geo11 OVITEK.qxd 24.10.2005 08:31 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 VENSKEM ALPSKEM SVETU SLOV TAL SPREMEMBE RABE SPREMEMBE RABE FRANCI PETEK ISBN 961-6568-10-8 TAL V SLOVENSKEM 11 ALPSKEM SVETU 9 6 1 6 9 8 7 4 0 1 8 6 5 FRANCI PETEK pred_zalist.qxd 24.10.2005 08:31 Page 1 Franci Petek Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: franci.petek@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodil se je leta 1971 na Jesenicah. Otro{tvo in mladost je preìvel v Les- cah, kjer je obiskoval osnovno {olo. Leta 1990 je kon~al Srednjo drùboslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. Ukvarjal se je s smu~arskimi skoki: leta 1991 je postal svetovni prvak na veliki skakalnici, ve~krat je osvojil dràvno prven-stvo, udeleìl se je olimpijskih iger leta 1992 in 1994, za svoje dosèke je leta 1991 dobil Bloudkovo priznanje. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 doktoriral. Leta 1998 se je zapo-slil na Geografskemu in{titutu Atona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se z agrarno geografijo, geografijo podeèlja in regionalno geografijo, {e posebej s preu- ~evanjem rabe tal ter s povezovanjem starih in sodobnih podatkov o rabi tal s pomo~jo geografskih informacijskih sistemov. Je ~lan Komisije za spremembo rabe/pokrovnosti tal pri Mednarodni geografski zvezi in ~lan Evropskega zdruènja okoljskih zgodovinarjev. Leta 2004 je prejel Pohva- lo Zveze geografskih dru{tev Slovenije za svojo dejavnost na podro~ju geografije. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 SPREMEMBE RABE TAL V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU Franci Petek 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 SPREMEMBE RABE TAL V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU FRANCI PETEK LJUBLJANA 2005 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 SPREMEMBE RABE TAL V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU Franci Petek © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 Urednik: Drago Perko Recenzenta: Matej Gabrovec, Maja Topole Kartografi: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Franci Petek Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Lektorica: Irena Kristan Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik zalòbe: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Collegium graphicum d. o. o. Avtor fotografije na naslovnici je Miha Pav{ek (Tolminske Ravne), na predlistu Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.2:631.47(497.4) PETEK, Franci Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu / Franci Petek ; [kartografa Jerneja Fridl, Franci Petek ; prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2005. – (Geografija Slovenije ; 11) ISBN 961-6568-10-8 222812928 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 SPREMEMBE RABE TAL V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU Franci Petek UDK: 911:711.14(497.4)"18/19" COBISS: 2.01 IZVLE^EK Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Knjiga obravnava spremembe rabe tal v 19. in 20. stoletju na primeru slovenskega alpskega sveta. Namen dela ni bil zgolj preu~evati spremembe rabe tal, pa~ pa ugotoviti navezanost sprememb rabe tal na prvine povr{ja ter njihovo povezavo z drùbenogeografskimi dejavniki in njihovim razvojem. Med letoma 1827 in 1900 so bile spremembe rabe tal dokaj {ibke, med procesi sprememb rabe tal je prevladovala intenzifikacija. Vzroki: prehod pa{ne ìvinoreje v hlevsko, agrarna prenaseljenost, propad tradicionalnih nekme~kih panog tistega ~asa. Konec 19. stoletja je bil obseg ornih zemlji{~ najve~ji. Med letoma 1900 in 1953 so se njive è za~ele selektivno omejevati le na bolj ugodna zemlji{~a. Nado-mestila so jih travinja (predvsem travniki). Zato je v tem obdobju prevladovalo ozelenjevanje. V tem obdobju so imele na spremembe rabe tal razli~ne drùbene razmere najve~ji vpliv. Med letoma 1953 in 2000 so bile spremembe rabe tal najmo~nej{e, prevladovalo pa je ogozdovanje. Med letoma 1953 in 1979 se je najve~ji delè kmetijskih zemlji{~ spremenil v gozd. Najve~ji vpliv na spremembe so v tem obdobju imele politi~ne odlo~itve. V prvem obdobju je bilo kmetijstvo zaradi ideolo{ko-politi~nih razmer zapostavljeno, obenem pa je bila spodbujana predvsem industrija, v primerjavi s kmetijstvom pa tudi gozdarstvo. Med letoma 1979 in 2000 se je mo~ ogozdovanja nekoliko umirila (vendar ne ustavila), kar bi lahko povezovali z zakoni in ukrepi, sprejetimi po letu 1970, ki so spodbu-jali kmetijstvo. Med letoma 1900 in 2000 je bila v slovenskem alpskem svetu ogozdovanju podvrèna ~etrtina povr{ja. Na podlagi podobnosti v spremembah rabe tal, druèbnogeografskih dejavnikov in prvin povr{ja smo v slovenskem alpskem svetu oblikovali 7 tipov (skupin katastrskih ob~in) pokrajine. KLJU^NE BESEDE raba tal, spremembe rabe tal, viri podatkov za rabo tal, povr{je, drùbenogeografski dejavniki, geografija podeèlja, alpski svet, Slovenija ABSTRACT Land use changes in Sovenian alpine regions The study deals with changes in land use in the 19th and 20th centuries in Slovenia's alpine region. The aim of the research was not only to study the changes in land use but also to determine the relation-ship between changes in land use and relief elements and their connection with sociogeographical factors and their development. Land use is a dynamic element of the landscape that is studied with the help of various resources. Special attention was given to determining the accuracy of the sources used to enable a correct interpretation of the results. Because of the uniform and only slightly changed methodology of collecting data employed since the first established stable (Franciscan) cadastre in the first half of the 19th century, it was confirmed that the data on land use from the land register is a very suitable source, primarily for establishing changes in land use over longer periods and for larger spatial units (mezzo-regions, regions), in spite of its otherwise lagging behind the actual situation. To establish the latest land use situation, we employed the map of actual land use from 2000 based on aerial photography. Although this source also has its deficiencies, we can consider it as currently the best source of rural land use data. With the use of the Geographical Information System, we were thus able to establish direct linkage of land use categories 5 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek in a larger area to altitude (a confirmation of previously established altitude limits) and discover new facts regarding the distribution of individual land use categories according to inclination, exposition, and types of bedrock. Between 1827 and 1900, changes in land use were minimal, as land use changed on less than half a percent of the surface. Among the processes involved in the change of land use, intensification dominated. Intensification primarily involved the transformation of grassland into cultivated fields. Between 1900 and 1953, the selective limitation of cultivated fields to only the most favourable land began. Abandoned fields were replaced by grassland (primarily meadows), and thus grassing over dominated during this period. During this period, varying social conditions had the greatest influence on changes in land use. Between 1953 and 2000, changes in land use were the greatest, dominated by afforestation. However, we established a difference in the degree of afforestation between the first and the second half of this period: in the first half, changes in land use were generally the most intensive of the entire period studied. Between 1953 and 1979, the largest proportion of agricultural land was transformed to forest. Between 1979 and 2000, the strength of afforestation eased slightly, possibly due to the laws and mea-sures adopted after 1970 to stimulate agriculture. Between 1900 and 2000, a quarter of the land in Slovenia's alpine world was subject to afforestation. On the basis of similarities in changes of land use, sociogeographical factors, and surface features, we formed seven types (groups of cadastral municipalities) of landscape in Slovenia's alpine world. The newly formed types of cadastral municipalities replaced the previously used mezzo-regions that were divided according to natural and geographical regions and alpine pasture regions. KEYWORDS land use, land use changes, long term land use changes, database sources, surface, sociogeographical factors, rural geography, alpine region, Slovenia 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 VSEBINA 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 10 2 OMEJITEV SLOVENSKIH ALP GLEDE NA RABO TAL .................................................................................................................... 12 2.1 VIRI IN LITERATURA ZA OMEJITEV OBRAVNAVANEGA OBMO^JA .......................................................... 12 2.2 RAZDELITEV ALPSKEGA SVETA NA MEZOREGIJE ............................................................................................................ 17 3 VIRI ZA PREU^EVANJE RABE IN SPREMEMB RABE TAL ...................................................................................................... 19 3.1 ZEMLJI[KI KATASTER ...................................................................................................................................................................................................... 19 3.1.1 PISNI DEL ........................................................................................................................................................................................................................ 21 3.1.2 USKLAJEVANJE ZEMLJI[KIH KATEGORIJ OD FRANCISCEJSKEGA DO SODOBNEGA KATASTRA .............................................................................................................................................................. 24 3.1.3 KARTOGRAFSKI DEL ...................................................................................................................................................................................... 26 3.2 DRUGI PISNI VIRI .................................................................................................................................................................................................................... 27 3.3 DRUGI SLIKOVNI VIRI ........................................................................................................................................................................................................ 28 3.4 KARTA DEJANSKE RABE TAL ................................................................................................................................................................................ 29 3.4.1 ODPRAVLJANJE NAPAK IN USKLAJEVANJE ZEMLJI[KIH KATEGORIJ ZNOTRAJ KARTE DEJANSKE RABE TAL .................................................................................. 31 3.5 USKLAJEVANJE ZEMLJI[KIH KATEGORIJ KARTE DEJANSKE RABE TAL IN ZEMLJI[KEGA KATASTRA ................................................................................................................................................................................ 34 4 POVR[JE .......................................................................................................................................................................................................................................................... 36 4.1 NADMORSKE VI[INE ........................................................................................................................................................................................................ 36 4.2 NAKLONI POVR[JA .............................................................................................................................................................................................................. 38 4.3 EKSPOZICIJE POVR[JA ................................................................................................................................................................................................ 40 4.4 KAMNINE IN PRSTI .............................................................................................................................................................................................................. 41 4.4.1 KAMNINE .......................................................................................................................................................................................................................... 42 4.4.2 PRSTI ...................................................................................................................................................................................................................................... 43 4.5 RELIEFNE ENOTE .................................................................................................................................................................................................................. 45 4.6 POVEZANOST PRVIN POVR[JA ...................................................................................................................................................................... 47 5 IZBRANI DRU@BENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI ...................................................................................................................................... 49 5.1 RAZVOJ KMETIJSTVA ...................................................................................................................................................................................................... 49 5.1.1 RAZVOJ DO SREDINE 18. STOLETJA .................................................................................................................................. 49 5.1.2 RAZVOJ OD SREDE 18. STOLETJA DO LETA 1918 .......................................................................................... 50 5.1.3 RAZVOJ MED LETOMA 1918 IN 1945 ...................................................................................................................................... 52 5.1.4 RAZVOJ PO LETU 1945 DO 1991 .................................................................................................................................................. 52 5.1.5 KMETIJSTVO PO LETU 1991 .............................................................................................................................................................. 