LETO K.
LJUBLJANA, 30. AVGUSTA 1924.
NAROČNINA ZA-JVGOJlA-VDO ČETRTLETNO DIN I5‘
CELOLETNO DIN 6©/ZA iNOZiHSTVOlEDODATI POlTNlNO/OCLASS PO
CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA- PO- DIN • 850, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
©MHHMA
STEV. 42.
VREDNllTVO IN VPRAVA “ VČITEL7SKI‘TISKARNI/ rokopisi Se Ne vrA-CA70/AN0N1HNID0-PlSl-SE NE PRIOS3ČV-•JEIO/PO^TNINA PLATANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
■OSI
ORJUNA DOMŽALE
priredi
dne 31. avgusta 1924
SPORED:
J. Ob 8. uri zjutraj: Sprejem gostov na kolodvoru.
2. Ob pol 11. uri dopoldne: Slovesno razvitje prapora pred Sokolskim domom.
8. Ob pol 3. uri popoldne:
NARODNA VESELICA
na vrtu g. Kuharja. (V slučaju slabega vremena v vseh prostorih Sokolskega doma.)
Odhod Iz Ljubljane ob 7-55.
Bratje, sestre in somišljeniki! Udeležite so te velepomembne prireditve v polnem številuI j—	-	■	  —	•  .....—...—— ....   ■■■■—
Položaj naše notranje politike.
gesla med množico, da ji razpali strasti in potem vlada z maso, je zločinec, ki ne čuti nikake odgovornosti in se ne boji sodbe potomstva in zgodovine.
Pravi politik, ki mu lastna blago-bit ni namen, ampak je vse svoje delo posvetil blagostanju naroda, posluša maso, po čem ona hrepeni, pritrjuje nje opravičenim zahtevam in se bori zanje, ne vara pa neukih mas z gesli, ki so neizvedljiva, marveč nalije masi čistega vina, povdarjajoč, da zemlja ni raj in da življenje ni praznik. Pri tem se pravi politik ne boji za popularnost ljudstva, smelo mu pove v obraz, kaj je dobro in kaj ni. Tak politik je Masaryk, protopit neodgovornega, sebičnega in nemoralnega demagoga pa je Radič, če-gar metode so si naši klerikalci osvojili do najmanjših podrobnosti.
Pri nas takih močnih osebnosti, kakor je Masaryk ni, dovolj pa imamo Radičevih epizonov in posnemovalcev. Pokojni Stojan Protič je, premišljajoč ta nedostatek, zapisal grenko ugotoviteV: »Za ureditev naših razmer je treba poštenih in umnih' ljudi, takih pa mi nažalost nimamo.« Ta izrek je seveda močno pretiran, je pa značilen za naše javno življenje, kajti zdi se, da pri nas ravno voditelji niso na mestu. Evo primerov!
Kapitalist Anton Kristan je vodil delavstvo, razvajeni sinček bogatega cčeta Lemež, ki ni nikoli čutil kako neprijeten je glad, kako mrzla je voda v slabem obuvalu in kako grenka je bolezen brez denarnih sredstev, ima polna usta o socijalnih krivicah, tip buržuja dr. Korun se je postavljal za voditelja socijalne demokracije, služabnik najbolj okostenelega centralizma in najbolj absolutne hierarhije, dr. Korošec meče med naše ljudstvo geslo separatizma in republikanstva pokorni sluga Habsburžanov, Radič zlaga pesmi v čast hrvatski seljački republiki, kakor je zlagal svoj čas ode na starega trinoga Franca Jožefa, čuvar zakonov Laza Markovič je jemal podkupnine, upravitelj javnega imetja Velizar Jankovič je krmil obilno žlahto iz javnih sredstev in sam sivi naš premijer Pašič je bolj skrbel za doto sinku Radi, kot za narod, ki ga je dolgoletna vojna spravila na beraško palico.
Tako je pri nas! Zato je dr. Korošec minister prosvete, zato profesorji upravljajo železnice, zato bo-do šume in rude upravljali avijatiki, pošto in brzojav živinozdravniki, za narodno zdravje bo skrbel rabelj, javna dela bo urejeval kak mežnar,’ carino pa bodo pobirali tihotapci. Strahotne razmere, ogledalo naše politične zrelosti in bistrosti našega ljudstva!
Vse te zlorabe pa se mirno vrše samo v naših nezdravih strankarskih razmerah in vsled naših brezumnih strankarskih bojev. Našim politikom država ni nič, stranka in ž njo združena osebna korist pa vse! Ker pa v našem narodu vendar še
Stališče, ki ga je jugoslovanski nacijonalizem v Sloveniji zavzel na-Pram novi vladi v uvodnikih svojega glasila, se širom Slovenije živahno komentira. Zadovoljni smo, da je naše stališče naletelo pri pretežni večini nacijonalistične javnosti na vse odobravanje in pritrjevanje. Iz vseh krajev, kjer je naš pokret posebno v cvetu, dobivamo zagotovila, da ravnamo pravilno, ko tako zvesto čuvamo nadstrankarski značaj Or-iune.
Naši pristaši in oni, ki so nam naklonjeni naj vedo, da se nam je še vedno posrečilo ohraniti neodvisnost napram vsem strankam, dasi nas je ta ali ona skušala obdolžiti strankarstva in dasi nas je ena ali druga snubila v svojo službo.
Eno in drugo je zelo naravno. Stranke, ki nas od njih deli progra-matična in principijelna razlika, so nas skušale pred širokimi sloji spraviti ob kredit in nas dolžile pripadnosti k tej ali drugi politični skupini, one pa, kojih programne točke se krijejo z glavnimi postulati našega programa, so si baš na temelju te skupnosti skušale pridobiti pomoč našega pokreta. Iz sramotenja nam nasprotnih strank in iz prizadevanja drugih, pridobiti si nas, pa jasno izhaja, da smo faktor, da je naš pokret realna vrednota, ki jo skušajo nasprotniki naši zatreti z vsakim sredstvom, programatično sorodne stranke pa jo skušajo pritegniti nase, da bi se ž njo okoristile.
Mi smo in ostanemo nadstrankarski. Ne zanikamo strank, vemo, da so to tvorbe v politični strukturi, ki opravljajo potrebno funkcijo s tem, da zastopajo opravičene idealne in materijalne interese državljanov, ako jim ne stoje na čelu možje kakor Radič, ki je vsa njegova stranka samo tvorba grdega in ciničnega egoizma s pomočjo neukega naroda, zamam-Ijenega z demagoškimi gesli, ki učinkujejo trenutno, ki so pa neizvedljiva, ali istemu narodu celo skrajno škodljiva.
V našem razdrapanem življenju imamo vse polno strank in z ironijo in resignacijo moramo ugotoviti, da se mase naroda ne drže tistih, ki imajo raison d’ etre, ampak tistih, ki temelje na puhlih geslih in frazah brez realnih temeljev. Delavec beži od socijalistov v komunizem, kmet obrača hrbet zemljoradnikom in strankam, ki bi lahko zastopale njegove interese, in drvi slepo za onimi, ki mu obetajo nemogoče stvari.
Preživljamo krizo, ko se najbolj reelno navdahnjeni in zdravemu ma-terijalizmu najbližje stoječi sloji naroda pode za utopijami in za nerednimi fantomi. V tej krizi seveda najlažje triumfirajo oni brezvestni politiki, ki se laskajo masi, jo potrjujejo v njenih blodnjah ter si iz tega kujejo svoje telesno ozadje in zadoste obenem svoji gizdavi vladeželjnosti.
Politik, ki po vzgledih naših klerikalcev in Radiča, meče nevarna
živi iskrica zdravega instinkta, ki stremi ven iz strankinih spon, ki hrepeni po nadstrankarski orijentaciji in zahteva pozitivnih idej, ki objemajo življenje celotnega naroda in mu kažejo pravec in smoter, zato se zbirajo vse bolj in bolj ljudje, ki jim je do države in urejenega življenja, okoli Orjune.
Dasi so stranke v političnem življenju potrebne, vendar čutijo in spoznavajo tisoči, da je nekaj v političnem in kulturnem življenju, kar stoji izven strank, kar druži v celoto našo razkosano in v skupine podeljeno družbo.
Ne zapustivši strank, se zbirajo okoli Orjune, ker čutijo pravilno, da je ta združujoča vez samo ideja narodnega jedinstva in nerazdeljivosti države, na koje trdi osnovi je sezidana naša država in da je odvisno od nas samih, da to idejo dalje oblikujemo in jo v vsakdanjem življenju vedno in povsod izpreminjamo v realnost.
