Zoper dvojno mero. Dne 6. novembra t. 1. je naš gospod državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec interpeloval ali vprašal v državnem zboru ministerskega predsednika, grofa Badenija, kot ministra notranjih stvarij o tej le zelč važni reči: Vsled interpelacije, prebrane dne 18. julija 1895 v visoki poslanski zbornici državnega zbora, nastavil se je pri c. kr. davkarskem uradu v Ljutomeru na južnem Šlajarskem neki gospod Moric Schreiber kot zemljemerec, kateri pa tamošnjemu prebivalstvu napravlja mnogo neprilik, ker je slovenskega jezika popolnoma nezmožen in se mora posluževati tolmača. Ker se na to interpelacijo takratni rainister notranjih stvarij ni oziral, hotele so si tamošnje občine pomagati s peticijami do visokega c. kr. finančnega ministerstva, in so njih zastopi sklenili, takšne prošnje odposlati. Kar nihče ne bi pričakoval, nasprotiije temu početju c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru s tem, da prepoveduje izvrševanje takih sklepov. Tako je ustavilo sklep občine Stara cesta, ki prosi finančno ministerstvo, naj se naraesti slovenskega jezika zmožen zemljemerec, in sicer z odlokom v Ljutomeru, dne 21. septembra 1895 štev. 9093 s tera, da je početje občinskega zastopa označilo kot prekoračenje njegovega delokroga. - To mnenje u. kr. okrajnega glavarstva v Ljutomeru pa nikakori ne. more biti postavno, kajti je zoper člen 2 državne osnovne postave z dne 2. decembra 1867, drž. zakonik št. 142, ki določuje; »Vsakdo ima pravico staviti peticije« in peticije smejo tudi »izhajati od postavno priznanih zborov«, torej tudi od občinskih zastopov in njihovih odborov. Okrajno glavarstvo v L]utomoru torej prepoveduje slovenskim občinam, da se ne smejo posluževati pravic, pripoznanih jim v državnih temeljnih postavah. Gista drugače pa ravna isto c. kr. okrajno glavarstvo s sklepi nemških občin in jih pri miru pusti, dasi prav očitno postave prelamljajo. Po naključju nemški zastop trga Ljutomer je namreč sklenil naslednji sklep in ga je dal po časnikih naznaniti: Služba občinskega zdravnika za trg Ljutomer. Letna plača 500 gld. Prosilci za to službo morajo biti rimskokatoliške vere, nemške narodnosti in zmožni enega slovanskega jezika. Morebitna vprašanja se pošljejo ali občinskemu uradu ali pa c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. — Dunajski klinični tednik št. 32. To je bilo torej znano c. kr. okrajnemu glavarstvu, toda prav tako mu je moralo biti znano, da je s tem »javna služba« prosilcem slovenske narodnosti postala nepristopna in se jim je onemogočila prošnja za javno službo, kar je ravno nasprotno členu 3 državne osnovne postave z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, ki pravi: »Javne slubže so vsem državljanom enako pristopne«. Ta politična pravica pristopnosti do javnih služeb je prelomljena z zgorajšnim sklepom nemškega občinskega zastopa ljutomerskega nasproti prosilcem slovenske narodnosti, in sicer z vednostjo in pomočjo c. kr. okrajnega glavarstva ljutomerskega. Podpisani poslanci torej vprašajo Njega ekscelenco gospoda ministra notranjih svarij: Ali si hoče 1. »dati na tanko poročati o neenakem postopanju c. kr. okrajnega glavarstva ljutomerskega na Štajarskem nasproti občinskim zastopom slovenske narodnosti in zastopom z nemškim občinskim odborom; 2. ali hoče zaukazati c. kr. okrajnemu glavarstvu ljutomerskemu natančno izvrševanje državnih osnovnih postav tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu?« Na Dunaju, dne 31. oktobra 1895.