53 5.1.6 POSESTNA STRUKTURA KMETIJ .............................................................................................................................................. 54 5.1.7 POLNOVREDNA DELOVNA MO^ KMETIJSKIH GOSPODARSTEV ............................................ 60 5.1.8 @IVINOREJA .................................................................................................................................................................................................................. 62 5.1.9 PLANINSKO GOSPODARSTVO ........................................................................................................................................................ 69 5.2 RAZVOJ INDUSTRIJE ........................................................................................................................................................................................................ 76 5.2.1 RAZVOJ DO SREDINE 19. STOLETJA .................................................................................................................................. 76 5.2.2 RAZVOJ OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 1918 .................................................................................... 77 5.2.3 RAZVOJ OD LETA 1918 DO 1945 .................................................................................................................................................. 77 5.2.4 RAZVOJ OD LETA 1945 ................................................................................................................................................................................ 78 5.3 RAZVOJ PROMETA ................................................................................................................................................................................................................ 81 5.4 GIBANJE [TEVILA PREBIVALCEV ................................................................................................................................................................ 85 7 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 5.4.1 KME^KO PREBIVALSTVO ........................................................................................................................................................................ 92 5.5 OBLIKE POSELITVE ............................................................................................................................................................................................................ 97 5.6 POVEZANOST DRU@BENOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV .................................................................................... 102 6 ZNA^ILNOSTI PROSTORSKE RAZPOREDITVE RABE IN SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1827 IN 2000 .................................................................................................................................................................................. 106 6.1 RABA TAL LETA 1827 ...................................................................................................................................................................................................... 106 6.1.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL ...................... 107 6.1.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1827 Z IZBRANIMI PRVINAMI POVR[JA .................... 109 6.2 RABA TAL LETA 1900 ...................................................................................................................................................................................................... 110 6.2.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL ...................... 111 6.2.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1900 Z IZBRANIMI PRVINAMI POVR[JA .................... 112 6.3 RABA TAL LETA 1953 ...................................................................................................................................................................................................... 113 6.3.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL ...................... 114 6.3.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1953 Z IZBRANIMI PRVINAMI POVR[JA .................... 115 6.4 RABA TAL LETA 1979 ...................................................................................................................................................................................................... 116 6.4.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL ...................... 117 6.4.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1979 Z IZBRANIMI PRVINAMI POVR[JA .................... 118 6.5 RABA TAL LETA 1999 ...................................................................................................................................................................................................... 119 6.5.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL ...................... 120 6.5.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1999 Z IZBRANIMI DRU@BENOGEOGRAFSKIMI DEJAVNIKI IN PRVINAMI POVR[JA .......................................... 121 6.6 RABA TAL LETA 2000 – DEJANSKA RABA TAL ........................................................................................................................ 130 6.6.1 ZNA^ILNOSTI DEJANSKE RABE TAL PO MEZOREGIJAH .................................................................. 134 6.6.2 DEJANSKA RABA TAL IN POVR[JE ...................................................................................................................................... 136 6.6.2.1 RABA TAL IN NADMORSKE VI[INE .............................................................................................................. 137 6.6.2.2 RABA TAL IN NAKLONI POVR[JA .................................................................................................................. 145 6.6.2.3 RABA TAL IN EKSPOZICIJE POVR[JA .................................................................................................... 149 6.6.2.4 RABA TAL IN KAMNINE .................................................................................................................................................. 151 6.6.2.5 RABA TAL IN PRSTI .............................................................................................................................................................. 152 6.6.2.6 RABA TAL IN RELIEFNE ENOTE ........................................................................................................................ 153 6.6.3 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI DEJANSKE RABE TAL LETA 2000 ............................................................................................................................................ 157 6.6.4 ZNA^ILNOSTI DEJANSKE RABE TAL LETA 2000 PO KATASTRSKIH OB^INAH – PRIMERJAVA Z RABO TAL LETA 1900 ........................................................................................ 158 6.6.5 POVEZANOST DEJANSKE RABE TAL LETA 2000 Z IZBRANIMI DRU@BENOGEOGRAFSKIMI DEJAVNIKI IN PRVINAMI POVR[JA .......................................... 161 6.7 DOLO^EVANJE PROCESOV SPREMEMB RABE TAL .................................................................................................... 165 6.7.1 PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1827 IN 1900 .................................................. 166 6.7.2 PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1900 IN 1953 .................................................. 167 6.7.3 PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1953 IN 1979 .................................................. 168 6.7.4 PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1979 IN 1999 .................................................. 169 6.7.5 PROCESI DEJANSKIH SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1900 IN 2000 .......... 172 6.7.6 PODOL[EVA: PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1964 IN 2000 – PRIMER UPORABE STARIH LETALSKIH POSNETKOV ............................................ 173 6.7.7 GRAFI^NI PRIKAZ POVEZANOSTI OSNOVNIH PROCESOV SPREMEMB RABE TAL S PROCESI IN UKREPI V GOSPODARSTVU IN DRU@BI NA SPLO[NO .................................................................................................................................................................................................................... 176 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 6.8 SINTEZA: TIPIZACIJA KATASTRSKIH OB^IN NA PODLAGI RABE IN SPREMEMB RABE TAL, DRU@BENIH DEJAVNIKOV TER PRVIN POVR[JA .......................................................................... 178 6.8.1 SKLEPNA INTERPRETACIJA SINTEZE ............................................................................................................................ 187 7 SKLEPI IN GLAVNE UGOTOVITVE ............................................................................................................................................................................ 193 7.1 SPLO[NE UGOTOVITVE .......................................................................................................................................................................................... 193 7.2 VIRI ZA PREU^EVANJE RABE TAL ............................................................................................................................................................ 193 7.3 ZNA^ILNOSTI RABE TAL IN SPREMEMB RABE TAL ...................................................................................................... 194 7.4 RABA IN SPREMEMBE RABE TAL V POVEZAVI S POVR[JEM ...................................................................... 195 7.5 RABA IN SPREMEMBE RABE TAL V POVEZAVI Z DRU@BENOGEOGRAFSKIMI DEJAVNIKI ...................................................................................................................................................................................................................................... 195 7.6 KOMENTAR .................................................................................................................................................................................................................................... 197 8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 200 9 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 209 10 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 213 9 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 1 UVOD Izraz raba tal v geografiji in drugih strokah, ki se ukvarjajo s preu~evanjem pokrajine, v naj{ir{em pomenu ozna~uje in opredeljuje ~lovekovo delovanje v pokrajini. Zna~ilnosti rabe tal nam kaèjo stanje neke pokrajine. Z razmerji zemlji{kih kategorij rabe tal lahko ugotovimo, katera kmetijska panoga prevladuje, kak{ne so naravne razmere za kmetijstvo in poselitev ter kak{ne so drùbenogeografske zna~ilnosti prebivalstva, ki ìvi v tej pokrajini. Skratka, lahko re~emo, da se v rabi tal odsevajo tako naravne prvine kot tudi drùbeni dejavniki neke pokrajine. Rabo tal lahko preu~ujemo z razli~no natan~nostjo, najve~krat pa lo~imo njive, trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, olj~niki in drugo), travnike, pa{nike, gozdove, nerodoviten svet in pozidano. V tej preprosti razdelitvi je kmetijska ali neurbana raba bolj podrobno razdeljena kot nekmetijska ali urbana. Podrobneje se z nekmetijsko rabo tal ukvarja druga veja geografije. Zato v tej knjigi rabo tal razumemo kot podro~je geografskega preu~evanja, ki ve~ pozor-nosti namenja kmetijskim rabam skupaj z gozdom, gre predvsem za preu~evanje podeèlja. Kmetijska (priblìno 30 %) in gozdna (priblìno 60 %) zemlji{~a namre~ v Sloveniji predstavljajo okrog devet desetin celotnega ozemlja (RS MKGP 2002) in odlo~ilno vplivajo na videz na{e deèle. Videz pokrajine pa je odsev stanja kulturne in gospodarske ravni naroda oziroma ljudi, ki ìvijo na preu~evanem obmo~ju. [e ve~ nam o pokrajini pove podatek o spremembah rabe tal. Sprememba rabe tal je proces, ki ga lahko ugotovimo, ~e primerjamo dve ~asovno odmaknjeni stanji rabe tal neke pokrajine. ^e poznamo klju~- ne dogodke, ki so se zgodili v tem obdobju, lahko ugotavljamo tudi vzroke za nastale spremembe rabe tal. S temeljitimi preu~evanji povezanosti vzrokov za spremembe v rabi tal lahko izoblikujemo tudi zakonitosti, ki veljajo pri spremembah rabe tal. Naslednji korak, ki pa se ga v na{em delu nismo lotili, bi lahko è predstavljal model napovedi sprememb rabe tal glede na vplivno mo~ upo{tevanih dejavnikov. V knjigi smo odgovorili na dve glavni vpra{anji: kako se je raba tal spreminjala v 19. in 20. stoletju ter katere so glavne zakonitosti, ki so vplivale na ugotovljene spremembe? Odgovor na zastavljeni vpra{anji smo izpeljali na primeru slovenskega alpskega sveta, ki je zaradi planinskega gospodarstva svojstvena slovenska pokrajina, zato pa mo~no ob~utljiva na spremembe. Zasnova preu~evanja sprememb rabe tal v slovenskem alpskem svetu je temeljila na predpostav-ki, da rabo tal dolo~ujejo naravne razmere in drùbeni dejavniki dolo~ene pokrajine. Zato smo delo oblikovali iz treh osnovnih sklopov. Najprej smo podrobno predstavili zna~ilnosti prvin povr{ja in razvoj drùbenogeografskih dejavnikov, tistih, za katere smo predpostavljali, da imajo velik vpliv na spremembe rabe tal. To je bila podlaga za pravilno interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili pri analizi rabe in sprememb rabe tal. Posebno pozornost smo namenili virom za preu~evanje rabe tal. Tudi njihovo pravilno razumevanje in vrednotenje je izjemno pomembno pri interpretaciji rezultatov, {e posebej ~e sku{amo primerjati vire razli~ne vrste in starosti. Le tako je bilo mogo~e objektivno ugotavljati mo~ posameznega in skupnega vpliva elementov pokrajine na rabo ter predvsem na spremembe rabe tal. Z uporabo nekaterih originalnih virov, ki pojasnjujejo nastanek franciscejskega katastra, smo si èle-li ustvariti ~im bolj natan~no podobo pokrajine v prvi polovici 19. stoletja. Takratno pokrajino slovenskega alpskega sveta smo s podatki rabe tal na neki na~in rekonstruirali. To je bilo za pravilno interpretacijo ugotovitev zelo koristno izhodi{~e. Povezanost naravnih prvin in drùbenih dejavnikov s spremembami rabe tal smo èleli ugotoviti na ~im bolj objektiven na~in. Zato smo uporabili razli~ne metode ugotavljanja povezanosti, ki na najbolj{i na~in omogo~ajo preu~evanje pokrajinskih odnosov. Uporabili smo Pearsonov koeficient korelacije (Petz 1981, str. 173; Bajt, [tiblar 2002, str. 110), korelacijsko razmerje ali η2 (eta kvadrat) (Perko 2001, str. 26), kontingen~ne tabele (Perko 2001, str. 24), klastersko analizo ali hierarhi~no razvr{~anje v skupine (Ferligoj 1989; str. 65; Perko 1998b, str. 24) ter faktorsko analizo (Bajt, [tiblar 2002, str. 146; Rebernik 1996, str. 224). Pregled zgodovinskega razvoja kmetijstva, industrije, prometa (s poudarkom na potni{kem prometu), gibanja prebivalcev in poselitve smo neposredno primerjali s procesi sprememb rabe tal v razli~nih obdobjih 19. in 20. stoletja, omenjene statisti~ne metode pa so pokazale predvsem prepletenost in kom-10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 pleksnost povezav med njimi. Za prikaz odzivanja rabe tal na politi~ne, gospodarske in nasploh drù- bene vzvode smo uporabili ~asovni trak, ki je preprosto, a u~inkovito pomagalo za razumevanje multivariantih povezav, ki so za rabo oziroma spremembe rabe tal zelo zna~ilne. Neodvisno od v naprej postavljenih mezoregij smo kot sintezo vseh ugotovljenih zakonitosti povezav med rabo in spremembami rabe tal, prvinami povr{ja in izbranimi drùbenogeografskimi dejavniki oblikovali 7 tipov slovenskega alpskega sveta. 