To je program jugoslovanskega nacijonalizma, to je ona vez, ki naj bi združila našo razdrapano javnost. Kdor si prizadeva, da na tem temelju dela na pomirjenju duhov in ureditvi države, dela v smislu programa jugoslovanskega nacijonalizma, zato je vedno lahko gotov naše pomoči.
Mi ne vprašamo po strankini pripadnosti: Vsakdo ima pristop v Or-juno, kdor izpoveduje vero našega programa, in vsak, kdor ga izvaja praktično, je naš, najsi nosi naš znak ali ne.
Zato smo nadstrankarski, da ima naš človek iz te divje gonje vsaj en pristan, kamor se lahko zateče in kjer se iz narodnih in državnih zadev ne kuje politični kapital.
Da služimo v prvi vrsti narodu in državi, zato smo si na prapore zapisali nadstrankarstvo, kajti vse dela za stranke, domovina pa ga nima, ki bi delal zanjo.
Na nas je, da delamo zanjo, na nas je, da se borimo zanjo, na nas je, da umremo zanjo, ako bo potreba!
Južnoameriški Jugosloveni za
Orjuno.
V času ko divjajo valovi plemenske zagrizenosti in slepega sovraštva napram Orjuni najhuje, so se oglasili Južnoameriški Jugosloveni Ker so daleč oddaljeni od vseh malenkostnih sporov in spletk današnje s separatizmom in korupcijo preši-njene jugoslovenske notranje politike, so hitro našli edino dobro in čvrsto dobro sredi poplave defetizma in demagogije, ki grozi danes uničiti našo državo.
Spoznali so, da je Orjuna edini spas Jugoslavijo in. to spoznanje jim je diktiralo nujno pomoč Orjuni, tej zadnji pobornioi za edinstvo in integriteto te zemlje. Ni prvič, da so posegli južnoameriški Jugosloveni odločno v potek političnega življenja svoje domovine. Omenimo naj samo izborno uspelo demonstracijo 1. 1914., ko je monarhija dvoglavega orla poslala med nje eksbana Raucha, ki naj bi jih prepariral za finančno pomoč Avstriji v boju proti Srbiji in Rusiji. Mesto tega pa je mož doživel sprejem z žvižganjem in gnilimi jajci, ki je najkrepkejše pričal, da je črnožolti misli odklenkalo med temi emigranti.
Pričela se je svetovna vojna. V Južno Ameriko je pribežal voditelj jugoslovenske nacionalistične omla-dine dr. Ljuba Leontič, ki je pričel takoj organizirati akcijo Južne Amerike v pomoč bojujočemu se Jugoslovanstvu. Emigracija je pričela delati čudeže, ki bodo ostali za vedno vklesani v zgodovino predpriprav za naše osvobojenje. Pošiljali so popolnoma armirane dobrovoljce v borbo za osvobojenje in ujedinjenje vseh Jugoslovenov, ki so si stekli neven-ljivih zaslug na bojnem polju. Zbirali so denar za podpiranje protiavstrij-ske propagande in za omogočanje delovanja Jugoslovenske emigracije v Evropi, ki je širila po njej misel razrušitve Podonavske monarhije. Z vsemi razpoložljivimi silami so delali povsodi, kjer so se polagali te-
melji bodoči samostojni in ujedinjenl Jugoslaviji od Soče do Vardara.
Navzlic vsem razočaranjem in prevaram, ki so jih doživeli po ustanovitvi Jugoslavije, niso prenehali niti za hip s svojim delom za njen napredek in procvit. Spoznali so, da bo potreba še mnogo dela in borbe, da se bodo rešila v njej vsa socialna, nacionalna in ekonomska vprašanja, ki danes zavirajo njen napredek. Spoznali so, da bo to borbo mogla provesti samo mlada generacija, brez senilnosti in praznih starčevskih pomislekov, polna energije in borbenosti. Te pa ima edino Organizacija jugoslovensldh nacijonalistov, kar so spoznali tudi naši bratje onstrdn Oceana.
Ogledali so si naše vrste in videli, da se nahajajo v orjunaških redih, baš oni mladi nacionalisti, ki so jim stali ramo ob rami, v boju pred in med svetovno vojno.
Zato so se oklenili te Orjune in rfjenega voditelja, dr. Ljubo Leonti-ča, moža. ki jih je vodil v dneh borbe proti črnožolti monarhiji za veliko bodočnost Jugoslavije.
Že v eni prejšnjih številk smo omenili, da postaja zanimanje naših prekooceanskih bratov za našo organizacijo od dne do dne večje. Dokaz njihove pažnje in ljubezni pa so posebno njih denarni prispevki, ki so pričeli prihajati zadnje dni iz Amerike. Saj je baš pred par dnevi sprejel predsednik Direktorijuma 1605 Cilenških pesov od njih za našo organizacijo. Ali kar je še važnejše, storjeni so že tudi vsi potrebni koraki, tako, d a moremo danes že s ponosom reči, da je Orjuna v Ameriki že ustanovljena.
Pozdravljamo te naše drage nam brate in sodelavce preko Oceana v nezlomljenih in jeklenih falangah Orjune. Želimo jim najboljšega uspeha in čimpreje trenutka, ko bomb ramo ob rami izvojevali popolno zmago Jugoslovenstva v tej zemlji.
Veliki zlet Grfime v Novem Sadu.
Novosadski oblastni odbor Orjune priredi 7. sept. veliki zlet vseh vojvodinskih Orjun. Na zlet bodo prispeli nacionalisti iz vse naše zemlje. Posebno pa bodo zastopane Orjune iz Hrvatske. Slavonije in Šuma-dije. Zletu pa bodo prisostvoval* tudi v nmogobrojnem številu četniki z dc-putacijo Udruženja_ četnikov, dalje Narodna odbrana in pa še mnogo drugih nacionalnih organizacij. Ker se istočasno vrši tudi važna seja Glavnega odbora Orjune, bodo prisostvovali zletu tudi sam predsednik Direktorijuma br. dr. Ljubo Leontič, podpredsednik Direktorijuma br. Niko Bartulovič, Veliki čelnik brat vojvoda Birčanin, vojvoda Pečanac, Dovezenski, predsednik beograjskega Oblastnega odbora br. inž. Ra-dojkovie, predsednik ljubljanskega
Oblastnega odbora br. inž. Kranjec, predsednik zagrebškega Oblastnega odbora br. inž. Cavlina in drugi vodilni možje našega pokreta. Prihod celih akcion so že prijavila mesta Beograd, Zagreb, Osijek in druga. Zleta se bo udeležilo tudi korporativno^ nad štirideset vojvodinskih četniških sekcij. Nastopila pa bode tudi prvič orjunaška konjenica iz Vršča.
Program vse prireditve je zelo bogat. V jutru se bo vršil veliki nacionalistični zbor in revija vseh čet. Popoldne zabava, zvečer pa velika svečana akademija. Vse priprave vodi posebni pripravljalni odbor s predsednikom br. Jevdevičem na čelu. Izdelan in razposlan je že tudi poseben, lep barvan lepak, ki je razposlan vsem mestnim organizacijam.
Za zlet vlada silno zanimanje v vseh jugoslovenskih krogih Vojvodine in obeta postati prava manifestacija vsega jugoslovenskega naroda Vojvodine za Jugoslovenstvo in edinstvo.
Nacionalistični listi bodo ob tej priliki izdali tudi por dme, pomnožene naklade. Tako »Pobeda« in »Vi-dovdan«. Posebnega poročevalca bo poslalo na zlet tudi uredništvo »Orjune«, ki bo izdala ob tej priliki tudi posebno izdajo.
Ker je za daljni razvoj Orjune in Jugoslovenske misli v Vojvodini, ta zlet neizmerne važnosti, poživljamo vse člane, ki jim to dovoljuje finančno stanje, da se zleta udeleži v čim večjem številu. Vožnja bo v najslabšem slučaju polovična in prinesemo o tem še natančnejše poročilo. Vse informacije pa daje tajništvo Oblastnega Odbora.
Zlet pa bo tudi najsijajnejši dokaz nezlomljive orjunaške sile in energije, dokaz upravičenosti našega pokreta, ki je danes edini resnični in brezkompromisni nosilec integralnega narodnega in državnega edin-stva.
L E K E
OB
03 OB
NA
ROKE
MESTNI TRS 8 EHNATOVlC
m
Parna pekarna Jean Schrey
nasl.
JaM Karat Ijijna
naznanja, da ima vsak dan večkrat
latboliSe mi
Telefon štev. 158.
