Medieinska sestra v boh,icni sluibi M e d. s est I' a Din a IU I' ban 'ei 'e Pavadav za adloeitev, da se na letasnjem abenem zbaru nasega drustva abravnava delavna padraeje medicinskih sester, njihave dalznasti in adgavar- nasti tel' metade dela v izvenbolnieni in balnicni sluzbi, je vee. Pasebna kamisija Zvezne skupseine in Zveznega izvrsnega sveta pripravlja naert Zakana a arganizaciji zdravstvene sIu~be. V okviru te kamisije priprav- ljaja pasebne padkamisije naerte za pasamezne zakane, taka n. PI'. Zakan a zdravstvenem asebju, Zakan a medicinskih str'O~avnih salah. Dalaeila,ki bado v Splosnem zakonu a zdravstvenem asebju urejala dolznasti in adgavarnasti medicinskih sester, bada v zakanu g'Otava zelo spl'Osna.Splasnim zakanam b'Od'O nedvamna sledili izvrSilni predpisi, v katerih ba treba podrabneje .dalaCiti na- lage in adgavatnast. Na sadelavanje pri Qstvaritvi teh predpisov pa marama biti me sestre pripravljene, ta se pravi, da marama najprej same zaertati kancepcij'O nase sluzbe, dalznasti napasameznih delavnih mestih pa tudi meje nasih strakavnih kampetenc. VzpQreden pavad za razprav'O a tern prablemu nam dajejo tudi razni tra- gieni dagadki, 'Ob katerih pastavljaja nadzarni argani in javnost tezka vpra- sanje: »Kda je 'Odgavaren? Ali spada staritev, zaradi katere je prisla do nesreee, v delavna p'Odraeje 'Onega, ki je s svajim dejanjem nepasredna pavzroeil ne- sreea? Ali je bi! ta za dOl0'eena staritev strakavna uspasabljen? Alije bila njegava praktiena strakavna uspasabljenast preverjena? Ali je bil za. tQ tudi moralno etiena' kvalificiran - ta se pravi: ali se je zavedal, s kaksna adgavar- nastja in s kaksna nevarnastja je zvezana dela, ki ga je apravljal? Ljudska skupsNna LRS je na junijskem zasedanju hkrati sprejela ,tri za- kane s padraeja zdravstvene sluHje: Zakan a zdravstvenihdamovih in zdrav- stvenih pastajah, Zakan obalnicah in Zakana strakQvnem nadZQrstvu. Vsi trije zakani sa bili abjavljeni v Uradnem listu LRS st. 21/56. Snav, ki ja obrav- navaja navi trije zakani, je osnava za VSQarganizacija in dela zdravstvenih zavodov v LRS, in ba sluzila kat temelj za yes nadalnji razvoj zdravstvene sluzbe. Res je, da je vsebina navega Zakana a balnicah' zajela v ghivnem obstajeee 'dejanska in arganizacijska stanje nasih b0'lnic, vendar sO' bile v zakanu u:postevane tudi vse druzberre spremembe, ekallflmski razvoj vdr.zavi, napredek medicine in splosna naeela sacialistiene zdravstvene sluzbe. Za Zakan a balnicah sa karakteristiene sledeee lastnosti: a) Zakanne obravnava balnic kat izkljuenaterapevtienih zav'Odav, kat gledaja nanje mnogi nestrokavnjaki in cela s'trakavni ljudje, kar je seveda se ostanek starih pagledav na zdravstva, temvee jih abravnava kat zavode s sirSimi nalogami v celatnem sistemu zdravstvenih zavod'Ov spl'Oh, Zat'O n a I a g a zak'On bblnicam tudi d'OlZn'Ostsodelovanja in pom'Oeidru- gim zav'Odom, zdravstvenapr'OsvetnQ dela med· bolniki, preventivne nalage in k'Onen'Oznanstvena razisk'Ovalne nalage. Zakon u va j a v bolnice socialna shizba in abvezna strakavn'O izpop'Olnje- vanje b'Olnienega str'Ok'Ovnegaosebja. NaNn tega' izp'Opolnjevanja ureja pra- vilnik a str'Ok'Ovnemizpopalhjevanju zdravstveMga asebja. Zak'On d a 1a e a nekatere asnbvne dalinosti b'Olnic da ljudi, ki jim je zdravlje'nje v b'Olnici patrebn'O in ki se tam zdravij'O. 1 Z razsiritvijo rbolnicnih nalog se razsirjaj'O in dobivajo globljo vsebino tudi nalage medicinS'kih sester kat skupine strokavnih delavcev, ki naj bi bili med ostalimi strokovnimi delavci nosilci in izvrsevalci teh nalog ..P,ogtejmo kankret- . neje! Ne da bi se spusc.ala v organizacijo dela v bolnici, zelim acrtati koncept -vsebino - sestrske sluzbe v bolnici, koncept, kakrsnega narekuje razvoj medicine, nasa zdravstvena sluzba, nasa zakonodaja in kakrsnega sa sprejeli po vse vecjem in vecjem uveljavljanju dejavnosH medicinskih sester tudi med- narodni zdravstveni forumi. Ce takoncept iz najrazlicnejsih'objektivnih,in subjektivnih razlogov se oi astvarjen ali v celoti realiziran, vas ze vnaprej prosim za pozitivni odnos.in dajem pobudo za vase pripambe in predloge, za to, da se mubomavsak dan bolj pribliZali in ga koncno prenesli v prakso. V maju 1956je bil na 9. skupsCini Svetovne zdravstvene 'Organizacije pred- met strokovne diskusije: »Medicinske sestre, njih vzgoja in njih vlaga v zdrav- stveni sluzbi.« Razpravljalo je a otem213 zdra'Vstvenih, sacialnih, upravnih in drugih delavcev iz razlienih ddav abeh polut zemeljske oible. Sadelovalo je med njimi tudi 21 medicinskih sester, ki sa se. udelezile zasedanja.:te skupscine katuradne delegatke svojih ddav. Vloga medicinske sestre je bila ocrtana zel'Opestro, kar je pa docela razum- ljiva, saj se njena vloga v drzavi, ki ima enD sestro na 300 prebivalcev, pac nujno razlikuje od vloge v drzavi, kjer pride komaj 1 sestra .na 30000 pre- bivalcev. Vsekakar je saglasno hila sprejet'O stalisce, da ima medicinska sestra dola- ceno vloga in siroko dejavnost v zdravstveni sluzbi vsake ddave. Ce se v neki drzavi poklic se ni uveljavil v vseh svojih dejavnastih, naj pomeni pac smoter, ki ga je treba daseCi v bliznji bodocnosti. Kot bistvenih je bila v del:ovnem podrocju medicinske sestre zacrtanih pet e ro fun k c i j, in sicer: . Prva: nudi strokovno in vesco nego in skrbstvo bolnemu in onemoglemu v skladu z njegovimi fizicnimi, emocionalnimi in s'Ocialnimi potrebami, ne glede na to, ali se ta negaali skrbstvQ izvaja v bolnici, na domu, v solski ali v industrijski zdravstveni sluzbi. Oglejmo si te dejavnosti vsaka posebej, kolikor pridejo v postev tudi na podrocju sestrske sluZJbev bolnici. Ce vzamemo besedo nega v sirSem pomenu besede, j'Olahko nadomestimo tudi z besedo skrb za bolnika kot osebnost z vsemi k'Ompanentami te osehnosti in njegovimi potrebami. Kaj vse naj v osnovi zajame skrb za bolnika, nam naravno prikazuje naslednja shema. V skrbi za bolnika se morajo upostevati: emocialne potrebe bolnica - fizicnepotrebe socialne potrebe - dam- druiina - svojci 2 I Skupnost - moznosti,' ki jih daje skupnost na razpolago za vrnitev zdravja V obmO'eju bO'lnikovih fizienih potreb je medicinska sestra O'dgO'varnaz a neg a b a 1n i k a v a z j ems m i s 1u. Zaradi onemoglO'sti in zaeasne' ali trajne invalidnO'sti pomaga. bolniku v njegovih najelementarnejsih, potrebah. Nikar se ne sramujma nasteti te potrebe, v katerih je bolnik docela ali delno odvisen od tuje po~O'ei: hranjenje, vzddevanje telesne cistoee in udobj.a .v postelji in neposredni akolici, pomae pri odvajanju, pri spremembi lege, patem pri morebitnem bruhanju, kasljanju itd. Veekrat se naene vp~asanje, ali so ta opravila delo medicinske sestre ali pa delo pomoznega osebja, t. j. holniearjev oziroma celo streznikav. Pravilen odgovor se glasi: To je dela sester in bolniearjev! Namenoma sma rekli: »V obmoeju bolnikO'vih fizienih potreb je medicinska sestra odg<)vorna za nego bolnika«. Dodati mO'ramo se: odgovorna, bodisi dan ego b 01 n.ik a v r si sam a, bodisi dan a ue i ,or g ani z ira ,i n n adz ira i z v a jan j e nege. Na strokovni visini pa nego lahko paueuje, jo vrsi, organizira in nadzira edinole,ee pozna patologijo obalenja, naeela diagnostike in zdravljenja, umest- nost prijemo'V in naeina dela tel' bolnikovo nastrojenje. Veekrat se nagibljemo k temu, da podcenjujemo te vrste dela me same, nagi:bljejo se k temu ce10strokovnjaki, ki dostikrat vidijo samo »zanimiv« pato- loski primer, pri tem pa pozab1jajo, da gre Za Cloveka z vsemi elementarnimi potrebami. Redkejsi so oui, ki se zamislijo globlje, ki priznavajo vaznost dohre nege .kot bistvenega dopolnila v procesu zdravljenja, v nekaterih primer ill, celo najpomembnej'sega dela zdravljenja. Pray gotovo pa ne podcenjuje iega bolnik, ki ni toliko v zadregi, kdo mu bo dal zdravilo, kdo injekcijo itd., ampak kdo mu bo s prijaznim obrazom na diskreten naNn prinesel in odhesel poste1jno posodo, kdo ga bo umil, da ne bo neprijeten sebiin svoji okoIici. Pred 90 leii je Florence Nightingale napisala ~njizico: »Prlpombe k sestr- skemu delu, kaj je in kaj ni.« Na 140 straneh je napisala, kako negujemo bo1- nika in onemoglega. Edinstvena je ia knjizica pray zaradi tega, ker obraca pozornost bralca. na te osnovne potrebe bolnika,k ate rim jet reb a 0 d p 0 moe i, bodisi da ,ga neguje najbolj nevesea mati ali pa strokovno najbolj usposobljena oseba. Res je, da se je v 90 letih, odkar je bil napisan ta katekizem za sestre, . medicinska praksa obogatila s io1iko novostmi, da se je nujno spremenil in razsiril tudi reperioar del, ki jill, opravlja danaiinja medicinska sestra v primer- javi s pionirkami nasega poklica. Vse bolj in bolj prevzema medicinska sestra v svoje delovno podroeje razne medicinsko-tehniene storitve, ki jill, pred nekaj desetletji se ni· bilo 'Vpraksi ali pa so spadale v izkljueno domeno zdravnika. Toda osnovne bolnikove potrebe se z napredkom medi- c i n e n is 0 s pre men il e. Clovek je ostalClovek in zaradi tega so njegove osnovne potrebe ostale p ae is ie, in pray glede tell, je ostal bolni, slabotni, brezmoeni se posebno obcuiljiv. Prezahtevno in nestvarno bi hilo trditi, da mora vsaka medici'nska sestra' opravljati vso nego, ne gre, nimama jih toliko in jill, ne homo nikdar imeli toliko, za ponavljajoee se delo bi to bilo z gospodarskega vidika nepovoljno. Gre pa za to, da ne crtamo te vaZne komponenie iz nasega dela, gre za to', da za nego bolnika prevzamemo nase odgovornost, da bo bolnik negovan. Odgo- vornost v tem smis1u, da ga homo v do1oeenih primerih negovale tudi same. Kdaj pa mora sestra sama negovati holniika, naj hi ne od10ea10pomanjkanje 3 pomoznega rOsebja,ampak resnost bolnikovega obolenja, pri katerem mora biti se tako preprosta storitev, upostevaje bolnikovo stanje iJJ-dano situacijo, v odnosu in metodi, individualno prilagojena. Med nami samimi je torej potrebno vrednotenje nege, gojitev kulta bolni- kove nege na ravni Clovecanskega dostajanstva, izpopolnjevanje in kultiviranje nasih rutinskih prijemov. Mislitn tudi na element diskretnosti v nizu vsak- danjih staritev, kat so priprava zapregled bolnika, razne preiskave bolnikov, umivanje, opravljanje telesne potrebe v postelji, katetriziranje itd. itd. Diskret- nost je vse prevec umaknjena iz nasih zavodov,spanskastena postajav nasih zavodih nepotreben in tuj pripomacek. Naj za podkrepHev svojih izvajanj na- vedem drasticen primer: Kako je l'nogoce, da nekL bolnicni oddelki dopuscaja klistiranje holnika v prostoru pred straniscem' in v stojeci poii? Taka metoda pray gotovoz vidika ucinkovitosti ne zdr.zi strokovne kritike;se bolj pa jo moramo grajati s stalisca 'humanosti. Glede' na bolnikove fizicne pa tudi emocionalne in do neke mere socialne potrebe spada v podrocje sestrske sl~be v bolnici ---:'torej v nego bolnika v sirsem pomenu besede - tudLskrb in ak.cija za ostvaritev in vzdrzevanje take.g,a okolja, ki bo fizicno, in psihicno povoljnovplivalona bolnilko.vo pocutje, zdravljenje in ok rev a nj e. Tu imamo v mislih vzdrZevanje higiene in,estetske podobe bolnikovega najozjega oko.lja, t. j. postelje in predITletov, ki jih .uj:lopblja, bol- niSke 'Bobeter vseh pomoznih in medicinsko funkcionalnih prostorov. V ze omenjenih zapiskihFlorence Nightingale. najdemo: ''>lSplosnoin na zalost globoko zakoreninjena sta vtis in mnenje, cesda res Iiekaj.alicelo vse storimo za bolnika, cemu' damozdravila, nic pa ne .pomeni,ce poskrbimo za zracenje, ogrevanje, Cisto,c'O,ce pos~rQimo za:razvedrilo,spremembo itd.« ,Dosti- krat tudi me sestre premaIo doprinesemo k priznanju ,te komponente, v negi bolnika. V tej dejavnosti ima medicinska s~stra predvse~ ,vzgojne, organizacijske in nadzornenaloge, kergre za deJa, ki,jih, opravlja pomozno z~dr'avstvenoali celoJ:'lestrokovno osebje in ker j~;ycasihtudi bolnike)reba na;vajati k vzdrZ~ vanju higiene in, kultllrnega vzdu~ja.PraviII).o, da ima ,na 'tem poarocju medi- cinska sestra nal(?ge meciiclnsko' izobrazepe; kulturnein. prijetne gospodinje. Ko govorimo 0 bolnikovem okolju, ne' smemo,pozabiti na zelo .vazen del tega okolja, na zivi,del, t. j. vse osehje, ki je v st~ku z bo.lnikom po syoji stro- kovni, uprilVni ali tehnicni dolznosti. Medicinska sestramora navajati to osehje k osebni higieni,' zunanji urejenosti, dqstojnosti, kz,avestnemu ,osv,ajanju kul- turnih privajenosti, k pravimodnOisomnasprot.i bolnikom,ustanovi, predstoj- nikom, nadrejenim in sodelavcem.To je pa trdo in dolgotrajno delo, ki se statisticno ne da dokazati v merilu porabljenega casa alipa ta~ta in'vztrajnosti. Dalje: \b'0bmocju bolnikovih fizicnih'potreb vzvezi zugotavljanj,em in zdravljenjem bolezm invvsem zadevhem proce.suQpraylja ..medicinskasestra po zdravnikovem narpcilu niz medicinsko-tel)nicnih oprav:il,~n, jev tej dejav- nosti clan teama-ekipe zdravstvenih delavcev, izmed katerih ,v harmonicnih odnosih' prispeva vsak svoj .delez. Z razvojemmedicinske 'prakse vdiagnostiki in terapiji se pojavlja vse veckompJiciranihoprayil, kLzahtevajo ad: sestre strokovno znanje, tehnicno vesCino, spretnost irLcut odgovQ'rn()sti.Piri tem pa se to, da pri takih opravilih sestra ne 'odvrne svoje pozornosti od bolnika kot osebnosti. 