11 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 2 OMEJITEV SLOVENSKIH ALP GLEDE NA RABO TAL Zanimalo nas je, kako se je raba tal spreminjala v òjem slovenskem alpskem svetu. Julijske Alpe, Karavanke in Kamni{ko-Savinjske Alpe imajo v rabi in spremembah rabe tal druga~ne lastnosti in zakonitosti kot pokrajine predalpskega sveta (Petek 2002, str. 76 in 83). Preu~evanje rabe in sprememb rabe tal v teh visokogorskih pokrajinah zahteva zelo premi{ljeno izbiro obmo~ja preu~evanja, saj posamezne kmetijsko-gospodarske enote niso samo zemlji{~a, ki so na primer v dolini ob domu, ampak tudi tista visoko v gorovju, ki {ele zaokroìjo gospodarsko celoto enote alpskega kmetijskega gospodarstva. Za pravilne zaklju~ke preu~evanja je bilo zato pomembno, da smo obmo~je Julijskih Alp, Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp primerno omejili. Narobe bi namre~ bilo, ~e bi omenjene tri pokrajine oziroma njihove zunanje meje preprosto prevzeli od ene izmed naravnogeografskih regionalizacij. Zakaj? Podobno kot {tevilne druge geografske raziskave smo splo{ne zna~ilnosti in zakonitosti rabe in sprememb rabe tal preu~evali na ravni katastrskih ob~in. Katastrske ob~ine so kot osnovne prostorske enote za tovrstne {tudije zelo primerne, saj so è vse od vzpostavitve stabilnega (franciscejskega) zemlji{- kega katastra v za~etku 19. stoletja ve~inoma nespremenjene in gospodarsko zaokroène prostorske enote (Gabrovec, Kladnik 1997, str. 64). Za nas je najpomembnej{e, da je v zemlji{kem katastru za vsako parcelo dolo~ena tudi raba. @e skoraj 200 let se podatki zbirajo po enaki metodologiji in ves ~as po istih prostorskih enotah. Podatki o povr{inah posameznih kategorij rabe, se{teti za celotno katastrsko ob~ino, so zato dober vir predvsem za preu~evanje sprememb rabe tal v dalj{em obdobju. Zaradi vse ve~jega zaostajanja za dejanskim stanjem pa ta vir za spremljanje sodobnih procesov ni najbolj{i. Dokon~no smo obmo~je alpksega sveta omejili po naslednjih kriterijih: katastrske ob~ine morajo imeti vsaj polovico ozemlja v Julijskih Alpah, Karavankah ali Kamni{ko-Savinjskih Alpah ali pa imajo v svojih mejah naselja s pa{nimi in kosnimi pravicami na planinskih pa{nikih in senoètih v omenjenih treh regijah. Zunanje meje zunanjih katastrskih ob~in torej dolo~ajo tudi mejo izbranega obmo~ja òjega slovenskega alpskega sveta. Vanj smo uvrstili pokrajine, ki jih na severu in zahodu omejuje dràvna meja z Avstrijo in Italijo. Na jugu pa (od zahoda proti vzhodu) òji alpski svet omejujejo naslednje pokrajine: Zgornje Poso~je z Breginjskim kotom in Ba{ko grapo, zgornji del Sel{ke doline, Jelovica, Gorenjske Dobrave, Blejski Kot in Deèla, svet pod Kri{ko goro, Storì~em, Krvavcem in Veliko planino, Tuhinjska dolina, Zadre~ka dolina, zgornji del Mozirske kotlinice, Golte, Smrekovec ter na skrajnem severovzho-du Zgornja Meì{ka dolina s podgorjem Pece. Za làjo predstavo o omejitvi alpskega sveta z vidika rabe tal smo priloìli dva tematska zemljevi-da. Prvi ima za podlago relief z re~no mreò ter preko narisane meje katastrskih ob~in, drugi pa tolma~i imena in {ifre katastrskih ob~in (sliki 1 in 2). 2.1 VIRI IN LITERATURA ZA OMEJITEV OBRAVNAVANEGA OBMO^JA Naravnogeografske meje òjega ali pravega alpskega sveta oziroma Julijskih Alp, Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp smo iskali po regionalizacijah razli~nih avtorjev. Primerjali smo Melikovo (1954, 1957, 1959), Ile{i~evo (1958), Gamsovo (1983), dopolnjeno Gamsovo (Gams, Kladnik, Oroèn Adami~ 1995, str. 24–25) in regionalizacijo, ki jo je izdelala skupina avtorjev (Gabrovec in ostali 1998, str. 30–31). Slednjo smo v nadaljevanju imenovali »skupinska« regionalizacija. Kartografsko podlago Melikove, Ile{i~eve, prve Gamsove in »skupinske« regionalizacije smo povzemali po poglavjih o regionalizacijah v knjigi Slovenija – pokrajine in ljudje (Kladnik, Perko 1998, str. 20–31). Osredoto~ili smo se predvsem na prehodna obmo~ja, ki v na{tetih regionalizacijah ponekod spadajo med prave alpske pokrajine, drugod pa ne. Slika 1: Pregledni zemljevid slovenskega alpskega sveta z mejami katastrskih ob~in in mezoregij. ➤ 13 Slika 2: Pregled katatsrskih ob~in slovenskega alpskega sveta. ➤ 14, 15 12 Camporossoin Valcanale Tarvisio Pe~ (@abnice) (Trbì) 1510 Kepa Ferlach Ri{ka gora 2139 (Borovlje) Meìca Kordeèva glava 1122 Rate~e Golica Feistritz im Rosental Eisenkappel 2125 Kranjska Gora 1836 (Bistrica v Roù) (@elezna Kapla) P Ebriach E Ur{lja gora C A Sava (Obirsko) 1699 Dolin Topla ka Veliki Mangart Mojstrana Ko{utnikov turn Hru{ica Meà 2679 2133 ^rna na Koro{kem Montà K Koprivna 2753 JESENICE A M R A E V A N K E [krlatica @ Stol A Sol~ava 2740 K 2236 [ U T A Jalovec O L A K 2645 @irovnica Log pod Podljubelj Zgornje Zasip Zgornje Jezersko Logarska Velika Raduha Mangartom Begunje Dolina Gorje 2062 Debela pe~ Visoki Kanin Trenta na Gorenjskem Boskovec 2014 2587 Triglav Bistrica Grintovec 1587 Bav{ki Grintavec Lesce 2864 J Blejsko jezero pri Trì~u Storì~ 2558 2347 O K L J U K A Bled Trì~ G 2132 S E a O L T E v U P Ojstrica Lu~e in Bovec L E Bohinjska Ko j L P a k 2350 I Bela ra A Mozirje Radovljica Kal-Koritnica J Golnik S K E A L P Ljubno Babji zob K ob Savinji 1128 J A Stara E Preddvor M N @aga So~a Fuìna L I Nazarje [ K O - S A V I N J S K E Gornji Grad O V V E L Stol Kropa Sa I va Bohinjka I Naklo K A Bo~na 1673 Mahav{~ek C Bohinjsko A P L . 2008 jezero Cerklje na [miklav` Krn Bohinjska [entur{ka Gora Vogel Altemaver Dràgo{e Breginj Kred Kobarid 2244 Bistrica Gorenjskem ^rna pri Kamniku M 1922 1678 Robi~ ^rna prst E Srednja vas N I N 1844 KRANJ [en~ur A Vransko pri Kamniku Vrsno @elezniki Spodnja Sorica Zgornji Tuhinj Sel{ Matajur ka Zgornje Bitnje So 1642 Livek ra Sa KAMNIK Podbrdo Dolenja vas Tolmin va Blagovica Púlfero Koritnica Vodice Porezen Trojane (Podbonesec) Ba~a 1630 Blego{ [KOFJA LOKA Menge{ Sor Dob Izlake Most na So~i 1562 a Ba~a pri Modreju Medvode Morav~e Cerkno Trzin DOM@ALE Kisovec Gorenja Ro~inj Kal nad Zagorj Cividale vas So~a Kanalom Poljanska Sora Kresnice ob Sav del Friuli Sovodenj To{~ (^edad) Korada 1021 812 Kanal Dolenja Trebu{a Id Polhov rijca Otalè Gradec Laze Anhovo Orsária Gorenja Litija Plave ^epovan Trebu{a @iri Deskle Brezovica [martno Horjul pri Ljubljani pri Litiji GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 11 0 km 5 10 15 20 25 Kartografija: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin 13 © Geografski in{titut AM ZRC SAZU, 2004 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 2168 216 2170 217 2174 217 2167 216 2173 2169 216 2171 217 2177 2178 2637 2172 2644 2175 2179 2638 2205 220 2180 2185 2176 2206 220 2204 220 2186 2183 2187 218 2184 2203 220 2181 2190 2188 2155 2189 2191 2207 220 2209 2208 220 2208 2192 215 2197 2194 2193 2196 2212 221 2210 221 2211 221 2195 2164 216 2198 219 2213 2201 2224 2225 2214 222 2214 2218 2217 2219 2220 2226 2200 2202 220 2060 2226 206 2223 2199 219 2228 2234 2061 2216 2221 2227 2062 2222 2235 2236 223 2229 2238 2073 2232 2241 2231 2074 207 2230 2233 2240 2230 2242 224 2249 224 2239 2247 224 2237 {ifra k. o. ime k. o. {ifra k. o. ime k. o. {ifra k. o. ime k. o. 902 Podpeca 1892 Bistri~ica 2142 Lom 903 Topla 1893 Stranje 2143 Trì~ 904 Koprivna 1894 Godi~ 2144 Bistrica 905 Bistra 1895 Gozd 2145 Le{e 909 Logarska dolina 1896 Tu~na 2146 Kovor 910 Sol~ava 1899 Ko{i{e 2147 Kriè 911 Raduha 1900 Tunjice 2148 Seni~no 912 Konjski Vrh 1913 Podhru{ka 2149 @iganja vas 913 Sv. Primò 1914 Znojile 2151 Begunje 914 Ter 1915 Hru{evka 2152 Srednja vas 915 Sv. Radigunda 1919 Zgornji Tuhinj 2153 Otok 916 [mihel 1920 Hrib 2154 Nova vas 921 Re~ica 1921 [pitali~ 2155 Hra{e 922 Poljane 2060 Dràgo{e 2156 Radovljica 923 Ljubno 2061 Podlonk 2157 Predtrg 924 Savina 2062 Studeno 2158 Mo{nje 925 Karnica 2073 Dajne 2159 Brezje 926 Lu~e 2074 Sorica 2160 Ljubno 927 Podveà 2076 Zgornje Jezersko 2161 Zalo{e 928 Podvolovlek 2077 Spodnje Jezersko 2162 Dobrava pri Kropi 929 Sv. Lenart 2078 Kokra 2164 Lancovo 930 Sv. Florijan 2079 [entur{ka Gora 2167 Rate~e 931 Radmirje 2080 [tefanja Gora 2168 Podkoren 940 [martno 2083 Breg 2169 Kranjska Gora 941 Bo~na 2084 Bela 2170 Gozd 942 Gornji Grad 2085 Babin Vrt 2171 Dovje 943 Sv. Miklav` 2086 Srednja vas 2172 Hru{ica 944 Tirosek 2087 Golnik 2173 Plav{ki Rovt 1890 ^rna 2092 Duplje 2174 Planina 1891 @upanje Njive 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 902 903 904 905 2182 2141 214 910 2151 215 909 2142 912 2142 2076 207 916 2077 207 911 913 914 2152 2154 915 2144 214 2143 926 2153 2145 924 56 927 2648 2147 2157 2146 923 2148 2086 922 925 2087 921 2158 2159 2149 2078 931 2160 2083 2078 2083 2085 930 2161 1891 189 2162 928 929 928 2092 2084 2668 942 2080 941 2079 207 1892 1890 944 943 940 1894 189 1893 1895 1896 1900 1899 1914 1915 1919 191 1913 1921 192 1920 0 km 5 10 15 20 25 {ifra k. o. ime k. o. {ifra k. o. ime k. o. {ifra k. o. ime k. o. 2176 Blejska Dobrava 2206 Log pod Mangrtom 2237 Ljubinj 2177 Javorni{ki Rovt 2207 Bovec 2238 Podmelec 2178 Koro{ka Bela 2208 Koritnica 2239 Kneà 2179 Potoki 2209 So~a desna 2240 Rut 2180 @irovnica 2210 So~a leva 2241 Strì{~e 2181 Zabreznica 2211 ^ezso~a 2242 Podbrdo 2182 Doslovi~e 2212 @aga 2247 Poljubinj 2183 Zasip 2213 Srpenica 2249 Vol~e 2184 Podhom 2214 Breginj 2637 Prihodi 2185 Gorje Spodnje 2216 Logje 2644 Vi{elnica II. 2186 Vi{elnica I. 2217 Sedlo 2648 Pera~ica 2187 Gorje Zgornje 2218 Borjana 2668 Goj{ka planina 2188 Polj{ica 2219 Kred 2189 Re~ica 2220 Staro selo 2190 Bled 2221 Suìd 2191 @ele~e 2222 Svino 2192 Ribno 2223 Kobarid 2193 Selo 2224 Trnovo 2194 Bohinjska Bela 2225 Drènica 2195 Gorju{e 2226 Vrsno 2196 Bohinjska ^e{njica 2227 Smast 2197 Bohinjska Srednja vas 2228 Ladra 2198 Studor 2229 Idersko 2199 Savica 2230 Livek 2200 Bohinjska Bistrica 2231 Kamno 2201 Nomenj 2232 Volarje 2202 Nem{ki Rovt 2233 Dolje 2203 Trenta leva 2234 Zatolmin 2204 Trenta desna 2235 ^adrg Vir: Meje k. o., GURS 1999 2205 Strmec © GIAM ZRC SAZU 2005 15 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek @e prve primerjave regionalizacij so pokazale, da Melikova in »skupinska« regionalizacija med prave (gorske) alpske pokrajine uvr{~ata {ir{e obmo~je kot Ile{i~eva in Gamsovi regionalizaciji. Melikova regionalizacija poleg naravnogeografskih kriterijev upo{teva tudi drùbenogeografske oziroma gospodarske. Pri tem se zdi, da je bil Melik mo~no preèt s sistemom alpskega kmetijskega gospodarjenja in je zato marsikatero prehodno pokrajino uvrstil med alpske pokrajine. Ta na~in razmi{ljanja in postavljanja kriterijev je zelo blizu tistemu, ki smo ga dolo~ili tudi sami za potrebe na{e {tudije. Tudi »skupinska« regionalizacija pri metodologiji dolo~evanja mezoregij upo{teva drùbene sestavine, in to tiste, ki so z naravnimi mo~no povezane, na primer rabo tal in gospodarsko usmerjenost (Perko 1998b, str. 53). Posebej smo utemeljili uvrstitev nekaterih povsem uravnanih pokrajin med prave alpske. Prehod gorskih pokrajin v Ljubljansko kotlino (Savska ravan v »skupinski« regionalizacji) je sicer dokaj jasen in nedvoumen. Z vidika rabe tal v povezavi z gorskim svetom pa so kljub pretèno uravnanem povr{- ju pomembne nekatere pokrajine tudi v Ljubljanski kotlini. Gre za Deèlo, Blejski kot in Dobrave, pokrajine najbolj severnega dela dna Ljubljanske kotline. Te pokrajine so nekako ujete med Jelovico, Pokljuko in Meàklo (Julijske Alpe) na jugozahodu ter Stolovim (Karavanke) in [torì{kim pogorjem (Kamni{ke Alpe) na severu in vzhodu. Ljudje iz teh naselij dale~ v dolini so bili è stoletja gospodarsko povezani z zemlji{~i v gorskem svetu, o ~emer pri~ajo {tevilni viri (na primer Melik 1950). Zanimivo je, da je omenjene pokrajine Ile{i~ v svoji regionalizaciji uvrstil med Zahodne alpske pokrajine, torej med prave (v na{em kontekstu gorske) alpske pokrajine. Zdi se, da je v tem primeru tudi Ile{i~ upo{teval funkcijske in gospodarske sestavine pokrajine in ne le naravnogeografske. Naselja s pa{no pravico na planinskih pa{nikih, drugi klju~ni kriterij, smo v glavnem dolo~ili po {tirih geografskih delih, ki obravnavajo planine v slovenskih Alpah. Najobsènej{e je monografsko delo Antona Melika (1950), Planine v Julijskih Alpah. V tem delu avtor podrobno obravnava tematiko plan- {arstva, {e posebej natan~no pa je opisal, kdo ima pa{no pravico na kateri izmed planin v Julijskih Alpah. Podobno sta zasnovani deli ^er~ka (1949), Planine v jùnih Kamni{kih Alpah in Fajgla (1953), Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp. Ti dve deli sta bistveno manj obsèni od Melikovega, vseeno pa dobimo natan~no sliko krajev in ljudi v dolini, povezanih z zemljo v gorovjih. Jordan (1945) je napisal {tudijo Planine v Karavankah. Avtor sicer ni posebej opisal vsake planine in upravi~encev (naselij) na njej, je pa dodal dokaj natan~no tematsko karto s planinami glede na vrsto in {tevilo ìvine ter z naselji, ki imajo posestno ali servitutno pravico do rabe planin v Karavankah. Ta dela nekako zajamejo vsa obmo~ja planinskega gospodarstva v dana{njih mejah Slovenije. Pri ugotavljanju nosilcev pa{nih pravic po naseljih je bil zelo koristen vir podatkov tudi popis agrarnih operacij (Sun~i~ 1991, 1992, 1994). Ta vir smo uporabili predvsem za dodatno preverjanje pri dolo~evanju obravnavanega obmo~ja, saj v nekaterih primerih iz prej omenjenih del nismo povsem uspeli natan~no ugotoviti, iz katerega naselja prihajajo upravi~enci do pa{e ali ko{nje na planinskih pa{nikih in senoètnih planinah. Zelo podrobno statistiko o planinski pa{i in planinah smo na{li v Poro~ilu o razmejitvi pa{nega in gozdnega gospodarstva na Pokljuki, Meàkli, Krmi in severnih bohinjskih planinah (1960, priloge na koncu besedila). V tabelah na koncu poro~ila so navedene planine na omenjenem obmo~ju ter vsa naselja, ki imajo pravico do pa{e na planini. Zasledili smo (Vojvoda 1965, str. 200), da enako poro~ilo obstaja tudi za jùne Bohinjske planine in Jelovico. Drugi viri pri omejevanju alpskega sveta so bili vezani ve~ ali manj na posamezna geografska in zgodovinska dela ter dela iz drugih sorodnih strok, ki – neposredno ali posredno – razkrivajo poteze in zna~ilnosti rabe tal nekega obmo~ja. Ve~ razli~ne literature smo pregledali predvsem za tista obmo~- ja, kjer je prehod med pravim alpskim in predalpskim svetom mo~no zabrisan. Pomembna so {tevilna geografska diplomska in seminarska dela, ki obravnavajo è omenjena prehodna obmo~ja alpskega sveta. Primer je diplomsko delo (Bastarda 2002, str. 51), v katerem smo izvedeli, da je bilo leta 2002 na Veliki planini manj naselij s pa{nimi pravicami kot leta 1949 (^er~ek 1949, str. 67 in 86). To bi pri dolo~anju skrajne meje obmo~ja obravnavanja lahko pomenilo, da bi nekatere katastrske ob~ine izpadle in bi se meja premaknila proti severu. Vendar pa je bil na{ glavni namen, prikazati spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Zato je nujno, da poznamo in upo{tevamo 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 stanje v preteklosti, saj nam {ele to omogo~a ugotavljati spremembe rabe tal, pa tudi spremembe dejavnikov, ki so povezani z rabo. Izrisano mejo alpskega sveta predstavljajo zunanje meje katastrskih ob~in (GURS 1999). Podlaga za ugotavljanje morebitnih sprememb meja katastrskih ob~in so bile pregledne karte katastrskih ob~in franciscejskega katastra za Kranjsko, Gori{ko in [tajersko (ARS 1822–1828). Na zunanji meji je do delitve nekdanje skupne katastrske ob~ine pri{lo le v dveh primerih. 