Denite v juho in prikuhe krepčilo hrane
Imate iz preprostih Jedil izvrstno, zdravo in redilno hrano.
!
-S
v n
Stran 2.
»O R J U N A«
Ste v. 42,
Podlost.
Tako malo je bilo med nami lju-
di, ki so imeli pogum dvigniti svoje roke proti avstrijskim tiranom in se vreči v boj za osvobojenje svojega rodu. Naše četnike lahko naštejemo na prste, dobrovoljcev pa je bilo tudi le toliko, kolikor je bilo med vojaki Sokolov. Saj se zdi še danes »Straži« delo dr. Pivka veleizdajstvo, ki naj bi ga raje prikrival, ne pa razodeval vsemu svetu, kot je pisala zadnjič nekoč!
Radi tega pa tudi ni čudno obnašanje naših obiasti in velikega dela slovenskega naroda napram tem možem.
Prejeli smo poročilo, ki najbolj osvetljuje to mentaliteto nekaterih naših ljudi v tem oziru.
V Ljubljani živi Aleksander Toman, eden redkih vstašev, ki so se pridružili za časa protiturških vstaj v Bosni princu Petru Karadjordju za osvoboditev bedne raje. Zapustili so dom in svojce ter započeli, brez upa zmage, blazno borbo proti presihii turški moči. Bili so to možje dejanj, ki niso vpraševali po plačilu in hvaležnosti za svoje delo. Po krvavih bojih, kjer so prelivali svojo kri, so se vrnili v svoje domove, kjer so jih čakali glad, mraz in beda. Avstrija pa jih je celo preganjala, ker so samovoljno posegali v njeno interesno sfero. Kmalu je utonilo njih delo in trpljenje v morju narodove pozabljivosti in nehvaležnosti.
Prišlo je osvobojenje. Napolnila so se korita za vse puhoglave, plešaste in zapite rodoljube, ki so se borili za »narod« pri polnih kozarcih in zalih narodnih damah na raznih narodnih veselicah. Dočim pa so bojevniki, ki so se borili v resnici za
svobodo vseh Jugoslovenov s puško v roki in bombo za pasom, umirali gladu in bede.
Domovina je pač poznala veterane in »prostovoljne strelce«. Po čemu bi skrbela za one, ki niso bili junaki papirnatih programov in ki so se borili s »srbskim kraljem Petrom Velikim Osvoboditeljem«.
Tako je umrl Viktor Merlak, pozabljen od vseh in spremljan na svoji zadnji poti, samo od Orjune. In tako živi danes Aleksander Toman, pozabljen od vseh, v bedi in pomanjkanju. Edini zaslužek mu je službica pri Aloma Companyji.
Spomni pa se ga le kak podli zabavljač, ki mu greni sicer že itak težko življenje. Med njimi pa je najhujši neki g. Bolte, sodavičar z Rimske ceste, ki od ranega jutra do pozne noči zabavlja samo čez Orju-lio in njene člane. Neprestano izziva sivolasega soborca kralja Petra, ki je vnet in zaveden Orjunaš, hoteč ga dražiti in žaliti spričo^ nehvaležnosti domovine, ki dopušča njegovo bedno življenje.
Mi tega g. Bolteta poznamo še izza neke druge prilike in ga opozarjamo, da je že čaša našega potrpljenja zvrhana. Kajti kruto se moti g. sodavičar, če misli, da bo Orjuna pustila nekaznovano sramotiti ljudem, ki so se valjali doma in si kovali iz ljudske krvi denar, njene člane in psovati njene najvišje ideale. Plačilo pride!
Obenem pa opozarjamo naše člane in nacionalne gostilničarje,_ naj odslej prodaja g. Bolte svoj »sifon« in »kraherle« sovražnikom Orjune ali pa naj si hladi z njim svojo prevročo glavo.
Kritik
Radi sprejemamo vsako umestno in res umevno kritiko našega po-kreta, ki ni pobarvana neobjektivno in gledana skozi tuja očala. Še več. Saj smo menda mi edina organizacija, ki je bila dovelj močna, da bi prenesla toliko autokritiko na svojem kongresu, kot smo jo mi v Splitu. Vedno smo bili celo hvaležni za prijateljsko opozorilo o napakah našega pokreta, ker smo se zavedali, da je popolnoma logično, če smo napravili spričo ogromnega napredovanja in obsega našega pokreta, kako taktično napako. Skušali smo jo nato popraviti in zboljšati stanje v dotični zadevi.
Nikakor pa ne moremo mirno prenesti »kritike«, če smemo tako imenovati pravcati konglomerat različnih protislovij v pretekli številki »Nove pravde« pod naslovom: »Demokracija in fašizem«, ki naj bi bil kritika pokreta nacionalizma v Evropi. Ne bomo branili neupravičene zaključke tega članka, tičoče se drugih nacij, toda pobaviti se moramo z zaključki, ki se tičejo Orjune.
Že prehod iz teme o fašizmu k organizaciji jugoslovenskih nacionalistov je povsem zgrešen, ker sloni na tisočkrat ovrženi fabuli naših v plemenski strasti in besnem sovra-štvu živečih klerikalcev. Danes more trditi, da je Orjuna kopija italijanskega fašizma samo še kak kom-
pleten norec v naš prijatelj v
»Avtonomistu« in pa »Novi pravdi«. Kajti dokazali smo že neštetokrat, da je naša korenina in naš početek v gibanju nacionalne mladine pred vojno, katere glavni voditelj dr. Ljuba Leontič je tudi danes glavni voditelj Orjune. Toda naš »kritik«, ki se postavlja na visoki stol sodnika pokreta, ki ima samo v eni oblasti več članov, kot vsa njegova stranka somišljenikov v celi državi, je vse to najbrže kritično prespal.
V njegovem rodoslovniku pa je vpisan kot inciator našega pokreta še nek drug činitelj — kapital. V tej svoji trditvi sicer mož ni tako jasen, kot je bila »Strokovna borba«, ki je kar citirala mednarodne banke, v kojih tresorjih se je rodila naša organizacija. Kdor pozna naše razmere, kdor pozna zgodovino vsega našega pokreta, ta prekleto dobro ve, koliko so nam dali kapitalisti in vsegamogočni kapital. Priznamo pa, ker smo možje, ki nimajo namena z demagogijo ali slepomišenjem varati ljudstvo, da je kapital potreben. Z ozirom na kritikovo dedukcijo našega postanka in razmerja kapitala do nas pa smo mi mnogo bolj upravičeni trditi, da je bil ravno kapital neposredni in resnični oče in mecen Narodnega socializma med Slovenci. Saj je bil dolgo časa itak samo levo krilo s
kapitalom dobro založene narodno-napredne odnosno jugoslovanske demokratske stranke. Dalje, da ne omenimo še prve dobe njegovega nastopanja med Slovenci, ki se je vršilo pod vrhovno patronanco in-dustrijalca in bankirja g. Antona Peska, ki so ga pozneje dvignili celo na prvo mesto med svojimi kandidati. Seveda ne mislimo s tem napadati g. Peska, ker pribijamo samo gola fakta. O sedanjih in polpreteklih zvezali Narodno socialistične stranke z gotovo gospodo okoli neke ljubljanske banke pa niti ne govorimo. Vsled tega pa tudi priporočamo kritikusu. da naj s takimi šlagerji odslej preneha, ker se zna tudi nad njim izpolniti prosto po sv. pismu rek: »Kdor s kapitalom okrog šari, bo s kapitalom uničen.«
Tretji kavelj s katerim nas je hotel modri prijatelj pribiti na stolp javnega zasramovanja pa je bila konstatacija: da je Orjuna nosite-ljica reakcionarizma in da je direktno najhujša sovražnica demokratizma. Prej omenjena zaključka bi bila še nekam odpustljiva, toda ta je pa neodpustljiv in je vreden samo najzagrizenejšega apostola rdeče stostolpe Moskve ali pa zadnjega mežnarja črnega Rima, nikakor pa ne vsaj trohico poštenega zastopnika N. S. S., kot vsaj smatramo mi pisca te kcmfuzije.
Očitati to nam, ki nam je demokratizem najvišje geslo in v znamenju kojega se vrši ves razvoj našega pokreta. je pobalinstvo ali pa otročarija. Pokažite nam kje na večjo demokracijo, kot je v naših vrstah. Kdaj se je čulo, da bi voditelji kake naše demokratske, socialistične stranke in organizacije
vzajemno prelivali kri s svojimi najnižjimi in zadnjimi? Nikoli! Dočim pa se je mešala v Trbovljah kri najvišjih funkcionarjev Oblastnega odbora Orjune s krvjo zadnjega če-taša. Poglejte naše organizacije, kjer vlada tolika demokracija, da ji ni menda v nobeni organizaciji enake. Če pa se ozremo v sedanje še obstoječe organizacije N. S. S., ne vemo, če bomo mogli trditi kaj takega.