4 Mislimo, da gre praksa eelo predalee in da se medieinskim sestram nalaga v razbremenitev zdravnikav mnaga takth staritev, ki bi morale ostati damena zdravnikov. Ali kdo pomislina ta,koliko seostane easa sestri za razgovor z bolnikom,za, deln s pomaznim \osebjem,'z ueenkami na praksi in za druge na~ loge, ki jih bomose nasteli? Govorimo o,tem,kdo je odgovaren, ee sezgodi nesreea zaradi staritve, ki jo je opravila"namesto zdravnikasestra, namesta da bi govodli ova r nos't i balnikaze prej.Zame je hila zanimiva taleugato- vitev: ob priliki skupseine Svetovne zdravstvene organizacije sem dobila na vpogled parneila a stanjusestrske sluzbe'v kakih 35 ddavah. 1z teh poroeil sem povzela naslednje: eim veeje je vneki ddavi stevilo sester' glede nas,tevila ptebiva1cev, eim vise je organizirana sestrska sluzba, eim daljso tradicijo ima, tern manjprehajaja dela, kiso domena zdravnikav, v delovnapodroeje sester. , Druga fUllkcija !pa fotfnulaciji 'Sku'psciIH~'svetovri.e' zdraVstvene organi- zacije: Medicinska :sestra' dela 'kbt zdrav:stvena' vzgajiteljiea in svetovalka bal- nikav, svojeev;dr'lizin na: damovih, pa tudi v balnieah in drugih zdravstvenih zavddih, salah in v industriji.Z'aradf testiega in nep"rett,ganega stika z bolniki in iiJih svojci navarlno uziva zaup,anje hi je v dobri strateski pozieiji, da v pre- prosti govotici, razumljivi bolnikom in:njihovim svojcem, posreduje znanstvena dagnanja, da bi jih resnicno razumeli, sprejeli in se po rijih dejansko ravnali. Kaksne, sa moznos:ti ,inkaksne sa metade zdravstvenaprosvetnega dela v bolnici in kaksen je delez medieinskih' sesterna tern padroeju? Zev sami farmulaciji zdravstvenovzgojne funikeije medidnsklh 'sestE~r je nazmleeno, da ima medieinska sestra velike moznosti za to del (, p r a v v b <0' 1n i c i, pred- vsem zaradi individualnega kontakta z bolniki in pa zaradi tega, ker se pobude za zdravstvenovZlgojno delo v bolnici tako rekoekar vrstijo. Ze sarno bivanje in higienski rezlm v holnici more vplivaii ria osv,ojitev higienskih navad.Se zlasti pa se ta daizkoristiti v pediatriji; paradniStvu, v holnicah zatwberkuloza in v padobnih zavodih. . Polegtega ima sestra na razpolago se druge metadE'.Za najsodobnejso in pedagosko najbolj uspesno smatramo, metado individualnega pauka ,in pouka v majhnih skupinah. 1ndividualni pouk v abliki razgdvara je uspesen, 'ker ga lahko" prilagodima treriutnisituaeiji, asebnemu zanimanju, stapnji balnlkove izabrazbe in mativu, zaradi katerega gavorimo, Tak individualen pauk je lahka priloznosten, ke> gasprozijo oane akoliSCine, ali pa'hactten, popatrebi ze v naprej dolacen 'In. pripravljen. ' Oeem naj se pa menimo z holnikam in njegovimfsvojci, ee iInamo pred oemi zdravstvenovzgo]ni snioter? Predvs'em '0' tern, kako Iahko tudi sam pri- pamare k hitrejsemu in uspesnejsemu zdr'avljenju, kakdse ba ravnaI;ko' pride iz bolniee, bod:jSikar se tiee rezima zivljenja, prehrane, prekomernega dela, kaka iba obziren do s~aje akoliee, zlasti ee 'ima nalezljivo holezen ali pa je nemara Ibaeilonosee. Vsebina razgovora v 'vsakem" kankretnemprimeru 'je od- visna od vrste aborenja in ad navadil, ki sa bolniku potrebna. Druga metoda, pauk v m,,!lih skupi~ah, je v" bolniei sleer tudi magoea, vendar nekoliko teze izvedljiva. Utemeljena je pa Ie,ee gre za majhne skupine zenakim interes?m, kat san. pr~ paradniee, skupi,na tuberkulaznih bolriikov, z ustrezna diferenciaeiJatudi diabetiki itd. V l'iztotera'piji pa se met ode skupin- skega pouka ze kar vpletajovskupinsKa terapij'oi n. pro priterapevtskitelo- >. ' .; , ·r· ,- "". ,. c" 5 vadbi, terapevtskih igrah itd. Pri zdravstvenavzgojnem delu v skupinah je vazna naslednje: skupina marabiti majhna, interes skupen, stapnja izobrazbe in zdravstvene kulture vsaj priblizna enaka. Nadalje maramo doseei, daClani posamezne skupine pri V5em tern dejanska sadelujejo. Snov uene enate ne sme biti preabsezna in tudi ne preablazena. Pauk poteka v razgovoru, ki ga nae- nema. Pri tern si pama,gama lahko z r,aznimi pripamaeki, kat sa tabla in krecla, slike, predmeti, ki jih balnik uparablja, in tiskani letaki. Zadnji cas imajo tudi po nekaterih nasih zdravstvenih zavodih pripamQcke, kot 8''0 magnetafanski pQsnetki, zvaeniki' itd. Vendar sa ze prvi p'Oizkusi pa- kazali, da te metode dalee zaastajaja za ziva Ibesedo, ker pri njih ni asebnega kantakta, ker ni nabene kontrole glede stvarnega dojemanja, razen tega ni magaea istaeasna uparaba drugih uenih prip0Il).aekav in tudi posiusaici ne SQ- delujeja aktivno. Med astalimi sredstvi, ki sa nam na razpolago za zdravs'tvenavzgajno dela, je tiskano gradivQ, kat sa Ietaki, brasure, slike, napisi in knjige. NajpQgost- nejsa je pri nas uparaba letakov z navodili za nego in prehrana dajenekov, s pouk-am '0 nalezljivih boIeznih tel' z navadili za razliene diete. Vedeti maramo tudi, da dasezemo k,aj mala uspeha, 'ee balniku pri pregledu ali ob odpustu iz boinice izraeima taksno tiskano navodiIo, ne da bi ga mu paprej izerpna raz- Iazili. Denimo n. pr., da. tak letak nasi naslov Diet,a Ulcus III. Bolnika kat oseb- nast pa ne maremo uvrstiti kratkQ malo v predaleek st. III., ker je ta vendar individuum z lastnimi prehrambnimi nava!dami in ima marda zelo omejene maznasti, da si uredi ustrezna dieta itd. ZatQ 5e bamo v razgovoru z njim da- taknili tudi 'te strani. Brasurice in slike nam prideja pray za apremo cakalnic, dnevnih prostarov itd. Panekod imaja vpeljana majhno knjiznicO', s knjigami opremljen vO'zieek, ki v daIoeenih easovnih presledkih krozi pO'boJniskih sabah. Kdor ima to knjiz- nico na ~skrbi,mara obenem svetavati in usmerjati izbira ,etiva. Zdravstvenovzg'Ojna dela opravlja sestra v boinici stem, da halnika, ki ba izven boinice se patreboval pomaei, pouei a maznostih, ki mu jih nudi izven- balniena zdravstvena simba, kat n. Pl'. patranaZa, kantrolni pregledi v dispan- zerjih, obiski posvetavalnic, tel' ,ga abenem navaja, da te ustanove obiskuje, s eimer tudi ze ustvarja povezava med boinieno in izvenbalniena sIuzbO'. Tretja bistvena funkcija medicinske sestre (pO'farmulaciji Svetavne zdrav- stvene organizacije) pa je, da bolnika opazuje, da apazuje subjektivne in objek- tivne razmere, ki pomembno vplivaja na IjudskO' zdravje in da ta opazanja pasreduje drugimelanom zdravstvenega teama (izg. tima) ali organom, ki S'O za pasamezna vprasanja odgovorni. V tern je sestra dragocena vez med bolni- kom in zdravnikom, upravo zdravstveneg,a zavoda, 'sanitarno sIuzbo, socialnim deIavcem, salo in del:odajaicem, pa tudi znanstvenim raziskovaicem. Ne marema do-volj p'audariti, kolike vaznasti je naloga, ki j'Omedicinska sestra v ibalnici opravlja z <>pazavanjembalnika, vpIivav subjektivnih in abjek- tivnih fakt'Orjev njeg'Ovega ok'Olja in a p'Osredavanju teh zapazanj odgav'OI"nemu zdravniku ali upravi, gIavni sestri itd. To opazovanje pa ni Ie opazav,anje bale- zenskih simptamav, morebitnih sprememb tel' boJnik'Ove reakcije na terapijQ. Zanimati se marama tudi za sl1'btilnejse stvari: Ali smo bainiku ab sprejemu ustvarili obeutek varnasti, kako je nanj vplival pregied, vizita? Ali ga je raz- gavar z zdravnikam, od katerega si je taliko obetal, kaj pamiriI, ,ali se maroa ne pocuti kQt stranski opazovalec, ki apazuje, kaj se z njim dagaja? Ali ne wee 6 infarmacij pri oOsebi,ki je marda najmanj kompetentna, vendar najbolj da- stapna? V teh in v nesteta drugih stvareh je bistvo' nase trditve, da je medi- cinska sestra vez med balnikam in zdravnikam. Zavalja razlicnih znacajev, temperamentov,kulture, izobrazbe, navad je skaraj neizbezna, da bolniki drug drugemu veckmt zagrenija bivanje v bolnici. Nalaga sestre je, da bedi tudi nad tern in da, s ·svaj.im pasredavimjem izravna marebitna naspratja in nestrpnost, ee ze nimamaznasti, da bi halnike razvrstila v ustrezne skupine .. Med zdravstvenimi strokavnimi enatami sma rekli, cia uvaja zakan nava strakavna enoOto,t. j. socialno sluzba v balnici. Obseg te slliZbe niti pravno niti v praksi se ni 'Opredeljen. Ce bi hot eli vsaj mala gavariti a tern, bi marali reCi, da ima socialna sluzba nalaga, da ugatavlja sacialne, asebne, druzinske in druge nemedicinske okaliSCine (n. pr. stanoOvanje,zaposlitev, financne tezave, razvade itd.) balnika, ki utegneja vplivati na potek zdravljenja in na balnikava zdravje ter emocianaln'O in s'Ocialna ravnavesje ob odpustu iz halnice, in da skrbi, da se te skodljive okoliScine odpravijo ali ublaze. Funkcian~r sacialne sluzbe se pauci a teh akoliscinah iz osebnih in druzinskih. anamnez, ko se pasvetujez zdravniki in medicinskimi sestrami in z neposrednim stikam z balnikam. Odpravlja pa te za zdmvje Skadljive okaliscine s pasredavanjem pri organih ljudskih odboOrov, pri gospodarskih organizacijah, deladajalcu, zavodu za sacialna zavarovanje, mnazicnih organizacijah in padobna. V nekaterlh (sicer redkih) naSih bolnicah opravljajaze danes sacialna sluzba pasebej v ta namen postavljene medicinske sestre, tako n. pro v pedia-: triji. Zvzgaja specialna uspasohljenih novih kadrov - socialnih delavcev - bo ta sluzba v nasih bolnicah dabila splasnejsi znacaj. Stem 5e pojavlja nav clan teama strokovnih' delavcev v slu~bi bolnika. Vendar morama paudariti, da boOspricoOtesnega in nepretrganega stika z bolnikom mar,ala ostati medi- cinska sestra prvi signalizatar bolnikovih neurejenih Socialnih in drugih nemedicinskih p'1"oblemavin ba za resevanje le-teh balniku v korist iskala pamac eksperta socialnega varstva. Ce se ba pri balnicah poOstapoma organizirala sacialna sluzba v sirsem merilu, hi bila zel'O ikaristno, da v njej sode1uje tudi medicinska sestra z izldjucno naloga socialnoOmedicinske sluzbe. Upajma, da boma scasama imeli tudi nekaj sester, ki bodo poleg sale za sestre absolvirale tudi sola za soc,ialne delavce. Ce bi se katera rada poblize seznanila s socialnimi vplivi napotek ba1ezni, opozf-.rjam na aanek: »Socialna slliZba v bolnici«, oObjavljeriv Vestniku Sveta za zdravstva st. 7-8, leta III. Cetrta bislvena funkcija medicmskih sester pa formulaciji SZO je: izhirati, usposabljati in voditi pamozna roravstvena osebje, ki je patrebna za izvrse- vanje sluzbe v bolnicah in drugih zdravstvenihzav<>dih. V to funkcijo spada tudi acenjevanje teh patreb ,in dolacanje nalag pamoznemu asebju v skladu z balnikavimi patrebami. Definicija vsebuj,e siroke naloge, ki jih ima ~estra v balnicni sluzbi. Opo- zarja nas na potrebno hierarhija v :tej slliZbi. I~biranje in namescanje (ne mislirnoOpri tern na administrativno-tehnicni pastapek) vseh na navo namescenih ikalegie in pomoznega zdravs,tvenega asebja bi moralo biti prepuscenoOglavni medicinski sestri balnice v sparazumu z glavnimi sestrami oddelkav.Funkcija glavne medicinske sestre se pri nas v nekaterih zavodih sele uvaja,' zal pa joO je Zakon a balnicah premalo upasteval. 7 Nalaga strakovnega uspasabljanja in vodstva mlajsih kalegie, pamaznega zdravstvenegaasebja in tehnicnega asebja ter se pasebej ucenk raznih medi- einskih sal je vpletena v vse astala dela' bolnicrie medieinske sestre. Metade tega izvensalskega, interinstitueiaI).alnega strakavnega izpapalnje- vanja osebja v zavadu Isa razlicne, ad priloznastnega individualnega pauka, sfrakaynih delavnih kanferene, serninarjev, predavan'j pa da prakticnih vaj za paenotenj e ali' izpopalni tev tehnike pri dalacenih 'apravilih. ' Pasebn,e strakavna vzgajne nalage ima medicinska sestra v zvezi zosebjem v pripravniski dabi, a cemer je bila absirneje pisana ze v »Vjesniku medicin- skih sestara« st l/III"71.Prej sma amenili tudi vzgaja fehnicnega asebja, mislec pri tern. na pasn~davahje dalocenega higienskega minimuma, znanje gaspa- dinjskih apravil in osvajanj.a kulturnih navad. . Opisavanje arganizacijlskih oblik in didakticnih metod za strakovna vzgajo nastetega' asebja,se posebej pa ucenk zdravstven,-ih sal, bi nas zavedla pre- dalec, k~r zahteva ta' prablem posebne obravnave .. Zastavima si za diskusija glede tega vsaj tale vprasanje: Kaka resiti pedagoski kanfIikt, kise pojaiVlja med delam sole in praksa v balnici? .Ta kanflikt je v naslednjem: Metode dela, st,andard balniske nege, oskrba z apre- rna in adnasida bo,lnikav pa zavadih,'kjer sa ucenke na pr, a ks i, n is a v e dna in pa vs a d t a k i, d a 'b ,im 0 g 1i s 1uz it i kat p .'0 zit i v e n v z g a j n ~c i nit e 1j . .T a, k a r . u cell k e v i d i j a in delaja na praksi, ni vedna v skladu stem, kar slisijo v s '0.1 i. V z g 1e d pas eve d a v p 1i v a moe n e j e k a k arb e sed a. Peta osnovna funlicija medicinske sestre: sodelavanje z drugimiClani zdravstvenega teama, ka se razclenjujejo potrebe zdravstvene sluzbe in ka se a tehpatrebah odlac,a. Sodelovanje pri plani~anju gradnje zdravstvenihza- vadav ter :q.jihoprerpe s patrebnim iliventarjem. in pripamacki, ad cei;)arje , advisna uspesna s:estrska dela.. , . , Z uyedba .qruzbenega upr.avljanja, 9. pritegnitvijo medieinskih sester v strakavne svete, balnie, je pri nas dana moznast, da sesestre koristno uvelj.avija v tej funkeiji. Pagresamo pa tega, da bi se ab gradnji navlll. objektav konzul- tirale izkusene medicinske sestre, ki bi presadile in' svetovale, ali je nacrt objekta primereri glede na' njihava delo v' tej' zgradbi. Ni t'O pray nic pre- zahtevno, pac pa je toresen problem, saj je odsmotrhe ureditve