2.2 RAZDELITEV ALPSKEGA SVETA NA MEZOREGIJE V alpski svet smo uvrstili 161 katastrskih ob~in (glej sliko 2), ki skupaj merijo 292.949 ha ali dobro sedmino celotne Slovenije. Povr{ina povpre~nih katastrskih ob~in, torej osnovnih prostorskih enot preu- ~evanja, je v alpskem svetu v primerjavi s Slovenijo velika, ve~ kot dvakrat ve~ja. V Sloveniji povpre~na katastrska ob~ina meri 752 ha, v »na{em« alpskem svetu pa 1801 ha. V tem se odsevajo zaostrene naravne razmere alpskega sveta za gospodarjenje z zemljo. V sicer enotnem slovenskem alpskem svetu pa so nas zanimale tudi regionalne razlike znotraj Alp. V osnovi slovenski alpski svet razdelimo na Julijske Alpe, Karavanke in Kamni{ko-Savinjske Alpe. @e povr{no poznavanje zgodovinskih, gospodarskih in kulturnih razlik med pokrajinami slovenskega alpskega sveta je narekovalo, da je treba omenjene tri alpske makroregije {e podrobneje deliti, ~e èlimo kriti~no prikazati regionalne razlike. Pri tej delitvi gre bolj za delovno razdelitev. Spodaj dolo~ene regije bi namesto naravnogeografske lahko imenovali alpske gospodarske regije na osnovi naravnogeografskih regij. Bolj pravilno razmejene regije z vidika rabe in spremembe rabe tal smo lahko izoblikovali {ele po podrobni ~lenitvi obravnavanega obmo~ja. Alpski svet smo razdelili na 6 mezoregij. Julijske Alpe smo razdelili na So{ki in Savski del, Karavanke, ki jih je prerezala dràvna meja na Zahodne in Vzhodne, lo~ili smo tudi Kamni{ke Alpe in Savinjske Alpe (glej sliko 3). Pri razmejitvi Julijskih in Kamni{ko-Savinjskih Alp ter Kamni{ko-Savinjskih Alp in Vzhodnih So{ke Julijske Alpe meje katasterskih ob~in Savske Julijske Alpe meje mezoregij Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke 0 km 5 10 15 20 25 Kamni{ke Alpe Savinjske Alpe © GIAM ZRC SAZU 2005 Slika 3: Razdelitev slovenskega alpskega sveta na mezoregije. 17 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Karavank smo si pomagali s starimi avstro-ogrskimi deèlnimi mejami (Gabrovec, Perko 1998, str. 16–19), ki so v visokogorju ve~inoma potekale po razvodnicah in so zato na neki na~in tudi naravne meje. Poleg tega so te meje potekale po mejah katastrskih ob~in, zato smo katastrske ob~ine zelo enostav-no uvrstili v mezoregije. Bolj teàvno je bilo po katastrskih ob~inah dolo~iti mejo Zahodnih Karavank s Savskimi Julijskimi Alpami in Kamni{kimi Alpami. Razmejitev med njimi je temeljila na deleù povr{ine katastrskih ob~in v eni izmed njih. V ravninskih katastrskih ob~inah pa je bila odlo~ilna gravitacija pa{e na planinska obmo~ja. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 3 VIRI ZA PREU^EVANJE RABE IN SPREMEMB RABE TAL Podatke o rabi tal lahko zajemamo iz zelo razli~nih virov, na primer iz pisnih, slikovnih, statisti~nih, fotografskih, satelitskih ali kartografskih. Seveda se ti viri med seboj razlikujejo po prvotnem namenu, zanesljivosti in obsegu in zato tudi kakovosti ter uporabnosti. Razumljivo je, da bolj dale~ ko gremo v preteklost, manj kakovostnih virov o rabi tal obstaja, ~eprav je treba poudariti, da je franciscejski kataster s pisnim in kartografskim delom prava zakladnica podatkov ne samo za preu~evanja rabe tal, ampak tudi za druge geografske teme, in to kljub temu, da bo minilo è skoraj 200 let od njegove vzpostavitve. V grobem lahko vire podatkov o rabi tal razdelimo na pisne in slikovne ali kartografske. Za pisne podatke moramo kartografski prikaz {ele izdelati. Vendar iz takih virov lahko izdelamo le karte rabe tal z zdru- ènimi podatki na neko prostorsko enoto (parcela, katastrska ob~ina, ob~ina, regija, dràva). Nasprotno pa imajo slikovni viri podatke o rabi tal za vsak del prikazanega povr{ja. Na primer z digitalizacijo analog-nih slik lahko izdelamo {e pisni del podatkov v obliki tabel zdruènih podatkov za prostorsko enoto. Tako lahko primerjamo podatke, ki smo jih pridobili iz pisnih virov, s tistimi, ki smo jih dobili iz slikovnih virov. 3.1 ZEMLJI[KI KATASTER Med najpomembnej{e vire za pridobivanje podatkov o rabi tal spada zemlji{ki kataster. Zemlji{ki kataster je popis zemlji{~, ki ga izvede dràva zaradi dolo~itve enotne dav~ne odmere na zemljo (Ribnikar 1982, str. 321). Kladnik (1999, str. 73) pod geslom kataster, zemlji{ki, navaja: »uradna evidenca o dejanskem stanju zemlji{~ in evidenca zemlji{kih lastnikov po katastrskih ob~inah. Vsebuje navedbo (poloàja), povr{ine zemlji{~a, zemlji{ko kategorijo, oceno kakovosti zemlji{~a in lastnika po posameznih parcelah in posestnih listih (seznam parcel posameznih lastnikov), s ~imer je podlaga zemlji{ki knjigi. Vsebuje tudi navedbo katastrskega dohodka kot temeljne dohodnine od kmetijstva. Grafi~na ponazoritev stanja po katastrskih ob~inah je na starej{ih katastrskih na~rtih v merilih 1 : 2880 ali 1 : 1440, na novej{ih katastrskih preglednih na~rtih pa odvisno od zna~aja prikazanega obmo~ja v merilih 1 : 500, 1 : 1000, 1 : 2000, 1 : 2500, 1 : 5000 ali 1 : 10000, pri ~emer je v gosto naseljenih predelih praviloma stanje prikazano v ve~jem merilu, v redkeje poseljenih ali nenaseljenih z velikimi parcelami v manj{em merilu. Zemlji{ki kataster je eden temeljnih dokumentov pri raziskavah podeèlja, saj vsebuje tehni~ne, gospodarske, prostorske in statisti~ne informacije. Njegova poglavitna slabost je stalno, (ne-)sistemati~no zaostajanje pri registraciji {tevilnih sprememb v zemlji{ki rabi, zato v bistvu nikoli ne prikazuje dejan-skega stanja. Vendar lahko navedeno dejstvo zanemarimo in se osredoto~imo na ugotavljanje procesov.« Prednost njegove uporabe je enotna metodologija zajemanja podatkov è vse od vzpostavitve »stabilnega« (franciscejskega) zemlji{kega katastra. Predhodniki zemlji{kega katastra so bili srednjeve{ki urbarji, popisi dajatev po kmetijah, katerih obseg zemlji{~ se v tistem ~asu ni spreminjal in so meje pretèno potekale po naravnih mejah. Kljub rektifikaciji (popravi) urbarjev v 15. stoletju so napake in utaje v popisu ter potrebe po ureditvi zemlji{kih razmer in dav{~in zahtevale bolj{o evidenco zemlji{~. V ta namen je cesarica Marija Terezija leta 1747 izdala patent, s katerim je odredila ponovno rektifikacijo urbarjev, imenovano tudi terezijanski kataster (Dem{ar 1995, str. 15). Vendar ta katastrski operat ne moremo ozna~iti za pravi kataster, saj zemlji{~a niso bila izmerjena, temve~ je bila njihova velikost ocenjena po povpre~ni koli~ini pose-janega ìta, velikost travni{kih zemlji{~ je bila ocenjena po povpre~nem donosu sena in otave in izraèna v eno- ali dvovprènih vozovih, velikost gozdnih parcel pa so ocenili po koli~ini dnevnega dela v gozdu. Torej imamo opravka z zelo pav{alno izmero zemlji{~ (Ribnikar 1982, str. 321). Terezijanski kataster je torej le pisni vir podatkov o rabi tal, ~eprav za tisto obdobje izredno dragocen in bogat. Vendar tega vira v na{em delu neposredno nismo uporabili. Izmero zemlji{~ je leta 1785 hkrati z drugimi reformami odredil cesar Joèf II. Odraà bistven pre-mik pri popisu, izmeri in napovedi donosa zemlji{~. Znan je tudi kot joèfinski kataster. Vendar izmera zaradi politi~nih teàv ni bila izvedena v celoti. 19 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Prva zemlji{ko katastrska izmera v na{ih krajih je bila izvedena leta 1800 med francosko okupacijo, in sicer za nekaj katastrskih ob~in v okolici Nove Gorice. Ta izmera je {e danes v uporabi (Dem{ar 1995, str. 15). Franciscejski kataster pa je na podlagi patenta iz leta 1817 predstavljal poenoten in stabilen kataster. Zemlji{kokatastrska izmera je bila za ve~ino slovenskega ozemlja izdelana do leta 1828, za Prekmurje pa po letu 1856 v okviru izmere Ogrske. Ta izmera je v veljavi {e danes (Dem{ar 1996, str. 6; Dem- {ar 1995, str. 19). Pomembna je bila odlo~itev, da se podatki kartirajo. Operat franciscejskega katastra je vseboval katastrske na~rte, indikacijske skice, seznam zemlji{kih parcel, seznam stavbnih parcel, abecedni seznam posestnikov, kon~ni opis meje katastrske ob~ine, seznam kultur, seznam nepozna-nih posestnikov, izra~un povr{in in pismene navedbe davkarije o dav~nih zavezancih. Indikacijske skice so bile kopije katastrskih na~rtov. V njih so bile vrisane parcele z barvami lo~ene glede na kulturo (kategorijo rabe). Lo~il je tri skupine katastrskih kultur, in sicer enostavne, me{ane in spreminjajo~e se (Mlakar 1990, str. 25). Pri na{em delu je taka klasifikacija zahtevala tehtno usklajevanje in razvr{~anje slednjih dveh skupin v enostavne, kar je opisano v nadaljevanju besedila. V letih po zemlji{ki odvezi je zemlji{ko-dav~na reforma (1869) zahtevala posodobitev katastra. Tako imenovani reambulan~ni kataster je nastal med letoma 1869 in 1887 (Koro{ec, str. 198), temu je sledila {e revizija katastra leta 1896. Od takrat naprej je bil kataster vzdrèvan, kar pomeni, da naj bi se vpi-sovala vsaka sprememba v rabi in lastni{tvu (Ko{ir, Breznik in Maslo 1999, str. 14; Dem{ar 1995, str. 20). Od ustanovitve Kraljevine Jugoslavije leta 1918 se je zemlji{ki kataster na ozemlju Slovenije {e vedno vzdrèval, vendar je zaradi potreb po usposobljenih slùbah na drugih obmo~jih, ki {e niso imela pravega zemlji{kega katastra, è za~el zaostajati. [e slab{e se mu je godilo v letih po drugi svetovni vojni. Spremembe drùbenega reda, koncepta razvoja kmetijstva in lastninsko preoblikovanje po letu 1945 so postavili vpra{anje o potrebi zemlji{ke-ga katastra kot evidence zemlji{~ po lastni{tvu. Leta 1946 je bila opu{~ena obdav~itev zemlji{~ na podlagi katastrskega dohodka, s tem pa tudi kakovost vzdrèvanja. @e leta 1952 je bila ponovno uveljavljena obdav~itev zemlji{~ na podlagi katastrskega dohodka in leto kasneje je bila izdana Odredba o zemlji{- kem katastru. Dolo~ila je obnovitev katastrske klasifikacije zemlji{~, katastrski dohodek in redno vzdrèvanje zemlji{kega katastra. Leta 1965 je bil sprejet zvezni zakon o izmeritvi zemlji{~ in zemlji{kem katastru, devet let kasneje pa republi{ki zakon o zemlji{kem katastru, sprejet za Slovenijo po odpravi zvezne geodetske uprave. Zakon je prinesel ve~je spremembe, med drugim je bila dokon~ana izmera zemlji{kega katastra za Prekmurje. @al pa v praksi niso uspeli slediti spremembam, tako da vse od takrat podatki v zemlji{- kem katastru zaostajajo za dejanskim stanjem v naravi, kljub dolgoro~no pozitivnim zakonskim dolo~ilom. Gozdna zemlji{~a in kmetijska zemlji{~a v drùbeni lasti niso bila obdav~ena na osnovi katastrskega dohodka in zanje sploh niso ugotavljali sprememb. Revizijo katastrske klasifikacije bi morali opraviti na hribovitih obmo~jih, kjer je kmetijska obdelava v veliki meri opu{~ena. Revizijo bi morali opraviti tudi na obmo~jih, kjer so po letu 1980 kon~ali melioracije in komasacije. Zaradi velikih sprememb v na~inu kmetijske obdelave zemlji{~ in gospodarskih pogojev klasifikacija vse bolj odstopa od dejan-skega stanja. Tehnologija za vzdrèvanje katastrske klasifikacije je {e vedno klasi~na in neracionalna. Bistvena pa je ugotovitev vseh uporabnikov, da klasifikacija vrst rabe in vrednotenje zemlji{~ po sistemu katastrskega dohodka ne ustrezata ve~ za upravljanje zemlji{~ v tr`nem gospodarstvu (Dem{ar 1995, str. 22–24; Dem{ar 1996, str. 7–8). Zaradi zgoraj opisanih pomanjkljivosti se je dràva odlo~ila posodobiti zemlji{ki kataster, zemlji{- ko knjigo in sploh obdav~evanje nepremi~nin (Lipej 2001; str. 226–227). Steklo je ve~ dràvnih projektov na podro~ju evidentiranja nepremi~nin: informatizacija (digitalizacija) zemlji{kega katastra in zemlji{- ke knjige, vzpostavitev vodenja katastra stavb, vzpostavitev kmetijskega informacijskega sistema z registrom kmetijskih gospodarstev, katastrom trajnih nasadov, evidenco obmo~ij z omejenimi mò- nostmi za kmetijsko pridelavo in podobno, ter priprava nove zakonodaje, ki bo urejala to podro~je (Zakon o evidentiranju nepremi~nin, dràvne meje in prostorskih enot (2000), Zakon o zemlji{ki knjigi (2003)). 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 1: Kronolo{ki pregled razvoja zemlji{kega katastra in katastrskih kultur na ozemlju Slovenije (Ko{ir, Breznik in Maslo 1999, str. 14; delovodniki franciscejskea katastra 1827; izkazek zastran porabe zemlji{a ob~ine 1869; Lipej 2001). dràva obdobje katastrske kulture (vrste kmetijske rabe zemlji{~) Avstro-ogrska Marija Terezija – terezijanski kataster 1774–1754 4 kategorije rabe zemlji{~: njive, travniki, vinogradi, gozdovi. Joèf II. – joèfinski kataster 1785–1787 4 katastrske kulture: njive, travniki, vinogradi, gozdovi; podvrste. Franc I. – franciscejski kataster 1817–1827 3 skupine katastrskih kultur: enostavne, me{ane, spreminjajo~e se. V obrazcu navedenih 29 razli~nih kultur (skupaj s podvrstami). Zemlji{ko-dav~na reforma – 1869 8 osnovnih katastrskih kultur: njive, travniki, vrtovi, vinogradi, reambulin~ni kataster pa{niki, gozdovi, parifikati in davka prosto zemlji{~e (najve~krat neproduktivna zemlji{~a). V obrazcu navedenih 60 razli~nih kultur (skupaj s podvrstami). 