Tedenske novlce. Duhovniške vesti. Vlč. g. josip; Ozmec, župnik v Ljutomeru, je imenovan za dekana ljutomerske dekanije. — V vojno službo je kot vojni kurat vpoklican č. g. Pavel Vesenjak, kaplan v Selnici ob Dravl. — Prestavljena sta Č5. gg. ka||Hana: Martin Erhatič od Sv. Antona v Slov. gor. k Sv. Benediktu v Slov. gor. in Peter Pavlič ocl Sv. Benedikta v Slov. gor. v Loko pri Zidanem Mostu. — Nameščen je 6. g. novomaSnik Kotnik Ivan kot ka^plan pri Sv. Antonu v Slov. gor. Odlikovana slovenska vojaška duhovnika. Castno znamenje Rdečega križa III. vrste z vojno dekoracijo je bilo podeljeno č. g. Ernestu Terstenjak, sedaj c. in kr. profesorju na kadetni šoli v Inomostu, v priznajnje odličnega službovanja kot divizijski župnik pri 8. divizijskem poveljstvn na bojnem polju. C g. Terstenjak je tudi imejitelj duhovnega zaslužnega križca na belo-rdečein traku, — Enako odUk>vanje je dobil tudi vojni kurat na severnem bojišču 8. g. Franc Kren, kateri ima tako sedaj že dvojno odlikovanje, namreč: duhovniški zasdužni križec in častno znamenje Rde8ega križa z vojnim okraskom. f^ep zgled višjih častnlkov. Prekmurske nNovino" poročajo: ,.Skafar Matjaš, četovojdja pri kav. divJziji, nam naznanja, ka je njuva divizija po teških časali zdaj par dni daleč od vojnoga hrupa na počitki. Po prestanih velikih bojah se je ta divizija naselila v ednoj maJoj vesi. V toj vesi je bila prepro^ sta cerkvieav a vendar je podvojeno veselje niidila zmučenim vojakom. Prvo so vživali pri nogah Ijiiboga jezusa, koga so vsako nedelo lehko molili pri sv* meši, driigo pa v tistom lepom zgledi, šteroga so prmeši videli. Vsako nedelo sta pri meši dvorila dva višjiva častnika od generalnega štaiba, grof B., busarski polkovnik in konjiSiniiški me^r., aidjutant generalštabšefa. Te drugi je ranjen, z obvezanov glavov ministrivao, kaj je vseb nazočih srca globoko genola." Molitvc. v vojni dobl so bile v stairem času ostro odrejene in sioer jih je sam cesar odredil in če je bilo bojišče še tako oddaljeno. lT'ako je bilo tudi za Maksimilijama I. Njegova naredba leta 1666 se je tuko glasila: ,,Kakor smo že davno na a;yg_burškem dvoru narofiili, uka_ujem i zdaj, da se na Dunaj,u in tudi po raznih drugih avstrijskih deželah ter v kraIjevini Ceški ter v mejni grofi'ji Moravski^ ojdredba izpolnjuje in smo v ta namen odrediU zvonenje. Kedor bo slišal zvonenje, naj pade na kolena, prosi Boga, da se skrajša srd božji, da nam nakloni nebo zmago, kakor se glasi molitev, ki smo jo nalašč za to dali spisati in natisniti. Molitev naj vsakdo, ki l" zna brati, pobožno bere. Vrh. tega imajo dultovniki vsak p«tek, kadar bo zvonilo, prirejati ljudem v cerkvi kratke pridige o sv. pokori, kakršno smo tudi na svojem dvoru ukrenili. Po pridigi ima biti slovesna sv. maša in morajo biti meid sv. mažo vse trgovine zaprte. Naposled odrejam, da se v teh žalostnih ftasih ne vršijo nobene veselice, ne pjles, ne izal^avni večeri (za vojsko s Turki). — Takb se je tudi zgodilo. V petek so bile cerkve vse polne venukov. Ko Je zvonilo, je vse molilo — doma. na njivah, v cerkvah in v delavnicah. Slovenec s Pohorja vjel s tremi tovariši 6ez 50 Lahov. Iz ttojišča se nam piše dne 27. julija: NaS rojak Fridetik Herič, doma i_ Ruš, je bil odlikovan za izvanredno hrabrost s srebrno hrabrostno kolajno T. vrste. S tremi možmi je zajel 8ez 50 Laiov in zavzel pri tem Se tri nepoškodovane sovražne topove. Cestitamo vrlemu Rušanu! Poz3rave poSiljajo: Tanker in drugi. Pri nas gore šele zdaj zelenlio. Z italijaoiskegi\ bojišča se nam piše: K nam še le zdaj prihaja zeleni |)laš8 narave, zato ae pofiutimo tudi mi tembolj sveže. Nam nifliadim sloviatiskim črnovojTiilkojni korajža ta.ko zlahka ne upade. Kljub vsem1 težaivum in velikJm nadlogara prav dobre volje uganjamo vsake vrste