družbi kontrastnih sončnic. Prav tako so učenci posejali veliko kolerabice in vse sadike razdelili med učence šolskega Eko vrta ter tudi delavce šole. Učenci so po večletnem trudu in učenju na vrtu samostojni, skrbni in vsako jutro zjutraj, že pred poukom obiščejo gredice, jih zalijejo in postorijo sprotna dela. Delo na vrtu pač ne more biti omejeno na točno določeno eno uro v tednu, saj smo odvisni od vremena ter razpoložljivega časa učencev. Zato smo pri delu izredno prilagodljivi in življenjski. Prav tako imamo za šolo zasajeno sivko (kar 40 sadik), iz katere izdelujemo izdelke za bazar. Letos prvič nam bo rodila tudi šmarna hrušica, iz plodov aronije pa smo jeseni skuhali okusno marmelado in jo nato servirali ob carskem pražencu. Veselimo se tudi plodov goji jagod in le upamo, da smo jih uspeli rešiti pred sivo plesnijo. Letos spomladi smo opravili izdatno rez. Ankica Pikula MAJ - UREJANJE CVETLIČNIH LONČKOV, ZALIVANJE VISOKIH GRED MLADI ZELISCARJI KUHAMO 27. 5. 2022 RECEPT ODLIČEN 6 EZGOVčg R 'L '^Y1^Lr5 JL NrL^rxxNe- >^ajisX^u |XSL -As'^kx^fW5 V v/VA_ L- fV£- X f-0 UL®* l ■ • TavkpTvv 1 C) /z SOČUSTVUJEMO S TRPEČIMI V UKRAJINI SVETOVNI (NE)MIR Mir ne pomeni nemir, temveč tir, ki nas popelje v svet prijaznih, ne sovražnih ljudi, kjer se v veliki meri bodri. Mir mora zaživeti. Med vsemi narodi sveta. Žal ga Rusija ne upošteva. Napadla je Ukrajino. Ljudje na ulicah več ne uživajo. Mame z otroki bežijo in se bojijo, da svojih izbrancev ne izgubijo, saj se v vojni borijo. Na svetu prevladuje kaos, vse se draži. Ljudje v vojni umirajo. Upam, da bo čim prej mir. Taja Bingo, 8. b APRIL 2022, ZA UKRAJINO "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem," je pomenljivo izrekel Mali princ. In mi vsi smo v tokratni zbiralni akciji dokazali, da vidimo s srcem, čutimo, poskušamo pomagati nositi breme življenja soljudem. V torek, 29. 3., in v sredo, 30. 3. 2022, smo starši, učenci in kolektiv OŠ Kidričevo dokazali, da nam je mar. Za trpeče, nedolžne žrtve - civiliste narodov Ukrajine. Pomagamo lahko le z oblačili, odejami, igračami, s sanitetnim materialom in s pripomočki za osebno higieno ... Nabrali smo stvari, katere bodo šle v prave roke. Za ljudi, ki to potrebujejo; z našimi dobrimi mislimi in z željo, da se čim prej konča ta nečloveška morija. Hvala vsem, ki ste se odzvali v tako velikem številu! Kolektiv OS Kidričevo OBISK UČENČEV IZ SARAJEVA, 12. 5. 2022 V Lovrencu smo se družili z učenci iz srbskega mesta Sarajevo. Program so pripravili gasilci in z igrami popestrili popoldan. Učenci so tekmovali v 4 ekipah. Uživali so v igrah z vodo, saj je bil topel dan. Med seboj so se spletle vezi in vsi so uživali ob druženju. Prav tako je bilo odlično poskrbljeno za malico, večerjo in pijačo. Na OŠ Kidričevo so nas obiskali novi prijatelji, učenci iz srbskega mesta Sarajevo. Predstavili so svoj kraj, zgodovino, jezik in običaje. Pridružili so se nam tudi pri pouku, mi pa se k njim priključili v ljudskem plesu kolo. !5^x^X ock ^ Ss\ ^Wv(t«\ C^vVV ICiat5^ nvX«tA • V^> ^ Viau\ (v\ o 10V,V.U v LU5!)- % ^eio floCfttA u. oUok ea<^«i.\e £c, (4- - v C ynC l 0 o po ca f' o c a ^ L o, (^icerdjU y prdda vriTcu, 2,(krava i)pcxn v./ sh'cfjo. sx j TPCv lC\ko ^KiAG ;k dav VHGZiLvMo dov ^>poood' 'Jrenšt evra a.c>vo\, fh xrv\o dek ^>r Qvi V^O pl l(y)( W y„G^ e Cc 5^ Coi{ovavu Uci 'i iv» delava' so [e, ištreno 3e vaw ^ ob *acdLu nožih Ostto VkvcšoU 111 veso j>o^oc Mr vodevne vse od 1 pr ve^ do devdeeja razreda. Vsak od vas ms je mučit vi&k<^ kor sine ja za prihodnost /n ms t> pripravil m svd od radosb'. ?Gwa