8 katastrskih razredov za kakovost kmetijskih zemlji{~. revizija katastra 1896 Jugoslavija do leta 1945 1929 Prevzeti sistem katastrske klasifikacije iz avstro-ogrskega katastra. po letu 1945 po letu 1954 8 katastrskih kultur: njive, vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, travniki, pa{niki, gozdovi, trsti~ja. 8 katastrskih razredov. Zakon o zemlji{kem katastru 1974 4 osnovne vrste katastrskih kultur. 12 kmetijskih in gozdnih (SR Slovenija) katastrskih kultur: njive, vrtovi, vinogradi, ekstenzivni sadovnjaki, plantàni sadovnjaki, hmelji{~a, travniki, barjanski travniki, pa{niki, trsti~ja, gozdne plantaè, gozdovi. Vsega skupaj 42 katastrskih kultur. 8 katastrskih razredov. Slovenija Zakon o evidentiranju nepremi~nin, 2000 Informatizacija (digitalizacija) zemlji{kega katastra in zemlji{ke dràvne meje in prostorskih enot knjige, vzpostavitev vodenja katastra stavb, vzpostavitev kmetijskega informacijskega sistema z registrom kmetijskih gospodarstev, katastrom trajnih nasadov, evidenco obmo~ij z omejenimi mònostmi za kmetijsko pridelavo. Zakon o zemlji{ki knjigi 2003 3.1.1 PISNI DEL Za na{o {tudijo so bili iz zemlji{kega katastra najbolj pomembni podatki o rabi tal., ~eprav so tudi podatki iz protokola ali parcelnega lista (parcelnikov) odli~na podlaga predvsem za {tudije posestnih razmer. Uporabili smo podatke o rabi tal po katastrskih kategorijah ali kulturah rabe tal, se{tete na raven katastrskih ob~in, in nato izdelali tematske karte na ravni katastrskih ob~in. Zemlji{ki kataster se je skozi zgodovino tudi spreminjal, kar kaè tudi preglednica 1, zato je bila narejena kriti~na presoja pomena katastrskih kategorij rabe tal. Zakon o zemlji{kem katastru (1974, 6. ~len) opredeljuje evidentiranje zemlji{~ glede na njihovo dejansko vrsto rabe, in to kot: • katastrske kulture, ~e se uporabljajo oziroma ~e so namenjene za kmetijsko in gozdno proizvodnjo; • zemlji{~a pod gradbenimi objekti; • zelene povr{ine; • nerodovitna zemlji{~a. 21 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Na podlagi tega zakona je bil izdan Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemlji{~ (1979). Katastrska klasifikacija obsega uvr{~anje zemlji{~ v katastrske kulture in v katastrske razrede ter njihovo evidentiranje v zemlji{ko-katastrskem operatu (Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemlji{~ 1979, 1. ~len). Lo~i 12 katastrskih kultur: njive, vrtovi, plantàni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmelji{~a, travniki, barjanski travniki, pa{niki, trsti~ja, gozdne plantaè in gozdovi (Zakon o zemlji{kem katastru 1974, 5. ~len). Taka klasifikacija naj bi se v zemlji{kem katastru vodila {e do leta 2007 (Zakon o evidentiranju nepremi~nin, dràvne meje in prostorskih enot 2000, 94. ~len), nato pa naj bi jo zamenjali podatki o dejanski rabi (Zakon o evidentiranju nepremi~nin, dràvne meje in prostorskih enot 2000, 14. ~len). Merila za uvr{~anje zemlji{~ v katastrske kulture omejujejo najmanj{o povr{ino zemlji{~a, ki se mu {e dolo~i samostojna katastrska kultura, in sicer na 200 m2. Zemlji{~a z manj{o povr{ino se uvrstijo v katastrsko kulturo sosednjega dela zemlji{~a, ki presega 200 m2 povr{ine in ~igar katastrska kultura jim je po dohodku najblìja (Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemlji{~ 1979, 8. ~len). Merila za uvr{- ~anje zemlji{~ v katastrske kulture so bila povzeta po Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemlji{~ (1979, 7. ~len). V njive se uvr{~ajo zemlji{~a, na katerih se gojijo polj{~ine, jagodi~je (jagode, ribez, maline in podobno), detelja, sadike sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ali grmi~evja, sadike vinske trte in hmelja. V njive se uvr{~ajo tudi zemlji{~a, na katerih se gojijo vrtnine, ~e se po odlo~bah 2. to~ke tega ~lena taka zemlji{~a ne uvr{~ajo v vrtove. V vrtove se uvr{~ajo zemlji{~a, na katerih se gojijo vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je urejeno redno namakanje. V plantàne sadovnjake se uvr{~ajo zemlji{~a, ki so strnjeno posajena s sadnim drevjem tako, da se lahko z uporabo mehanizacije intenzivno oskrbujejo po sodobnih sadjarskih na~elih (zimska in letna {kropljenja, oskrba tal, gnojenje, odvaànje pridelka in podobno), in ~e obsegajo ve~ kot 1000 m2. V ekstenzivne sadovnjake se uvr{~ajo s sadnim drevjem posejana zemlji{~a, ki po merilih iz prej{- nje to~ke ne dajo uvrstiti v plantàne sadovnjake. V vinograde se uvr{~ajo zemlji{~a, ki so posajena s plemenito ali samorodno vinsko trto. V hmelji{~a se uvr{~ajo zemlji{~a, na katerih se goji hmelj. V travnike se uvr{~ajo zemlji{~a porasla s travo, ko jo je mòno ekonomi~no kositi vsaj enkrat letno. Pri presoji stopnje ekonomi~nosti ko{nje se upo{teva sposobnost tal za prirast trave in mònost uporabe kosilnic. V barjanske travnike se uvr{~ajo s travo in mo~virsko preslico porasla zemlji{~a, ki so na organskih ali mineralno organskih tleh, v katerih nivo talne vode v teku leta pogosto dosega povr{ino tal. V pa{nike se uvr{~ajo zemlji{~a porasla s travo, ki je ni mòno ekonomi~no kositi zaradi slabega prirasta, strmine, skalovitosti ali nedostopnosti zemlji{~a, mòno pa jo je uporabiti za pa{o. V pa{nike se uvr{~ajo tudi zemlji{~a, ki so delno ali popolno zara{~ena z grmovjem, brinjem, robido in podobnimi rastlinami brez gospodarske vrednosti, ~e po svoji kakovosti niso sposobna za njivsko ali travni{ko rabo. V pa{nike se uvr{~ajo tudi s travo porasla zemlji{~a, ki imajo po tem pravilniku zna~aj travnika, ~e se uporabljajo kot stalna tekali{~a za ìvino; tako zemlji{~e se uvrsti v pa{nik do 5000 m2 povr{ine, preseèk nad 5000 m2 pa se uvrsti v travnik. V trsti~ja se uvr{~ajo mo~virna zemlji{~a, na katerih rastejo trstike ali druge mo~virne rastline, ki jih je mòno uporabiti v gospodarske namene. V gozdne plantaè se uvr{~ajo kmetijska zemlji{~a, ki so posajena s hitro rasto~imi listavci za pridobivanje lesa (kot so topol in podobno). Ne glede na dolo~be prej{njega stavka se drevoredi hitro rasto~ih listavcev ne uvr{~ajo v gozdne plantaè, ampak v katastrsko kulturo zemlji{~a, na katerem se nahajajo. V gozdove se uvr{~ajo zemlji{~a, ki so strnjeno porasla z gozdnim drevjem. V gozdove se uvr{~a-jo tudi gozdne poseke, ki se ne obdelujejo oziroma, ki se ne kosijo ter preseke pod ì~nicami in elektrovodi, ~e so òje od 5 metov; ~e so preseke {ir{e od 5 m, se uvrstijo v pa{nik. 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 V ugotavljanju sprememb rabe tal na celotnem obmo~ju slovenskega alpskega sveta smo uporabili podatke iz zemlji{kega katastra po drugi svetovni vojni, zdruène na raven katastrske ob~ine za leta 1953, 1979 in 1999. Iz zemlji{kega katastra smo uporabili podatke {e za leti 1896 in 1827. Prvi temeljijo na reviziji katastra iz leta 1896, zajemali pa smo jih po Leksikonu ob~in za takratne avstrijske deèle. (Leksikon ob~in za Kranjsko 1906, Leksikon ob~in za Koro{ko 1905, Leksikon ob~in za [tajersko 1904 in Leksikon ob~in za Avstrijsko-ilirsko primorje 1906). Leksikon pa podaja samo podatke za osnovne zemlji{ke kategorije: njive, travnike, vrtove, vinograde, pa{nike in planine, gozdove. Ne navaja pa parifikatov (razne oblike nekmetijskih zemlji{~) in davkov prostih zemlji{~ (glej preglednico 3). Skupno povr{ino tehsmo izra~unali, tako da smo od{teli celotno povr{ino katastrske ob~ine od povr{ine kmetijskih in gozdnih zemlji{~. Podatke za rabo leta 1827 smo zajemali iz delovodnikov franciscejskea katastra (1827) in elabo-ratov, ki so pisni del franciscejskega katastra za vsako katastrsko ob~ino posebej (delovodnike za katastrske ob~ine v okviru nekdanje Kranjske, [tajerske in Koro{ke hranijo v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, za Gori{ko pa v Trstu). Patent, ki je dolo~al izdelavo franciscejskega katastra, opredeljuje devet osnovnih katastrskih kategorij ali kultur: njive, travniki, vrtovi, vinogradi, pa{niki in planine, gozd, jezera in mo~virja, parifikati ter neproduktivna zemlji{~a (Instruction zur … Grund – Ertrags – Schätung 1830, par. 100–141; Anleitung zur Ausführung … 1870, par. 3). Poleg teh osnovnih kategorij so bile opredeljene {e gradbene parcele, kamor so spadala razna stavbna zemlji{~a in poti (Instruction zur … Landes Vermessung 1824, par. 274–281). Osnovne katastrske kulture so se delile {e na enostavne in sestav-ljene, slednje na me{ane in menjajo~e se (Instruction zur … Grund – Ertrags – Schätung 1830, par. 142; Mischler, Ulbrich 1906 str. 590). Iz opredelitev katastrskih kategorij, ki so povzete po Instruction zur Ausfürung der in Folge des Allerhöchsten Patentes vom 23. December 1817 und vom 20. October 1849 angeordneten Katastral-Vermessung 1865, odstavek 162, ter po Anleitung zur Ausführung der mit dem Slika 4: Obrazec franciscejskega katastra za vpisovanje povr{in zemlji{kih kategorij rabe tal po katastrskih ob~inah (vir: Arhiv Republike Slovenije). 23 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Gesetze vom 24. Mai 1869 über die Regelung der Grundsteuer angeordneten Vermessungsarbeiten 1870, odstavek. 3, smo ugotovili, da se te pri enaostavnih katastrskih kulturah bistveno ne razlikujejo od dana{- njih. Zato pa so bile zelo {tevilne me{ane kulture pri katerij je bila prvo zapisana vodilna, ki je povr{insko zajemala ve~ji del parcele. Najve~krat so bile vodilne kulture njive, travniki in pa{niki, ki so bili v kombinaciji s sadnim drevjem, drevjem, grmovjem, vinsko trto, oljkami, murvami in podobno. Katastrska kultura se je dolo~evala na osnovi vrste pridelka in na~ina obdelovanja osnovne katastrske prostorske enote, torej parcele (Belehrung für die Steuer … 1826, par. 16). V delovodniku je za podatke o skupnih povr{inah katastrskih kategorij v celotni katastrski ob~ini klju~en izpolnjen izkaz o rabi tal (nem{ko: Ausweis über die Benutzugsart des Bodens fur die Gemainde …, glej sliko 4). Preglednica 2: Zemlji{ke kategorije rabe tal po katastru iz leta 1827, prevod obrazca o skupnih povr{inah kategorij rabe tal za katastrsko ob~ino (Delovodniki franciscejskea katastra 1827). zelenjavni vrtovi kamnolomi sadni vrtovi {oti{~a okrasni vrtovi skalovja vinogradi pu{~e hmelji{~a reke ali potoki toba~na polja jezera ali ribniki polja z àfranom morske soline travniki poti travniki s sadnim drevjem stavbi{~a pa{niki mo~virja mo~virja s trstiko njive travniki z drevjem njive s sadnim drevjem travniki s sadjem njive z oljko travniki z grmovjem njive z vinsko trto pa{niki z drevjem njive z drevjem in vinsko trto pa{niki s sadnim drevjem rièva polja pa{niki z grmovjem grmi{~a novine gozdovi mokrotni travniki peskokopi in gramoznice planine glinokopi ostale kulture 3.1.2 USKLAJEVANJE ZEMLJI{KIH KATEGORIJ OD FRANCISCEJSKEGA DO SODOBNEGA KATASTRA ^eprav se je oblika vzdrèvanja zemlji{kega katastra od leta 1869 naprej domala ohranila do dana{- njih dni (Koro{ec 1978, str. 205), smo spoznali, da so se vrste zemlji{kih kategorij v zgodovini vendarle nekoliko spreminjale, oblikovale so se nove, druge so bile ukinjene. Zato smo jih èleli ~im bolj pravilno uskladiti. Zemlji{ke kategorije iz let 1827, 1896 (ki temeljijo na kategorijah iz leta 1869), 1953, 1979 in 1999 smo morali dati na skupni imenovalec, pri tem pa posku{ali narediti ~im manj napak. @e pri podatkih iz leta 1827 smo zasledili me{ane kategorije. [e ve~ jih je poznal obrazec iz leta 1869, ki je pomemben za usklajevanje podatkov med letoma 1827 in 1896. Pravzaprav smo morali podatke iz drugih referen~nih let prilagoditi letu 1896, za katerega smo uporabili sekundarni vir (Leksikon ob~in 1904–1906), ki ima najbolj skopo paleto zemlji{kih kategorij, ~eprav se za njimi skrivajo {tevilne in po vrhu vsega {e me{ane kategorije. 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 V zemlji{kem katastru 19. stoletja se je uporabljalo veliko me{anih kategorij rabe tal, ki smo jih morali uskladiti z osnovnimi kategorijami kasnej{ih referen~nih let. V franciscejskem (1827), reambulan~nem (1869) in nato {e v revidiranem katastru (1896) pri osnovnih kategorijah sadovnjaki niso navedeni. Zasledimo pa jih med vrtovi kot vrt s sadjem, med travniki kot travniki s sadnim drevjem, med njivami (izjemoma) kot njive s sadnim drevjem ter med pa{niki kot pa{niki s sadnim drevjem. Zato se sadovnjaki v podatkih iz leta 1896 skrivajo med vrtovi, travniki, pa{niki in celo njivami. Na primeru katastrskih ob~in v alpskem svetu nekdanje deèle Kranjske smo ugotovili, da je leta 1827 kar 85 % vseh sadovnjakov navedenih v kategoriji travniki s sadnim drevjem. Leta 1869 pa je dobro polovico sadovnjakov navedenih med vrtovi s sadjem, slaba polovica pa med travniki s sadnim drevjem. Kak{ni pa so bili videti sadovnjaki v 19. stoletju? Predstavljamo si, da so dana{nji kme~ki ali ekstenzivni sadovnjaki dedi{~ina takratnih sadovnjakov. Razlika med vrtom s sadjem in travnikom s sadnim drevjem je gotovo le v tem, da so bili prvi del ohi- {nice, drugi pa so bili nekoliko oddaljeni od hi{, a {e vedno v bliìni naselja, kar so nam potrdile {tevilne mape franciscejskega katastra (Arhiv Republike Slovenije) in opisi lege sadnega drevja (Cenilni ope-rati franciscejskega katastra). Iz cenilnih operatov smo razbrali, da so na tako me{anih zemlji{~ih travniki predstavljali do najmanj 2/3 ce~otne pov{ine parcel (primer Cenilni operat za k. o. Le{e 1841). Da smo povr{ine travnikov prilagodili podatkom leta 1896, smo k njim pri{teli travnike s sadnim drevjem, pa tudi vrtove, saj so tako leta 1900 kot leta 1953 med vrtove {teti tudi sadovnjaki in ne le zelenjavni vrtovi. Leta 1827 so vrtovi s sadnim drevjem v obravnavanih katastrskih ob~inah v povpre~ju predstavljali 75 % povr{ine vseh vrtov, leta 1869 pa celo 95 %. Zelenjavni in okrasni vrtovi pa so na primer leta 1827 predstavljali le dve desetinki odstotka celotne povr{ine alpskega sveta. Napaka zaradi vklju~itve nekaterih netravni{kih vrtnih zemlji{~ (zelenjavni in okrasni vrtovi) tako ni huda, ~eprav je zdruèvanje vseh vrtov s travniki metodolo{ko lahko sporno. Kaj pa preostale me{ane kategorije? Je bil travnik z drevjem v resnici travnik ali je bil bolj gozd? Je bil pa{nik z drevjem gozd? Iz cenilnih operatov smo vendarle izsledili redke podatke, da je vodilna katagorija tudi v teh kombinacijah vedno predstavljala povr{insko ve~ji delè kot spremljajo~a kategorija rabe