lmrke. Zapojemo sl po tfomače kako slovensko pesem; posebno ono: ,,Slovenski fantje saj smo mi!" Najprisrčnejše pozdrave vsem cenjenim bralcem našega ,,SIo(venslfega Gospo"darjaa pošiljajo: Fr. Mlinarifi iz Negove pri Radgoni; Franc Lapuh iz Brežic ob Savi: Alojzij Mešl iz Soštanja; Franc Valen8ak iz Kozjega; Jakob Sijanee iz Ljutomera. Kollko podpore gre invalldu. Ako je postal vojak invalid, t. ]. za vsalko delo popotaoma nezmožen, dobi od vojaške oblasti okrog 63 kron podpore mese6no. Njegovi družini se pa zaradi tega pddpore ne sme ustaviti, samo pri mesečnih izplačilih mora prinesti o'd župsjistva potrdilo, da "delainiezmožnost invalidova še traja dalje. Okrajnl pomožnl odborl. Po naročilu domobr, ministrstva so pri vseh okrajnih sodnijah ustanov^om okr/ajni pomožni odbori, ki imajo nalogo, da pomagajo družinain vpokljcanih do njih pravic. Ako na pr. vzdrževaln« komisije odklonijo prošnje za podporo, naj se žena aJi drugi člani družin obrnejo naravnost na ,,Okra.jni pomožni o(dbor pri c. kr. okrajni sodniji " Ako je n. pr. potrebna pritožba na upravno sodišče, mora isto podpisati advpkat ali pa talc okrajni pomožni odbor, sicer je neVelja.vna. Za mftrilx)rski sodni okraj j« naftelnik1 tega pomožnega odbora sodni svetnik gospod Sterger, c. kr. okrajn« soctn-ijaV Na_I dragonci na ruskem bojišču. Pišejo nam: Sprejmite mnogo iskrenih pozdravov iz ruske bojno črte od slovenskih strelcih dn^goncev ])olka štev. 5, in sicer oč štajerskih, kranjskih in primorskih iirabrih slovenskih iantov, ki se še vedjno zdravi in veseli borimo za našo domovino. 'Mi se tujdi ho&emo zvesto bojevati, dokler bo tekla po na&h žilah rdeCa kri. Rihter Anton, doma iz Dobrne pri Celju; Peter Pahor iz Opaifregasela pri Goric'i; Grlj Ivan, donia iz Harij pri Ilirski Bistrici na Kranjskem; Alojzij Belingar, doma na Krombergu pri Gorici; Flis Jos, iz Dobri&ke vasi pri Prihovi; Franc Cu&ek iz Fodvinc pri Ptuju; Franc Plečko, doma od Sv. Martina; Jožet Šterlep iz Kamnikaj; Mihael Krajnc, doma iz vasi Dravci pri Ptuju: Franc Holcaplel, doma z Ledinek pri Sv. Ani na Krembergu; Luka Kodrič iz Pragarskega; Ivan Peperko, doma iz vasi Senovica, Šmarje pri Jelšah; Franc Lipožnik od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Potnlna uradnikom. Državnim uradnikom se je zvišala potnina za 50 odstotkov. Ker se vsem zvišuje in daje doklade. zato se. morajo pafi tudi kmetu pripoznati razlogi, ki ga silijo, da podraživie svoje pridedke, Pogrešajo se: Janez Muršič, domobranski pešpolk št. 26, 4. stotnija, vojna pošta! št. 48, se pogre_a od septembra 1914. Boštjan Muršič, pešpolk štev. 87, 9. stotnija, vojna pošta št. 73, se pogreša od 26. avgusta 1914. Ako kdo kaj ve, naj naznani ofietu: Jakobu 'Muršič v Sobetincih, pošia Možganjci, Stro_ki se pornejo. Potni listl. Mariborsko okrajno glavarstvo na-nanja: Pro&nje za izgotalvljanje potnih listov, po¦daljšajnje potnih listov in za slučajna vojaška potovalna dovnlje|nja se morejo prijaviti od oseb, ki _o pristojne ali stanujejo zunaj mariborskega obmestja; pri c. kr. okjrajnem glavarstvir Maribor le od 9. do 11. ure dopoMne in od 3. do 5. ure popoldne. Po polne liste, za katere se je prosilo v dopdldanskih urali, more se priti natvadno istega dne ob 546. uri popoldne. Vojaška potovalna dovoljenja dospejo, kakor že znano, še le približno v osmih dneh. S seboj je prinesti izpričevalo o stanoVianju in o nrasvnosti (zadržanjii) od obCine, domovnico, nepriletpiljeno najnovejšo sliko (foitografijo) in kolek za 2 K; posli pa samo za 30 v. Novl novcl Iz železa. V tem tednu bodo začeli izdajati nove 20vinarske novce iz železa. V promet jih bodo spravili okrog 40 milijonov; komadov. V glavnem novčnem uradu na Dunaju so kovali vsak dan 600.000 komadov novih novcev iz železa, 120.000 komadov lOvinarskih