Konec tej »kritiki« pa tvori bleščeči zaključek: »Orjunaštvo je razkrinkano kot kapitalistična reakcija — zato bo vsak demokratičen Jugoslovan — nasprotnik Orjunašev, ki je vreden vse prej kakega naj-ekstremnejšega nacionalnega ali pa komunističnega revolverjournala, kot pa oficielnega glasila stranke, ki nosi v svojem naslovu besedo »Narodna«. Sicer pa pritrdimo gorenjemu stavku v toliko, da naj le opuste vstop v Orjuno danes ali jutri vsi podobni in enaki Jugoslo-veni, kot je omenjeni kritik, žalostne slave.
Morda se bo zdela marsikomu ta replika predolga in prenatančna za listič, kot je »Narodna pravda« in da bi lahko z njo opravili na zadnji strani med »Zrnji«. Pripominjamo pa, da smo namenoma enkrat odgovorili resno na napade »Nove pravde« in stranke narodnih socialistov, da se prepričamo, če se da z njimi še resno in moško pomeniti. Drug vzrok pa leži v tem, ker nas je pred kratkim časom z enakimi requisiti kritizirala prosluHa tavžent-farbna otroška ropotuljica v »Avtonomistu«, na kojo se nam zdi odgovarjati pod orjunaško častjo.
¥ Sasfnetn interesu
vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo
VZORČNI
VELESEJEM V PRAGI
ed 21. eto 28. septembra 1924
kjer se jim nudi najugodnejša prilika, da stopijo v direktni stik z bogato češkoslovaško industrijo in trgovino.
Ulm neSfoja ps jopslsvaisli M 50 %, pe ftftoMili žel. 30 %.
19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev.
S«jmska hgitiraacija služi kot vizum zs potovanje v Češkuslovaško.
Cena legitimacije 20 Din.
Pojasnila in legitimacije daje:
Češkoslovaški konzulat
Ljubljana, Breg.
Aloma Company
Ljubljana, Kongresni trg.
Zagorje ob Savi. Tudi v naših delavskih revirjih pronicuje jugoslovanska ideja, dasi počasi vendarle sigurno vedno v širše mase naših trpinov, ki si služijo z žul javim! rokami skorjo trdega kruha, ki ga nam delijo oblastni tujci vedno manj! Cele trume trpinov odhaja dnevno iz domovine v tujino, ki, dasi nam je mačeha, jim deli in nudi boljšo bodočnost. To je socialna krivica, ki je nočejo sprevideti naši gospodje
okoli takozvane »nacionalizirane Trboveljske premogokopne družbe«. Še dalje, delavec trpin, ki si ne more zaslužiti vsaj za silo z dnino šestih dni, mora prisilno počivati še povrhu 1 ali 2 dni v tednu. Ni čudno, da raste mržnja od dne do dne. Ni čudno, da išče v teh razmerah obupani delavec zaščite v komunizmu, ki pa ni in tudi ne bo v stanu odpraviti omenjene krivice. Le v bratski slogi imamo moč, da prisi-
lim ogospodo okoli Trboveljske, da končno že enkrat izprevidi, da živi tudi naš delavec od kruha, ne samo od fraz in obljub. To pa dosežemo le na ta način, da se združimo brez izjeme vsi v enotno fronto. Na čelu pa ji bo plapolal prapor »Orjune«, ki nas bo popeljal do končne zmage! Ne zahtevamo ničesar pretira-, nega, ničesar nemogočega! Mi hočemo ustanoviti in priboriti našemu trpinu to, kar si po božjih in človeških postavah pošteno prisluži. Ravno to veliko nalogo so si postavile kot cilj delavske »Orjune« v rudniških revirjih. To so tudi izprevidelt zapeljivci našega proletariata. Njihovo prvo delo je bilo, da naščujejo brata na brata, kar se je tako žalostno pokazalo v sosednjih Trbovljah dne 1. junija. Na tak način so mislili našo organizaciio očrniti med delavstvom. Dosegli pa niso s tem svojega cilja, kar nam dokazuje število članstva, ki je rapidno poskočilo takoj po tragediji v Trbovljah. In naša organizacija je stopila v krog prvih organizacij. Še to leto bo triumfirala ideja jugoslovanskega nacionalizma v naši prekrasni dolini. Dne 21. septembra nameravamo razviti svoj bojni prapor, ki nam bode vodnik v bodočih težkih časih našega pokreta. Bratje in sestre širom Slovenije! Pridite vsi — nihče naj ne ostane doma, da dokažemo, na nismo neznatno društvo — da nismo razbojniki — ampak da smo armada, ki ima prostovoljno naj-strožjo disciplino.
Novo mesto. Delovodja državne trtnice v Bršljinu pri Novem mestu br. Jože Crtalič, vsestransko priljubljen v okolici, v službi pa točen, vesten' in zmožen delavec, dokaz vzorni trtni nasadi med največjimi v Sloveniji, dobil je te dni dekret, ki vrže moža poštenjaka na cesto. Motivacija je nezadostna kvalifikacija. Dejstvo pa je, da so njegovi sovrstniki pri drugih poljedelskih državnih podjetjih z isto šolsko izobrazbo celo uradniki druge kategorije, dočim se strokovnjaku Orjunašu odreka zmožnost zvaničnega poduradnika. O korektnosti v njegovi službi več pozneje. Vemo odkod klevete! Zapomnite si pa podli obrekovalci, čr-nuhl, da bode obračun z Vami preje kakor se nadejate, izdaten.
Splošno ključavničarstvo
Lfubljana
Cankarjevo nabrežje št. 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Jj| Kupujmo in podpirajmo izvrstno g
S Kolinsko cikorijo |
domači izdelek.	^
»f
$0 zobna pasta sigurno odstranjuje močni
tobačni duh iz ust.
L I SJT E K.
Carzansko podjetje.
(Dalje.)
V	prvi knjigi, ki nosi naslov »Seme«, opisuje dr. Pivko dojme, ki jih je dobil označujoč in strogo motreč človek ob začetku vojne, med mobilizacijo in ob vojni napovedi. V lahkotnem tonu brez poudarjanja in podčrtavanja navaja pisatelj, kaj je kot opazovalec videl in slišal na Češkem, na Hrvatskem in v Bosni. Vse opisuje skoro brez osebnih refleksij, prepuščajoč čitatelju samemu, da napravi zaključke: Čehi so zaveden narod, vedeli so prvi dan, da je izbruhnil odločilni boj za zrušitev nemške nadvlade nad Slovanskimi narodi. Avstrija jim je preostanek fevdalnih dob, ki jo je treba zrušiti, da vstane na nje razvalinah svobodna Čehosiovaška. Nikakega avstrijskega navdušenja ni bilo opaziti na Češkem, inteligenca, delavci in kmetje, vse je bilo enodušno zoper Avstrijo. Z nejevoljo se je češki narod odzval mobilizačnemu ukazu, brez gorečnosti je šel na zadnjo službo, ki jo je vršil s pasivnostjo, zelo slično sobo-tažii
Slika se je izpremenila na slabše bržko se pisatelj pripelje na rodna jugoslovanska tla. Zagreb in Sarajevo plenita in razbijata srbske hiše in
podjetja, kličeta sivemu trinogu slavo, kolneta rodnega brata Srba, ki ga je nasilje pritisnilo popolnoma v prah. Te dogodke poznamo, to razpoloženje slovenskega in hrvaškega, za Avstrijo vnetega ljudstva nam je bilo v veliko sramoto in je dokazovalo, da nam obojim občutno primanjkuje tistega čuta, globokega narodnostnega čuta, ki bi bil ljudstvo tostran in onstran Sotle moral privesti spontano na stran Srbije in Rusije.
Tega pojava v masah kakor na Češkem, pri nas ni bilo. Posamezni nacijonalisti stare generacije so občutili ta klic krvi, jezika in plemena in mlada intenligentna generacija ga je razumela popolnoma. Odločilen in velik moment je dokazal, kako zelo smo potujčeni.
