Ferijalni Savez učiteljstva. POČITNIŠKA KOLONIJA JUGOSLOVEN* SKEGA UČITELJSTVA. Kdo izmed nas ni po težkd. m dnevnem delu v učilnici zahrepenel v modro, toplo sinjinc našega mo-rja; le kdo li ni požekl plapolajočih refkksov naše cbale, našega juž« nega neba? One mogočne, a tako pokojne ptsmi, ki se skozi mehko večerno tišino na perutih mesečne noči in ob uspavanki skrža* tov previja nalik bajki, med črno borovino »plaže«? V tcm objemu si ti: počivaš sanja^ riš, si de! vsemirja. Potem se vračaš poln ncvih sil, zagorel: prsa ti d;hajo novo živ< Ijenje, srce ti kuje močno voljo. v:.sel si živ= ljenja. Komu neki je tak odmor bolj potreben kct učitelju! Mislim, da je že čas, da začne^ mc. delati tudi v to smer. Pri vsem ne smemo pozabiti, da nismo stroji, da pri tem, ko oživljamo razne stanovske naprave, katerim posvečamo fizično in denarne sik, ostanemo !e ljudje in h koncu leta zelo utrujeni in sitni, .počitka željni ljudje. Malokdo je tako srečen da bi si privoščil za počitnice oddih ob mcrju. Naš žep ne premore hotdskih cen. Večina nas je, ki preživimo počitnict na službenem msstu, doma pa — saj vemo kas ko je. Tovariš Mrovlje je pred dvimi leti or» ganiziral počitniško kolonijc na Braču v zves zi z dijaško fer. kolonijo. Nekaterim je tako ugajalo, da so se vrnili še, za cstale je .pa takt) csnovana kolonija izgubila privlačnost. Prc = teklo kto so razna nesoglasja pritirala nc» zadovoljnost do viška. Večina navzočega jus goslovenskega učiteljstv.a se je tedaj izrekla zoper kolonijo, združsno z dijaki. Kaki so bi-li vzroki razdora? Ze v zasnovi kot taki leže divergente. Dijak in učitelj sta dva sve* tova že takoj cb prvem dotiku. Na tni str.a« ni mladost, ki je. polna impulza, mladost, ki drvi prekc konvencionelnih cvir, skratka —¦ življenje; na drugi strani vzgojittlj, ki pa ne more poseči vmes s palico, nt da bi okrnil svoj ugled. To je bil eden glavnih provzroči* teljev razsula; kar ji. bilo nesoglasij v osta= lem, so imela svoj izvor v prvih. Izgubili smo pa pri tem toliko da mo' ramo začeti zidati iznovv in mislim da toliko, kolikcr piemore dijaštvo, ki živi takorekoč od navduš.nja do stvari kot take, vsaj to liko bo pr^moglo učiteljstvo trcimenega na= roda. Rts je, da za enkrat nimamo še prav ničesar: n. pcstelj, ne .poscde, ne papirja in /namk; članstva je prav pičlo število. Pover* jeništvc je pa storilo vse korake, da bi se dobile vsaj postelje, doslej br.z uspeha. N,s» baviti si moramo pa tudi kuhinjsko pcsodo za lastno kuhinjo. V slučaju da bi se prigla* silo vsaj 50—60 članov, ki bi za ktovanje premogli 1200—1300 D:n stroškov, si bo kljub temu mogla otvoriti fenalna kolonija. Ker je pa skoro gctovo, da bo priglašcncev toliko, je ustanovit.v naše kolonije sigurna stv:;r. Omogcčilo s.. bo tiudi poročenim pa* rcm z deco letovati ob primerno znižanih stroških in gotovih pogojih. Dognati je pa vendar treba, kakšna da naj bo struktura naše kolonije. Da je po» trebaa, j.e brez dvcma. Na nas samih je te» daj, da načnemo to. vprašanje. Prcsim vsc, ki se zanimajo za to akcijo, da se oglase nes kateri t-*di v stanovskem gl.usilu z načrti in nasveti. Če se bomo zanašali, kakor jt to navada, na diuge, tedaj ne bo nič. Lj o-b za= dcstnem aktivnem i.ntcresu za stvar je go* tovo, da bo započeto delo uspešnc. P;smene nasvete in mnenja prosim na naslov Adamič Arnošt, Zagcrje ob Savi. —f Potovanje v Bolgariji. Vsi priglaieni tovariši(ice) naj takoj vlože prošnjo pravik nim potcm (preko upraviteljstva) na velikega župana (prcsv. ref.) za dovclj;nje potovanja v inozemstvo, 'ker prošnjo rešuje Min. fin. v Beogradu. Na podlagi tega dov-oljenja dobi vsaik pri politični oblasti potni list, ki ga pošlje ni »Bclg. poslanstvo« — Beograd (B. Velev, sekietar). Prošnji na vel. župana in bolg. posl. je treba brezpogojno pripomnitl: pc-j'čno potovanje — 3.—18. avg. — pod o.kri* ljem UFS in pod vodstvom podpisanega, dru^ gače bo prošnja vrnjena. <O:iprav je rok (8. jun.) potekel, se §e sprejme nekaj priglaaoiv, ker se profesorji niso javili v ta'kem številu in to čimprejei Vsa nadaljna pojasnila slede! — Za UFS: Mrovlje Sl., Slcvenjgradcc.