tal. Z industrializacijo v 19. stoletju se je tudi v avstrijskem alpskem svetu naglo ve~ala poraba energije iz biomase na prebivalca (Krausmman 2001, str. 10); iz tega lahko sklepamo, da so bila zemlji{~a v tistem ~aso temeljito uporabljena. Gozdovi so dejansko marsikje za~eli spreminjati podobo in s tem tudi rabo. Morda so se prav zaradi tako temeljite rabe zemlji{~ osnovale {tevilne me{ane kategorije. Torej me{ane travni{ke in pa{ni{ke kategorije vendarle lahko ohranimo v osnovni kategoriji, saj je v tistem ~asu veliko gozdnih zemlji{~ o~itno spremenilo ali pa spreminjalo svoj zna~aj. Predstavljamo si, da je bil travnik z (gozdnim) drevjem zemlji{~e s posameznimi odraslimi drevesi ali celo skupinami dreves na travnati podrasti, ki so jo zaradi primernega povr{ja tudi kosili. Zaradi pri-marnega na~ina izkori{~anja je bilo tako zemlji{~e v katastru uvr{~eno v osnovno kategorijo travnikov, enako kot travniki z grmovjem ali è prej omenjeni travniki s sadnim drevjem. Pa{niki so imeli {e ve~ me{anih kategorij: s sadnim drevjem, gozdnim drevjem, grmovjem in vejev-jem. V hribovitem svetu so bili pa{niki porasli z grmi~evjem in mladim drevjem. Zdi se, da skupni pa{niki na splo{no niso bili dobro vzdrèvani. Kranjska kmetijska drùba se je na primer zavzemala za ureditev srenjskih planinskih pa{nikov: priporo~ala je, naj izrujejo {kodljiva zeli{~a, dra~je in grmovje (Britov- {ek 1964, str. 66 in 74). Vendar pa so tudi na takih zemlji{~ih pasli, pasli so tudi v gozdovih. Kon~no smo izoblikovali usklajen nabor zemlji{kih kategorij (glej preglednico 3), ki smo jih uporabljali za ugotavljanje sprememb rabe tal na podlagi podatkov iz zemlji{kega katastra za vsa primerjana leta. K njivam smo poleg njiv s sadnim drevjem pri{teli tudi hmelji{~a in vinograde, za leto 1999 tudi plantàne sadovnjake. Vinograde lo~ijo podatki v vseh referen~nih letih. Povr{ina vinogradov je v alpskem svetu zanemarljivo majhna, pojavljajo se posamezno, na mejnih obmo~jih rasti{~ vinogradov (Savinjska in So{ka dolina). Leta 1827 smo ugotovili 19 ha vinogradov, kar ni predstavljalo niti desetinke odstotka skupne povr{ine. Kasneje se je njihova povr{ina le {e manj{ala. Zato za alpski svet ni bilo smiselno ugotavljati zna~ilnosti sprememb vinogradov. Menili smo, da vinogradi po intenzivnosti najbolj spadajo k njivam. 25 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 3: Pregled zdruènih zemlji{kih kategorij rabe tal iz zemlji{kega katastra po referen~nih letih (Delovodniki franciscejskega katatstra 1827, Leksikon ob~in 1904–1906, Zemlji{ki katatster 1953, 1979, 1999). 1827 1896 1953 1979 1999 njive njive, njive s sadnim njive, vinogradi njive, vinogradi njive, vinogradi njive, hmelji{~a, drevjem, hmelji{~a, vinogradi, intenzivni vinogradi sadovnjaki travniki travniki, travniki travniki, vrtovi travniki, vrtovi, travniki, vrtovi, travniki, vrtovi, s sadnim drevjem, sadovnjaki sadovnjaki sadovnjaki travniki z drevjem, travniki z grmovjem, zelenjavni vrtovi, sadni vrtovi (sadovnjaki), okrasni vrtovi, novine, mokrotni travniki pa{niki pa{niki, pa{niki pa{niki in planine pa{niki pa{niki pa{niki z grmovjem, pa{niki z drevjem, pa{niki s sadnim drevjem, planine gozd gozd, grmi{~a gozd gozd gozd gozd ostalo mo~virja, mo~virja parifikati, davka mo~virje, nerodovitni mo~virje, nerodovitni ostale nekmetijska s trstiko, peskokopi in prosta zemlji{~a (vsa ostala (vsa ostala zemlji{~a (stavbna, gramoznice, glinokopi, nekmetijska nekmetijska zelene povr{ine, kamnolomi, skalovja, zemlji{~a) zemlji{~a) vode, nerodovitno) pu{~e, reke ali potoki, jezera ali ribniki, zazidana zemlji{~a, poti, ostale kulture Hmelji{~a so se pojavila le med podatki za leto 1999 (k. o. Radmirje in Poljane), predstavljala so dobro desetinko odstotka celotne povr{ine alpskega sveta. @e klasifikacija leta 1869 jih uvr{~a med njive. 3.1.3 KARTOGRAFSKI DEL V ljubljanskem arhivu hranijo tudi ve~ino katastrskih map ali katastrskih na~rtov za priblìno 2400 takratnih katastrskih ob~in. Danes so vse katastrske mape preslikane v digitalni obliki, zato si jih je mogo~e zelo preprosto ogledati v centralni ra~unalni{ki zbirki arhiva. Zemlji{ke mape so dopolnilo protokolarne-ga ali pisnega dela zemlji{ko-dav~nega katastra (Fridl, Petek 2004, str. 76). Ve~ina map za obravnavano obmo~je je nastala med letoma 1826 in 1827, nekateri listi pa nosijo {e mlaj{o letnico. Prvi katastrski na~rti na{ega ozemlja so bili izdelani v treh razli~nih lokalnih koordinatnih sistemih: krimskem, schöcklskem in gellertskem, imenovanih po izhodi{~nih trigonometri~nih to~kah na hribih v bliìni Ljubljane, Gradca in Budimpe{te. Prevladujo~e merilo posameznih listov je 1 : 2880, zaradi tedaj uveljavljenega seènjskega merskega sistema. Za neposeljene, gorske predele je bilo izbrano merilo 1 : 5760, za mesta in druga gosto naseljena obmo~ja pa merili 1 : 1440 ali celo 1 : 720 (Koro{ec 1978, str. 168). Osnovni namen zemlji{kega katastra je evidenca parcelne razmejitve in rabe tal. Zato so meje med parcelami prevladujo~i lokacijski podatki, parcelne {tevilke in raba tal pa atributni podatki. Meje so na posameznih listih prikazane s ~rnimi ~rtami. Za parcelne {tevilke se uporabljajo ~rkovno-{tevil~ni znaki, ki so za stavbne parcele ~rne barve, parcelne {tevilke kmetijskih, gozdnih in nerodovitnih parcel pa 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Slika 5: Primer katastrskega na~rta franciscejskega katastra, del vasi Doslov~e s sadovnjaki (travniki s sadnim drevjem) okrog hi{ in skupnim pa{nikom za vasjo pod Pe~mi in Rebrom (dodatno ozna~eno z GW in grmi~evjem ter redkimi drevesi) (Franciscejski kataster 1827, katastrska ob~ina Doslov~e, list 10). so zapisane v rde~i barvi. Parcele so glede na rabo tal pobarvane s takrat predpisanimi barvami. Na nekaterih mestih je ta {e dodatno pojasnjena s ~rkovni znaki (npr. W = Weiden, GW = Gemeinde Weiden) ali to~kovnimi kartografskimi znaki (npr. simbol za listnato ali iglasto drevo za listnate, iglaste ali me{ane gozdove, simbolni prikaz kola z vinsko trto za vinograde in podobno) (Ribnikar 1982, str. 331). Zemlji{ko-katastrsko vsebino na~rta dopolnjujejo {e topografski elementi, predvsem naselja, vodovje, prometno omrèje in administrativne meje. Relief, kot eden od pomembnej{ih elementov topografskih podlag, na katastrskih na~rtih ni uporabljen (Fridl, Petek 2004, str. 76). Iz map franciscejskega katastra smo z digitalizacijo in georeferenciranje v dan{nji koordinatni sistem pridobivali podatke o rabi tal le za vzor~na obmo~ja. Te podatke smo primerjali s sodobnim digitalnim katastrskim na~rtom (Kupic, Miv{ek, Kogov{ek 2001, str. 197–198), kar nam je omogo~ilo neposredno ugotavljati spremembe rabe tal med letoma 1827 in 2000 za vsako parcelo. 3.2 DRUGI PISNI VIRI V Statisti~nih letopisih je Statisti~ni urad Republike Slovenije do leta 1998 objavljal rabo zemlji{~ za celotno Slovenijo po dana{njih upravnih enotah. Metodologija zbiranja podatkov o rabi je slonela na ocenjevanju katastrskih podatkov (Statisti~ni letopis 1991, str. 208). Tako zbrani podatki so bliè dejan-skemu stanju v naravi kot podatki iz zemlji{kega katastra. Pomanjkljivost tega vira pa je subjektivna ocena velikosti povr{in. Podatke o rabi tal neposredno ali posredno vsebujejo {tevilna geografska dela. Podani so lahko v obliki preglednic, na primer o povr{ini zemlji{kih kategorij na ravni katastrske ob~ine, ali med bese-dilom. Konkretno smo jih uporabili za dopolnjevanje rekonstrukcije in preverjanje sprememb rabe tal v posameznih katastrskih ob~inah. Na tem mestu bomo omenili le najpomembnej{e. 27 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Glavnina tovrstnih {tudij je nastala med letoma 1955 in 1975. Samo {tudenti geografije na ljubljanski Filozofski fakulteti so pod vodstvom Svetozarja Ile{i~a in njegovih naslednikov izdelali 42 diplomskih in 71 seminarskih nalog z omenjeno tematiko. Ta dela so bogata zbirka podatkov, saj praviloma vsebujejo kartografski prikaz rabe zemlji{~ za dve primerjani leti. Hkrati so potekale tudi poglobljene raziskave v nekaterih tipi~nih katastrskih ob~inah po Sloveniji (Jer{i~, Lojk, Olas, Vojvoda, 1962; Klemen~i~ V., 1962). Njihov namen je bil, osvetliti zna~ilnosti kmetijskih sistemov, tako glede na na naravne kot drùbenogospodarske razmere. Pomembno je delo Marijana Klemen~i~a (1975), ki je preu~eval vzroke za opu{~anje kmetijskih zemlji{~. Klemen~i~ je povr{ine rabe tal za izbrane katastrske ob~ine ra~unal na podlagi kartiranja, saj je è leta 1973 ugotovil zaostanek katastra za dejanskim stanjem. Kladnik (1985) je na podlagi Medvedove metodologije izdelal tipologijo sprememb zemlji{ke rabe za obdobji med leti 1953–1979 in 1971–1979. Za to {tudijo je avtor izdelal obseèn elaborat s popol-nimi podatki o rabi tal za celotno Slovenijo. Podatke o rabi tal iz zemlji{kega katastra za leti 1953 in 1979 smo ~rpali iz Kladnikovega elaborata. Ta elaborat sodi med temeljne zbirke podatkov o rabi tal, saj na Geodetski upravi Republike Slovenje in njenih izpostavah ne hranijo starej{ih zbirnikov (oziroma so zelo pomanjkljivi) na ravni katastrskih ob~in. Nekatera geografska dela, ki navajajo predvsem starej{e neposredne ali posredne podatke o rabi tal, smo omenili è v poglavju o omejitvi obravnavanega obmo~ja. Omenimo pa {e pa Medvedovo (1967) in Gamsovo (1959) delo za obmo~je Koro{ke ter doktorsko disertacijo Jer{i~a (1965), ki obravnava Bled oziroma Blejski kot s svojim gospodarskim obmo~jem. Za {e starej{a obdobja (19. stoletje in pred njim) smo podatke ~rpali tudi iz del zgodovinarjev in najstarej{ih slovenskih geografov. V njihovih delih smo podatke najve~krat lahko ugotavljali posredno. Omeniti velja dela Simona Rutarja (1892, 1882), geografa in zgodovinarja, ki je deloval na prelomu 19. stoletja. Za alpski svet so pomembni njegovi opisi Tolminske. Britov{ek (1964) za obdobje od srednjega veka do konca 19. stoletja razkriva razmere, v katerih se je razvijalo slovensko kmetijstvo. Vmes lahko zasledimo tudi podatke o rabi tal. [e starej{e rekonstrukcije podatkov o rabi tal za blejsko okolico najdemo v delu Pleterskega (1986). Tam so zanimivi podatki o planinskem gospodarstvu prebivalcev Blejskega kota. Nepogre{ljiva je tudi Zgodovina agrarnih panog (1970, 1980), knjiga razli~nih avtorjev, ki pi{ejo o zgodovina razvoja kmetijstva na Slovenskem, posredno pa tudi o rabi tal. Podatke o rabi tal zasledimo v posameznih ~lankih raznih krajevnih zbornikov. Za alpski svet omenimo le nekatere: Le{ki (1999), Radovlji{ki (1995), Bohinjski (1987), Jeseni{ki (1995), Kroparski (1995), Tolminski (1975), Kamni{ki zbornik (1998), zbornik ob~ine Preddvor (1999), zbornik Ljubno ob Savinji: 750 let (1997), zborniki planinskih dru{tev in podobno. Razlike v rabi tal med slovenskimi pokrajinami je prikazala tudi M. Urbanc v svoji knjigi (2000, str. 44), med razli~nimi pokrajinskimi tipi v Ob~ini Morav~e pa M. Topole (2003, str. 104–164). Rabo tal lahko rekonstruiramo tudi na podlagi leposlovnih besedil. Slovenci imamo kar nekaj avtorjev, ki v svojih delih posredno opisujejo tudi rabo tal. Vzemimo primer Janeza Jalna (1988, str. 81–82) in njegovega Ov~arja Marka. 3.3 DRUGI SLIKOVNI VIRI Poleg franciscejskih katastrskih na~rtov so za rabo tal uporabni {e starej{i zemljevidi, joèfinski voja{- ki zemljevidi. Ozemlje alpskega sveta pokrivajo karte, ki so razdeljene v tretjem (Raj{p, Sr{e 1997), ~etrtem (Raj{p, Sr{e 1998) in petem (Raj{p, Sr{e 1999) zvezku. Po na~inu prikaza in tudi zajema podatkov se ti zemljevidi neposredno ne morejo primerjati s katastrskimi mapami, saj so to topografski zemljevidi, njihova natan~nost in zato uporabnost pa je zaradi priblìnega merila in primitivne tehnike risinja topografskih vsebin slab{a. Z joèfinskimi voja{kimi zemljevidi je mogo~e ugotavljali predvsem spremembo gozdnega robu. 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Sicer pa bi rabo tal lahko zajemali tudi z drugih topografskih kart, ne le iz joèfinskih voja{kih zem-ljevidov. Koncem 18. in v 19. stoletju so bili v razli~ne namene izdelani {tevilni topografski zemljevidi dovolj velikega merila, da bi lahko ugotavljali vsaj osnovno rabo tal (gozd, obdelovana zemlji{~a, pozidana zemlji{~a). Med starimi kartografskimi viri so zelo uporabne tudi gozdne karte, ~eprav s teh prvenstveno lahko ugotavljamo le spremembe gozdnega roba. Koro{ec (1978) navaja {tevilne take zem-ljevide: topografska karta obmo~ja Ljubnega in Oto~ iz leta 1795, karta me{~anskih in mestnih gozdov [kofje Loke, gozdno posestni{ka topografska mapa obmo~ja Mala Stran nad Kalcami iz leta 1786, Topo-grafsko-katastrska mapa meje snèni{kega gospostva iz leta 1780, karta cinobrovega kopa na Ostrogu nad Trì~em iz leta 1764 in druge. Preprost, a izredno zanimiv in u~inkovit na~in za ugotavljanje sprememb rabe tal je lahko tudi preu- ~evanje starih fotografij in razglednic. Za ~as po drugi svetovni vojni dejansko rabo tal lahko ugotavljamo iz najstarej{ih letalskih posnetkov v ~rno-beli tehniki. Zelo dober primer ugotavljanja sprememb rabe tal neposredno iz letaskih posnetkov je {tudija Pavlina (1991). ^e se posnetki razpa~ijo v koordinatni sistem (izdela se ortofoto) (Petek, Bric, Rotar 2004, str. 295), lahko dobimo tudi oceno o zaostajanju podatkov iz zemlji{kega katastra v takratnem ~asu (najstarej{i uporabni posnetki za obmo~je alpskega sveta so iz petdesetih let prej{njega stoletja). V najnovej{em ~asu se kot vir podatkov za rabo tal vse bolj uveljavljajo tudi satelitski posnetki. Prednosti pridobivanja podatkov s sateliti so vse ve~ja lo~ljivost, velike povr{ine ob enkratnem zajemu ter uniformirana in avtomatizirana interpretacija rabe tal. Skupina znanstvenikov iz Slova{ke, ^e{ke in Romu-nije je ugotavljala spremembe rabe tal med letoma 1970 in 1990 na ravni celotnih dràv skupaj z Madàrsko (Feranec in ostali 2001). Od slovenskih geografov se je z zajemanjem dejanske rabe tal na podlagi satelitskih posnetkov najbolj poglobljeno ukvarjal Pavlin (1998), in sicer je izdelal karto rabe za spodnji del Vipavske doline. Po letu 1997 so tudi v Statisti~nem letopisu (1998) objavljali podatke o rabi zemlji{~, pridobljene na podlagi satelitskih slik. Metoda opredeljevanja pokrovnosti zemlji{~ je slonela na stratifikaciji sate-litsko skeniranih podatkov Slovenije po odbojnih vrednostih povr{in kmetijske rabe zemlji{~ ([abi}, Lojovi} in Tretjak 1998, 233). Ista skupina je na podlagi podatkov o pokrovnosti tal iz satelitskih posnetkov izdelala tudi karto sprememb pokrovnosti tal med letoma 1993 in 1997 ([abi}, Lojovi} in Tretjak 2000), {e bolj natan~na in izpopolnjena pa je njihova karta iz leta 2001 (Statisti~ni urad 2001). Tudi podatki o pokrovnosti zemlji{~ Slovenije s karte Corine land cover temeljijo na satelitskih posnet-kih, in sicer iz let 1995 in 2000 (Ver{i~ 2004, str. 12). Za to karto so zaradi slab{e natan~nosti zna~ilne me{ane kategorije rabe tal, ki v veliki meri pokrivajo obmo~ja raznovrstne in razdrobljene rabe zemlji{~ v kotlinskem in dolinskem svetu Slovenije (Kobler, Vr{~aj, Poljak, Ho~evar in Lobnik 1998), in zato ni najbolj primerna za preu~evanje rabe tal v Sloveniji. Sprememb rabe tal na podlagi CORINE karti iz let 1995 in 2000 skoraj ne zaznata. Povr{insko najobsènej{a ugotovljena sprememba je zmanj{evanje povr{ine gozdov (drugi viri ugotavljajo ravno nasprotno). Prednost te karte pa je primerjava stanja rabe tal z drugimi evropskimi dràvami, za katere je bila po enotni metodologiji izdelana karta CORINE land cover. 