bolnicodvi)ma uspesnost v storitvah za bolnikain tudl stevilo potrebnega asebja. Veekrat se je ze nacel6 vprasarije, 'ali'jenabaiVljanje, skrb za vzurZevanje in evidEmeainventarja dalzllost sestre, ki ima ze drugega deHi doV'alj?Puscama vprasanje odprta, vendar sma mnenja, da tD.oraskrbeti, da se za dobro' ne:ga potrebni ihveritar nabavi, dajati'mora predloge glede .stevilain, kvalitet~· pred- metov, ker je ana' tista, ki ba lahka najbalj in do kraja utemeljevala potrebe. Upravnoorganizacijskedejavnostise nisrnaomenili posebej, kervsebujeja vse do sedaj nas,tetefunkeije. tudi ta element .. Ka-j ~e upravljanje? Beseda »upravljati« obsega zelo sirok pajem. Navadno mislimo stem eelotnasposob- nost inakeijo za pr,akticnoizvajanje 401ocenih pravil, nacel,. programov ali sluzbe. V celotni s1}ali,»upravljanja« wama na enem konell, enastavho izvrse- vanjeze znanih prcwil; na 0rugem koneu.pameni uprayljanje planiranje,spreje- manj.e in uveljavIjanje. Il,a;yih,Ilacel, organizaeijo· dela, yadstvp inkontrolo dela. tim vise arganizir.ano inkompleksna je neko delovno podrocje, tern bolj komplieirano je upravljanje. , ' 8 Dejansko pa postane Iahko tudi najpreprostej'sa funkcija v izvajanju ze znanih pravil in reda v nekem deIovnem proeesu ze prava umetnost, ce uposte- vamo zamotimost medsebojnili odnosov med Ijudmi doloeene deIovne skupine. Za upravne in organizllcijske naloge mora imeti sestra poleg strokovnega znanja tudi izkusnje, poznati m.ora principe naeina dela 'z Ijudmi, biti mora razgIedana, zasledovati mora dru~beni razvoj ,in imeti moralnoetiene kvalitete. V bolniei ima doloeerrl obseg upra:vno ·org.anizaeijskih do1Znostize sobna sestra, sirsi obseg oddelena sestra in z"€losirokega glavna sestra bolniee. Seveda bi njih opisovanje preseglo okvir tega poroeila. Upajmo in deIajmo' za to, da bomo '''1 ,C1og1ednem'easu ostvarili trajne mozno;;ti podiplomskega usposabljanja bolnienih sester za katere koli polozaje v okviru bolniene sestrske sluzbe. Medosebni odnosi v bolnici. Vse nastet~:'dejavnosti se v datlJisituadji izvajajo za Ijlidi, med Ijudmi in z Ijudmi. Mislim, ,ga,so nam, ko smo jih nastevaIi, vzbuj.ale spostovanje pred njih izvajaIci,t. 'j. 'pred bolnienimi sestrami. Rekli smo za Ijudi. To.so bolniki vseh starosti, poklicev, razlienega sOcLal- nega statllsa, razliene'kulture, navad itd. z raznimi stopnjam'i in kategorijami obolenj, vse od simulanta pacdo nesreeneza, kiga tare neoz:dtavljiva bolezen. Delo 'se vrsi med Ijudmi in z Ijudmi razlienega intelekta, lzobrazDe zn~eaja in temperamenta. Dapovzamemo: v :negi bolnika v ozjem in sirsem pomenu besede, v opazovalni in pos:redovalni vlogi, v zdravstvenoprosvetni dejavnosti, v vzgoji kadrov, v organizaciji in vodstvu deIa, povsod zadene sestra na pro- bleme medseboj!\lh' odnosov, med njo in predstojnikom, med bolniki samimi, med njo in sodela7Veiter med samim osebjem. S~tuacijska sHka ima J\<3lZii.ene,kombinacije. Ni reeepta za vsako konkretno situacijo. Vendar je .neki,n.ap6tek: Nekatera zelo preprosta, vendar bistvena dejstva'vpli~ajo na Zillaeajodno~ov v deIovnem kolektivu. Preprosto povedano, so fa d~jstva v tern: Ijudje smo vs,i enaki in Ijudje smo vsi razlieni. Z objek- tivnim opazovanjem samega seb~ in zopazo~anjem drugih pridemo do nekih zakIjuekov 0 Cloveskih motivih 'iI?-.reagiranju,vendar moramo priznati, da so nase mo'znosti za oeenjevanje drugih po Iastnem dozh,ljanju veekmt moeno omejene. ' '0 Vsi snio enaki v tern, da pntrebujemo v svojem privatnem in deIovnem okolju razumev;mje, obeute,k.gotovOisti, zaupanje, piiznanje, ,moznosti Iastne inieiative, eetudi v drobnihstvareh. RazHeni smo po inteIektu, temperamentu, znaeaju, eustven,.:klr;llzgibanosti,skratka po ee16tIli osebnostni strukturi ~'\t~;od vsega tega je odvisno, kako reagilramo na drazIjaje in dogodke iz svojega okolja. Rezultati psiholoskih eksperimentov in studija skupine razlicnih Ijudi iste delovne enote so pokazali, da so aloveski odnosi od'Visni od tehIe preprostih einiteIjev: 1. Ijudje si zeIe, da jih ,okolje Slprejrne in razume, kakrsniso, ptedeh jih skusa kdor koli korig.irati; . 2. Ijudje sizeIe, da se z njimi'posvetujemo glede stvari, ki se jih 'tieej6 in da soodIoeajo pri teh stvlneh; 3. Ijudje si zeIe, da jih obravnav,amoKot osebnosti z njih lastniini skrbmi, radostm'i in interesi, z Iastrio veIjavo, ponosom incfostojanstvom. Vse to zv~ni preprosto. V praksi pa zahtev,a pogl.lma invelikovere v elo- veka. In vendar ~aupajm? Ijudem, p,ogo,:orimo se z' njirni, obrazlozlmo jim 9 dejstva, dajmo jimeasa - pa bomopreseneeeni nad uspehi. Dela v bolnicah je na danaSnji stopnji medicine taksno, da ga mora opravljati vee vrst strokov- njakov. Govorimo 0 teamu - 0 skupinskem delu. Pojem teama ni v stevilu in raznovrstnosti Clanov neke skupine, pojem teama je v skladnem harmonienem delu za skupni smoter. Delo vsakegaClana takega teama morabiti upostevano in koordinirano z delom ostalih clanov, bolnikovo mesto pa je v srediseu zani- manja in pozornosti. Pri tej toeki bo zaradi nazornejse predstave .nemara koristn,o, ee graUeno prikazemo nekaj tipienih skupinskih struktur in jih primerjamo s situacijo na njih delovnih mestih. II A!~ 00000 Avtokraticni sistem Demo+kratiCnicentralizem, II 0, o o o °o AnarhiCni sistem Kooperativnt sistem Ko smo na.stevali naloge medicmsildh sester, smo se namenoma :l.zognili opredelitve teh nalog na posamezne sestre v hier,arthicni lestvici bolnicne sluzbe. Se manj smo imeli namen postavlja1ti naloge. Ze v uvodu smo poudarili, da zelimo orisati koncept te sluzbe v njeni 'celoti inprikazati njeno pomembnost. Zelela sem orisati koncept, kakrsnega moramo prvenstv'eno osvojiti me sestre, ga gojiti, teziti za njegov'o ostvaritvijo iJIlz nj.im seznaniti skupnost. Zel~la sem doprinesti k temu, danestrokovnjaki in celo strokovnjaki ne bodo gledali na bolnieno sestro zgolj kot na strokovno tehnieno dobro uposobljeno delavko, ees da je to delaviko mogoee rekrutirati kar 12 »sole v pra!ksi«. Ce velja za medicinsko sestro v izvenbolnieni zdravstveni sluibi trditev, da je zdravstveno- 10 socialni in pedagoski delavec, velja po vsebini dela za sestro v bolnien~ sluzbi ista definicija. Gre Ie za to, katera komponenta v njeni dejavnosti prevladuje, za katero je pretezn'O zadolzena, za katero je bolje usposobljena in za katero euti vee nagnjenja. Stem pa je ze povedano, da vsaka vsega ne more delati. Ne opravlja pa nobena svojega dela polnovredno, ee d:z eelote docela izloei ali negira katero koli nastetih komponen t. Ce hi hoteli poiskati napredek, ki je hil daslej dosezen v nasih balnicah z vasim trdim delam in vztrajnostjo, ee bi hotela namesto vas, lci na vas,ih ramenih lezi breme te sluzbe, nasteti vse objektivne in subjektivne tezave, bi . se nasa izvajanja zavlekla pred'Olago.RajlHboste a vsem tern spr,egovorile same. Da bi se poveeal stevilni dotok kvalitetnih kadrov, pa v imenu nasega drustva ,apeliram na pristajne organe in na skupnost spkih, da se zagot'avi ekonomsko materialna osnova za r~zsiritev mreze strakavnih medicinskih s'Ol, da 5e ukine in prepreei nadaljnja Jmprovizacija v vzgoji kadrav za balnien~ sluzbo. Ker sma sprejeli nav kancept zdravja kat vsat'O fizienega, emacionalnega in socialnega ravlIl:avesja, ker uvajamo napredna zdravstveno sImbo, morama priznati tudi nujnost da se razsiri in paglohi vsebina sestrske slmbe. Ce govarimo 0 patrebi, da se solaja sestre na ravni visake kvalitete, govo- rima ta zaradi tega, ker bado edinole tako salane sestre resniena spasailme izpolnjevati svoje nalage. Ce prav,imo, da naj bi mlade zene, ki haeejo pastati »medicinske sestre«, imele pred vstopomv strakavna sala primerna izobrazbo, pravima to pac zato, ker se od njih v sestrski slmbi zahteva, da sa sposobne v vee smereh. Ce govarimo 0 sestrskih salah kat samastajnih,. pa. pedagaskih principih org.aniziranih uenihustanavah, je t,o zata, ker verjamemo in vema, da homo s takimsistemom balje pripravili bodoee sestre za njJhove nal'Ogev vseh vrstah bolnie in v izvenbolniCinisluibi. Pa Beta, kar sem nekje ze napisala, naj povem: Nevarnost danasnjega dne, da hi sestre -'- v sieer patrebnem prizadevanju za vsestranski razmah paklica in ob arganizacijskoeedalje balj kompliciranem poslavanju zdravstvenih za- vodav - prezrle enDpoglavitnih nalag, ki je pray za sestrski paklic bistvenega pamena - namree zvezo z bolniJkom - to nevarnost bamo marale zajeziti. Najti bo treba pravo ravnovesje med manjem, tehnieno vesiCinoin srena kul- tura, kajti v delu za balnika je vazno vse troje: ;manje, srce in roke! l.NANJE 11 LITERATURA 1. Flo r e nee N i g h tin gal e: Notes on nursi~g, what it is, and what it is not. 2. iP 1u t IS tan k 0 : .e:akon 0 bolnicah r(:Referatna sestanku ravnateljev [p,o- mocnikov] bolnic v Celju 1957). 3. W. H. 0.: NurseS. Their education, and their. role in health .programmes Chronicle of the W. H. O. Vol. 10lNo7. July 195'6. 4. Dr. M. K e 1b e r: Human relations in our daily work- predavanje fMont- Pelerin, slVevey 1953W. H. O. 5. Mr.. H. A. Gad dar d: Administration; predavanje .l'4ont-Pelerin, svVerey '1953W. H. O. 6. Din a U r ban c i;c: Odgovornost sester. ab vedn,onovih nalQgah zdravstva. >~Medicinskasestra na terenu« rUI/3 1956., , 7.n ina U r bane i c: Obrazovanje medicinskih sestara i lekarskih pomoc- nika posle diplomiranJa, Vjesndk medicinskih sestara Iii/I 1955. 8. Din a U r bane i IC: Prablemi odgoja tnedicinskih sestara, lNaradno zdravlje 2/1955. ~ravstveni sluibi k Ce hoce izvenboln ohranjati, varovati in vzpostavljati in taka u Medieinska ses' :evati svojnamen, to je v mnogih primerih tudi ~en v·zni~anju smrtnosrti se smrthosti rdojenCkov v podaljsanjuziv lj enjske obolevhosti itd.'-'- tedaj lovekavceloti. Zajeti ti pa se pravizajeti ga . __• _= _ Lzicnem dogajanju, psi- hicnih posebnostih in v njegovem. 80- cialnem polozaju. To' nam 'dobro ponazarja tule zacrtani krog. Ce gledamo clovekovo zdravje skozi 'pri- zmo kroga, ki vsebuje vse elemente, iz katerih sestoji pojem popolnega clove- k:ovega zdravja, nam bo jasno, da en sam, p;rafil zdravstvenega delavca - tu misIimo zdravnika - v ,se taka urejeni zdrav~tveni sluzbi ne more ohraniti harmonije vseh elementov C1oveikovega zdravja niti ne more te harmo'nije vzpostaviti,',pa tudi ce je bila razrusena na enem samem podrocju. Mecisebojna odvisnost tel;ltreh elementov Clovekovega . zdravja je toliksna, da je sam6 iluzija mi:sliti, da lahko vzpostavimo enega same- ga, ·ce hkrati ni:smo harmop'U:no vzpostavili tudi ost.tlih dveh. Ta medsebojna odvisnost pa narekuje z \fhsolutno nujnostjo ekipno ,delo .vee profilov, ki sele v skupnem delu lahkod'osezejo dejansko pozitivni rezultat. Teznja za takim f .'_ _ .,"."... .. 0""',.' .. ' 12 1. Flo r e nee :Ni g 1 what it is, and what it is not. 2. iPI u t s tan k 0: ~ stanku ravnateljev [po- moenikov] holnic v Celju : 3. W. H. 0.: NurseS. in health .;programmes Chronicle of the W.·· H. O. 4. Dr. M. K e I b e r : rk- predavanje [Mont- Pelerin, s/Vevey 1953W.'I 5. Mr.. H. A. God dE 1Y,Iont-iPelerin,s/Verey '19'53W. H. O. 6. Din a U r ban iC i.1 .ovihnalQgah zdravstva. )~Medicinskasestra na tere 7. Din a U r bane iar~ i lekarskih pomoc- nika posle diplomiranJa, \I JeMl11K 1l1eUlt:lWSKlH ::;eSLi:lnt 1.11./1.1.955. 8. Dina U r ban c i iC: Pl'oblerni odgoja medicinskih sestara,(Narodno zdravlje 2/1955. Medicinska sestra Y' izyenbolnicni zdraystyeni sluzbi iMed" s est r a rMa j d a. Mus e k Ce hoce izvenbolnicna zdravstvena sluzba uresnicevati svojnamern, to je ohranjati, varovati in krepiti zdravje cloveka tel' ga v mnogih pl'imel'ih tudi vzpostavljati in tako uresnicevati sV'oj eilj,ki je obsezen vznLZanju smrtnosti nasploh,zIasti se' smrtnosti dojenckov in tnaIiliotrok, v podaljsanju Zlvljenjske dobe, zniZariju obolevhosti itd. '-'- tedaj . mbrazajeti Boveka veelotLZajeti clovelka v eeloti pa se pravizajeti ga v .njegovem fizicnem dogajanju, psi- menih posebnostih in v njegovemso- cialnem polozaju. To' nam 'dobro ponazarja tule zacrtarni krog. Ce gledamo Clovekovo zdravje skozi pri- zmo kroga, ki vsebuje vse elemente, 12 katerih sestoji pojem popolnega clove- k:ovega zdravja, nam bo jasno, da ensam ;profil zdravstvenega delavca - tu mislJ:mozdravnika - v se tako urejeni zdravstveni sluzbi ne more ohraniti harmonije vseh elemento,v aovekovega zdravja niti ne more te lia·rmonije vzpostaviti,'pa tudi ce je bila razrusena na enem samem podrocju. Med,sebojna odvisnost te:\1treh elementov Clovekovega zdravja je toliksna, da je sarq6 iluzija misIiti, da lahk;o vzpostavimo enega same- ga, ,ce hkrati nismo harmop{icno vzpostavili tudi ostalih dveh. Ta medsebojna odvisnost pa narekuje z ?hsolutno nujnostjo ekipno delovec pro filav, ki seIe v skupnem delu lahko dosezejo dejansko pozitivni rezultat. Teznja za takim f- ,.