novcev iz novega srebra, 150.000 komaldov srebrnih kron, Nlklasti novcl pridejo lz prometa. Finančno ministrstvo je izdalo odredbo, ki določa, da< ostanejo v prometu niklasti 20vinarski novci samo do dne 1. januarja 1917. ter da pridejo v promet že tfne 3. avgusta t. 1. novi 20vrinarski novci iz železa, Katera zelišča se nablrajo v avgustu. — H r a s t. *Mlado listje in skorja mladih debel dn vej se rafoi za hrastov 6aj. Krepi srce, ustavi krvavenje, posebno pri krvavenju Creves in želodca, ufiinkuje izborno pri krvavi griži, pri driski, proti škrolulozi, pri katarju sapnika in mehurja. Vzemi sorazmerno 30 gramov skorje na 750 gramov volde in jo na pol sknhaj. Vsako drugo uro vzemi po 1 jedilno žlico. Sttafe zeliščne knjige pranjo: Hrastova skorja v mleku oparjena učinkuje proti vsakemu strupa. — Zvezdnica (Stellaria media). Caj je krasno sredstvo proti pljufinim boleznim; razrahljuje in odpravlja slez, se rabi proti bruhanju kr\i, pri h«moroidih, učinkuje pri zaslizenju ledvic in mehurja. — R _t n j e k, uročnik fAnthyliis vuluerada). StolCena rastlina se deva in obklacfa na rane. Caj na posušeni rastlini) se rabi za umivanje in obkladanje ran. — L e ss i fi j e k ali parkelj (Lyoiopodiiim olavatu-m). Se nahajal v iglastih gozdovih in na prodastih tleh. Seme se nabira avgusta in septembra in se rabi zmleto v moko za ranjena mesta na kbži. Gaj pri kamnu v mehurju, mehurnem katarju, drisM, revmalizmu in krčih. Homeopatje rabijo rastlino proti vsar ko\irstnim kožnim boleznim. — Borovnlce. Sok, pomeŠan z vodo, je izvrsten za grgranje pri katarju v sapniku in goltancu in pri vnetju dlesna in uslni gnilobi. — Kaj pa imajo na Pohorju meseca ajvgusta? Zakaj se pohorsld zelišfiar ne oglasi? Gospodarske novioe. Zaradi trgovlne s krompiriem v ptnjskem okraj[u. Ptujsko okrajno glavarstvo je določilo, da smejo v ptujskem glavarstvu, sodni okraj Ptuj, kupovati krompir le oblastveno dolofieni nakupovalci, kakor: Rosenfpld, Sonnenschein itd. Kdor ho5e krompir prodati. pa Še mora to naznaniti okrajnemu glavarstvu, Id še le potem odredi, komu in kam se naj proda.i Iz teh doloCil naraSCajo vel)ike težave za posestnik© krompirja, kakor tuldi za konsunw>nte v okraju. Nikjer ni dolofieno, kje smejo delavci in majlini posestnild kupovati krompir. Menda je od glavarstva miSljpna K_pftija tako, da delaivec iz Sv, Lovrenca ali iz Sv. Janža na Dravskem polju mora if k Rosanscheinu ali Sonnenfeldn, da pri njem kupi potrebni krompir, katerega bi labko Inipil doma pri svojem sosedu ali delodajalcu. V maribQrskem okral- nem glavarstvti, kjer spretne roke promet z živili vzorno urejujejo, je samo izvoz krompirja prepovedan, trgovina v okraju pa je dana na prosto, kar se nam zdi zelo pamefno. Ker nam pTihajajo iz ptujskega okraja različna vprašanja, svetujemo, da se županstva obrnejo do cesarske namestnije s prošnjo. da se preuredijo te določbe. Prodaia nialih prascev. \ prašajo nas, ali je za male |>rasce (prasee-dojnike, oHdojke) nastavljena najvišja cena in kako drago se smejo prraseta, ko se ,,odstavijo" od prasice, prodajati. Prasci, stari 5—6 tednov, se smatrajo kot godni za oddajo. Kekdaj so se taki prasci prodajali po 4—10 K 1 komad. Danes pa, ko se ,je cena svinjam ptecej zvi&aila in je pomanjkainje svinj ))onekod zeJlo občntno, so se tudi cene za odstavljene prasce dvignile. V maTiborski okolici se taki prasci prodajajo kbmad po 30, 50, 80 in eelo 100 K. kjakoršno \e paft blago. Po mnenju kmetijskih stroko\nija.kov so te cene za sedanji Šas primerne. Kakor izvemo, so se na mariittorskem sejniu prodajali prasci po 60—80 K in dosedajj nihče ni bil radi navijanja, oen klican pred sodnijo. Za svinje pod 60 kg ni dolofienih naj\išjih cen in se torej lalrko prosto prodajajo, se^-eda se ne sme prekorafiiti cene. ki jo