3.4 KARTA DEJANSKE RABE TAL S projektom za posodobitev evidentiranja nepremi~nin oziroma z njegovim podprojektom Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemlji{~ smo v Sloveniji dobili izredno kakovostno karto rabe tal. Prvotno je podatkovna zbirka namenjena dolo~anju vi{ine subvencij na povr{ino kmetij. Tako je karta rabe povezana z registrom kmetij, zemlji{kim katastrom in zemlji{ko knjigo (Lipej 2001, str. 232). Uradno se karta imenuje Raba kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji, v {tudiji je predstavljala enega glavnih virov podatkov, imenovali pa smo jo karta dejanske rabe tal. Podatki so bili pridobljeni iz ~rno-belih letalskih posnetkov v srednjem merilu 1 : 17500, pretvorje-nih v digitalni ortofoto na~rt v merilu 1 : 5000 (v nadaljevanju DOF5). Alpski svet, ki ga obravnavamo 29 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek v na{i knjigi, obsega 542 listov DOF5 (ki so razsekani enako kot na razdelilni mreì temeljnih topografskih na~rtov 1 : 5000). Obravnavano obmo~je je bilo fotografirano iz zraka v razli~nih letih, skladno s potekom cikli~nega snemanja Slovenije. Na sliki 6 so z razli~nimi barvami prikazane letnice izdelave ortofotov, s tem pa tudi letnice zajema stanja rabe tal. Najve~ povr{ja je bilo fotografiranega v letih 1998 in 1999, manj leta 1997 in 2000 (RS MKGP 2002). Za zdruèno podatkovno zbirko smo pri analizah upo{tevali enotno letnico 2000. Na podlagi preprojekta so dolo~ili interpretacijski klju~ in vektorsko omejili (digitalizirali/vektorizira-li) vsako kategorijo rabe tal. Ve~ino dela je bilo opravljeno kabinetno, nujna so bila tudi terenska preverjanja. Delo je bilo kon~ano leta 2001, ko so v enotno karto zdruìli vse liste digitalnih ortofotov 1 : 5000, ki pokrivajo celotno Slovenijo (Rotter 2001). Interpretacijski klju~ lo~i rabo na ve~ ravneh, uporabniki imamo dostop do podatkov na dveh ravneh, skupaj pa 21 kategorij rabe. Na prvi ravni {ifrant lo~i 7 kategorij (Rotter 2001): • kmetijska zemlji{~a, ki imajo na drugi ravni 13 kategorij rabe tal (njive in vrtovi, hmelji{~a, vinogradi, intenzivni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, olj~ni nasadi, ostali trajni nasadi, intenzivni travniki, ekstenzivni travniki, barjanski travniki, zemlji{~a v zara{~anju, plantaè gozdnega drevja in me{ana kmetijsko-gozdna raba zemlji{~; • gozdna in ostala pora{~ena zemlji{~a, ki predstavljajo enotno kategorijo; • pozidana in sorodna zemlji{~a, ki predstavljajo enotno kategorijo tudi na drugi ravni; • odprta zamo~virjena zemlji{~a; ki na drugi ravni lo~ijo tri kategorije rabe tal (barje, trsti~ja in ostala zamo~virjena zemlji{~a); • suha odprta zemlji{~a s posebnim rastlinskim pokrovom, ki predstavljajo enotno kategorijo tudi na drugi ravni; • odprta zemlji{~a brez nepomembnega rastlinskega pokrova ali z njim, ki predstavljajo enotno kategorijo tudi na drugi ravni; • vode, ki predstavljajo enotno kategorijo tudi na drugi ravni. A B C D E F 27 26 25 24 posneto leta 1997 posneto leta 1998 0 km 5 10 15 20 25 posneto leta 1999 Vir: GURS 2003 posneto leta 2000 © GIAM ZRC SAZU 2005 Slika 6: Leto snemanja povr{ja slovenskega alpskega sveta, na podlagi katerega je nastala karta dejanske rabe tal. 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Definicije za kategorije rabe tal pa so navedene v tolma~u interpretacijskega klju~a (viri: Rotter 2001; RS MKGP 2002a; RS MKGP 2002b). Karto dejanske rabe tal (MKGP 2002) smo uporabili za osnoven prikaz zna~ilnosti dana{nje rabe tal. Na tej karti je prikazana dejanska prostorska razporeditev kategorij rabe. Zato je zelo primerna za ugotavljanje povezanosti rabe predvsem z naravnimi prvinami pokrajine. Za ugotavljanje sprememb rabe tal v celotnem alpskem svetu smo podatke zdruìli na raven katastrskih ob~in in jih tako lahko primerjali tudi s podatki iz zemlji{kega katastra. Tako zdruène podatke smo uporabili tudi za ugotavljanje povezanosti z razli~nimi drùbenogeografskimi dejavniki. 3.4.1 ODPRAVLJANJE NAPAK IN USKLAJEVANJE ZEMLJI[KIH KATEGORIJ ZNOTRAJ KARTE DEJANSKE RABE TAL Kljub na{i ugotovitvi, da je karta dejanske rabe tal trenutno najbolj natan~en enotni vir dejanske rabe tal za celotno ozemlje Slovenije, je treba opozoriti na nekatere njene pomanjkljivosti. Izkazalo se je, da osebna presoja interpretov o tem, v katero kategorijo uvrstiti posamezno zemlji{~e, vpliva na kakovost karte. Predvidevamo, da je bila najve~ja ovira za ve~jo zanesljivost kon~nih podatkov slabo poznavanje terena, ki ga je interpret kabinetno obdeloval (digitaliziral rabo tal na podlagi DOF5). Upo{tevati pa je treba, da je interpretacija rabe tal v gorskem svetu na podlagi letalskih posnetkov {e posebej zahtevna. Spodaj so navedeni nekateri primeri, ki bodo razjasnili slabosti karte dejanske rabe tal. Interpretacijski klju~ (Rotter 2001; RS MKGP 2002a) karte dejanske rabe tal dolo~a, da se med njive uvrsti tudi zemlji{ke enote, ki za~asno niso orane oziroma so zatravene. Na podlagi izku{enj si ne moremo predstavljati, kako bi interpret s kabinetnim delom lahko vedel, katera njiva je v resnici samo za~asno nezorana, katera pa je trajno zatravena. Zato smo naredili preprost preizkus. Na izrazitem polj-skem kompleksu pri Begunjah na Gorenjskem (DOF5 list D 2623) smo ugotavljali, kak{no rabo je dolo~al kataster, kak{no karta dejanske rabe tal in kaj smo sami ugotovili na terenu s pomo~jo DOF5. Obmo~- je je bilo veliko 10 ha. Po podatkih iz zemlji{kega katastra je bilo leta 2002 na tem polju 62 % njiv in 31 % travnikov (deleè drugih zemlji{kih kategorij smo zanemarili). Karta dejanske rabe tal (MKGP 2002) je na podlagi letalskih posnetkov iz leta 2000 lo~ila 85 % njiv in 13 % travnikov. Terensko kartiranje iz leta 2002 je pokazalo 41 % njiv in 50 % travnikov. Torej se razmerja med deleì njiv in travnikov v razli~nih virih zajemanja podatkov mo~no razlikujejo. O~itno se je interpret letalskih posnetkov dràl interpretacijskega klju~a (Rotter 2001; RS MKGP 2002a) in je skoraj celotno polje opredelil kot njive. Tako stanje kaè tudi letalski posnetek oziroma DOF5 tega obmo~ja: drobna zemlji{ka razdelitev z menjajo~imi se rastri, ki kaèjo na njivsko-travni{ko rabo (glej sliko 7). Pri neposredni primerjavi se je pokazalo, da je 31 % njiv, ki jih karta dejanske rabe tal opredeljuje kot njive (RS MKGP 2002), v katastru opredeljenih kot travnik. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je bilo 55 % njiv iz katastra na terenu ugotovljenih kot travniki, vendar je bilo tudi 19 % travnikov iz katastra na terenu opredeljenih kot njive. S prekrivanjem smo primerjali tudi podatke s karte dejanske rabe tal in s terena: polovica njiv, ki jih opredeljuje prvi vir, je bilo zatravenih, medtem ko se travniki ujemajo v 90 %. Preizkus je pokazal, da je na podobnih poljih menjavanje njiv in travnikov normalen proces: podatki v katastru o~itno ohra-njajo rabo, ki je bila dolo~ena v preteklosti, v naravi pa se raba iz leta v leto lahko menjava. Zato so tudi njive, kot jih opredeljuje interpretacijski klju~ dejanske rabe tal, dokaj dobro prilagojene razmeram v naravi. Verjetno ima karta najve~ napak pri lo~evanju ekstenzivnih (ne ve~ kot enkrat letno ko{en travnik ali pa{nik) in intenzivnih travnikov (vsaj dvakrat letno ko{en travnik ali pa{nik). Na originalni karti dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) izstopa velika gostota ekstenzivnih travnikov v Poso~ju. V to kategorijo so bili na primer uvr{~eni tudi travniki v dnu Bov{ke kotlinice, za katere vemo, da po interpretacijskem klju~u (RS MKGP 2002a) spadajo med intenzivne travnike. Ker tudi sami zgolj s slikovnih podlag nismo mogli dolo~iti razmejitve med intenzivnimi in ekstenzivnimi travniki ter da bi izni~ili razlike med oprede-ljevanjem intenzivnih in ekstenzivnih travnikov, smo kategoriji zdruìli. 31 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Slika 7: Izsek iz digitalnega ortofota – polje pri Begunjah na Gorenjskem leta 2000 kaè na njivsko-travni{ko rabo (GURS 2000, DOF5 list D2623). Najvi{je planine v slovenskem alpskem svetu so è na zgornji gozdni meji. Originalna karta dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) nekaterih planin sploh ne lo~i, ampak njihovo osrednje obmo~je opredeljuje kot kategorijo suhih odprtih zemlji{~ s posebnim rastlinskim pokrovom (na primer ru{evje, gorske trate). Ponovno so se pokazale razlike v natan~nosti interpretacije, torej v interpretovem poznavanju terena, ki ga je obdeloval. Po grobi oceni najve~ visokih planin manjka na celotnem bohinjskem pa{nem obmo~- ju, na Krvavcu in v obmo~ju Dleskov{ke planote. S pomo~jo podatkov iz terenskega dela ter DOF5 v podlagi 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 smo na originalno karto dodali manjkajo~e planine, {e vedno pa dopu{~amo mònost, da posamezna odprta obmo~ja planin niso bila opredeljena. Na obmo~ju fuìnarsko-studorskih planin smo na primer ugotovili neusklajeno opredelitev rabe istega poligona, ki je razdeljen med {tiri liste DOF5 (B2509, B2510, B2649, B2650). V primeru planine Ov~arije je na originalni karti dejanske rabe tal severni del planine opredeljen kot suho odprto zemlji{~e s posebnim rastlinskim pokrovom, jùni del pa kot ekstenzivni travnik. Na posnetku se jasno lo~i osrednji del planine od gozda in ru{evja v okolici. Zato smo rabo na severnem delu planine (lista DOF5 B2649 in B2650) spremenili v ekstenzivni travnik. Vse opaène podobne napake smo na karti odpraviti. Na istem obmo~ju je interpret omejil ve~ji poligon zara{~anja. Pri tem pa o~itno ni imel enakega kriterija pri dolo~evanju vrst rabe z okolico. Obmo~je med osrednjimi fuìnarskimi planinami je danes manj intenzivno rabljeno, kot je bilo v preteklosti, vendar tudi takrat to obmo~je ni bilo brez drevesne vegetacije. To je bil gozdni pa{nik (ali pa{nik z gozdnim drevjem, kot ga opredeljuje franciscejski kataster), torej redek gozd s travnato podrastjo. [e danes ima celotno obmo~je tako podobo in {e danes se goveja ìvina prosto pase med osrednjimi planinami (kar smo preverili na terenu), se pa obmo~je res zara{~a, podrast se gosti. Potemtakem bi ve~ino ekstenzivnih travnikov na Fuìnarski planoti pa tudi na Komni lahko opredelili kot zemlji{~a v zara{~anju. Zato presene~a le osamljen poligon zemlji{~ v zara{~anju na jùnem robu Ov~arije. Preglednica 4: Karta dejanske rabe tal leta 2000; zdruène kategorije rabe, kakr{ne so bile uporabljene pri prostorskih analizah zna~ilnosti dejanske rabe tal (RS MKGP 2002 in 2002a). zdruèna kategorija osnovna kategorija povr{ina v alpskem svetu (ha) delè povr{ine v alpskem svetu (%) njive njive 2719,96 0,929 hmelji{~a hmelji{~a 41,88 0,014 vinogradi vinogradi 7,20 0,002 intenzivni sadovnjaki intenzivni sadovnjaki 79,36 0,027 ekstenzivni sadovnjaki ekstenzivni sadovnjaki 1232,24 0,421 travinje intenzivni travniki 14302,88 4,885 barjanski travniki 27,24 0,009 ekstenzivni travniki 17188,60 5,871 zemlji{~a v zara{~anju 3306,84 1,129 gozd me{ana kmetijsko- 1482,04 0,506 -gozdna raba gozd 208534,92 71,222 pozidana in sorodna pozidana in sorodna 6774,16 2,314 zemlji{~a zemlji{~a mokri{~a barje 15,88 0,005 trsti~je 20,72 0,007 ostala zamo~virjena 29,28 0,010 zemlji{~a nerodovitna zemlji{~a suha odprta zemlji{~a 7698,00 2,629 s posebnim rastlinskim pokrovom odprta zemlji{~a brez 27759,32 9,481 nepomembnega rastlinskega pokrova ali z njim vode vode 1573,88 0,538 skupaj 292794,40 100,000 33 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Nasploh je opredeljevanje kategorije zemlji{~ v zara{~anju problemati~no. Zemlji{~a v zara{~anju so v obmo~ju planinskih pa{nikov in v obmo~ju visokih planot druga~na, druga~e rabljena kot dolinska zemlji{~a v zara{~anju. Dober primer je zgoraj opisani poligon zara{~anja na obmo~ju planine Ov~arije: zemlji{~e v pasu planinskih pa{nikov je res videti kot zemlji{~e v zara{~anju, se pa {e vedno uporablja za pa{o. Podroben pregled originalne karte dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) je to ugotovitev potrdil tudi za obmo~je visokih planot Jelovice, Pokljuke in Meàkle. Ve~ina poligonov, ki so opredeljeni kot zemlji{~e v zara{~anju, je ostanek nekdanjih ve~jih kr~evin (rovti, novine, planine) v gozdni pokrajini. V dolini podobna zemlji{~a nimajo ve~ zna~ilnosti kmetijskih zemlji{~, sploh pa je na originalni karti dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) najve~ zemlji{~ v zara{~anju v pasu planinskih pa{nikov in visokih planot. Zato smo vsa zemlji{~a v zara{~anju zdruìli s kategorijo travinje, ~eprav so bila med travinje uvr{~e-na tudi posamezna zemlji{~a, ki bi morda bolj spadala med gozdna zemlji{~a. Na karti dejanske rabe tal je ru{evje zajeto tako v gozdu kot tudi v kategoriji suhih odprtih zemlji{~ s posebnim rastlinskim pokrovom. Slednja kategorija obsega tudi travnato rastlinje nad zgornjo gozdno mejo in resave, zato je nismo mogli uvrstiti med gozdne kategorije. Zdruìli smo jo s kategorijo nerodovitnih zemlji{~. Sem spadajo tudi odprta zemlji{~a z nepomembnim rastlinskim pokrovom ali brez njega. Prostorske zna~ilnosti dejanske rabe tal smo ugotavljali na podlagi kategorij, ki smo jih prikazali v preglednici 4. Kljub temu da nekatere zemlji{ke kategorije predstavljajo le neznatne povr{ine v celotnem alpskem svetu, so bile prikazane samostojno, saj je bilo zanimivo ugotavljati povezanost obstoja teh kategorij z naravnogeografskimi prvinami. Na drugi strani pa smo zaradi pomanjkljivosti interpretacije zdruìli intenzivne in ekstenzivne travnike ter zemlji{~a v zara{~anju v kategorijo travinje. V gozdu so zdruène kategorije gozd in druga pora{~ena zemlji{~a ter me{ana kmetijsko-gozdna raba. Slednja kategorija predstavljata le pol odstotka povr{ine alpskega sveta. V mokri{~ih so zdruène kategorije barje, trsti~je in druga zamo~virjena zemlji{~a, ki skupaj zavzemajo le 55 ha. Zdruèni kategoriji suha odprta zemlji{~a s posebnim rastlinskim pokrovom in odprta zemlji{~a brez nepomembnega rastlinskega pokrova ali z njim smo poimenovali nerodovitna zemlji{~a. 3.5 USKLAJEVANJE ZEMLJI[KIH KATEGORIJ KARTE DEJANSKE RABE TAL IN ZEMLJI[KEGA KATASTRA Podatke o dejanski rabi tal smo primerjali tudi s podatki iz zemlji{kega katastra. Kategorij v obeh podatkovnih zbirkah zaradi razli~ne metodologije zajemanja ni mogo~e neposredno primerjati. Pri prvem viru se podatki zbirajo z upravnimi postopki za spreminjanje katastrske kulture in namembnosti, ki jih izvajajo izpostave Geodetske uprave Republike Slovenije, postopke pa morajo sproìti lastniki parcel sami. Zato se marsikatera sprememba niti ne prijavi in jo zemlji{ki kataster ne zazna. Pri drugem viru pa se raba ugotavlja na podlagi letalskih posnetkov, neodvisno od lastnika zemlji{~. Podatki o rabi tal iz franciscejskega (1827) in revidiranega katastra (1896) v veliki meri izkazujejo takratno dejansko rabo tal, saj je bila dolo~ena neposredno s terena (Instruction zur Ausfürung … Landes Vermessung 1824; Instruction zur … Katastral Vermessung 1865). Kasnej{i katastrski podatki è zaostajajo za dejansko rabo (primer: Klemen~i~ M. 1975, str. 84). Zato smo spremembe rabe tal ugotavljali le med katastrskimi podatki iz leta 1896 in podatki karte dejanske rabe tal iz leta 2000. Za tako primerjavo je bilo treba kategorije rabe tal iz obeh virov primerno zdruìti. Najve~ja odstopanja so v travinju. Odstopanja smo sku{ali omiliti z zdruèvanjem kategorij. Karta dejanske rabe ne lo~i travnikov in pa{nikov, ampak samo intenzivne in ekstenzivne travnike. V slednje sodijo predvsem pa{niki, vendar ponovno ne moremo z gotovostjo trditi, da gre le za pa{nike, in zato ne bi bilo pravilno, ~e bi ekstenzivne travnike preprosto uvrstili med pa{nike. Zato smo naredili preizkus. Na 300 ha velikem obmo~ju v senoètni dolini Voje smo primerjali podatke o rabi tal pridob-ljenih s terenskim kartiranje, iz karte dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) in digitalnega katastrskega na~rta (2003). 