-'._. __••'." • __.,_ 12 rezultatom ekipnega Idelapostavlj.a: takoj v zacetku zelo vazrio resnico, ki se je ve&'rat vse prerrialo zavedamo, da. ie' namree delo vsehClenovek:ipe enako vazno. V taksnem ekipnem dehi je eden izmed elenov tudi medicinska sestra, ki je po svoji strokovni prir!isti. V tern namenu je napisan ta sestavek. I1.UVOD Clave'sko tela se mora razviti iz dveh asnovnih celie, ki stvorita z a - met e k. To sta: semencica (spermij) kot moska osnovrna celiea in jajeeee (ovulus), kz, r.a;z;vojniminapakp.mi,. bod~i naravnast zaradi pornanjka~ja beljailwvin ze v krviptri, mater~ (hilpapro- teinemije), badisi posredno preko hQI'I1lanaJnih mot,enj V1;\ose~nosti,k~ l.a~o vpl1vajona matnje V razvoju em,bria. . _ Splosno veljajo glede hranitve danda:qes. n~(:lled~jg'ugotavitve: prehrGina igra zivljenjska vazna vlogo !pri normalnern ra,zvoju em,.Oriain, ploaa.Pomanj- Ikljiva prehrana je ilahka ena i,zmed najbo.lj yaznih a&nqvcza, nastanek ,raznih balezni pri pladu. Ueinek pomankljive hranitve,se :lra~e vrazlii:ni meri glede na pam,anjkanje raznih sestavin ~ane?li samPene se&tavine\Splosno pamanj-, kanje hrane., ki pa je kakovostn,o,d9bro sestavljena,. veemorp.a ne vacii dO' askadbe plada, ker imata placenta.in plad svaja zivah.no pr~novot,er sta sarna, pO' sebi zrnazna raznih kemienih dejavn,osti, v smislu kar najbaljse hran1tve plada, zlasti v prieetku noseenosti. in oblikova!J.ja plQda. .' Ce sO' ptehrambni pogoit neugOidni in ,so pod doloeeno fiziolosko n;lejo, lahko pride do odmrtja ploda v maternici,do mrtvoraje:r;tosti, zlal'ti pa, do pre~, 21 •• zg.odnjega poz:oda ali 40 otr.oka, nezmoznega ziveti ~ven matere, dalje ,d.o sploSneslab.osti nOVOr.ojeneka,d.onepOpravljive bledice. Med temi pl.od.ovi~n takimi n.oVOrojenekije jako velik .odstotek r.azv.ojnih narpak. Kritieni trenutld se javljaj.o med razvojem, za vsak .organ ali organski. sistem .tako re!koe p.osebej, kajti vsak, ,ima za SV.oj.orast in razvoj kriticno abd.obje, v katerem se lahka iztirijo r,azv.ojnipropesi in potekajo v smi,slu raz- v.ojnih napak ali cel.o spaek.ov. . Ureditev in P.orpravljanje P.ogojev, ki S.o!privedli d.o takega iztirjenja, d.o- vedesicer do nadaljevanja nOSeen.ostiin do don.ositve, vendar pa ne P.opravlja posledic, ki sa ze nastaile. Zanimivo je tudi, ikak,o se v tern !p.ogledu .obnasa kisik. P.omanjkanje kisika pri plodu se zlasti opaza pri materah s prirojenimi srcnimiboleznimi, ki vodij.o' d.o pomanjkanja kisika v krvi (hipoksemije) in s tem do pamanjkanja kisiika v tkivih (hip.oksije), po.'>redn.otudi v placenti in v plOdu. Take pogoje za pomanjkanje ki:sika pri materi in naknadn'O pri pl.odu dajejo zlasti STenenapake s pretakanjem venozne krvi med arterialno. Od vitaminov je zlasti vazen vitamin A in pa vitamini B2. Opazovali S.o posledic.o pomanjkanja vitamina A pri zivalih. Ce S.ohranili svinje pred pri- eetk.om gestacije in prvih 30 dni po prieetku v str.ogem P.omanjikanju vitamina A, S'O.opaz.ovalihudo ma1f.ormacijo na 'Oeeh,zlasti pa premajhno zI1ldo(mikrof- talmijo) in razcepljeno neb.o (palatQshiz.o).Naknadno dovajanje vitamina A je (prip.om.ogI.odo d.ovrsitve n.oSeen.osti,vendar pa ne d.o rpravilne usmeritve iztir- jenega izoblik.ovanja. K.olik.ovplivap.omanjkanje rib.oflavina v n.oSeenosti pri cl.oveku na iztir- jenje razvojnih dogajanj embria in pl.oda, se ni dognanQ. Vendar je d.okaj poro- eH, izvirajoeihzlasti iz prehrambnih stisk v v.ojni in P.onjej"o slienih izsledkih, kakor jih OIpazujem.ov Zivalskem poizkusu. B. Zarkovni vzroiki sicer nisQ najbolj pogostni, so pa najbolj .oprijemljivi in primerni za proueevanje. Njih.oVueinek 'v sirino seveda je odvisen od stanja civilizacije, zap.oslitve zena, st.opnje zliIPoslitvenehigiene, nadalje od ;sirine zar- k.ovja pri razp.oznavanju in zdravljenju b.olezni. Izvzeta niso ueink.ovanja novih sredstev, ki jih je odkrila s.od.obnajedrna fiziika. Paznam.o tudi iziirjeno izoblikovarije z,aradi zark.ovja pri tistih zenah, ki, so jih v casu nOSeen.ostiobsevali v medenienem: predelu. Vsi oiroci takih'mater so iIneli d.okaj sliene razv.ojne nap'ake, 'zlasti v obliki drobne in rpremajhne lobanje,motnje v razvoju oeesa, ka.kor n. pro vrojene mreze na leN (k.atarakte), izseke nasarenici (lkoloboze) in premajhno zrkl.o (miikr.oftalmija). Ker sm.o za- radi tega postali b.olj pre'Vidni z uporab.o rentgenskih zarkov v nOSeen.osti,sa danes rentgenske akvare fetusov razmeroma jaka'redek poojav. SirQki poizkusi S.odakazali, da se dajo z rentgenskimizarki izzvati povsem sliene sprernembe, kakrsnenastajajo pod vpIiv.om dedniheiniteljev. Taka rp.o- vzroca ohsevanje .oplojenega jajceca z.abe iztirjenje ,pravilnega razvoja hrbte- nice. Pri podganah lahko s toeno odrnerjenim obsevanjem ze v starostni razliki enega dneva, n. pr. 12. in 13. dne starosti, povzroCimorazli~ne·razvajnenapake. Doba razvaj,a, v' kateri obsevamo, je t.orej izredn.o vazna za izid dagajanj rpri izoblik·ovanjru.. Obsevanjev 13. dnevu n.oseCnosti po'vzroca velike'defekte v razvoju l.obanjSikihkrovnih kosti; med.tern k.opovzroca absevanje s 13. dnev.om nosecnbsti nept'avi1eh razvoj srpodnJe celj'usti in k.ostiv okoncinah. Pri atarnskem bambarairlm.ju iT iadnji V'.ojnisO'zE!ne,iki so prezivele hom- bardiran.je in bile V zg.odnji noseCn.osti,SK.oraj","ser,odile rn,a1formirane ott.oke, zlastioz, razvbjnimi napakami"na 10bahjiinmozgarrih; 22 Slienih paizkusov. jernnaga. Prav tako je tudi. nmog6 ap-isov pri otrocih radialoskih tehnieark. Pri nas sma'opazovali p:d atracih rerttgenalaskih tehni- cark in sester, ki so premala ali nezaseitene del ale ab rentgenskih aparatih, vee primerov razvojnih napak Srca in krvnih balezni, predvsem s pamanjka- njem za strjevanje krvi vaznih faktarjev. C. Infekcijski vzroki za nastanek fetalnih (plodavih) boJeZhi in razvajnih napak So' dandanes v ospredju znanstvene pazarnasti. Taka imenavana »placen- tarna pregrada«, ki je vstavljena med plod in mater, se je nekda:j smatrala za absalutno zanesljiva in neprapustna. Vsekakor je placentarna. pregrada uspesno zaseitna sredstva proti prenasu raznih delcev in kemi'zmov ad matere na plad, vendar ne v vseh primerih. Za to svaja funkcijo ima placenta &vaj-: stveno dejavnost in zgradba. Zaee1Jkiraziskavanja placentarne pregrade niso pavsem navi. Ze Virchaw je 1867 podvamil v absalutnost placentarne zascite. Opazaval je namrec posebna vrsto encefalitisa (vnetje mO'zganav) pri nOvo': rajenekih, za katerega je trdil, da je nastalze m,ed razvajem ploda v mated. ad te ugatov.itve dO' danes je .medicinazabelezila niz takih opazavanj. Opazavanja So' lazja in balj dastapna klinienim razmatrivanjem, ker jeeezdalje vee poradav kantraliranih v parodnisnicali, zlasti pa, ker se arganizira ant ena- talna Slkrbstvo in registracija vseh balezni v nasecnasti. V vsakem primeru malfarmacije, defarmitete ali manstra (spaeka), zlasti pa v primerih vrajenih balezni, morama tarej pamisliti na moznaSit katerega kali infekta, ki pride v pastev za prenas preko pIacente. Napraviti maramo izerpna antenatalno (predraditvena) anan'lIlezo v tej smeri. Glede prehada mikraarganizmov eez placentarno pregrada in prenasa na plad, velja dandanes v glavnern dvaje naziranj. Najprej: rniktaorganizern, ki preide v bariera, mOra bit1 jako ni'ajihen .-:- filtrabilen, ee pa je veeji, mara biti sam in prernakljiv. Nata: mikroarganizem mora pavzroCiti oskadbo placentarnega tikiva, iz katerega se lahko 'hematena razseje po pladovem krvnem abtaku (n. pro lues, tuberkulOza). Prenas mikraatganizmav, ki lahka izzoveja balezenpri pladu preka pIa- cente, je dandanes ze dokaj raziskan. PO'navadiuvrscamo take primere v tri velike s'kupine: L Bakterialne infekcije: pnevmakoki,pi9ikaki, hemaliticni streptokaki, bacili·tifusne in paratifusne sku-pine, koli, tuberkuloza, lepra, kuga, ganoreja, brucelaza, tularemija. . II. Virusne infekcije: rubeala, variala, gripa, varicella, t[Parotitisepidemica, poliomyelitis, lyssa, hepatitis epidemica. III. Druge infekcije: a) spirahete: sifilis, rekurens, leptaspire; b) sparozaa: malarija, toks.oplazmaza,·tripanosomiaza; c) rikeciaza; e) helmintiaza, ehinokoikoza, askarisankilostoma. Ta sicer na videz jaka popalmi razdelitev pa ne predvideva drugih moznosti prenosa pri nas morda' vsakdanjih, tako ,prenos, raznih virusnih balezni, iki povzroeajo tako imenovane netipicne pljucnice (atipiene pnevmanije), patem davice in revmatLcnih bolezni. Da mikraorganizmi lahko okvarijo plod, 'mQrajo pO' daI;lasnjih g1edanjih rnnozicno vstopiti preko placentarne zaseitne pregrade, se. v. njej namnoziti i:'l jooskodovati. (Se l1ada1juje.) 2.3, ,K'vprasanju, poliomielitisa ; ".:- -J \./ " .- ..••.'. ? '~-';' _ -.:- • D l';, Milk d Bed j an i.e Otroska paraliza je tudi za nas postala .perecproblem: Stevilo holnikov" je . v zadrijein;letutolikO'haiasld,>pog1E~d.i na tobolezen sd se tbHkoiipremenili, da se 'mota medi'Cihska'sestra rra"terehuseznantti'z noVo situadjo~ Velilk napredekznanbsti'v 'zadnjih desetih letih je pojasnil inarsikaj, kar je hilo '(, epidemiologiji in'klmikf otroSkeparalize neraztirtiljivo','riakazal je tudi pot' za 'uspesno 'horho pioti tkj rievarnibolezni.,," " 'Najh61je bo, dasi ogledamo dogodke, kakdt so se vrstili. Polibniielitisa je bilo do konCaprejsnj'ega stoletja tako malo, da;ni vzbujal posell;mepozornosti, primeri hCllezni so' hIli lako re'dki, da nikdo 'ni pomislil;da gre za nalezljivo bolezen. V prvihletih nasegastoletja je prisel veliki preobrat.Najprej, na 8veds'kem,llOiemv drrtgih sevei'nih dezelahse zacne ~rstitiena epideinijaza drugo, kmalu preide bolezen na ZDA,kjer je leta .1916 prv1c zavzela katastro- falen obseg. Kjer kcili se Jeohoska [paraliza kdaj poJavila vvefj'~m ohsegu, je ostala kdt' stalen epidemioloskipdjav z velikimstevilom obole1i:h. Leta 1909 so na 'Duriajti .dokazali, da je povzrocitelj otroske 'paralize' vir uS, ker ga je uspelo prenesti s filtratom kUznine na 'opico.likazalo se je, da je opica' eaina med. poskusnimi Z1valtni dovzetnazapolio:mielitis; Tako jE: cel()tnoe~sper'imentalho, raziSkovalno' delo ()staloomejenona poskuse' z opicami. Ker je opica ie10' draga poskusnazival, jebilo razi'Sikovarije"virus a omogo"ceno samomalostevilnim' laboratorijem;takci sci tudi' uspehi ostali kaj skI:omiii.'Kl1nicna 'iri'eptdeniiblbska raziskClvanja so zamanskusala proclirati v razne probleme polidinieIitiSa, ki so 'se zdeli polni protislovja. Otrosk.a.para- liza se je pac 'o'bnasala 'poysem drugaee ko'f tifus, influencacili dtuge bolezni, navidezho prbtivsem' pfavi:lom 'epiden'l.iologije;· ' Kar ~~ l,eta 194~bila ,znane~ao, poli~x;nielitisu,je"Y ~1~V:,neI}no1.e: 1. Poliomiel!tisa~, pretekI9~t~ J;li,l:>ilo,vs.q,j ne y ~pi4ern,i9ni opliki. Kalko je inogla tako reikoc pred nasimi oemi nastati nova 'bolezen?! ' , 2..,Poliami/1litis se. ttajbolj j,avlja, y d~~elah, ki. imajo! po, syoji, zemljepisni legi hladn()..klimo ..,V. dezelali, s toplo ,iI).vrpco klima. ga. s~prajda, nL Ce je y zvezi s hladno klimo, zakaj se potem najraje pojavlja v vrocihmesecihpoletja?! 3. C~Ptiiv, se pojavlja hQle:j!:eI).v epidemijah,vendar v ;veCinipri,Rler~v ni mogoee zasledovati poti infekcije; IpFimer\, ~a,katere, j.e z~an vir okuiQe, ~o red'ki; veckrat obolevajo ljudje v osamljenih naseljih, ki gotovo ,n~o, hUi niH y\ posrednem kontaktu z holnikom. . " , 4. Poliomielitis j,~kQlikor, toPko strogo"se~o,:p.ska,Roleze;n poznega, poletja in zgodoje jeseni. 5. Polibmielitis je predv~ i otTOska ..boleJ:eI)., qdr¥le pr.izaden~ Ie iz- jell1oma, , i ' ., 6; Posk~i na opicah'so pokazali, da yirtl;spqliomielitisa ni ~oteI;l., temvee, 'da ima:r;noopravka s trem.j.,antige,nsko razlicnfmi soji, kf 8(> dob$nBinnivee 'daleeeas,ko bomo S' cepljenem lahko· aktivno pos:egli v' tok dogodkov;. Na podiagi izsledkov zadnjih letimamo' 0 poliorriielit.isu·danes,tole,predstav.o: . Infekcija zvirusompoliomielitisaje bila ze od zdavnajzelo razsirjena, lahko reeemo splosna. Ce je mati prebolelainfekcijo, soy njeni krvi ostala'za c~lo iivijenje protitelesa, :kL,preh::tjajo tudi na .plpd inga,y ,prvih, :mesecih zivljeJ?j~ varujejobolezni. Otrokt~e:matere Lma tprej'v prvah. mesecih pri- rojeno pasivno imunost,. Cese.v ,tern qasu okl,1.zi,poteka.bolezenv,pezazpavno lahki obl~i,vendar toliko izdatno"da votrokull,astane aktivna'imunost,~i ga za bodoee ohyaruje ci,Z v,irusom poliomielitisa v tistih 4godnih p:r;vil:lmesecih"kQ~anjein~,ekcija ne. p0pleni bolezni, te:mvec tiJho .imunizacijo. To i:m1,J,.nostprenesejo na svoje po,. tomstvo in gaobvarujejo bolezni. ;r.redstavljamo si,da je tako prehajala imWlostizroda v rod, kIjub te:mu.da je bilawf$cija splosp.a,ni bilooCitnih obolenj. Ko se i.e proti koncu. prej,s:qjega stoletja; zacala. takP lmenpv.anl;l >',bakte- riolo'skadopa« jn so:Ijudje vvedn,o ve~ji meri zaceliuveljavljat\ ,p;l.:c,elahigiene prin~i .dojenckov" se je zato V istLm,eri dogajalo, da ,d,ojepcekni vee Lmel 25 prilbznosti, da bi seokuzil spoliomielitisom ze v prvih mesecih. Posledica je bila, da se je okuzilsele pozneje, ko ga materina. zaseitna 'prDtitelesa niso vee varovala in je zbolel z oCitno Iboleznijo. Taka se je zacelo stevilo bolniikov z otrosko paraiizo eedalje bolj mnoziti in je privedlo do danasnjega stanja. Ob tern nam postane tudi razumliva, zakaj je toliko poliomielitisa v nekaterih dezelah, v drugih pa ne. Ni torej hladna klima tisti f.aktor, ki olajsa razvoj poliomielitisa, temvee urejene higiensike razmere. Zato imenujemo poliomielitis po pravici »holezen civilizacije«. Da je pri nas bilo do zadnjegaeasa Ie malo otroske paraliz.e, torej ni vzrak morda v tern, ker bolezen se ni prodrla v toliki meri v nase kraje, temvec zato, ker je nase ljudstvo