V	nadaljnem popisu svoje vojaške službe niza dr. Pivko doživljaje na črnogorski fronti, kjer je bil še uverjen, da izvrši svojo dolžnost kot narodno zaveden Slovan s pobegom preko bojne črte k antantnim četam. Ponesrečen poizkus, ki se konča s prestreljeno roko, spravi dr. Pivka na drugo sprva še nejasno misel: v avstrijski vojski delovati v prid antante in na propad Avstrije. Skrajno previdno začne z navidezno nedolžnimi dovtipi in ironizacijami med svojimi vojaki rušiti avtoriteto Avstrije in njene vojske, ki ji prorokuje neizbežen poraz. V. fronti sami seje
seme nezaupanja med moštvom do vodstva in seme gre bohotno v klasje, defetistična propaganda širi krog tistih, ki jih dr. Pivko neopaženo pripravi za vsako akcijo proti Avstriji.
Na tolminski fronti zadobi zamisel pisatelja prve realne oblike. Sejalec razmišlja o posledicah preloma avstrijske bojne črte s pomočjo lastnih avstrijskih vojakov. Predno more dr. Pivko priti do dela in do sestave načrta, mu prebeg dveh vojakov prepreči nadaljnje delo pri Tolminu. Bataljon je proglašen za nezanesljivega, zamenjan z madžarskimi četami in pride na fronto v Tirole, kjer se zarotnikom posreči napraviti načrt in ga odlično izvesti — v kolikor je bila izvedba odvisna od njih.
»Jablane med frontama« se imenuje druga knjiga, ki obsega poziv skrbne podrobne priprave podjetja, ki na licu mesta dobiva realne oblike. Osebna zveza z Italijani je stvor-jena, pojavi se na pozorišču znani Finzi, edina bistra in sposobna glava, ki so naši zarotniki prišli ž njo
v dotiko. Pripomniti jejreba, da Finzi ni Italijan, temveč Žid. Vodja zarotnikov podrobno razvije pred čita-teljem svoj načrt preloma fronte pri Carzanu, posledice in njega daleko-sežen pomen.
Načrt Pivkov se nam odkrije pri tem v vsej svoji veličini. Vodja se je odločil na končni udarec samo zato, 4a s tein koristi narodu svojemu in
z zrušitvijo Avstrije doseže svobodo podjarmljenim slovanskim narodom.
Svojo korist, svoje življenje in blagostanje svoje robine absolutno podredi delu za osvobojenje avstrijskih Slovanov in žena sama, mati njegovih otrok, odobrava njegovo heroično odločitev, vedoč, da je mož in oče žrtvoval s tem njo in otroke svoje, da izvrši nalogo, ki si jo je stavil.
Tudi s te strani je hotel biti na čistem in dobro mu de odgovor vrle žene: Tvoja pot je prava: odobravam jo.
Od tega trenutka dalje koraka dr. Pivko smelo vse dalje in dalje, dokler pride do točke, odkoder ni več povratka, odkoder vodi pot samo še naprej. Izpopolnjuje načrt, ga da v aprobacijo Italijanom, ki ga morajo sprejeti en bloc, kajti Pivko ni Ca-dorna, Pivkov načrt je bil popoln do najmanjših podrobnosti.
Tretja knjiga »Vulkanska tla« napravlja čitatelju res ta čudni nesi-gurni dojem. Priprave za odločilni udarec se bližajo, udarec mora biti vsled nepripravljenosti Italijanov preložen, med tem pa se sum o zaroti vendarle pojavlja tu in tam. Avstrijske informacijske pisarne dobe iz Italije vest, da neki poročnik Pavlini pripravlja izdajo in junake, ki so se čitatelju priljubili in mu prirasli k srcu, vidimo v vedni nevarnosti, da zapadejo vojnemu sodišču.
Neprevidnost Mlejnekovo pokrije dr. Pivko mojstersko. Preiskavo, ki je napovedana zoper dr. Pivka in dva njegova zarotnika, vodi pravzaprav dr. Pivko sam. Neviden vleče niti in marijonete govore, pišejo, izprašujejo, dokler ne stoji glavni zarotnik pred avstrijsko javnostjo kristalno čist in vrl vojak, poln patrijo-tičnega ognja. Da se mu opravičijo, mu izkažejo najvišjo čast: raport pred cesarjem in zahvalo z najvišjega mesta. Nanešeno žalitev mu hočejo prelepiti z obližem: hočejo ga premestiti izven bojne črte, da bi mu tako nehote preprečili izvedbo načrta, ki ga je stal toliko dela in truda, skrbi in duševnega napora. 1 ik pred odločilno uro se dr. Pivko, ne da odpraviti z mesta, kjer se bo vsula italijanska poplava preko avstrijskih postojank. To zatvornico ima odpreti on sam, ki jo je zgradil!
Z neverjetnim mirom oddaja odsek svojemu nasledniku, temeljito se vrši ta predaja, carzanska noc, noč,
v	kateri se je jasno pokazala aoso-lutna nesposobnost italijanskega vodstva in strahopetnost njegovega vojaštva, se med tem predajanjem odseka bliža in zarotniki jo pričakujejo z utripajočimi srci in s pridržano sapo ...	(Dalje	prih.)
Oljnlke za pisalne stroje.
THE REX C0., Ljubljana.
Zadruga stavbenikov Slovenije v Ljubljani javlja, da je njen večletni predsednik, blag. gospod
ALOJZIJ ACCETTO
mestst! stavbeniki posestnik itd
dne 27. t. m. ob 8. zvečer po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminil za vedno.
Pogreb dragega pokojnega bo dne 29. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Trnovski pristan 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranimo mu blag spomin.
LJUBLJANA, dne 28. avgusta 1924.
v novopreurejenih prostorih
v LJUBLJANI urnim im it. @
O
Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje
Josip Krmpotič
kartonaža — tiskarna — knjigoveznica — raztrir-nica in papirna industrija
m
Naslov za Ljubljano poštni predal 165 Vir-Domžale, pošta Dob.
^	*	■**	4	i	'I'*	'j'	*	'lv	*	<1>	J	f	^l'	i	/|\	>/(V	i	•('	*	'(>	I
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni in iskreno ljubljeni, predobri soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
AlolziJ Accetto
mestni stavbenik In posestnik
dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer po kratki, a muEni boletni, previden s svetimi zakramenti Bogn vdano mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 29. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovski pristan 14, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico. Sv. maše ladušnice se bodo darovale • v trnovski župni cerkvi.
¥ Ljubljani, dne 28. avgusta 1924.
Žalujott ostali t
Eoil Accetto roj. Krauhter, soproga. — Alojzij, Ljudmila, DanSca, Josip, Bojan, otroci. — Valentin Accatlo, oče. — Albina Kreutier roj. Accetto, sestra. — Ana Accetto roj. Kreutzar, tašča. — Paul Kreutser, svak ter ostali sorodniki.
Kronika.
Razmejitev z Italijo stopa v zadnji štadij. S krvavečim srcem pričakujemo podpisa pogodbe, ki nam bo zopet prizadejala krvavo rano na našem narodnem telesu. Končuje se faza boja za našo zemljo, ki traja že nad pet let. Od ustanovitve naše države, pa do danes se zajeda italijanska kuga v našo zemljo in izjeda živi trup našega narodnega teiesa. Leta i920. smo se borili za Wilsonovo črto, ki bi nam pripuščala Idrijo, Cerkno, Postojno, Št. Peter in celo Podgrad v Istri. Danes pa se borimo za kvadratne metre zemlje okoli Planine, Hotederšice in drugod. Borimo se zato, da ostanejo neokrnjena zemljišča naših katastralnih občin, in to vse pa največ radi enega samega nemškega aristokrata VVindisch-gratza, ki mu ne prija Jugoslavija.
Gospoda zunanjega ministra Vojo Marinkoviča in jugoslovensko razmejitveno komisijo pa rotimo — da store — svojo dolžnost in rešijo še kar se sploh rešiti da. Dovolj je bilo Popuščanja in oklevanja. Izgubili smo Primorje, Goriško, izgubili Reko in danes bomo na ta način izgubili še to, kar nam je milostno ostalo od okrnjene Rappalske pogodbe. Kdor brani svoje najnaravnejše iti najbolj življenske pravice, ta ne popušča in ne sme popuščati.
Sicer pa se zavedamo, da ne bo držal tudi ta najnovejši podpis in pogodba. Vsaj za Italijo ne, ker doslej so veljale vse pogodbe in vsi dogovori samo v toliko, v kolikor so bili nam v škodo in Italiji v korist. To pa Pojde le dotlej, dokler ne bomo tudi mi končno rekli svoj »Stoj«! Takrat Pa se ne bomo razgovarjali na »di-Plomatičen« način ampak z bombami in puškami ob modri Soči in sinjem Jadranu!