razsoden človek z ozirctpi na kakovost m težo živali sr;ozna za primerno, kajti če bi se prasci prodajali res predrago, lahto pjrodajalec kljub temu, da ni najvišjih cen za prasce, pride pred sodnijo radi navijanja. cen. Uradno določenlih najvišjih cen pa n i. Cene so določene le za prasce. katere se moravsled kake ldižne bolezni zaklatj in sicer za deželsko pleme 3 K, 85 v 1 kg in za žlahtno i^leme 4 K 65 v. Tako odškodnino plaPuje dežela in država. To pa ni nikaJka podlaga za cene plemenskim prascem, ker se tuldi za veliko (okuženo) živino pjlačuj© odšTcodlr^na, ki niti od daleč ne odgovarja 'današnjim sejmskim cenam. Cuvajite svinje! V nekaterih ob&inah Spodnjega Stajerja se je pojavila svinjska rdefiica. ki leto za letora poraori veliko število svinj. Razširienje te k'užne bolezni bi letos tem hujSe zadela vsakega ]>osameznika, ker so svinje zelo drage in jih že prima.njknje. Dobro sredstvo proti rd^efiici je cepljenje. Ker pa priman.jlai.ie živinozdravnikov, fe letos sploisno cepl.je!nje svinj nemogoče. Radi tega rabimo druga sredstva, da preprečimo rdefiico. Glavno je snaga. Svinjake večkrat splakni s svežo vodo. Koritasej/a naj vsak jdan umijejo. Stene svin.ja.kov vs^ak" teden obeti z apnenim beležem. Dajaj svinjam v)e?,klrat pit svežo vodo. Daja<j h krmi večkrat Glanberjeve in tu di grenke soli. Mect dnevom jim da.iaj vefikrat sveže trave in detelje. Svinje naj bodo kolikbr le mogoče mnogo na prostem. Pripravi jim jamo za kopanje. fA 6e opaziš pri kaki svinji sumljive znake bolezni, jo takoj odstrani od drugili svinj, hlev pa razkuži z ar pnenim beležem. Oseba, ki opravlja bolne živali, nai ne pride v dotiko z zdravimi svinjami. Najbolje je, da takoj pokli6eš živinozdtavnika. Prašlfie hn nn Opfrfsicem vlafla po na.j\i§jih cenah rekviirirala. Oddaja iajc v brežlškem okrajju. V brežiškem okraju je odrejeno. da morajo župani rekviriraf^ za okrajno glavarstvo gotovo Število ]aje. Ker pa knre sertaj le malo nesejo in župani niso strokovnjaki v nakupovanju in pošiljanju jajc, za to nastajajo velike težave. Na različna tozadevna vprašanja odgovarjamo, naj se župani obrnejo z vlogami na c. kr. namestnijo ter prosijo, da se ta odredba, ki je v drugih glavarshih ni ali vsai ne v taki obliki, prekliče. Sladkor za vkuhavanje sadja. Stajersko cesarsko namesjtništvo razglaša: Ker se za sedaj ni posreSilo zasigurati i>otrebne množine sladkorja za vkuhavanje sadja, se določa, Ida so sladkorne kartice za vkuhavanje sadja veljavne za meseca juli in avgust samo za dobavo polovice tiste množine sladkorja, na katero se glase, druga polovica sladkorja za vkuhavanje sadja se pa bo dobila. na dotične sladkorne kartice iše le od meseca septembra naprej. Kako dobro prlpravlmo meso domačih zajcev. Ta navedemo dva najnavadnejša recepta. 1. Zajčja juha. Zajec se zreže na 4—6 kosov in s preklano mu glavo, srcem, pljuči in jetri vred v mrzli vodi pristavi Preden zavre, se pridene nekoliko peleršilja, zelene, 1 6ebulo in 1 lavorov list, Soliti je po potrebi. Zakuha se riž ali drobno narezana zelenjad (grah, koreiijr-c. gparglji, kolerabice, posaimBzno ali pomešano). Z ozirom na starost živali naj se kuba meso poldrugo do poltretje ure. — 2, Pečenka. Hrbet in stegno se nasoli in pefie v vrofii masti. Med pe6en,jem je meso treba polivati z juho ali vreto vodo (spočetka), pozneje s svinjsko mastjo, ali pa pe6enko večkrat ob račati. Gotova peCenka se da s sokom vred na mizo, prida pa se posebej kislični pire ali pa se sok odcedi in se iz istega in razniii zelišfi ali iz gobi napravi istoimenska polivka. Za bramor]e (KnoohenlraB), gnojenje ob kostl in prisad je staro zdravilo zeleno listje bele lilije. Nek Sasopis prinaSa vest, da je pri neki ženski nastala potreba odrezati nogo, ker je Rritiskal prisacl. Jutro drugega