bilo popolnoma prekuzeno in zato tudi aktivno imuno. Z nadaljnjim razvojem higienskih razmer pa nastopa pri poliomielitisu znacilna sprememba, namrec v kateri starostni d:obi se lPojavlja najces,ce. Med- tern ko so pred leti najbctlj obolevali majhni otroei, se j.e scasoma zaeela starost- na doba bolnikov pomikati navzgor. Tako vidimo v najbolj prizadetih dezelah ze polovico bolni'kov v visjih ietnikih. Prav tam se dogaja tudi, da se narodi vedno vee otrok, .katerih matere se niso imunizirane. Taki otroci potem seveda nimajo prirojene zaseite in obolevajo ze v prvih m:esecih zivljena. Higienizacija ima torej v tern oziru dye poslediei: pomik starostne dobe nazaj na prve meseee in naprej na starejse osebe. Slednja okoliscina je posebno neljuba, ker Taste smrtnostpri poliomielitisu s starostjo bolnika. Vsi soji poliomielitisnega vivusa riiso geOigrafskoenaikomerno pore:izdeljeni. Tako pride, da so prebivalei te ali one dezele imuni protienemu samemu soju. Ce se med njimi pojavi nov soj, sledi lahko hud.a epidemija. Tak primer smo v lansk~m"letu imeli v LR Srbiji, ko je nastala prava epidemija, 'ceprav nihce ne bo trdil, da so tam higiensike razmer.e idealne. To bi bila dal}asnja razlaga za prve tri med zgoraj .navedenimi tockami. Ni znano, zakaj je otroska paraliza sezonska holezen poletja in kaj pocenja virus cez zimo. Ker se pojavi epidemija ozemlj.a v enem letu hkra1ti,bi si mogli mjsliti, da se virus siri pozimi in ze takrat zavzema celotno ozemlje, na katerem se misli v poletjupojaviti kot epidemija. Sieer tako plodno raziskovalno delo ni moglo pojasniti, kako se bolezen .pravzaprav siri. Verno, da bolnik izloca .virus z iztreb'ki, najdemo ga pa tudi v sluzi iz bolnikovega nazofarinksa.Za zdaj nam to dovoljuje sarno zakljucek, da se otroska paraliza lahko siri s kuznimi kaplji- cami kakor .influenea in z iztrebki k,*or 'crevesne kuzne holezni. Ni znano, kateri ad teh. je glaWli nacin sirjenja. Iz navedenegasledi, da je infekcija zelo razsirjena,stevilo boln]kovpa je sorazmerno majhno. Tezko je reCi, zakaj je ravno.ta alioni zbolel. Epidemio- loske preiskave pa so ziz'crp;nimstudijem statisti'cnih podatkov velikegastevila bolnikov Ie nasle neka dejstva, ki so v oCitni zvezi z obolevanj.em. Velikokrat se dogaja, da ohromi pri po1i:omielitisUravnotisti del telesa, ki je·pteakra1lkim easom utrpel kakrSno koIi po,skodho, vstevsi injekcije. Tako se je n. pr. pokaza- 10pri zadnjihvelikih angleskih epidemijah, da je imelo zascitno eepljenje proti davici, ki soga izvajali tik pred epiderriijo poliomielitisa,odlocen vpliv na na- stanek ohromitev. Ohromitve so se redna pojavljaledkrog mesta, kjer so inji- drali eepivo. ,Znall1o"je; da. tonzilektomija v casu epidemije .rada povzroca ohro- mitev poZiralnihmisie, in.bliznjega ce'ntraza dihanje. Takih.primerov ·je tolikb, da ni vec dvoma 0 vzrocni "zvezi "moo kakrsno koli Itravmo'"inpoliomie1itisom~ Oeitno je tudi, da gastroenteritis· v poletnih meseciholajsa na:stanek poliomie- 26 Htisa. Predvsem bi rad' opozoril na vlogo, ki. j0 ima pri teql telesni napor. Sami smo se ponovno preprreali, da obolevajo z najhujsimi ohromitvami ljudje, ki so tik pred obolenjem bili izpostavljeni hujsim telesnim naporom. Konepo moramo vedeti, da zlboli zenska v noseenosti laZe za poliorpielitisom kotsieer. VeNna okuzenQ1 ljudi prebolipoliomielitis " povsem »tihi« olbliki, ki pa za- dosca Z1:1 imunizacijo. Nekaj okuzenih zboli za aparaliUeno obliko bolezni, t. j. poliomielitis se ne pokaZe z ohromitvami, temvee samo vpodobi neznaeilnega seroznega meningitisa. Le malenkosten odstotek (morda pol proeenta) zboli za ocitno paralizo.To so tisti, ki jim virus napade in uniN 'zivene eeliee v hrbtnem mozgu. Vidimo, da virus tega nikakor ne stori v vsakem primeru, nasprotno, v veliki veeini virus ne more prodreti v zivene eeliee same, temvec' povZ'~oei sarno kolikor toliko nedouno ali pa eelo nezaznavno splosno obolenje orga- ni:zma. Zgoraj nasteti skodljivi vplivi (injekcije, enteritis, napor itd.),oslabijo odpornost zivenih celie toliko, da se virusu ne morejo vee upreti. Poleg na .. stetih vzrokov za obolenje morajo biti se d1"Ugi,ki pa nam za zdaj ~e nisa znani. Vse to moramo upostevati, ee se hoeemo lotitivprasanja profilakse. Pri- lZnatimoramo, da je profilaksa tezavna ree, ee se niti ne verno, kako se prav,.. zaprav bolezen siri. V naeelu smo si za tak primer takoj na jasnem: kot edino pamaga siroiko zasnovana, IS p los n a a k t i v n aim u n i z a c i j a kot pri davici in: varioli! Znana Salkova vakcina zoper otrosko Iparalizo ni nikaka. genialna iznajdba, narejena je po istih naeelih kakor druge vakeme: s forroolom + inaktivirani virus obdrzi svojo antigensko sposobnost, t. j. v,organizmu sprozi tvorbo specifienih protiteles, eeprav ne more vee izzvati obolenja. Vendar 5e je pri Salkovi vakeini pokazalo,da pri virusu poliomielitisa zadeva ni takopo- vsem enostavna. Ce namree virus prevee inaiktiviraxno, je delovanje vakeine pl,'eslabo, ee ga pre malo inaktiviramo, pa ostane nekaj virusa zivega in lahko povzroei obolenje. Tezko je najti tisto pr'avilno rneromaktivaeije, da je vakcina hkrati ueinkovita in povsem varna. Ni dvoma,da je pray blizucas, ko borno imeli v rokahdobro vakeino. Ravno,tako pa ni dvoma, da bomomorali izde- lovat~ vakeino doma. Uvoz poitrebnih velikih Ikoliein vakeine bi terjal vsako leto neznosne izdatke v devizah. Dokler to vprasanje ,ni zadovoljivo reseno, bomo morali izvajati splosna naeela profilakse na temelju vsega tega, kar 0 poliomielitisu vemo,eeprav to ni veliko: '0 Izolaeijo bolnika smatramovkljub razsirjenosti virusa za vazno, ker je 'za gotovo vir okuzbe. Bolnik je verjetno sposoben siriti linfekcijo rtudi s kapljiearni. Izolaeija mora trajati vsaj 3,tedne. Odkar lahko kontroliramo izloe1}njevirus,a, bomo bolnika odprustili iz bolniee sele, ko neha izloeati vllrrus.Trajnih izloee- valeev pri poliomielitisu zazdaj ne poznamo. , Ze vee let je znano, da ne izloca virusa sarno bolnik, temvec redno'tudivsa, njegova okolieq, Zato je dobro, ,ee (lmejJ.mooIbiske v bolnikovi drUiini Skozi 3 tedne na najnujne'jse, otrokom pa jih splohprepoverno., Ker je verjetno, da se poliomielitis lahko siri kakor druge erevesne ku,zne bolezni, bomozaeasa kriticnih meseeeV lPoostrili u.strezne ukrepe: umivanje rok, sadja itd. Ker vzdrZi wrus v vodi pray dolgo, moramo kopalne bazene klorirati, da ne postanejo izvor mnozicne okuzbe. ' • Ce :Se je kje 'zacelaepiderhija, nhna srnisla iz kraja zbezati: Izkusnja je pokazala, da je 'Ii takem primeru potovanje za otroka sarno napO'r;ki bi lahko izzval obolenje. Gotovo pa ne bomo brezpotrebe po'tovali v kraj, kjer, vlada epidemija. 2'), Zapiranje sol pride vpostev)e, ~e,se pojavijQ v ,kakem raz;redl,llsteviln~jsi primeri in bi. vse kazalo, na ·~O,da, so' se, ,oku~ili Y ,soli. Takiprimeri ~p.gotoY9 redkL, Profilakticni ukrepi, 0 katerih je ,bilo doslej govora, so splo~nega znacaja,. Vaznejse je, da imaIno za casa, poliomielitisne serone sta.lno ,Pf,eq ocmi tiste okoliscine,' za katere verno, da olajsajo nasta.nek bolezi::li (PGskodbe, injekcije, tonzilektomije,napqr itd.). Zato. ,se v casus,ezone ne smejl) vrsiti ~epljeI].ja in tozilektomije. Kakor znano, poteka 'tipicnipoliomielitis v dveh fazah: prva je prodrQ~ malna, nato sledt' prost premor in sele potem pride glavni del bolezni s para,.. lizami. Za,casa prodromalnega stadijakrozi' virus v .krvi, v centralno Zivcevje se ni prodrl. Prodromalna faza poliomielitisa nima nikakihznakov, ki bi na- kazovali pravo naravo bolezni, gre za neznacilno kratkotrajno vroC:insko obo~ lenje. To je cas; v katerem se odloca ,usodabolnika. Ce mora n. pL v ,tern casU vrsW kaka napoma dela, sledi lahko huda paraliza. Zato moramo v vsaki febrilni bolezni v,poletnem casu vi4etimorebitni :z;acetekpoli<;>mielitisain temu primemo ravnati; bolnik mora v posteljo innekaj dninajstroze mirovati. S telll smo storili, kar moremo,da preprecimo hudo bolezen. V tern oziI'u;se mnogo gresi iz nevednosti; na10ga Il;ledicinske. s,e~tre je, da z ner,tehpo vnemo' siri znanje 0 poliomielitisu med ljud~tvom. oS prilllerno,zdraystveno prosveto lahko naredimo tudi v borbi proti poliomielitisu vee, kakor se zdi, na p'rvi pogled. mo redkih"obolenHh, prikazati ysa gla.vna :l ra,zvozlali $kupno s a V MedeCih 'odstavkih· ki spr9zijo bolecine ,v' kri; obolenja, kismo' jih sreca posameznimispecialiSlti. Zdravniki smo nered diagnoze,kadarstoji pred nami'bolnik - pog o bolecinahv. kriZu. Zelo se' j.e' udomacil izraz ok pojelll in, ce· stQji sam zase, je to le,simptom, ..,. = ~ _ _ ~ ~ l je, seved(;l,,ce tqcneje definiramo,n: pr, Lumbalgia spastica, ali rheulhatica, ali ,tra1Jlllatica, ali pa idiopaticfl, ker s Ito zadnjo diagnozo' poyemo .tocno" da .smo. siqer iska,livzrok obolenju, a ga nisffio mogli najti. Morda po '~do opor~1I;a~.ce~, tudi ortopedi napiSejo ~Lumbalgia«,kot diagnozo,K, t.akemu. ug.ovpr4IIlor~moprip()mn~ti sledeee: zdravnik-ortoped je pray tak0 i;lovek jn n~more vsel~jz.e ob .pr~em pregledu najti patol9Sko ,anatoms1l;e osnove, fi,je spro~ilabol_e~ine v kriZu. Yvseh p~im~ril,., kp je bole:c~~ vkt;i!,Zu,ps~alatt;dovra¢na" sIno ynam am- bulanti s kasnejs~i,ponovniffiipregledi pri ortopedu aUpri drugih speciq.listih nasli, izvQr bolecinam tako, da je prvotna,»lurn.ba~gi~«dobila syojo organs1l;o hazo. yne~aj primerih se je nevrQlog od,locil za,nev:raste~ijo ill res po zdrav- ljenju nevrastenjje {30 :bolec~e popustile" . .. Torej sIIlatrajmo ozna:ko »Lumbaligia«, v.edno Ie samo ..1I;0tne;res~np~pr~:- ~anje, ki zahteva nadaljnjega raziskavanja. - - 28 govora, so splo~nega znaeaJq. alno .pred oemi tiste (pOSkodbe, injekcije, jo vrsiti cepljeI;lj;:i in Zapiranje sQl pride \q)ostev' Je, ~e.se pOjavijQV ,kakerp. razredl,1,steviln~jsi primeri in bi. vse kazalo. na~Q,. da so' se, .oj.{uiili V,soIL Ta,ki primeri ~().gotOV,9 redki. f Profi:laMieni ukrepi, 0 katerih je bilo doslej Vainejse je, da imaplo Zf okoliseine,':z:a katerevemc tonzilektomije,napqr itd.) tozilektomije. Kakor znano, pote'ka mh:prva je ,prodro~ malna, nato sledi prost pr Lidel bolezni s. para", lizamL Za casa prodromal: v centralno iiveevje seni prodrl. Pradromalna :ih znakov, ki bi na- kazovali prava narava boI rajno vToc:insko obo- lenje. To' je eas, v katererr. ora n. pr. v tern easu vrsiti kaka naporna dela, OltOmoramq v vsaiki febrilni bolezni vipoletnerr )ali<;>mielitisain temu primerno ravnati; bolnik n traie mirovati. Stem sma storili, kat' morerna,<.!.a ±-'l"'1-'"-el;li!UViuuuv UUleL.el1. v tern ozirl,1;se mnogo gresi iz nevednosti; na:laga I;nedicinske S,e~tre je, da z neI;lehno vnemo sIri znanje 0 polioI;nielitisu med ljud~tvorn. >8 prirp.erno, zdravstvena prosveto lahko naredimo tudi vborbi Proti poliamielitisu vee, k;:ikoT se zdi. na. p'rvi pogled. o .boleeinah .V, krizu . ~ ./ ,Dr; .. n,1:fir,ian Jerse. VsledeCih 'odstavkih,ne ,bihatel razpravljati,o pQ.sebno redkih:.obolenHh, ki sprozija boleCine.v krizu, zelel bi'pacimpregledneje prikazati vsa gla.vna obolenja, kismo' jih sree-avaH vambulantnemdeiu in jih Tqzvozlali ~upn6 05 pasameznimispecialislti. Zdravniki sma neredko v zadregipri postavljanjudiagnaze, kadarstoji pred nami 'bolnik......,. pogosteje je to. bolnica -r-.,ki. tozi o. boleeinahv kruu. Zela se j.e. udomaeil izraz 1u·m b adg ta ,.kar je pa sirok pojern in. ee stoji sam zase, je to Ie .simptom, ne pa diagnoza. Nekaj drlfgega je, seved1;l,,ee,to~neje definiramo, n: PI'. Lumbalgia spaStica, ali rheuma1;ica, ali ~ra).Ulla1;ica,aH; pa idiopaticil, key s Ito zadnjo diagnozo' poyemQ toenQ" da smosice. iska.livzrok obalenju, a ga nismo mogli najti. Morda 1;>0Kdo opor~~al~ee~, tudi ortopedi napiSejo ~LumQalgia«.,kot diagno~o.K, t.ake-mu,ugovp~q.p:lOr~moprip():nm~ti sledeee: zdravnik-ortoped je pray tako ~lo,vek ~n n~mOre- v,sel~j ,.i,eob ,p:r~em preglectu najtL patoloskQ anatomslfe osnQve, ~iJe sprozila bol.eeine v kriZu. Vvseh primerih, kp je bolcl:ma v kI:~il,1Qstalatrdovr,aJtna" sm0V' naSi am- bulanti s kasnejsiI;niponovn,imi .pregledi prJ. ortopedu alipri drl,1gih speGilj.listih nasli, izvor boleeinam tako, .da je prvotna, 1>lumbfl~gifl«dahila ~vojq organsko hazo. yne-~aj l'rimerih se je nevrqlog od.loeil z~ Ilevrastepijo in res po zdrav- Ijenju nev:rasten~je ~o :bolee~e popustile". . . Torej s~atrajmo oznako »Lumlbaligia«. v:edno Ie. sa~o.kot ne;reseno YPt;a:- ~anje,ki zahteva nadaljnjega raziskavanja.· - 28 Kot ze omenJeno, bomo v Item Clankru.nasteli sarno ona oibolenja, ,ki jih najpogosteje srecamo kot povzrocitelje boleein v kruu. I ' l.ahko reeemo, da je Vee kot tri 'eetrtine bolnikov, ki tozijo 0 tezavah v lumbalnem pifedelu, zenskega spola. Pri mlajsihgre najpogosteje za spastieno lumhalgijo, revmatieno obolenje, ponavljajoce se in ne prevec burn{) vnetje ledvienih ponvic (pyeliJtis), nevtastenieen sindrom ter izrazito ortopedska in ginekoloska {)bolenja. Pri starejsih pa nosijo zastav(} spondiloza ilispondilar- troza ter starostna osteopOifoza. Po:glejmo nekoliko podrobneje nasteta obolenja, saj ,bomo veCkrat ze iz same imamnez'e lahko sklepali na ne'l.ravobolezni. L u mba 1g i asp a s t ic a: ne moremo trditi, da je ta diagno1Zapri nas udomaeena, vellldar bi jo lahlm marsikdaj zabelezili, ee bi nanj{) bolj mislili Bolnik nam pave, da je dQibilpri doloeenem zgibu naenkr.ait rnoene boleeine v krizu, tako da se niti vzravnati ni mogel. 