Izjava glavnega odbora Udruže-nja četnikov. Te dni se je pojavil v Beogradu listič, ki nosi ponosni naslov »Srpski borac« in na katerem
Pisano, da je organ četnikov. V tem listu so priobčene poleg drugih tudi fotografije naših palih drugov, vojvod, Vuka, Tankosiča in Gligora Sokolovičev. Poleg tega pa še seznam vseh živih in mrtvih četnikov naše organizacije, ki iih ustanovitelji tega lističa obtožujejo narodu kot veleizdajalce domovine in crno-rukce.
S tem postopanjem so onečašče-11 e duše velikih naših borcev za svobodo. Z nami živimi, pa se postopa s tem na nečasten in nedovoljen način, iker so se v listu priobčila naša imena brez našega dovoljenja v oči-vidni nameri, da se z našo preteklostjo in imenom zavestno trguje. To pa radi tega, ker se izdajatelji tega lista prav dobro zavedajo, kako je narodu drago in milo ime čet«'k in kako ceni dela. ki so jih darovali četniki na oltar domovine.
Najcnergičnejše protestujcč proti tej zlouporabi četniškega imena in neinformirane javnosti, izjavlja Glavni Odbor Četniškega Udruženja sledeče:
Prvič, — da prej omenjeni list »Srpski borac« nima nikake zveze z četniki in četniško organizacijo
Drugič, — da med sotrudniki in ustanovitelji lista in njihovega Udruženja »Peter Mrkonjič« ni niti enega pravega četnika.
Tretjič, — da prej omenjeni ljudje, okoli tega lističa in Udruženja zbi-
rajo na nepravilen način denar med narodom, predstavljajoči se, kot pra-
vi	in stari četniki. Dočim ni v resnici med njimi nihče pravi četnik.
Beograd, 17. avg. 1924.
Glavni Odbor Udruženja četnikov.
Razpust Orjune bi tudi radi dosegli hrvatski čifuti in glasilo Vla-ške ulice »Slobodni čujmo«, ki se je mogočno razšopiril in zahteval takojšnjo razpustitev Orjune in^to radi interesa javnega miru in državnega napredka. Pa bo že moral počakati na to, ker Orjuno razpustiti ne bo tako lahko, kot je bilo upostaviti banovino in pa izvesti Radičev povratek. Sicer pa se lahko spravi nad ta kamen spodtike tudi^ sam Stipica, ki si bo vsaj enkrat pošteno osmodil prste.
Tiskovni zakon. Kot poroča zadnji »Slovenec« se je vršila na seji ministrskega sveta dolgotrajna razprava o ureditvi postopanja napram brezvestnemu pisanju posameznih časopisov, ki so zlorabljali izjemna stanja v toliki meri, da je privatnikom često nemogoče nastopiti v obrambo časti. Radovedni smo, kake predloge je stavil v tem pogledu g. minister dr. Korošec, ki je bil tudi prisoten pri seji. Saj je samo klerikalno časopisje ono v Sloveniji, ki krade poštenim ljudem na najbolj prostaški način poštenje in čast. Pričakujemo od »poštenih in za red vnetih« klerikalnih tigrov, da bodo izposlovali v novem tiskovnem zakonu določilo, po kojem ne bo smel biti odgovorni urednik — narodni poslanec.
Smrtna kosa. Dne 27. t. m. je po
daljši mučni bolezni umrl g. Alojzij Accetto, mestni stavbnik in posestnik. Pokojnik je bil iz znane narodne ljubljanske rodbine. Bil je splošno priljubljen in spoštovan. Po svojem prepričanju je bil narodnjak in naprednjak. Narodna društva je rad podpiral. Pogreb bo jutri, v petek, 29. t. m. ob 16. s Trnovskega pri_ stana 14, k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin!
Zastopnika: Povodom vstoličenja patriarha Dimitrija zastopata Jugo-slov. novinarsko udruženje, glavni urednik »Slovenca« g. Smodej; slovenske kulturne delavce pa menda po svojem »kulturnem naziranju o Jugoslovenstvu« dobro poznani dr. Izidor Cankar. Pa naj kdo reče, da nismo po petih letih osvobojenja prišli že daleč!
Račun. »Domoljub« ima ^zadnje čase silne skrbi, kdo bo poplačal vse stroške, ki jih ima država radi^ teh preklicanih Orjunašev. Zadnjič je tudi prinesel sledečo notico:
:>Vojaštvo, ki je v Trbovljah
varovalo junaške Orjunce, se je
Sele te dni vrnilo v Ljubljano.
Stroške zasedbe mora plačati občina. Naj bi poslala račun Orjuni!
Da ne bo nepotrebnih stroškov, prosimo trboveljsko občino, naj se obrne kar na g. dr. Korošča, ki bo že račun lahko poravnal. Saj ima na razpolago kot prosvetni minister še ves fond 400.000 Din, ki ga je namenil g. Pribičevič Orjuni. Ker pa smo usmiljeni ljudje, dovolimo tudi »Domoljubu*, ko je že ravno prilika, da dvigne na račun prej omenjene vsote 50.000 Din, za uspelo reklamo nam v prid.
Demanti Orjune. Z ozirom na poročila »Politike« o poteku radikalske-ga zbora dne 20. t. m. in »Reči« od 21. t. m. je Izdal Mestni odbor Orjune, Beograd, sledeči dementi.
Beograjska lista »Politika« in »Reč« sta prinesla o poteku radikalnega zbora v Beogradu med drugim tudi trditev: »Pod okno (G. N. Paši-ča) sta prišla dva omladinca, predsednik »Srnao« in predstavnik »Orjune«, Oba sta pozvala g. Pašiča da čuva narodne pridobitve.
Povodom te vesti, ki je v kolikor se tiče nas tendenciozna, izjavlja Mestni odbor Orjune, Beograd, sledeče:
1.	Orjuna je uverjena, da čuva narodne pridobitve naš herojski narodni kralj, naša junaška vojska in patriotsko, a ne partizansko občinstvo Jugoslavije, dočim partizanom v splošno ne veruje in nanje ne apelira.
2. Orjuna radikalno stranko, kot tvorovino ljudi iz »Slovenskega Juga« ceni v toliko v kolikor je pač v njenih vrstah bojevnikov za svobodo in bi se nanjo kot na celoto obrnila s prošnjo, da se vsaj sedaj v 12. uri otrese separatizma in prične izvajati zdravo politiko za rešitev Ju-gosiovenske države in Nacije.
3. Orjuna smatra to vest, ki so jo servirali »Politika«, njeni sodelavci komunisti, in ki jo je »Reč« doslov-no prepisala, za žaljenje. To pa radi tega, ker bi stem pljunila na grob na-, ših bratov Rade Filipoviča, Toše Ra-dojčina in drugih, če bi se družila z njihovimi ubijalci in jih klicala ter poživljala, da rešijo narodne pridobitve.
4. Orjuna dovoljuje svojim članom, kot nadstranska organizacija posečanje patrijotskih zborov. Ker se nahajajo v naših vrstah tudi radikali je verjetno, da so bili na tem zboru res tudi Orjunaši, nikakor pa ne predstavniki Orjune.
5. Orjuna končno naznanja, da ostaja verna svoji devizi:
»Država nad vse — iz naroda za narod«,
in da se ni nikoli borila, da se ne bori in da se tudi nikoli ne bo borila z enimi separatisti v objemu z drugimi.
Zdravo!.
Mestna Orjuna, Beograd.
Brezposelnost in kriza dela naraščata od dne do dne. Neprestano sprejemamo od naših delavskih »Or-jun« poročila o novih odpustih in redukcijah v tovarniških obratih. Opažamo pa, da nekatera podjetja kon-sekventno in po načrtu odpuščajo le domače, turodne delavce. Dočim puščajo tuje inozemce pri miru in jih niti ne reducirajo, niti ne odpuste. Posebno sistematično pa delajo to gospodje okoli »Kranjske industrijal-ne družbe«, ki menda mislijo obnoviti predvojne čase, ko je billa K. I. D. pionir nemštva.
Spričo tega sta sklicali Mestni Orjuni Javornik in Jesenice plenaren sestanek, na kojem je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija, ki se bo odposlala vsem merodajnim krogom.
Resolucija sprejeta na skupni seji mestnih »Or-jun« Jeseuice-Javornik, dne 22. avgusta 1924.
I.
Ugotavljamo, da vodstvo K. I. D. vrši redukcijo delavstva v svojih obratih protipostavno in jo smatramo iz nacijonalnega in socijalnega stališča za krivično!