ane je bilo dolofiono za op«racijo. A zvofter je prišla rnanka, ki je ovila bolno nogn z zelcnimi listi lilije. Ko je priSel 7jutra} zdravnik. je našel bolnico, ki ni spala že trT tedne, spefio, otok na nogi je bil splajhnjen, na ranjenem kraju, kjer se ]e U'd začel prisad, je bila izteMa mno&ina materije. Noge ni bilo treba rezati. Hmeli. V pretekli dobi se je poprodala na trgu v Žatcu večja množina tujega hmelja po 60 do 70 K ra 50 kg. Na Ceškem raČunajo, da bodo imeli letos tamkaj kbmaj srednj,e dobro hmeljsko letino. Vsled ugodnejšega vremena v zadnjem času se tudi stanje hmeljskili nasadov v Saivinjski dolini vidno zboljšuje. Zrebci za p^jedelska dela. V Ormožu in v Ljubliani s» bo oddalo za Slovenski Štajer večje število žrebcev za poljedelska dela. Komur primanjkuje vprtžne živine, naj se cbrne na okrajno glavarstvo in naj prosi, da se da žrebe:. Vojaška oblast prepusti žrebce samo začasno in sicer do mesca januarja. Dne 8. janaarja moriijo biti žrebci zoptt na svojem mestu. Baki*ena g;allca. Okrajni zastopi so dobili te dni zadnjo pošiljatev bakrene galice in sicer dobijo 10% od naročene množine. Tako so vinogradniM dobili letos samo 57—60% gaJice, ki so io po zinii naročili. Sartelj je pri Slovencih, Cehih, na Gornjeui in Nižjem AvstriijsKem, po Titroljskem znano in spoštovano pecivo. Ogrski Slovenci mu pravijo ,,buhta", t. j. ,,Bog da", Moravci ga nosijo pri svatbah od gosta do gosta, da položi nanj svoj dar, pri štajerskih -Slovencih ima šartelj častno mesto pred poročenci: ko se razhaja svatovska družba, razreže starašlna išartelj med prepevanjem stare obredne Desmi in da vsakemu gostu svoj kos, gosti odpevajjo na vsako kitico: ,,Rež'te ga^ rež'te ga, oče staraišana!" jEtazn® novics Zlva zRorela. V petek, dne 28. julija, med 4. in 5. u-ro popoldne, se je v LjubjLjani na Rimsld cesti v hiši gospe Paichlove zgodila strašna neSreča. Gospai Rožica Plantarič, rojena Poklukjar, hči pokojnega kranjskega deželnega glavarja dr. Josipai Poklukar, je na samovaru kuhala mleko _a svojega otroka, Ker se ji je zd«lo, da špirit v samovfaru ne bo zadoščajl, ga je iz stekle!nice dolila. Pri tem se je pa vnel špirit v steklenici, katera je z velikim pokom eksplodiirala, Ves goreči špirit je _letel na gospo Plantaričevo, tako da ji je začela goreta oMeka po celem telesu. Uboga gospa se je tako prestrašila, da ,je, vsa v plamenu, zbežala na dvorišče in obupno klicala: Gorim, gorim! Sostauovalci so ji sicer prihiteli na pomoč, a bilo je že prepozno. Na gospej je zgorela vsa obleka, sama pa je bila tako strašno ožgana, da je meso kar v kosih viselo od nje. PrepeljaHi so jo v deželno bolnišnico, kjer so se pet ur trudili, da bi ji ohranili življ)enje, a je bil ves truid zaman. Gospa PlaJltarifieva je po nepopisnih bolečinab. umrla. Pokojnica je bila vzorna mati in izredno delavna gospodinja. Zapustila je troje btročičev, njen soprog se pa nahaja v vojni službi, Danskl ki-alj skoro utonll. Dne 28. julija ]e dafnski kralj Kristijan pri svojem poletnem gradu Marselisborg vozil sara v 8oln-iadirnici po morju. A sllen veter je čoln prevrgel in kralj se )e komaj obdržal za rob čolna. Se le po dolgem 6asu so opazili, v kako mučnem j)oložaju se ie kralj nahajal. Rešil ga je lekarniškji pomočnik Madsen. Kralj je bil zelo utru,ien in preplašen, a se je kmalu zopet dokaj okrepčaJi, Sniodnišnica ln mesto zletelo v zrak. Dne 30. julija t. 1. je v bližini severno-ameriškega mestaKumunipan na majhnem otokii- Tom-Isiland zletela v zrak tamošnja. velika smodnišnica z mestom vred. V zrak je zletelo 400 hig, 2^000 težkih in 200.000 lahkih granaf, 30.000 zavojev inianterijske mnnicije, 42 tisoč ton sladkorja, poldrugi milijon kilogramov nasoljenega svinjskega mesa in 6ez 450 oseb, ki so bile večinoma nsmrčene. Razstrelba