'Ker se taka boleeina pojavi navadno takrat, ko je telo sklonjeno in zasukano v doloeeno smer, nazivajo'nekateri to obolenje t {)r z i j s k ik re. Distenzijo mgic bomo tezko razlikovali od spa- stiene lumbalgije, zlasti se, ker obolenji neredko nastopata skUIPaj.Vedno pa moramo te paciente vprasati, ee nimajo morda motenj v senzibiliteti spodnjih okonein (doloeene predele navadno manj cutijo kot druge), inee zasledimo te, lahiko z veliko verjeltnostjo sumimo na diskopatijo. L u mba 1g i'a r h e u mat ic a: navaooo rabimo za ,to obolenje krajSi naziv lumbago. Gre torej za revmatieno obolenje m:isic,'ki poteka 'Ie izjemno z vso burno sli1m, kakr8no smo vaj,eni opazovati prirev{matienih manifestacijah na sklepih. Najpogosteje zavzame lumbago kronieen znaeaj, seveda je stanje zdaj boljse zdaj slabse. Neredko je oblika tako mila, da se Ijudje nanj kar privadijo in ne iseejo zdravniske pomoCi, !k:ajtize na sarno gretje teZave dokaj hitro izginejo. V to skupino pa ne stejemo boleein v kriZu ob akutnih feibrilnih stanjih oziroma infektih. Te boleCine so najverjetneje toksiene narave. Ce so holeeihe v ledvenem predelu moene in enostranske. in jih spremlja mrzlica s temperaturo, pomislimo najprej na urolosko obolenje (vnetje led- vienih ponvic, ledvieni kamni). N e y r a s ten i ,en i sin d rom: danes ze praV' vsak pozna pestro simpto- matiko nevrastenikov, zato ne bi (} tern podrobneje razpravljali. Opozoriti pa je treba, da mo:ranlObiti pri postavljanju te diagnoze silno previdni in se rna'" ramo drzati pravila, da je potrebno'dzkljueiti najprej vsa organska obblenja, nato sele lahka bolnikove tezave obesimo na ramena nevrastehije. Ortopedska obolenja: a) Sele pred' neki1j leti je prieela naraSCati literaltura, ki je' natancneje obravnavala ,problem diskopatij. Danes nam ne zvenivee kot novo,ee beremo: Hernia disci, Degeneratio disci intervettebralis: In vendar, vedno znova inam ortopedi dokazujejo, da je pray medvretenena blazinica (discus intetverteibra- lis),ee je patolosko spremenjena, vzrok ne sarno obolenju, ki ga poznamopod irnenoni ishias, ampak tudi boleeinam vkriZu. Pogostna j e lromhinacija ,boleein v kriZu s tezavamii ki jih povzroea prizadeti zivec ishiadicus,zato naziv l\lmho:. ishialgia. Zelo veliko teh lumboishialgij p':rika~nejsih kontrolnih pre:gledih po- kaze svojo patoloSko anatomsko podlago y spremenjeni medvreteneni blazinici in sele takrat Iahko govorimo, da smopriSli do diagnoz'e. b) Spondiloza in~(jndilarttoza sta drugo ottopedsko obolenje,kipovzro- eata boleeine v kriZu zlasti starejSim. Danesze skoracj vsaka mestna zena'spra- 29 suje, <:enima morda izrastka'll ali trnov na hrbtenici, ki ji poOvzracaja tezave. Obalenje je res nadlezno takoOza bolnika kat zazdravnika. Zdravnik namrec nitha dasti izbire v terapiji. LoOkalneaplikacije taplate in sredstva za 'lajsanje boleein, toOje skoraj vse, kat lahko balnicarn nudimo, ee nisma v bliZini vecjega ·medicinskega centra, kjer si lahiko pamagamoOse z UKW in moOreibitnimrentgen- skim obsevanjem. Tudi talikoOpricakoOvaniradiaaktivni iZoOtapiso. se izkazali pri' teh aba~enjih manj uporabljivi. c) Ze balj redka srecama v ambulantah zrascenja posameznih vretenc (lumbalizacija in sakralizacija), zdrknjenja vretenc (spandiloOlistezoO),tuberku- loza vretenc in metastaze malignih tumarjev. Pac pa se VSanasteta oObolenjav tem adstavku pagasteje videvaja v artoOpedskih ambulatarijih. c) Ljudje,ki vee let :sepajo (n. pr. priroOjen izpah kolka, pa tudi tezje stoOpnjeplaskih stapal ltd.), veekrat tazijp, da jih bali kriZ. Vzrok tem balecinam so. degenerativne spremembe hrbtenicnih .sklepav, ki so. ~asledica nesimetr:i:cnegaobremenjevanja ·hrbtenice. . Gin e ko 1,a s k a 00 b ale n j a: Vecinama prepagosta mislimo, da so. gi- nekalaska oObalenjavzrak baleCinam v kriZu. Dalec pred drugimiabalenji zen- skih genitalij so. taka dobra vsem znimiadneksitisi. Dabrsen del teh poteka kranicna in v'dakaj blagi obliki. Ce je .oObalenjemilejse narave, pray gatava ne mare biti krivoObalecin v krizu. Nekaj drugega pa je seveda, ce ugotavimo, da je vnetni proces zajel tOOi ze tkivo v oko.lici maternice (parametrij), tedaj pa, zlasti se, 'ce je lakalizirana balj proi1:ihrbtenici oziroOmakriznici, je toO vnetje vzrak balecinam v kriZu. Tudi navzad obrnjena maternica, ki je fiksi.,. rana, in tumairji male medenice lahko pritiskaja na .zivcne razplete in rpavzra~ .cajo balecine. Macno pavesena (spuscena) maiternica in astali trebusni argani sprazija balecine v kriZu kat posledica staticna dinamicne dekampenzacije. Pasebej marama se o.meniti parametritis po.steriaspastica. Ceprav 'nam dia- gooza pastavi ginekolag, spada o.balenje v sklop nevrastenicnega sindrama. In t ern is tic n a a b ale n j a: Res je, da na internisticna obdelavo po- gasta po.zabirna,kadar staji pred narni pacient s tezavami v kriZu. Paudariti pa mOramo, da so. o.balenja zalcniJka in zalcnih vadav, zelodca in dvanajstnika, trebusne slinavke, ledvic increvesja pray po.gasta skriti pavzrocitelji balecin ·Vkrizu. Ce ad nastetih izberema se najpagostnejse,ibi bi! vrstni red pribliznoO takle: cholelithiasis, gastra-duad€malni ulcus, V akutnih primerih pa se bazalna pljucnica. Simptbmatika navedenih internisticnih obalenj je preeej dabroOpa- znana, zata je ne bi v tem sestavku padro.bneje obravnavali. N e v ro 1a:s k a 00 boO1e n j'a: O:menilisma ze, da is'cema pribaleCinah v krizu vedna najprej o.rganska obalenje. Ce sma ze vsa ta obo.lenjaizkljucili in .so. bili vsi izvidi absolutna negativni, balecine pa se' ne, izbaljsajo, je nujna, da se pasvetujem(} se z nevrolagoOm(ce Iga nismd ko.nzultirailiize pri sumu naorta- pedska oObalenje).Spinalne nevralgije, zlasti pa ze veckrat omenjeni nevraste- nicni sindram, sa njihova damena. V kratkemsma nasteli najpogastnejsa obalenja, ki jih srecujemo v splo.snih ~ ordinacijah,ko preiskujemo paciente, ki tozijO oboOlecinah v krizu. Mairsikatera bolezen je sarno oOmenjena,ker sem bH pac mnenja, da naj ba Clanek cimbolj pregleden. Ce bi se pa povsod spuScali V po.drobno simptomartika,bi preglednost :momo trpela. Iz istih razlo.gov smo izpustili tudi redkejsa o.bolenja. Upam, da bo matsikateri medicinski sestri, koba ta clanek precitala, laZe sverovati 'na tako' pogosto'zMtavljeno. vprasanje: »Kaj naj storim srtem svojim krizem?« " 30 Alije druiina res samo potrebno· -zlo1 D r. J 0 z e iF0 t r () Zveza prijateljev mladine Sliovenije je konec febru- arjapriredHa trodnevno posvetovanje 0 izobrazevanju in vzgajanju starsev. Namen tega posvetovanja je bit prouciti dosedanje delo na ,podrocju vzgoje in izobra- zevanja starSev ter mladih Ijudi za zakon, in to z taz- licnih vidikov (ekonomslm- gospodinjskega, socialnega, zdravstvenega, pedagoSkega in eticnega). Na posveto- vanju so sodelovali strokovnjaki in druzbeni delavci, ki se pecajo z navedenimi vprasanji, med njimi tudi medicinske sestre iz posameznih okrajev. Na osnovi predhodne ankete; referatov in razprav v skupinah so za vsako vaznejse vprasanje p'osebej bilisprejeti dolo- ceni sklepi s smernicami za bodoce bolj sistematicno delo na tern podrocju. Yes material tegaposvetovanja bo zbran v posebni brosuri, ,ki jo pripravlja Zveza pri- jateljev mladine in jo mediclnskim sestram ze vnaprej toplo priporocamo. Glede na to, da je za uspesno delo medicinske sestre neizogibno potrebna pravHna orien- tacija in temeljito poznavanje vpraSanj, ki zadevaJo naso druZino, bomo v naSem listu med letom priobcili za zdravstvene delavce najvaznejSe refer ate ter izvaja- nja iz razprav in zakljucke. 'Kot l,)'rvega objavljamo pomembni clanek tOY. dr. J. Potrca. UredniStvo Nasi napori za izobrazevanje in vzgajanje starsev v socialisticnem dUQu so sestavni del nase borbe za socialisticno demokr:acijo in za tak socializem, ki lahko sluzi kot privlacen zgled za vsakogar in ki lahko tudi nudi clovestvu svetlo perspektivo. Danes se nimamo pravice govoriti 0 velikih uspehih. Na- sprotno, v daua.snji veliki zrnedi na svetu z vsemi mogoCimi izkoriscanji in zatiranji nas lahko hrabri zavest, da ze iskren ~oj za resnicni demokratizem in za svobodo delovnega cloveka vzbuja zaupanje in vem vsocializem. Brez socialisticne demokracije, brez uspesnega druzbenega samoupravljanja vsega ljudstva ni mogoce ustvariti halrmonij~ v interesih posameznika lh druzbe, druZine in druzbe zares tovariskih socialisti'cnih ,odnosov med vsemi ljudmi. Ce hocemo druzbeni razvoj kar najbolj pospesiti, potem moramo tocno vedeti, kaj hocemo, skoncentrlrati moramo vse svoje zavesme sHe na v~e druzbene ustanove, na nove, pa tudi na stare, ter ustvarjati visje oblike. Sarno dejstvo, da posvecamo druzini tako pozornost, da organiziramo posvetovanja vseh druz- .benih delavcev in se odrekamo resevanju zgolj sparagrafi, dokazuje, da pri nas ljudstvo samo odloCa, da se mobilizira slehernL drzavljan v svojih najin- timnej'sih interesih. Prevzgoja vseh nasih ljudi v dcllu znanstvenega socializma, je cHj in zelja nasih najboljsih ljudi, borcev za socializem. Toda ali smo dovolj obotozeni za to? Ne, nismo! Pa Ito se ni tako stra!3no; brezpogojno potrebno pa je, da se bormro za socialisticno Spoznanje, da odkri- 31 • vamo nedoslednosti~ frazein krive potiint*o rastenlO.Razpravljati 10spolnem in druzinskem pr6bremu'~ "stiiliic'a zt 'e1\~g~; 't'i v e"g ~ zgod,6\rfllskega mate- rla.lizma, jereke-YLehm,zahtevamhogDsttaIiskotti glOlrokozna'nje tel' jasno marksisticn10 obvladanje agromnega gradiva. Zato sem si zopelt zastavil naloga, da propagiram ze utrjene resniee 10 socia- listicni druzini iIiodgovori:ni; naene zabl10dein pretiravanja, ,ki se pojavljajo v vrstah najnaprednejsih boreev za soeializem. Ce ne bom amenjal predsodkav in preziv,elih predstav kake zaostale vasi, tedaj Ie zato ne, ker verujem, da je nesmiseJno ubijati temo namesto priZigati lue" pred katero tema sama bezi. Siri,ti znanstveni s10eializempa pomeni krepiti vera v lepse odnose, v nasem primeruvero v socialisticnodfuzino, ki se poraja kot elementarni sestavni del brezrazredne druzbe, 1>.*Tsnobodo nekoc dOZlvelinasi otroei. iP10trebnaje vera v oboje, vsocialisticn1O druzbo in enako v dru."Zino.Sholastiki naj se prepirajo, katera vera Je potrebnejsa,znanstveni socializem govari a visji obliki dMine v socialisticni druZlbi. Ne enega," ne drugega ne smemo podeenjevati. Ni slucaj, danase posveto'{anje pozdravlja »Ljudska pravica« s temi bese- darni: »Vzgojna, funkeija druzine je en!l najpomembnejsih, kaj:ti te naloge druzba iz objektivnih razlogov sen i mogia vee 1at i (!) prevzeti«. Brez dvotna zeli avtor ,izraziti vera v vsemogocno druzbo, ki bo posameznika asvobo- dila vseh sk.rbi. Njegova dopronamernost se vidi. se iz nadaljnjih besed, da bi (danes) ne biloprav,ce bi vzgoj1Ov dru~irii loc,ili od one ,v druzbi in ce hi kateri dajali prednast. V resnici pa ta teorija'o ,prevzemu najvaznejse in najpomernb- nejse pravice matere in oceta da vzgoje lastnihatrok, in to v celolti, s strani druzbe, ni tako nedQlma! Vsocializmu, kjer ne b10razredov ne drZavein kjer se 'bb: »p1Oliticnav 1a.d a. nad Ijudmiprelila V up r a vI jan j e stvari in v vodstvo proizv,odnih proeesov«/ se bo odg1Oyo~nostslehernega pasameznika do druzbe samo 'poveeala, hkra1ll pa seveda ,tudi razevetela sV'ob1OdasIehernega posameznika. Teorija 00 absolutni vladavini drzave ali dru.zbe nad p1Osamez- nikom je antisocialistiena. Slu.zi Dirokratski tendenci, da se. posameznik ali druzina padredi doloeenim, zelo znanim smotr1Omvladaj10Cihslojevin da se zadus!i.svobodni razv10j osebnosti. Druzina :mora seveda dobiti vedno vee d'l"u.z- bene pom9ci"toda nezato, da se otrese v eel10tivzgojne d1Olzn1Osti,nego zato, cia lahko to SV1Ojop r a v ie 10eim bolje uZlva. Socializem prinasa nove pravice in seveda tudi nove dolfuostL 'v bucni horbi, proti ~1;'arernu.m prezivelemu se cesi1;opozablja na bistva pri vsakem druzbenem prehoqu, namrec .na ustvarjanjenovega, da ne g1Ov1Orimo o potrebiahranityevse pozitivne tradiCije in skozi stoIetja nak:opicenega kul- turnega hi morainega kapita~a',Tak1Ov vprasanju druZilne 'cesto radi poudarjajo samo propadanje starega in.pozabljajona konlq-etna no v 10vsebi:p.o~na nov 0 n'apredno tendenea,. ki jo moramo, z vsemi silami podpiraJti, e,e hocema res iskreno, da bo odmrlo samo' ona, kar 'je v starem .slabega. Rdeca nit, ki se vlece sk10zizgodovino, je progresivni razvoj, kjer se novo vedno gradi na s tar em. Druzina ima v bodocnasti. vel~o viago, vecjo kot jo je ~mela doslej. Ce jo praviln.o pojmujemo kot iivo' eelico d r u z b,e in. ee ne zapademo v dogmati- zh-anje nekih Marks9vih citatQv,njene, vloge v bodocnosti ne Jllorema prece- njevati. V biO'rbi~apjene~ove ob~i,l{ese'moramq ti~iti brezkompromisne dosIed- nosti, da njen razvoj zavarujemo in, da odstranima vse, kar Ita' r!lzvoj zavira. D:9,kraja sE7moramo oilpaved~ti teorijd, da je dru.z,ina samo neko nujno zIo, J. 'Engels, iN.'