Nsi poStre*.
Razvitje prapora Orjuna Zagorje se vrši dne 21. septembra, nakar opozarjamo že danes vse naše organizacije.
Mestna Orjuna Novo mesto priredi »Praznik žrtev« dne 31. avgusta v mali dvorani »Narodnega doma« ob 10. uri dopoldne. Pozivajo se vsi člani in članice ter somišljeniki, da se udeleže praznika polnoštevilno. Mestni glavarji zveze dolenjskih in belokranjskih Orjuna imajo isti dan strogo obvezen informacijski sestanek. Zdravo!
Mestna Orjuna Št. jakob-Krako-vo«Truovo poživlja svoje sestre in brate, da se v kar največjem številu
udeleže v nedeljo dne 31. t. m. razvitja Orjune v Domžalah. Zbirališče ob 7. uri na Št. Jakobskem trgiL Odhod z vlakom ob 7.55. Zdravo!
Mestna Orjuna Sv. Peier-Vod-
mat poživlja ponovno vse brate in sestre spadajoče v njen okraj, ki so pa včlanjeni pri drugih mestnih organizacijah in ki se še niso javili, da to nemudoma store, ker se vrši v najkrajšem času ustanovni občni zbor. Uradne ure so ob delavnikih od pol 19.—20. ure in ob nedeljah od pol 11.—12. ure v društveni pisarni, Bohoričeva ulica 9. — Pripravljalni odbor.
II.
Naše neomajano stališče je; da ne sme biti reduciran noben domačin, dokler ni odpuščen inozemec, ki ima isto kvalifikacijo.
III.
Od domačinov pa morejo biti reducirani najprej oni, ki jim zaslužek v tovarni ni neobhodno potreben!
IV.
Samoumevno je, da se mora vršiti redukcija na ta način tudi med uradniki in mojstri, ki so po večini inozeinci, naši narodni nasprotniki, ki niso nenadomestljivi strokovnjaki.
Ker se redukcija ne vrši po teh načelih in ker jo vrše uradniki, ki bi morali biti sami prvi reducirani, ker
POSOJ
Obrestuje
vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po 8%
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoiu. Sprejema v inkaso fakture in ce-sije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, preti poroštvu in proti zastavi.
LNICA
R. Z. 10.1,
so inozemcl; izrekamo svoj najener-gičnejši protest!
Opozarjamo merodajne činitelje, da takoj kontrolirajo dosedanjo protizakonito redukcijo, ki naj se izvrši po zgoraj navedenih točkah, kar edino bo v dobrobit lastnim državljanom, Državi in Naciji.
Mestna Orjuna Jesenice. Mestna Orjuna Javornik.
Pričakujemo od Kranjske indu-strijalne družbe, da bo ta upravičeni apel vpoštevala.
Pršporo&J sq
parno in kadno kopal Šče hotela „SL0N“ v Ljubljani.
KARO -čevlji
Maribor, Koroška 19.
Naročajte „Pobedo“!
SSuib&ne ©Iblare.
Izkliučenje. Iz Orjune so izključeni Ilija Bujanovič, Radovan Živko-vič za vedno in Grga Lorencin in Josip Rajnpreht začasno.
Poleg tega opozarjamo vse organizacije, da je bil preteklo leto za vedno izključen radi nekorektnosti Dragotin Rajzner.
Izključitev. Oblastni odbor izključuje iz organizacije Alojzija Žigona, člana Orjune v Litiji, ker njegovo delovanje ni v skladu z našim programom in škoduje interesom organizacije.
Ima pravo priziva!
Zakletva ljubljanskega bataljona se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta po razvitju prapora Domžalske Or-j»ne._______________Obiastni	odbor.
1 Mod. 12.
l! Sr^iKKHtjpBiKa
brezslišni pisalni stroj.
Franc Bat, EaakarievB aaM. 5. Tel. 437
Tel, inter. 180,
LJUBIJANA-MEDVODE
KONOMSKA ORJUNA, LJUBLJANA
osrednja reg. zadruga z o. z.
Gledališka ulica št. 8.
Telef. št. 920. — Pošt. ček. rac. št. 13.742.
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun tudi od nečlanov ter jih obrestuje najugodneje. -- Večje stalne vloge obrestuje po dogovoru. — Daje svojim članom posojila ter izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle najkulantneje.
ZRNA.
Incident najden. Po dolgem in mukepolnem trpljenju je danes srečno našel Izgubljeni »Slovenčev orjunaški incident« naš stari prijatelj Ejicicus. Ker je mož od truda-polnega iskanja močno utrujen, ga je obiskal naš posebni poročevalec, ki mu je povedal sledeče: »Po vašem oglasu v Orjuni sem sklenil, da na vsak način najdem dobro ohranjeni orjunaški incident, da si prislužim vesoljno škofovo odvezo in pa obetano bogato nagrado Slovenčevega uredništva. Pretaknil seiu vso Slovenijo od Kulpe, Sotle pa do Triglava, toda prešentanega incidenta ni bilo pa ga ni bilo. Orju-naši so slavili svoja slavlja, toda navzlic najtemeljitejši preiskavi ga ni bido mogoče iztakniti nikjer. Že sem obupal nad vsem. Ko pa sem se vozil s polovično karto s slovesnosti Marijinih devic na Brezju v Ljubljano domov, sem čul govoriti glavnega urednika »Slovenca«, da. je po lirski blamaži telegrafično poslal orjunski incident v Beograd na razpoloženje samemu prejasnemu Korošcu. Koj sem se odpeljal za njim v Beograd in ino sem ga srečno našel na Terazijah. Ko sem ga dotekel in vprašal, če je resnični živi orjunaški incident, se je potrkal po svoji kosmati vesti in mi moško povedal, da je qjlslej načelnik »Tiskovne sekcije notranjega ministra«, kjer naj bi deLal orjunske incidente in incidentiče, opremljene z vsemi mazili S. L. S. Ker pa ie on tudi brihten mož in naravnost genij na polju orjunske incidentologije, bo raje odslej to prepustil glavnemu uredniku »Slovenca« g. Smodeju, dočim pa hoče postati on odslej vladni incident in delati zanaprej samo incidente vlade zakona, reda in rada.
Radovljica brez boga. 21 sobotnih orjunaških strelov iz topičev je pregnalo »Radovljiškega boga.« Tako je bila Radovljica na Gospodov dan 24. t. m. o priliki razvitja orju-naškega praporja brez boga. Šiba božja pa vsled tega Radovljice ni zadela.
Štipendije: Pobožni in brumni Slovenčevi uredniki imajo očividno nek poseben stadij »delirijum tre-mensa«, z izjemo, da vidijo namesto belih miši in črnih kozlov, zlate reke, ki se stekajo v Orjunaške blagajne. V drhtavi groznici širijo svoje zmešane oči in štejejo dinarje, pare, lire in v zadnjem času pa že tudi franke, s katerimi preplačuje neumni svet orjunaške zločine, dočim se ne spomni praznih farovških bisag. V svoji trudoljubivi in krščanski ljubezni polni delavnosti, so tudi iztaknili, da dobivamo denar iz Francije in to iz fonda za razširjanje francoske kulture. Ker nam v tem doslej še ni bilo nič znanega prepuščamo radi te franke g. prosvetnemu ministru dr. Korošču na prosto voljo. Lahko jih uporabi za podporo potrebne Klaverjeve družbe ali pa tudi podari g. knezoškofu Bonaventuri Jegliču, da ž njimi priredi romanje v Lourd!
Darujte za Šlajpahov fond!
TRGOVSKA BANKA D. El. LJUBLJANA
Podrulnke;
Maribor Novo mesto Rakek
  Slovenjgr« dec
\^\ | Slovenska Bistrica
-* *	.sr.;*	«x	'*•	'	ssiRMb-acMJN.aasaMnm
Brzojavi: TRGOVSKA.
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4
PIT LASTNS STAVB«)
Kapital Efl raaerva 18,300.000'-
Telefonl: 189, 146, 458.
MM! Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
£ksp@slture:
Konjice
Meža-Dravograd
Lastnik inž. Marko Kranjec.
(Tiska Učiteljska tiskarna V Ljubljani,
.Odgovorni urednik VL> J. Oalzinja.
Ekonomska Orjuim.
POMEN IN NALOGE »EKONOMSKE ORJUNE«.