je bila tako grozovita, da so jo slišali v petih ameriških deželah, — fikoda znaša 60 miliiionov dolarjev]. Silna vročlna v Amerlkl. Iz Novega JorKa poro8a,jo, da vla"da v Ameriki, posebno pa v Novem Jorku samem, tako grozna vročina, da v mestu vsak dan nmrje 30 do 40 ljudi za solnfinico. Strela ubila 40 ovac. Pri gorski vadi Partonkirchen na Bavarskem se ]e pasla Creda ovac. Nenadoma je zalblisknilo in strela je udairila v Credo ovac. 40 ovac je strela ubila. Meso ubitih ovac je bilo popftlnoma nezavžitno, ker je močno smrdelo po žveplu. Zmota. Tri starejSe gospe. ki so se zelo zanimalp za dobrodelna. druStva, so obiskale v svoji gorečnosti neko poboljševalnico za ženske, ki so priSie iz jefte. OskrlDinik jih pelje najprej v sobo, kjer sta sedeli dvp ženskfi. Ena i7med gospoj j" pogleda ia šepetne o.skrbniku na uho: ,,Kakšna hudod«lska obraza! Kdo sta ti dve ženski?" -- Oskrbnik: ,,To ]e surejftimia aoba, to sta moja žena in bfti." Kdo kradfl? V&nko iutro ip bil \. vili ob gozdu K-reg in krik: Pekovski de^ek je prinosel v žakijiču žemljice in je obesil žakiiiček na kljuko, Tako se :e godilo in ponavljalo več let vsako jutro in nikdar ui manjkalo ničesar, tisto leto pa je izginila vsako ^u tro i_ žakljiča žemljica. Pek se je zagviševal, da deva vedno isto število, deeek je trdil, da on ne krade, saj ima žemlje doma. Torej je sumil drug drugega, in vse se je kregaJo. Gospodar se je del na opn*zovanje in kaj j« videl ? Veveričira je prHskakljala raz drevo. koje b.l odšel pek, ozrla se je, odvezala zelo spretiio žakiljiček, vzela žemljico in smuk na bližnjc drfivo Dopisi- K Marlbor. yin tukajšnjega prvega državnega ,i-a\ dnika poročnik Herman \'erderber, o katerem že ^eč mesecev ni l;!ilo nobenega slekhi, je pisal te dni ko Moskve, da se nahaja ranjen v vjetništvu. smo že poročali, je pajdel njegov brat. ki se je f^li bojeval na seviernem bojišču, že pred delj ča&om\ma_ke smrti za cesarja in domovino. arlbor. Nadporočnik Karol Božičko, sin v MaribScu staJiujočih starišev, Toš, je bil že poprej odlikovjn radi hrabrosti pr_d sovražnikom in podelilo se mu je setiaj SHgnum laudis. Maribor. Gostilno v Nairodnem Domu je prevzel g. Avgust Stelcer, gostifničar pri ,,Tirabesingerju" v Celovcu. G. Stelcer bo obdržal tudi ,,Trabesinger" t Celovcu, katerega bo vodil on, gostilno v tukajšnjem Narodnem Domu pa bo vodila gospa, Stelcer. Novi gostilničar je doma iz Št. Ilja v Slovensirih goricali. HoCe. Za])iistil nas je delavec, na tovarni južne železnice za impregniranje -laivez Semelbauer in se je preselil v Amšteten s svojo družino. Bil je Nemec, a naim Slovencem naklonjen, pravičen, s,Wrben oče, trezen gospodar n za,to povsod priljuVljen. Njegovc hišo, "ki leži tik šole in cerkve. s |K>sestvo_i je kupil nas rojak č. g. Karol Malajner, kapla-n v Trbovljah. - V nedeljo, dne 30. julija, je prejelo okoli 250 nedolžnih otrok sv. obhajilo po nafmenu Sv. O6eta i naši larni cerkvi, da bi kmalu zažarela zvezda ijubega miru. Ruše. Umrl je tukajšnji p_sestnik in vr! narodn ak Dragotin Švigelj, doaa na Činfetu. Rajni je bil velik dobrotnik podravske podružnice »Slov. planinskega du^tva«. N. p. v m ! St. Hi v Slov. gor. V soboto, dne 29. julija, ,je umrla, sprevidena s sv. zakramenti, gospa Marija Swaty, bftvSa trgovkia in posestnioa, stara 87 let. Pogreb se je vršil v torek dop. Raijna je vživala v celi okolici splošno spoštovanje. Njen efdini sin in t_di vnuk služita sedaj v armadi. Blagi pokojnici svetila večna Iu6! St. Jakob v Slo,v. gor. V petek, dne 28. julija, dopoldne ob 11. uri, je umrla gospa Marija Zinauer, stara 76 let. Rajna je dolgo časa hudo bolehala, Bila je pre*d smrt.jo in tekom bolezni večkrat sprevidena s sv. zakramenti. Rajna mati Zinau-erca je bila izredno blaga gospa, spoštovana cfaleč na