24
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Odbori, ki so oii zbornice poslancov izvoljeni bili za prevdark državnih d n a r h t v e n i h zadev, nek prav marljivo delajo. Tudi dnarstveni odbor v zbornici gosposki se o tem pošlo večkrat zbira.
—   Kdor se želi od vojaščine odkupiti, more to se storili do tistega dneva, preden pride lozanje na vrsto. Mi-liisterstvo je odkup podaljšalo letos do tega časa.
—   Minister unanjih zadev se je te dni podal v Benetke. Časniki ugibujejo, zakaj nek je šel k cesarju, al nobeden pravega ne ve; to pa je gotovo, da kaj posebnega mora biti. Eni mislijo, da zavoljo naše morske armade, zavoljo ktere bo v minisferstvu treba kake piena-reribe; drugi, da se dogovori s knezom Petrullom o tem, kako bi se v okom prišlo terjatvam francozke vlade, ki čedalje bolj tisi v to, da bi se kralj neapolitanski spravil iz Rima.   Pa še družili ugibanj je več.
— Druga zadeva, ki sedaj zvonec nosi po časnikih nemških, je odgovor, ki ga je naš minister unanjih oprav dal na nasvet saksonskega ministra Beust-a, kleri želi o ustavi nemške zveze (»nemškega bundau) zlasti o tem premembo, da vprihodnje naj ne ima samo avstrijanska vlada predsedništvo v državah nemške zveze, ampak enkrat Avstrija, enkrat Prusija. Avstrijanska vlada je odgovorila na to, da v to ustavno premembo le proti temu dovoli, da zvezne nemške države potem kakor skupna moč z svojo armado tudi takrat na vojsko gredo, ko bi kak sovražnik utegnil napasti take avstrijanske in pruske dežele, ktere niso v nemški zvezi. Kakor nemški časniki govore, bo ta razprava težavna stvar.
—   Tukaj se toliko sliši od roparstva, da mnogo ijudi, ki ponoči grejo iz mesta v predmestja, je prosilo za dovoljenje pištole pri sebi imeli.
Hrvaško. Iz Zagreba 9. p rosen ca. Zc morebiti ta mesec se bo dvorna naša kancelija ustanovila po novi na-redtn". — O važni volitvi novega srbskega patrijarha se posvetujete dvorna kancelija ogerska in hrvaška z vojnim ministerstvom , in zedinile so se (e više oblasti v tem , da se skliče narodna skupščina, ki si bo novega vladika zbrala in ga cesarju   v potrjenje   predložila,    da   se   spolne   staro
pravo in stara navada. — Sliši se, da železnica iz »Siske v Zagreb se bo odprla mesca julija (mal. Krpana).
I z Trsta 9. jan. Ministerstvo je na predlog deželnega poglavarja dovolilo, da se zavoljo trtne bolezni in innozih druzih nadlog, ki tarejo Istrijance, jim zbrišejo dolgovi na davkih do konca preteklega leta 1861. Tudi dolgovi za štempeljnc in druge neposredne davšinc kakor tudi obrestni obresti (čiuži od činžev} od davšin zemljišne odveze naj se do tistega časa odpišejo.
Iz VtTone 11. pros. Ko se je včeraj zvečer pre-svitli cesar iz Mantove v Benetke po železnici peljal in na tukajšnem kolodvoru postal, je iz proste volje tolika množica vojakov — bilo jih je menda okoli 20.000 — privrela skupaj, da jih je bilo poleg železnice, po strehah kolo-dvornega poslopja, po vozovih itd. vse polno, in ko so se cesar pripeljali , so jih vojaki sprejeli s tako nadušenimi slava-klici, da se je razlegalo daleč krog in krog. Vniiti povsod po Laškem toliko nadušenost svojih vojakov so v ogovoru na zbrano armado v Peschieri pa tudi očitno rekli, da s polnim zaupanjem se zanašajo na svoje vojake v vojski, ki utegne kmali biti. Srčno zadovoljni z duhom, ki veje v armadi, so ukazali, naj se izroči fzm. vitezu Benedeku en milijon gold. za napravo velikanske vojaške bolnišnice na Laškem.
Francosko; Iz Pariza. Senat (starešinstvo) in po-stavodajavni zbor je sklican na 27. dan t. m.
Aliglcžko. Iz Londona. Amerikanci so se udali ; vojske ne bo ž njimi. Angleži ploskajo Palmerstonu, da je s svojo krepostjo tako modro dognal ta razpor.
iiirško. Iz Aten 4. jan. Čedalje več se sliši o nesrečah, ki jih je napravil  potres v več krajih.
Turško. Iz Bosne se 4. dne t. m. piše v „Ost und Westu tole: Turške gosposke poberajo od kristjanov tukajšnih vse orožje. Čudno je to, da jih ne poberajo tudi od Turkov, ki so, zlasti ker je plemenitažev, ravno tako nezadovoljni kakor kristjani. Bosniški kristjani so popolnoma mirni in ravno sedaj svoje zaduje žule daruje turški armadi. Čeravno uboge kristjane odirajo, da je groza, vendar ni nikoli upora; le jok in strah se sliši, kaj bo čez zimo. Ako bo tako naprej šlo, ne bo treba Hathumavuma, pa tudi ne prenaredb po parižki pogodbi".