.Ves nas 33 ponos, nas d1j pa je vi~ja oblika druzine, katere trajnost pociva na socialisticni vzgoji. Namesto starih, pJjsilnih ,oiblik d~uZbene povezave ljudi ustvarjamo nove, boljse, prostovoljne in pray zata trdnejse ocinose! Ko se izrazamo pozitivno, konkretno, ustvarjalna, se najbolje izognemo ne- varnosti, da ustvarimo meglo in zmedo v glavah. Prav v vprasanju drtiZine in odnosov med spoloma imamozgodovinske izkusnje po Oktohrski ;revoluciji. Ceprav je bil Lenin osebna ~ in se je tako izrazil - v vprasanju zakona, dru- zine, ljubezni in ikulture mnenja, da je tu yes poudarek nR graditvi in ne na po- diran]u, so se mnogi vodilni ddavni in ipartijski voditelji izraZali drugace. Nihce ni bolj primeren, da nam posreduje izkusnje s tega podrO'cja, kot Kurskij, ki je bil 10 let minimer pravosodja. PriSel je po 8 letih delovanja prvega Kodeksa a zakonu in druzini do sledecega zakljucka: »Nujno moramO' vzgajati mladino, na vsak nacin podpiraUstrog odnos dO'spolnih vprasanj pri nasi mladini,to je nesporna resnica. Toda to ne gre po zakonski poti, pa naj uvedemo se tako strogo registracijo zakona« {str. 182.).Paragrafin socialisticna morala se morata ujemati, paragraf naj vsaj ne ovira razvoja socialisticne morale, moral bi jo pa seve pospesevalti. Toda, kako je hilo z vzgojo in z, »nesporno resnko?« Sam Kurskij je izjavil 1919. leta, da je sovjetska obl,ast r a z I' us i 1a tlacansko druzino in da namesto t'lacanske prihaja svobodna druzina in se uvaja druzbena vzgoja otrok. Ta svO'bodase je v praksi pojmavala taka, da so nasteli leta 1923 70000 do 100000 neregistriranih zaKonov (165).. Sarna vlada je absolutizirala svoboda taIw dalec, da je z dekretorn dovolila, da ~me vsak z,akonec tudi regi- strirani zakon razpiti scista navadno enostransko prijavo razveze. Neregi- strirani zakon, ki po nasem pojmovanju sploh ni zakon, !ker ne priznava p'Otrebe druzbene evidence, pa je dobil imel fakticnega .zakona. Sam Kurskij, pravi 0 njem, »bil je torej zakon, hili so otroci, portem pa je oce zapustil mater, ki je zahtevala alimente« (166).Lahko si mislimo, kako si je zelel tak oce raj, kjer »ne bo nealimentov, ne sklepanja zakona in kjer bo kolektivna vzgoja otrok« (155). Da se 60 vprasanje dolnisnic. 5. Posebnost zakona je, da ne doloca, da bi moral biti ravnatelj zdravnik, da pa mOTa imeti vsaka bolniSnica sefa zdravnika. Ce je ravnatelj zdravnik, je obenem tudi !:lefzdravnik. 8ef zdravnik je odgovoren zlasti za strokovnost 43 vsega dela, za strokovno opremo bolniSnice, za razporejanje strokovnega osebja in za dela strokovnega kolegija. 6. Z'akon uvaja obvezno izpopolnjevanje bolnicnega strokovnega osebja. Nacin tega izpopolnjevanja, moznost speeializacije zdravnikov v dolocenih bolnisnieah kot tudi dolznosti vodij bolnicnih sttokovnih enot prepusca zakon izvrsilnim predpisom. 7. Zakon naceloma uvaJa tudi vaznejse uraviee in dolZnosti bolnikov, kot n. pl'. moznost .pritozbe zoper odklonitev snrejema ali zoper odpust iz holniSniee, privoljenje za operacijo, vprasanje trajanja zdravljenja, ravnanje po hisnem redu bolnisniee itd. 8. Splosno nadzorstvo (financno, ekonomsko itd.) opravljajo pristojni sveti za zdravstvo; stIlokovno nadzorstvo pa se opravlja po posebnem zakonu. Financno poslovanje bolnisnie se v za}wnu ne 'ureja posebej, ker je urejeno s speeialnimi, deloma zveznimi deloma republiskimi predpisi. 9. Posebno poglavje v zakonu ureja praV'iee in dolznosti, ki jih mil, ustano- vitelj (ki ni vedno nadzorni organ) do bolnisnie~. Te dolocbe imajo pomen zlasti, ee bi ustanovila bolnisnieo druzbena ali gospndarska organizacija. III. Zakon 0 strokovnem nadzorstvu nad zdravstvenimi zavodi Narnen im. znaCilnosti zakona so: 1. Vpeljani bodo redni letni strokovni pregledi zdravstvenih zavodov in s tern sis tern a ,t i c nos t v strokovnem nadzorstvu. Do zdaj se zdravstveni za- vodi nil, splosno niso pregledovali razen bolnisniee in zobozdravstveni zavodi, v nobenern primeru pa se stl'Okovni pregledi niso opravljali sistematicno. 2. Strokovno nadzorstvo se bo preneslo nil, 1j u d s k e 0 d b 0 rein njihove organe. V zvezi stem bodo sieer dolocene tezave zaradi pomanjkanja visoko- kvalifieiranega osebja, zato lahko tudi Svet za zdravstvo LRS opravlja nepo- sredno'te preglede v vseh zdravstvenih zavodih. 3. Strokovno nadz,orstvo ne bo zajemal0 csamocisto strokovnih zadev(n. pl'. metod in sredstev zdravljenja, predpisovanja zdravil, opreme, prehrane bolni- kov itd.), ampak tudi vprasanja, ki so v zvezi s strokovnim delom, kot n. Pl'. pravilne razmestitve osebja, dezurnih sluzb, organizaeije dela, cene za oskrbni dan, pouka samega osebja. Strokovno nadzorstvo je obenem ins t I' uk ,t0 r - s k a s 1u z b a in to je ravno najvecji pornen te sluzbe, ce hocemo strokovno in organizacijsko dvigniti nase zdravstvene zavode. Strokovni nadzorniki bodo lahko prenasali svoje izkusnje nil, druge zdravstvene delavee, izkusnjeenega zavoda nil, drugega, posredovali bodo najnovejse domace in tuje izsledke v metodah tel' nacinu zdravljenja in preprecevanju bolezni. 4. Strokovni nadzorniki n i m ~j 0 p I' a vie e u k rep an j a (razen kadar je to neizogibno ,potrebno); ukrepa samo svet za zdravstvo okrajnega Ijudskega odbora oziroma Svet za zdravstvo LRS. Institueija strokovnega nad- zorstva torej ni administrativnega zna'c,aja, ker je ukrepanje za odpravo nepra- vilnosti in pomanjkljivosti stvar Ijudskega odbora oziroma njegovega organa" pristojnega za zdravstvo, ne pa usluibenea, kije pregled opravil. Pri vsem tern pa ostane neokrnjena tudi praviea prizadetega zavoda, da se zoper odrejeni ukrep pritozi nil, »viSji« organ. P. S. 44 "Pl'oblem prebrane prebivalstva v 810- veniji« V tej knjigi, ki ja je izdala Zveza zen- skih drustev Slavenije, sa zbrani vsi refe- rati in razprave iz pasvetavanjaa prehrani v decembru 1955. iKnjiga absega 96 strani in vsebuje sledece referate: Prehrana na- sega prebivalstva I(dr. [)amjana Bebler), Kmetijska praizvodnja zivii (Andrej Pete- lin), Industrijska praizvadnja in pred;elava (ing . Albert Nuci'c), Preskrba prebivalstva z zivili (Mara Dermastja), 0 kvarjenju zi- vii 'Cing.Emilija Letanja), Prehrana v jav- nih kuhinjah, obratnih kuhinjah in zava- dih '(Andrej a Grum). 'Zela pamembne in aktualne sa razpra- ve, katerih se je paleg taV. Vide TamSiceve udeleziia ,se '23 diskutantav, zastapnikav raznih druzbenih arganizacij in ustanav, med njimi tudi dve medicinski sestri (Francka ,StiStersfc in \Majda Musek). Knji- ga zela dabra in vsestranska asvetlju}e prablem prehrane prebivalstva pri nas, ta- ka z zdravstvenega, gaspadarska financne- ga in prasvetna vzgajnega staHs,ca. ,,0 spolni vzgoji« Knjiga, ki absega 1-6'0 strani, je izdala Zveza prijateljev mladine in stane 2710 din. V njenem prvem delu abravnava avtarica Helena Puhar v z g a j asp a 1n a s t i, v drugem pa p auk asp a 1n a s t i. V prvem delu paudarja, da je ciIj spalne vzgaje v tern, da sktiSa v ,ciaveku izoblika- vati vse vrlirie 'njemu lastnega spala in mu posredavati vrline drugega spala. ,Pauk a spalnasti pa naj bralca seznani z zakani abnavljanja vsega zivega v naravi in 'Cla- veka pasebej. ,Pauci naj ga a razlikah med spalama, z gradnja in delavanjem spalnih arganav ter pamenam vsega tega za ,ciave- ska zivljenje. Avtarica pasebej pave, da je knjizica namenjena starsem, ne pa atrakam in do- zarevajaci mladini. Starsem naj bi sveta- vala, kaka otrake pravilna ablikavati in vaditi za njihava badoca vlaga v tej smeri. "otrok od spoeetja do pubertete« ISpisala dr. M. Avcin in dr. S. Lunacek. Dela je, iziila kat izredna knjiga Preserna- ve druzbe za leta 1957., absega 112 strani in stane 11180 din. V prvem delu abravnava dr. Avcin atrakava akalje pred rajstvam in pa rajstvu v prvem letu zivljenja, na- dalje malega in ,salskega otraka. Avtar na- glasa predvsem vaznast akalja, v katerem se razvija atrak, in krvne vplive, ki jih 'ima na atrokaya dusevnast neprimerna vzdtiSje v pasameznih druZinah. V drug em delu knjige pa dr. Slava Luna'cek razlaga in ugQtavlja, kaksni sa vplivi akalja na dara~cajoca mladina. Obsirna abravnava telesni razvaj atraka, vpliv sanca, vade in zraka, telesna vzgajo in zdravstveno vzga- ja, pravilna telesna dria ter admar in pa- eitek otraka. Celatna snQVknjige daje pa- ucen pregled dabrih in slabih vplivav aka- lja, v katerem atrok zivi ad spacetja da pubertete. "Pobaeaji regulisanje zaeeca« Knjiga je izdala Medicinska knjiga, Beagrad-lZagveb, v letu 1955. Obsega 110 strani in stane WO din. iPaznana specialist- ka, ginekalaginja in paradnicarka dr. An- djelina Majie je napisala knjiga z najbalj aktualna tema: Prablem abartusa in kan- tracepcije s strani zene in maz<'i.Avtorica, ki dabra pazna , .kaksna je stanje zdrav- 'stvene zas,cite matere in atraka v naSi ddavi, je v tej knjigi zdruzila stalis,ce ginekalagav in svaje gledanje, ki temeUi na bagatih izkustvih, ter ,siraki javnasti s strakavnega stalis·ca asvetlila vprasanje reguliranja paradav. 45 »Moj otrok" Knjiga je iz.sla 1956 pri zaIozbi .»Ob- zorja« v Mariboru, obsega 191 strani in: je .v prodaji za ceno 200din. V nji obravna- vata avtorja dr. Draga Crnel~ in dr. Franc Hostaher poglavja 0 noseenosti, po- rodu in otroenici, nadalje dobo novoro- jencka, dojen~ka, malega predsolskega in solskega otroka. Natancna j'e razlaga 0 prqvilni negi ter sodobni prehrani zdra- vega in bolnega otroka. V knjigi so na kratko omenjene prebavne motnje, otro- ske akutne infekcijske boiezni in druge bolezni, ki jih srecujemo pri otrocib, ter nega in prva pomoe pri njih. »Prehrana nosecnic« J,e ena izmed knjizic, ki jih zadnja leta sistematicno izdaja Centralni zavod za na- predek gospodinjstva v Ljubljani. Spisala sta jo dr. Bogdan Teka\"Cic, predstojnik Centralnega ginelmloskega dispanzerja, in Marija Dernovsek, med., sestra ginekoloske klinike. 'Obsega 64 strani. IStane 150 din. Po vsebini je knjiga razdeljena v dva dela. V prvem delu dr. Tekav·cic uteme- ljuje, cemu p'osebej govorimo 0 prehrani zene v casu nosecnosti, in seznanja brake, kaksna naj bo prehrana nosecnice po ka- kovosti in koUcini. Govori 0 nujno potreb- nih snoveh, ki jih v prehrani nosecnice ne sme manjkati. 'Ob koncu prvega dela ob- razlozi tudi prehrano otrocnice. Drugi del, ki ga je napisala med. seStra Dernovskova, pa daje prakticna navodila s splosnimi pripombami za prehrano med nosecnostjo. Za citirani pregovor, "da bi slovenska mati prod~la krilo za zdravje svojega otroka«, pravi, da bi ga morali dopolniti se z besedami. »za otroka, ki ga pricakuje«. V tem delu knjizice so prakticni napot- ki ,za pripravljanje hrane in sestavljanje jedilnikov, ki so po kaloricni in bioloski vrednosti pravilni za noseenico. - Avto.,. rica drugega dela navaja tudi »preproste domaee mere« names to gramov in tabelo najvaznejsih sestavin hrane. ~jer seje razpravljalo 0 tu- ;ti v ddavah, kjer je ta boj razvit in kjer ta nezadost- z pomanjkanja kvalificira- renegga kadra. Da bi tem ~gala, pa je Svetovna zdrav- zacija sklenila, da se usta- aterih drzavah mednarodni ~~.aU Loa lzpopolnjevanje v delu proti tuberkulozi. Naloga teh centrov je vzgoja zdravstvenega kadra za antituberkulozno sluzbo. Eden teh centrov je za bliznji 'Orient ustanovljen v Istanbulu in prireja v zad- njih letih enkrat letno 4 do 6 tedenski te- caj za izpopolnjevanje v dlelu proti tuber- kulozi. Za ta teeaj so izbrani zdravniki in M e d. s. A n ic a I Svetovna zdravstvena sedezem v Zenevi je spec velikem aparatu Organi narodov: ustanovljena jE Pred tem so se z zdravstvenimi vpraSanji peeale ze razli!ene mednarodne organiza- cije. Svetovna zdravstvena organizacija skrbi zlasti za dvig zdravstva v nezadostno razvitih dezelah, njen cilj pa je dvigniti narode na eim viSjo zdravstveno raven. Leta 1950 je bil v Kopenhagnu sklican kongres Mednarodne unije za borbo proti MEDNARODNI TECAJ NJEVANJE V DELlI KULOZl 46 »Moj otrok« Po vsebini je knjiga razdeljena v dva Knjiga je iZiSla 1956 pri zalozbi ,,,Ob:' dela. V prvem delu dr. Tekav,cic uteme- zarja« v Mariboru, obsega 191 strani in je ljuje, cemu posebej govorimo 0 prehrani .v prodaji za ceno 2QiGdin.V nji obravna- zene v casu nosecnosti, in seznanja bralee, vata avtorja dr. Draga _~ ~~~_Ir~.,Ir-"'.>'-"n~.,~n~.,.L;-,bc.uo"-prehrananosecnice po ka- Franc Rostaher poglavja c dni. Govori 0 nujno potreb- jih v prehrani nosecnice nerodu in otrocnici, nadalji jencka, dojen~ka, malega Ob koncu prvega dela ob- solskega otroka. Natancn ehrano otrocnice. prqvilni negi ter sodobni i ga je napisala med. sestra vega in bolnega otroka. [)a daje prakticna navodila k~atko omenjene prebavn :pombami za prehrano med ske akutne infekcijske b i citirani pregovor, "da bi bolezni, ki jih srecujemo i prod~la krilo za zdravje nega in prva pornO<:pri r .«, pravi, da bi ga moraIi besedami. »za otroka, ki ga »Pl'ehrana nosecnic« J,e ena izmed knjiZic, k.L JJ.J..l LoaU.l.J.JCA. ..•.