okoli. Svote otroke ,fe vzgojila, v katoliškem in slovenskem duhu. Pogreb blage rajnfr se je vršil (Jne 30>, julija ob 6. uri i>opoldne na tukajšnje pokopalitšče ob izredno obilni udeležbi. Svetila pokojnici vefina Iu8! Sv. Marko niže Ptuja. V _aTdnj,ih bojih na LaSkem sta padla zopet dva mladeoiiea iz naiše fare: Marko Lesjak iz Bukovec in Ignac Janžekovič iz Zabovec, Petrovfie. Dne 25. julija je umrl Jlanez Cotl, posestnik v DabrišiVasi pri Petro^aih, \1 82. letu svoje starosti. Bil je dolgoletni naročnik ,,Slovenskega Gospodarja" in ,,Straže," N. p. v m.! Trbovlje. Dne 25. iufija t. 1. je minulo 25 iet, odkar deluje pre8. naš kn.-šk, duhovni svetovalec in župnik Frane Casl v Gospodovem vinograidu. ,rubilantu, kateri je svoje življenje posvetil delu zra blagor ljudstva, želimo, cla bi ga Vsemosgoftni oh'ranil Se dolgo vrsto let pri napornem, a hvaležnem deln ;'r,hovnega jajvkiega ))astirstva. Razmere sedanjeftn 'sa niso pripušfiale, da bi se jubilej proslavil na. pnmeren način. Raihenburg ob Savi. Radi .nalpzljive bolezni med begunci je uradno prepovedana za dne 6. avgissta nameravana, vojna pobožnost v Slovenskem LiJrdu v Rajhenburgu. Župnijski urajdi se prosijo, cfe blagohotno naznanijo to vernikbm,, Dobova. NaSa župnija |e dala sv. cerkvi v teku sto letih šestnajst mašnikov, v zadnjih štiridesetih letih pet; iz hiše Bosina-Molan sta sedaj dva, stric in sin. V nedeljo, dne 23. julija je daroval prvo sv. mašo ob navzočnosti osem duhovnikov in mnogobrojnega ljudstva 6. g. Franc Molan iz Gaberja. Pridigoval mu je stric, g. Ivan Bosina, kateri je z vneseno in prisrCno besedo očrtal življenje dobrega duhovnika in vsacega vernega kristjana v podobi treh delov sv. rožnega venca. Oči mnogih poslašalcev so bile orošene s solzami veselja, katero je bilo tem večje, ker je prišel ofie, že več mesecev vojak v Przemyslu, za nekaj časa na svoj dom, sedaj dom radosti. — Število v vojski padlih vojakov naše župnije (20) se je zopet pomnožilo. Padla sta na južni fronti dvamladeniča Alojzii Zupančič iz Mal. Obreža in Janez Vogrinc iz Mihalovec; v Galiciji klepar in hišni posestnik Peter Bohm, zapustivši ženo in dva otroka. — V našem kraju znana blaga obitelj barona Vranyczani v Laduču ob Sotli tudi žalcye za stojim jedinim sinom Nikola, častniškim aspirantom, padlem dne 7. juljja v Bukovini, v starosti triindvajset leL Kozje. NajiskrenejSa Želja prebivalsh-a kozjanskega okra,ja in obmejnih občin šmarskeaa okrair, zajedno pa tučTi jedna prvili potreb za gospodarsKi razvoj teh tako lepih in rodovitnih krajev^ ki pa niso imeli skoro nobenih prometnili zrvfz, je zgradbu oesto \/. Lesifine k: Sv. Urbainu in notem nadalje na Grol>eliio. Lani se je to d,elo prieelo in sedaj, hvala Bogu, lej)O napreduje. Da se je prifeetek dela sploh omogočil, se morarao v i>rvi vrsti zahvaliti gospodu fesarskemu namestniku grofu Manfredu Clary-Aldringenv Najkasine.ie nriliodhije leto se namera^a zajedno [.M-ičeli s preložitvijo t-este iz Podsrede v St 1'eter v dolino, pri katerem delu nam bo cesarski nameshiik isfotako naklonjen, Da bi čutila svoje iskrene hvaležnosti primerno izrazili, so občine: Prevorie, Podsreda, Kozje. Pilštanj, Presično, Drensko rtiii-o, Slivnioa, Sv. Pcter pod Sv. gorami. Sedlarjevo in l.astnič gos]>oda ccsarskega namestnika jednoglasno izvolile ftastnim.občanom. Zadnji dve občini s>te liotels s tem korakom tudi svojo zabvalo izrefti za tako naglo in veliko i)omo8 ol) |»riliki zadnjega velikega požara v Seldlarjevem. Zadnja porocila, došla v četrtek, 3. avgusta. Najnovejše avstrijsko nra-dno porodilo. Uradno se razglaSa: Dunaj, 2. avgusta.Busko bojlšče. Nobena sprememba položaia. V juižno-vzh o d n i G a 1 i c i ji, jiižno-zahodno od B u 6 a c a, pri kraju V i š n i o v c z y k in južno, Južno-zahodr.o in zaliodno