V težkih bojih ustanovljena Organizacija Jugoslovenskih Nacijona-iistov nam kot taka ne more nuditi onih ugodnosti, ki jih potrebujemo za življenjski obstoj. Ona nas udru-žuje le nacijonalno, ne more nam pa nuditi tudi gospodarskih ugodnosti in koristi. Uprava našega narodnega gospodarstva je prepuščena po večini ljudem, ki imajo v svojem programu lepo napisano, da se bodo borili le za in v korist našega naroda tudi na gospodarskem polju. Kako se ta borba izvaja je znano vsaj v glavnem vsakemu nacijonalistu. Ti ljudje so brez srca, oni nimajo čuta, ne vidijo niti nočejo videti bedo v katero tirajo gospodarsko šibkejše sloje s slabo ali partijsko-gospo-darsko politiko. Ti ljudje stremijo le za svojimi osebnimi koristmi in dobičkom, narod pa poznajo le kot molzno kravo.
Vsled tega smo si nadeli mi naci-jonalisti težko ali koristno in potrebno nalogo, da si vstvarimo poleg politične organizacije tudi nacijonalno gospodarsko organizacijo in ustanovili smo v to svrho EKONOMSKO ORJUNO. Ona naj v enoto združi vse nacijonalno gospodarske sloje, v njej naj se zbira naše narodno bogastvo, ona naj postane prava braniteljica šibkih, pomoči potrebnih narodnih življev. Gospodar našega narodnega bogastva mora postati edino le pravi Jugoslovan. Zato ne smemo nikdar in pod nobenim pogojem dopustiti, da bi na naši zemlji in z našim bogastvom gospodaril morda tujec, ki stalno preži in steguje svoje grabežljive kremplje po bogastvu našega naroda, čigar namen je gospodarsko zasužnjiti ves Jugosloven-ski narod in končno zavladati nad našo s tolikim trpljenjem in krvjo priborjeno Jugoslavijo.
Nacijonalisti! Našemu narodu preti zlo s poplavo tujega in brezvestnega domačega kapitalizma! To zlo pa je treba za vsako ceno preprečiti. Preprečimo ga pa lahko edino na ta način, da smo dobro organizirani v lastni nacijonalno gospodarski organizaciji EKONOMSKI ORJUNI. Zato naj ne bode med nami nacijonalista, ki bi ne bil član tudi te organizacije ali se pa vsaj iste posluževal pri vseh svojih denarnih in ostalih gospodarskih poslih. Ekonomsko Orjuno moramo podpreti tako, da postane silna in nepremagljiva trdnjava, ob katere zidovju se mora razbiti vsak napad, naperjen od strani tujega in brezvestnega domačega kapitalizma na naše narodno gospodarstvo. Ravnati se nam je po sledečem izreku: Svoje gospodarstvo upravljaj in urejuj si sam, na svoji zemlji bodi sam gospod!
D—a.
IftiliniF
iialor ia li i lolerllo stavil, le
kupiti resnično dobro in poceni sukno za obleke. — Kdor hoče biti gotovo osrečen, ta naj si isto nabavi vedno le pri tvrdki
mm® ichwab
LZUS3LJAKA.
‘ LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. R.... z. Ne moremo upoštevati Vašega sveta, ker anonimnim dopisom ne dajemo nikake vrednosti. Dvomimo, da ste Orjunaš, ko se ne podpišete. Naših uvodnikov, ki jih grajate, ne čitate, ali pa jih ne razumete, kar je oboje žalostno, ako ste res Orjunaš. Nismo se pregrešili niti proti Orjuni, niti proti Naciji, ako ugotovimo, da je g. Davidovič pošten in časti vreden mož; niti ugotovitev, da je g. Hohnjec sposoben in delaven, ni v nasprotstvu z našim programom. Pač bi bilo neresnično, če bi kaj takega trdih o Žebotu, toda te gorostasnosti nismo zagrešili. 2e-botu res ne moremo očitati niti pameti, niti poštenosti. G. Davidovič ni kriv, da je dal klerikalcem štiri ministrske portfelje. Na celem svetu je tako, da imajo portfelje stranke, ki so v vladi.
Malo pojma imate o nadstrankarskem značaju Orjune, ako mislite, da bi morali že v naprej obsoditi g. Davidoviča, komurkoli na ljubo. Or-juna ima obveze samo do domovine in do nikogar drugega.
Citajte pazno naše članke, pa boste prišli morda do drugačnega na-ziranja. Mi nismo klerikalci in smo veseli, da lahko o kom zapišemo kaj dobrega, zlasti mam imponira dandanes tako redka poštenost, zato smo to pri g. Davidoviču, ki je dober
O 03
4)
*•"» —-^ "s,
i° i !•= ® ® a ca
Oh — .M . > ca
35 S
•o S
©•s k)
•P*
> ja
” V/2
. O © ki
•M "
>w
03
a
03
.2
O
S° .
"S BJjJ
‘3 8 !
Q>-< 03
r« O
a ®3
•Z3 s >5 v fi
Ki "gO .S* «5 Sag p o* o «•- g a © c «15 Bg-
« cS-s ® N 2 © ~ ge-•
©2 t »‘‘S
o ©•-BflSf 'S s*
‘S a-©
© S
■ST? g a
8H ©.g
ge-s* a
O
*
oli
'a«i 8 g >
S c
s i
O o rt
«1 S
m P<
IVAN ZAKOTNIK
metini tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrega za palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve ln rvonike; stropi, razna Ua, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, Jezov in mlinov.
Parna Eaga.	Tovarna	furnirja.
MERAKLj
I I
m m
barue, mastila, lake, kit, klel, emajle, te-
plže in aaiamženo Biti ffirnež
naibcSlie vrste nudi tovarna
I MedioZankl I
ti. z o. z.
I Maribor Ljubljana Novisad
I
podružnica.
centrala.
Tovarne:
skladišče.
II
je najmodernejšo urejena ln IzvrSuJe vsa tlskarnlSka dela od najpriprostejSegn do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi naj večjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za 6snovne Bole ln grednje Šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
Inserirajte v ORJUNI!
jugoslovanski nacijonalist, podčrtali.	Uredništvo.
Poziv. Gospod akademik Milan Florijančič je izjavil nekemu gospodu, da }e v noči od 2. do 3. avgusta o priliki razsvetljave Jadranske straže pred polnočjo oklofutal in zmetal iz blejskega bara neke Orjunaše. Prosimo prizadete in one, ki bi utegnili podati o dogodku kaka pojasnila, da se zglase v uredništvu, oziroma pismeno prijavijo. Pojasnila nujno potrebujemo.
Ing. Franc Baučki, Milna, otok Brač išče kamnoseka, ki bi začel industrijo z izkoriščanjem braškega marmorja. Mesto za izvršitev te industrije dobi gratis. Delovne moči so najbolje in niso korumpirane. Občina da na razpolago električno eneržijo in nekaj kapitala. Položaj ugoden, bližina Splita. Do Splita v kratkem času železniška zveza gotova. — Zahteva se od podjetnika: Uprava, Postavljenje potrebnih strojev za rezanje kamna in vodstvo pri obdelovanju istega. Namen: zaposlitev tamošnjega prebivalstva. Denarja je na otoku vsled velike zapuščine nekega Amerikanca mnogo na razpolago. Potrebno bi bilo, da stopi zastopnik tvrdke v pismeno zvezo, nato v osobno z ing. Baučičem, ki da vse ostale informacije.
Samostalen knjigovodja
perfekten bilancist, išče službe. Prvorazredne reference. Nastopi eventualno lahko takoj. Ponudbe pod .MARLJIV 777“ na upravo lista.
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, »silo4-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
Hraitmiiii @der.
Nesramnost nemških privan-drancev in kruhojedcev raste od dne do dne. V Mariboru ima »Gene* rahlo zastopstvo za Slovenijo Rh unione Adriatica di Licurta v Trstu« nastavljenega nekega Josipa Baumeistra, ki že naravnost izziva z nemščino. Ni mu dovolj, da lahko dopisuje v blaženi nemščini z Nemci, nego vsiljuje jo celo Slovencem in to na prav impertinenten način. Mi imamo teh Baumgartnovih ekstravaganc že dovolj in resno vprašamo Generalno zastopstvo Riunione Adriatica, če misli tega moža po-* učiti o dostojnem trgovskem obna-šanju oziroma ga razrešiti njegove službe in jo podeliti kakemu naše* mu človeku. Saj teh ni samo pre* malo in dobički, ki jih ima zavaro-< valnica od jugoslovenskega naroda, pa tudi niso premajhni.
Trifail poznajo menda še vedno v Generalnem konzulatu kraljevine SHS. Tako pričajo vsaj od tega urada izdana legitimacija za v Trbovlje.