••••"u. sistematicno izdaja Centralni zavod za na- predek gospodinjstva v Ljubljani. Spisala sta jo dr. Bogdan Teka\"i::ic, predstojnik Centralnega ginekoloillrega dispanzerja, in Marija Dernovsek, med., sestra ginekoloske klinike. Obsega 64 strani. Stane 150Gdin. MEDNARODNI TECAJ ZA IZPOPOL- NJEVANJE V DELlI PROTI TUBER- KULOZI M e d. s. A n ic a Car man Svetovna zdravstvena organizacija s sedezem v Zenevi je specialna ustanova v velikem aparatu Organizacije zdruzenih narodov. Ustanovljena je bila leta 1948. Pred tern so se z zdravstvenimi vprasanji pecale ze razli'cne mednarodne organiza ... cije. Svetovna zdravstvena organizacija skrbi zlasti za dvig zdravstva v nezadostno rEjzvitih dezelah, njen cilj pa je dvigniti narode na cim viSjo zdravstveno raven. Leta 1950 je bil v iKopenhagnu sklican kongres Mednarodne unije za borbo proti 46 knjizice so prakticni napot- ki .za pripravljanje hrane in sestavljanje jedilnikov, ki so po kaloricni in biolo.ski vrednosti pravilni za nosecnico. - Avto ... rica drugega dela navaja tudi »preproste domace mere« names to gramov in tabelo najvaznejilih sestavin hrane. tuberkulozi, kjer seje razpravljalo 0 tu- berkulozi zlasti v drzavah, kjer je ta boj se nezadostno razvit in kjer ta nezadost- nost izvira iz pomanjkanja kvalificira- nega zdravstvenegga kadra. Da bi tern ddavam pomagala, pa je Svetovna zdrav- stvena organizacija sklenila, da se usta- novijo v nekaterih drzavah mednarodni centri za izpopolnjevanje v delu proti tuberkulozi. [Naloga teh centrov je vzgoja zdravstvenega kadra za antituberkulozno sluzbo. Eden teh centrov je za bliznji Orient ustanovljen v Istanbulu in prireja v zad- njih letih enkrat letno 4 do 6 tedenski te- caj za izpopolnjevanje v dlelu proti tuber- kulozi. Za ta tecaj so izbrani zdravniki in medicinske sestl'e raznih prafilav iz raznih drzav bliznjega Orienta pa tudi iz Evrape. V letu 1956 je bil v Istanbulu zapet tak mednaradni teeaj, ki je trajal ad 2.4. septembra dO' 20. aktabra. Teeaja se je udeleilla ,113 zdravnikav in 7 medi~inskih sester. Udelezenci teeaja So'bili izbrani iz raznih drzav Afrike in Azije; Evrapa sta zastapali sama Spanija in Jugoslavija, ki sta paslali na teeaj po' enega zdravnika in ena medicinska sestra. ,Paleg teh se je teeaja udelezila se 11 turskih zdravnikav in 8 medicinskih sester, za katere pa se je teeaj price! ze 14 dni pred naSim prihadarn. Predavanja So' bila skupna, zata So' jih prevajali sprati iz francascine v turski jezik. iMednarodni teeaj je bil v prastarih Mednaradnega centra za tuberkulaza. TO' je ,5-nadstrapna stavba v madernem delu Istanbula. V stavbi imaja svaje prastare: Centralni antituberkulazni dispanzer, epi- demialaski addelek, centralni labaratarij za bakterialagija, centralna sluzba vse principe pratituberkulazne barbe, 0'1'- ganizacija te barbe, zdravljenje tuberku- laze in rehabilitacija azdravljenih tuber- kulaznih!:lalnikav. iPrafesar dr. Tevfik Salgam je imel 3 predavanja. V prvem predavanju :oNacela pratituberkulazne 'barbe in protituberku- lozna barba v nezadastna razvitih dezelah« paudarja, da je v pratituberkulazni bal'lbi treba predvsem dabva paznati epiderniola- gija tuberkulaze. Kjer pratituberkula- zna barba ni ,zadastna razvita, pride balnik navadno k zdravniku sele takra'",. ka je balezen ze v palnem razmahu. Od·· parnast prati tuberkulazi je odvisna tudi ad razmer, v kaferih zivima. Aplikacija cepiva BOG tudi ne zavaruje staadstatno· prati akuZitvi, vendaI' je alergija pri tuberkulazi manjsa. Imuniteta' je sama, delna. Baj prati tuberkulazi mara biti abarazen z vserni sredstvi in je to' pac vpraSanje arganizacije. Glavni delez pri tern nasi ddava. Tuberkulaza je socialna balezen, zata je tudi baj prati nji zdrav- stvena .•.sacialen. Tesna sadelavanje med zdravstvenim asebjem in ablastja je zela· vazna zlasti v nezadastna razvitih dezelah. Zata je treba za to' barba pridabiti k sa- delavanju ablast in prebivalstva. Druga predavanje praf. dr. Salgama »Haj prati tuberkulozi v Turciji« prikazu- je umrljivast za tuberkulaza v Tureiji in ugatavlja, da je se zela visaka. 'Po' pa- datkih iz leta 1950 umre v TUl'eiji letna vee kat 40101010 prebivalcev za tuberkulaza. Umrljivasti se vedna ni magaee eista tocna ugataviti, 'eetudi je prijava smrti za tuber- kulaza abvezna. Z ustanavljanjem proti- tuberkulaznih dispanzerjev in vse prati- tuberkulazne barbe jestevilo' sedaj ze nekalika padla. Predavatelj je nata pre- doeil dejavnast pratituberkulazmi barbe, ki se je intenzivna zaeela pravzaprav sele leta 1947 s prvim pratituberkulaznim ted- nam. LPratituberkulazna barba sama se je zaeela sieerze leta 1923 z ustanavitvija "Pratituberkulazne lige«, vendaI' n1 pa- sebnanapredavala, ker ni bila dasti de- 47 narnih sredstev. Po prvem protituber- kuloznem tednu, s prodajo znamkic, poue- nimi predavanji in poU'enimi filmi se 1e borba razsirila, delo je napredovalo. Leta 1948 je bil potrjen obeinski davek na veseliene in sportne prireditve, ki je prinesel 1110 % od dohodkov v korist proti- tuberkulozne borbe. - Leta 1949 pa je Natodna skups'eina enoglasno odobrila da- vek za namene protituberkulozne borbe. In zaeeli so se mnoziti protituberkulozni dispa.nzerji, ustanavljale so se nove IProti- tuberkulozne lige, bolnice in sanatoriji za tuberkulozo. SedeZ: protituberkuloznih lig je v Ankari, ki ima danes 5 dispanzerjev. Istanbul ima 1'8 dispanzerjev, njih stevilo pa se bo povecalo na22.Tureija ima danes ze dobro urejene dispanzerje, moderne sa- natorije, 'bolnice itd., kjer ima ljudstvo moznost zdravljenja. Istanbul ima tudi dobro urejeno solo za bolni'earke, kjer se gojenke specializirajo za protituberkulozno sluZJbo. Cepivo BCG izdelujejo za Turcijo v "Institutu Refik Saydam« v Ankari. Cepljenje solskih otrok z BCG vakcino je ,obvezno. V tretjem predavanju »Sedanji rpodatki '0 zdravljenju tuberkuloze« nas prof. dr. Salgam seznanja z zdravljenjem po na- eelih in praksi, ki je hila in je v navadi pri nas in drugje. Dr. E. Berthet, svetovalec za tuberku- lozo pri 8vetovni zdravstveni organizaclJl, nam je v svoji temi ,,,Boj proti tuberkulozi v svetu in vloga mednarodnih arganizacij« podal sliko neenakosti ljudstva pred bo- leznijo in pred smrtjo. V statisHenih po- datkih nam je prikazal razlike otroske umrljivosti, umrljivosti za tuberkulozo in podaljsanje povpreene zivljenjske dobe v razvitih, polrazvitih in manj razvitih de- zelah, n.pr. umrljivost za tuberkulozo na 100000 prebivalcev v razvitil). dezelah je nizja od~Oi, v manj razvitih dezelah pa veeja ad 100. Tuberkuloza, bolezen civi- lizacije in bede, je toliko bolj raz.sirjena, kolikor slabse so zivljenjske razmere pre- bivalstva. Tako n. pro znasa umrljivost za tuberkulozo na 100000 prebivalcev na Danskem 7, v Indoneziji pa 190. Velik eini- 48 telj te neenakosti v umrljivosti je pa 'pred- vsem pomanjkanje zdravstvenega kadra v manj razvitih dezelah. V drugem referatu ,,,Praktioeni naert organizacije za borbo proti tuberkulozi v dezelah z moeno endemijo tuberkuloze«, nam je dr. Berthet razlozil vse moznosti organizacije v protituberkulozni borbi. Dr. E. Pontefract, okrajni direktor zdravstva iz Dijana, je v svoji temi "Or- ganizacija in delovanje protituberkuloznih dispanzerjev« poudarjal, da je dispanzer srediSee. izsledovanj a, triaze, profilakse, nadzorstva, socialnega sodelovanja in pa zdravljenja. !K njemu se obraea bolnik v vsakem primeru, bodisi v stadiju bolezni, bodisi kot rekonvalescent ali kot reada- ptiranec. Dosedanje dispanzersko delo je pokazalo, da bi moral imeti vsak ve!cji kraj centralni dispanzer s popolno zdrav- stveno ekipo in s popolno opremo. Ne smemo se zadovoljiti in eakati, da pride bolnik sam k nam, temveC ga je treba poiskati. ,Izpolnjevanje vseh nalogzahteva od dispanzerja posebno organizacijo in dovrsen red, predvsem pa kvalitetno osebje, zdravnisko kakor socialno. V drugi razpravi ,,8istematioeno izsle- dovanje tuberkuloze v velikih kolektivih« razlaga dr. ,Pontefract a izsledovanju bol- nikov s pomoejo radiologije, z radiofoto- grafijo in s tuberkulinskimi poizkusi. Tretja njegova tema "Poklicna in soci- alna rehabilitacija ozdravljenih tuberku- lotikov« je bila zelo zanimiva. Ce pri bolniku da zdravljenje dobre rezultate, je trel;>a misliti ze tudi na njegov bodo'ei poklic. Marsikateri bolnik se zatopi v mi- sel, da ne bo vee mogel delati. To je posebno psiholosko stanje za bolnika. Zato je potrebno, da ga privajamo k delu ze med zdravljoenjem, eetudi je to delo dru- gacno, od njegovega bodoeega poklica. Poiskati je treba vse moznosti za bolnikov bodoN poklic. IPreusmeritev dela ne sme biti prevec razliena od njegovega prvot- nega poklica. iPreusmeritev dela mora biti v tesnipovezavi z leeeeim zdravnikom in izvedenci raznih strok. Uvajanje v delo je za bolnika 'neke vrste terapija, zato ga je na novo delo treba preusmerjati v spe- cialnih ustanovah, dokler bolnik ni spo- soben za redno uvajanje v svojem novem poklicu. V poklicu, na katerega se je prilagodil, sme delati bolnik sarno delno. Preusmeritev poklica mora biti podprta z vsemi fizioloskimi, psiholo,skimi in soci- alnimi jamstvi in se mora opravljati v centrih za poklicna oblikovanja ali pa po dogovoru v podjetjih. Prilagoditev na novo poklicno zaposlitev bi sla hitreje 00. rok pri kakem enostavnem delu, toda taksna delovna mesta so ze zasedena po ljudeh, ki niso bili nikdar bolni. Ker gre v tern primeru za ohranitev celotn~ neokrnjene delovne sposobnosti 'eloveka, je treba prej dobro pretehtati celo vrsto poklicev. Vsi ti rehabilitiranci pa morajo med easom, ko urijo svojo zmogljivost, biti pod zdrav- niskirp nadzorstvom. Pri vezbanju na domu je medicinska sestra najboljsa sode- lavka, "ki nam zagotovi, da se bo bolnik ravnal po zdravnikovih navodilih. Glede na silen razvoj protituberkuloznega boja in glede moderne terapije dandanes lahko velik odstotek tuberkuloznih Ibolnikov upa v ozdravljenje. Taksno stanje pa pomenja ze sarno po sebi povratek k normalnim zivljenjskim razmeram. Za medicinske sestre pa so bHe po- sebno zanimive teme glavne medicinske sestre Yvonne Turpin, ki nam je v svojih ,Stirih predavanjih iZierpno obrazlozila vse delo medicinske sestre, nj,eno socialno vlogo v zdravstveni vzgoji prebivalstva, vlogo medicinske sestre v antituberkuloz- nem dispanzerju, tehniko hisnega poseta in vlogo medicinske sestre v zdravstveno socialni ekipi. V zadnji temi pa je obrav- navala oblikovanje in izpopolnj,evanje medicinskih sester. Izven povedanega je bilo se mnogo drugih predavanj in demonstracij, ki jih ni mogoce zajeti v okviru kratkega pre- gleda. Vsa predavanja so bila za udele- zence teeaja zanimiva in poucna tako, da je lahko vsakdo dobil popoln vpogled v ustroj in uspehe svetovne borbe proti tu- berkulozi in" se obogatil, kolikor dalee je v tej smeri segalo rijegovo zanimanje. V dolocenih urah smo imeli skupno z zdravniki ali pa loeeno sarno s-estre I»raz- govore«, ki so se nanailali na razna preda- vanja. Pri teh razgovorih je moral vsak udelezenec govoriti enkrat tudi 0 svojem delu v svoji ddavi. lZanimivo je bilo po- slusati udeleizence teeaja iz Afrike, ki so opisovali protitulberkulozno delo, ki je zelo tezko zaradi rasnih razlik in zaostalosti ljudstva. Po predavanjih in razgovorih so nam predvajali pouene fUme. Vsak udelezenec teeaja je moralsta- zirati trikrat v dopoldanskih urah v Cen- tralnem protituberkuloznem dispanzerju, trikrat v Centralnem laboratoriju in tri- krat v epidemioloskem oddelku. iDelo je isto kot pri nas, Ie s to razliko, da se dispanzer ne peca s serijskimi pregledi in tUdi ne z beseziranjem in fluorogra- firanjem. To vodi vse epidemioloski 00.- delek, ki po kOIl!eanih pregledih posilja bolnike v dispanzer v nadaljno kontrolo. Program teeaja je bil ,izpopolnjen z ogledi zdravstv'enih ustanov. Skupno smo si ogled ali 22 ustanov. Nekaj 00. teh je bilo v Istanbulu, ogledi drugih ustanov pa so bili vezimi s prekrasniJ;ni izleti v okolico in pa z nepozabnimi ekskurzijami v An- karo, Burso in na otok Heybeli.Povsod smo obCudovali moderne, lepo urejene zdravstvene ustanove in pa prekrasno Turieijo, ki tudi v obmoeju napredujoee civilizacije ne more izbrisati svojih zgo- dovinskih svojevrstnosti pravlji'enega Ori- enta. ,Pteobsirno bi bilo nailtevanje vseh tehustanov, to se pravi: protituberku- loznih dispanzerjev, zdraviliSe, institutov itO..Zato omenjam sarno najlep,se in naj- modernejse. 1. ISamitorij za pljuleno tuberkulozo "Uludag« v pogorju Olymp v visini 1505m. Voznja do tja je z avtomobilom po lepo speljanih serpentinah. Stavba je 3-nad- stropna, opremljena z najmodernejsimi· aparati in instrumentarijem. 2. Sanatorij »Ataturk« lezi 5 km 00. Ankare. lIma 380 postelj. Opremljen je za izvr,sevanje vseh pljuenih operacij in ima tudi oddelek za rehabilitacijo. 49 3.»,sanatarij Heybeliada« na ataku Heybeli v Marmarskem marju. Prastara ima za 5,60 balnikav. 'To, sta 3 in 4-nad- strapni stavbi v lepem baravem gazdu. Sanatarij je maderna stavba z vsa pripa- dajaca aprema. ,Priblizna 7 minut ad sa- natarija staji drug a manj.sa stavba, ki je namenjena rehabilitirancem. Tu so, razni addelki: usnjarski, fatagrafski, straje:pisni, addelki za pletenje nagavic, addelek za dama1ca keramika. Pacienti. v tej stavbi tudi spe. Delaja sprva 2 uri dnevna, nata 4 ure, pazneje 6 ur. Ob dalacenem casu imaja pocitek. Hrana imaja ista kat v sa- natariju, vendar sama v 4 abrakih, tada z ista kalari'cna vrednastja. Na razpalaga imaja knjiznica in Tazne igre. Izdelke pacientav pradajaja v trgavine. Sanatarij preskrbi tem' rekanvalescentam-rehabili- 'tirancem sluZlba tudi patem, ka zapustija zdravilisce. 4. »ISanatarij Erenk6y« blizu Skutari. Ima 1'80pastelj. Paleg sanatarija v parku je stavba, kjer je».sala za balni