od B r o d y j a. se je več deloma močnih ruskih napadm^ i z j a 1 o v i 1 o. Istotako so se vsled obrambe tamkaj voiskujočih se nemških in avstro-ogrskih čet izjalovili vsi sovražni napdri med gornjo T u r i o in železnico, ki vodi proti mestu K o v e 1 , jiredreti fronto zaveznikov. Isto usodo je imelo končno ve5 močiiih sovražnib sunkov v kolenu reke S i oh o d pri K a _ o v k i. ItaUJansko boil&če. Položaj nespremenjen. V D o 1 o m i Ij i h je bil vzhodno od sedla S i e f napad dveh italijanskih stotnij o d b i t. Balkansko boilšče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hof; r, podmaršal. * • Dogodkl na morja. Dne 1. aivgusta, ob pol 8. uri zjutraj, je priplul oddelek 14 italijansklih velikih zra^nih bojnili 1«itaJ 6ez Piran v Istro. Linijski poročnik Banlield je v Trstu odplul s svojim pomorskim letalom in je zasledoval sovražni oddelek 8ez celo Isfro, je dosegel ve5ino sedmero letal nad Reko v višini 2700 metrov in je velikb zračno bojno letalo seslrelil. Vodja mrtev, dva opazovalca vjeta. Banfield in njegovo letalo ostalo nepoškodovano. Mornariško poveljstvo. Najuovejše nemško uradno poročilo, Berolin, 2. avgusta. Prancosko bojlSCe. Severno od Somme je sovražnik zvefier napa del z zelo močnimi silami, a zaman. Tekom po|--oldneva je bil že prej pri dvorišču MoTiaicu po protinapadu nemšlkib bataljonov obditno poražen. Na 'ešti Maricourt—Clery je prodrl do naših skoro popolnoma izra^iianih jarkov. Sovražne izgube so zopet znatne. Južno od 'Somme krajevni boji, Desno o'd Moze smo severozajiodno in zahodno od utrdbe Tbiaumont napredovali, zasedli gorsko skupdno severofvfchodno od utrdbe Soyeville In sino potisnili sovražnika v gorskem gozdu kakor tudi v Lauffee-gozdifiu znatno nazuj. Neranjenih1 ^vjetnikov: 19 ?a_tnikov, 933 mož in 14 stro}nih p,_§&. Bnsko boilSCe. Na s«vernem delu lronte nobenih pomembnih dogodicov. oužnozahodno od Pinska so se ruska podvzetja na obeh straneh jezera Nobel ponavljaJa in so raztegnila na okolico pri Lubiefiovu (ob Stohodn). Bila so gladko odbita. Ve8 napaidov ob Stohodovem kolonu je v zat\rornem ognju popollnoma ponesrečilo. Ve'dno je sovražnik ne glede na svoje izgube napaidaJ naše, positojanke med krajem Vitoniez _a Tnrijo. Vsi napaitli brezvspefni. Pri armadi generala grofa Bothmerja so sovra^ žni delni napadi v okolioi zabodno od VisniovCik (do Stryf>i) in Velesniov ob Koropjecu se izjalovili. P-Čoln »Deučiand* odplul iz Amerike. Baltimore, 1. »vgusla. Reuterjev ura.d poroča, da je nemSki P-ooln -Deučla^id^' daues popoldne odplul iz Baitimora j-t-oti Ewopi. Koledar za sloveuske vo]ake za leto 1916, ki so je našiia vojakom toliko prikupil da sii ga _e vedno in vedno narofiajo, se bo te dni na novo tiakaL; P r, i d.j a 1 i m u b o ra o p a t u d i k o 1 © d a r z a 1 e t o 10 17, druga vsebina ostane popolnom;>, nsizpremenjena. Kdor si bo torej knjižico naro&il, bo imel ž« v njej koledar za leto 1917. Tisti, ki so si ta koledar naročili, naj torej blagovtolijo nekoliko potrpeti: kakor hitro bo gotov, se mu takoj dopošlje. Voine pridige v postu 1. 1916. 47 straui. Csua jjo pošti 25 vinarjfiv. ,,Slovenski Gospodar" je v postnem času 1916 prinašal pridige. namenjene vojakom. Te pridige so sedaj izšle v ponlatisu. \' vsem je sed^eni pridig, ki se nanašajo na ]*ostne nedelje od prve do vključno velikonoCne, le mesto za tretjo nedeljo j© pridiga za praznik O_nanjenja Maripnega. Glajvne mislS in nauki, ki tvoiiijo jedro teh pridig, so: Boj zoper skušnjave in greh. češčenje sv. Jožela kot varilia sv. Cerkve, družin in srečne smrti, zaupanje do Marije in njeno posnemaSnje, ^ikonofina spoved in obhajilo, vdanost v voljo božjo in potrjježIjivost v sedanjem trp^Jjenju, Ijubezen do križa., velikonočno veselje. Naroča se v tiskarni sv. Cirila y Mariboni.