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 5: Usklajene zemlji{ke kategorije zemlji{kega katastra in karte dejanske rabe tal. karta dejanske rabe tal usklajene zemlji{ke kategorije zemlji{kega katastra (RS MKGP 2002a) kategorije (preglednica 4) njive in vrtovi, hmelji{~a, vinogradi, njive njive, njive s sadnim drevjem, hmelji{~a, intenzivni sadovnjaki vinogradi, intenzivni sadovnjaki intenzivni travniki, barjanski travniki, travinje travniki, travniki s sadnim drevjem, travniki ekstenzivni travniki, ekstenzivni z drevjem, travniki z grmovjem, zelenjavni sadovnjaki, zemlji{~a v zara{~anju vrtovi, sadni vrtovi (sadovnjaki), okrasni vrtovi, novine, mokrotni travniki, sadovnjaki; pa{niki, pa{niki z grmovjem, pa{niki z drevjem, pa{niki s sadnim drevjem, planine gozd in druga pora{~ena zemlji{~a, gozd gozd, grmi{~a plantaè gozdnega drevja, me{a raba zemlji{~ – kmetijska zemlji{~a in gozd pozidana in sorodna zemlji{~a, odprta ostalo mo~virja, mo~virja s trstiko, peskokopi in zamo~virjena zemlji{~a, suha odprta gramoznice, glinokopi, kamnolomi, skalovja, zemlji{~a s posebnim rastlinskim pokrovom, pu{~e, reke ali potoki, jezera ali ribniki, odprta zemlji{~a brez nepomembnega zazidana zemlji{~a, poti, druge kulture; rastlinskega pokrova ali z njim, vode parifikati, davka prosta zemlji{~a, druga nekmetijska zemlji{~a (stavbna, zelene povr{ine, vode, nerodovitno) S prekrivanjem obeh podatkovnih slojev se je izkazalo, da je kar 50 % zemlji{~ na karti dejanske rabe tal opredeljenih kot ekstenzivni travnik. Preostali deleì kategorije ekstenzivni travniki so razde-ljeni {e med pa{nike – 12 %, nepoko{eno – 22 %, zara{~anje – 8 % in gozd – 8 % (preglednico 6 beri po stolpcih). Izkazalo se je, da 75 % povr{ine, ki jih zajemajo ekstenzivni travniki, so v zemlji{kem katastru opredeljene kot travniki, 23 % pa kot pa{niki. Torej ekstenzivni travniki zares ne opredeljujejo le pa{nikov, kot jih opredeljuje zemlji{ki kataster. Ker pa je opredeljevanje intenzivnih in ekstenzivnih travnikov teàvno è na sami karti dejanske rabe in smo jih zato zdruìli v enotno kategorijo è v prej{njem poglavju, smo tudi katastrske podatke za travnike in pa{nike pri primerjavi s podatki karte dejanske rabe tal zdruìli. Karta dejanske rabe tal lo~i {e vrsto drugih kategorij, ki jih zemlji{ki kataster ne pozna, in nasprotno. [tevilo kategorij rabe tal smo pri obeh virih predhodno è zmanj{ali na osnovne kategorije. Nove zdruène kategorije, ki naj bi ustrezale obema viroma, smo prikazali v preglednici 5. 35 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 4 POVR[JE Zna~ilne oblike povr{ja v slovenskem alpskem svetu so globoko vrezane doline, pobo~ja gorskih skupin ter uravnane in ve~inoma zakrasele planote. Dana{nji relief alpskega sveta je posledica medsebojnega vplivanja kamninske in tektonske zgradbe ter zunanjih preoblikovalnih sil in procesov, ki so se po svoji naravi in mo~i v zadnjem geolo{kem obdobju menjavali. Voda z erozijo in kemi~nim raztap-ljanjem, led z mehani~nim in transportnim delovanjem ter mehani~no preperevanje ìve skale so bili glavni oblikovalci gora in dolin (Kunaver 1998, str. 55). Povezanost prvin povr{ja z rabo tal je bilo v slovenski geografiji è preu~evano. Naj omenimo le nekatere tipi~ne {tudije za obmo~ja alpskega sveta. Bat (1990) je na primeru treh hribovskih naselij ugotavljal povezanost rabe tal in njihove spremembe med letoma 1826 in 1988 s prvinami reliefa (nadmorska vi{ina, naklon in ekspozicije), kamninsko podlago in prstmi. Ugotovil je nekatere klju~ne povezave in odvisnosti. Kontingen~ne tabele so pokazale, da so njive in travniki nadpovpre~no pogosti v polònem svetu, pa{niki in gozdovi so odrinjeni na strmine, Njive so nadpovpre~no zgo{~ene v prisojah, pa tudi ozelenjevanje je v ugodnih legah po~asnej{e. Pomembna je ugotovitev, da imajo kamnine vpliv na razporeditev kmetijskih zemlji{~ zaradi vpliva na relief. Pokazale pa so se tudi razlike v splo{nih zna~ilnostih va{kega povr{ja, ki so ga kmetje imeli na voljo. V primeru Martinj Vrha v [kofjelo{kem hribovju je polònega sveta najmanj, zato imajo njive v tem naselju ve~ji naklon kot travniki v drugih dveh primerjanih naseljih. Pri tem se kaèjo razlike v ~asu in na~inu poselitve med primerjanimi naselji (Bat 1990, str. 122). Gabrovec (1995, str. 43) je ugotavljal povezanost razporeditve zemlji{kih kategorij glede na kamnine. Omejil se je na dolomitna obmo~ja Slovenije. Ugotovil je, da je travnikov in pa{nikov na dolomitu predalpskega hribovja za tretjino ve~ kot na drugih kamninah. Tudi Gabrovec (1995, str. 44) ugotavlja povezanost naklona povr{ja in kamnin, kar vpliva na rabo tal. Melik (1950, str. 14–15) je na primeru Julijskih Alp nazorno opisal, kako {tevilne naravnogeografske prvine in njihova primerna kombinacija vplivajo na razporeditev kategorij rabe tal. Najve~ji pomen pri izbiranju lokacije planinskih pa{nikov pripisuje ustrezni izoblikovanosti povr{ja, torej geomorfolo{- kim oblikam povr{ja. Izhajal je iz ugotovitve, da so najobsènej{e planine v Julijskih Alpah urejene na zakraselih planotah, kjer je sicer v splo{nem pomanjkanje vode, je pa povr{je bolj uravnano kot v okolici. Kako pomembne so naravnogeografske prvine za kmetijsko pridelavo, kaèjo tudi obmo~ja z omejitvenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, ki so osnova za dolo~evanje vi{in kmetijskih subvencij oziroma neposrednih pla~il. Kmetijska stroka lo~i in {e vedno uporablja {tiri razli~na obmo~ja z omejitvenimi dejavniki, ki so dolo~ena glede na naravne prvine (nadmorska vi{ina, naklon, zakraselost) in tudi drùbenih dejavnikov. (Cunder in ostali 1998; str. 14Predvsem naklon povr{ja dolo~a {e peto obmo~je, obmo~je brez omejitvenih dejavnikov za kmetijsko pridelavo ali ravninska obmo~ja. 4.1 NADMORSKE VI[INE Nadmorske vi{ine, kot tudi druge prvine reliefa, smo ugotavljali z digitalnega modela reliefa (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003) z osnovno celico 20 krat 20 m (tako rastrsko mreò imajo tudi vsi drugi podatkovni sloji ki smo jih jih med seboj prekrivali). Ugotovili smo, da je najnìja nadmorska vi{ina 147 m na So~i pod izlivom Tolminke, najvi{ja to~ka je vrh Triglava z dejansko nadmorsko vi{ino 2864 m, vi{ina te to~ke je na digitalnem modelu reliefa za 12 m nìja. Povpre~na nadmorska vi{ina slovenskega alpskega sveta je 1064 m (Slovenije 556 m (Perko 1998d, str. 10). Na sliki 8 je prikazano {tevilo celic (frekvenc) za vsak vi{inski meter povr{ja slovenskega alpskega sveta. ^rta, ki prikazuje drse~e povpre~je frekvenc pojava, doseè vrh med nadmorskima vi{inama 500 in 550 m, absolutno pa je najve~ celic v isti nadmorski vi{ini pri 527 m. To je na digitalnem modelu reliefa nadmorska vi{ina Bohinjskega jezera in zato frekvenca te nadmorske vi{ine mo~no odstopa od drugih v podobnih nadmorskih vi{inah. V nadmorskih vi{inah med 500 in 550 m je velik del Deèle, Dobrav, Blejskega kota in Bohinjske kotlinice. 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 16000 14000 12000 10000 ence) 8000 vilo celic (frekv 6000 {te 4000 2000 0 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 nadmorske vi{ine v metrih Slika 8: [tevilo celic (frekvenc) digitalnega modela reliefa za vsak vi{inski meter povr{ja slovenskega alpskega sveta (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 2800 m in ve~ 2150 m 1500 m 0 km 5 10 15 20 25 850 m Vir: O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003; GURS 1999 do 200 m © GIAM ZRC SAZU 2004 Slika 9: Petdesetmetrski vi{inski pasovi v slovenskem alpskem svetu. 37 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Vse te relativno obsène pokrajine so dokaj uravnane, nadmorska vi{ina se ne spreminja veliko, zato je v teh nadmorskih vi{inah najve~je {tevilo celic oziroma najve~ja povr{ina povr{ja. Druga zna~ilnost slike 8 je dokaj enakomerna razporeditev povr{ine povr{ja v nadmorskih vi{inah med 650 in 1250 m. V tem vi{inskem pasu so v veliki meri zajete najobsènej{e planote Jelovica, Meà- kla, Pokljuka, Dleskov{ka planota, v teh nadmorskih vi{inah je na primer tudi velik del Zgornjesavske doline, ali pa obsèno obmo~je samotnih kmetij v Savinjskih Alpah. Vi{je povr{ina povr{ja enakomerno padaNadmorske vi{ine v obmo~ju na{ih najvi{jih vrhov predstavljajo le {e posamezne celice digitalnega modela reliefa, kar ustreza posameznim priostrenim vrhovom. Slika 9 prikazuje petdesetmetrske vi{inske pasove. S temnej{o rjavo barvo izstopajo gorske skupine slovenskih Alp z nadmorsko vi{ino nad 2000 m, v rumeni barvi lepo izstopajo obsène planote Jelovica, Pokljuka, Meàkla, Velika planina, Menina in Golte, vse v nadmorskih vi{inah med 1000 in 1600 m, v odtenkih zelene barve so kotline in doline v nadmorskih vi{inah do 800 m. 4.2 NAKLONI POVR[JA Povpre~en naklon povr{ja slovenskega alpskega sveta je 26°, Slovenije 13°. V povpre~ju imajo najbolj nagnjeno povr{je So{ke Julijske Alpe, naklon presega 30°, najmanj{i povpre~ni naklon pa imajo Savske Julijske Alpe. Prva mezoregija nima ne obsènih niìnskih uravnav ne planot, druga obsega visoke planote Pokljuko, Meàklo in Jelovico ter del uravnanega povr{ja Ljubljanske kotline. Na sliki 10 so prikazane frekvence za vsako naklonsko stopinjo v slovenskem alpskem svetu. Najve~ povr{ja imajo nakloni med 25° in 35°. Med tema dvema naklonskima stopinjama frekvence skoraj vsake naklonske stopinje presegajo 8000 ha ali malo manj kot 3 % celotnega slovenskega alpskega sveta. Skupaj povr{- je med 25° in 35° stopinjami predstavlja 92170 ha (912,7 km2) ali slabo tretjino vsega obravnavanega povr{ja. Povr{ina povr{ja z nakloni, ve~jimi od 35°, hitro upade, {e vedno pa predstavlja 23 %. Povr{je s taki-mi nakloni praviloma ni ve~ primerno za kmetijsko dejavnost, ~eprav v preteklosti senoèti z nakloni 35° 250000 200000 ence) 150000 100000 vilo celic (frekv {te 50000 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 nakloni povr{ja vstopinjah Slika 10: Povr{ina ({tevilo celic, frekvenc) povr{ja za vsako naklonsko stopinjo v slovenskem alpskem svetu (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 do 1,9° 2,0° do 5,9° 6,0° do 11,9° 12,0° do 19,9° 20,0° do 29,9° 0 km 5 10 15 20 25 30,0° do 44,9° Vir: Podobnikar in ostali 2003; GURS 1999 45,0° in ve~ © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 11: Naklonski razredi v slovenskem alpskem svetu. in tudi ve~ (na primer v Ba{ki grapi; terensko delo 2003) niso bile redkost. Manj nagnjeno povr{je med 12° in 25° stopinjami predstavlja 28 %, povr{ja do 12°, ki je najbolj primerno za poselitev in kmetijsko rabo tal, pa je v slovenskem alpskem svetu najmanj, le 17 %. 60 50 40 30 20 vprecen naklon v stopinjah po 10 0 200 m 1000 2000 2800 vi{inski pasovi v metrih Slika 12: Povpre~ni naklon povr{ja po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih v slovenskem alpskem svetu (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 39 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Pomembna je tudi ugotovitev, da se naklon povr{ja v Sloveniji z nara{~anjem nadmorske vi{ine ve~a (Perko 2001, str. 88). Ta trditev v splo{nem drì tudi za slovenski alpski svet, kar na sliki 12 ponazarja modra, trendna ~rta. V povpre~ju se vsakih 50 vi{inskih m naklon pove~a za priblìno 0,7°. Vendar pa rde~a ~rta na sliki 12, ki ponazarja dejanske povpre~ne naklone za vsak petdesetmetrski vi{inski pas, od modre odstopa navzgor ali navzdol. Na primer v nadmorskih vi{inah med 300 in 500 m naklon povr{- ja celo mo~no upadein kaè na uravnano povr{je Dobrav, Blejskega kota, Deèle, Bov{ke in Bohinjske kotlinice. Ve~anje povpre~nega naklona se z nara{~anjem nadmorske vi{ine ponovno ustavi na 750 m, tokrat pri priblìno 26° ter ga vse do 1400 m ne preseèTeoreti~no je tako nagnjeno pobo~je za gospodarsko rabo malo primerno, vendar pa kaè, da je v teh nadmorskih vi{inah {e vedno ve~ polònej{ega povr{ja kot vi{je. V teh nadmorskih vi{inah so ve~je poseljene pobo~ne police (nad Jesenicami, pod Krvavcem, pod Ratitovcem, samotne kmetije v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah), pa tudi obsè- nej{i deli visokih planot (Jelovica, del Pokljuke, Meàkla, del Menine planine, nìji del Dleskov{ke planote, severni del Golt). Naslednja stagnacija nara{~anja naklonov povr{ja je v nadmorskih vi{inah med 1550 in 1850 m, kjer so povpre~ni nakloni è med 31° in 33°, v tem vi{inskem pasu se vsakih 50 m vi{je naklon pove- ~a za 0,3°. V teh nadmorskih vi{inah so najvi{je planote in manj nagnjena pobo~ja, na katerih so urejene na{e najvi{je planine. Ta prikaz je pomemben za razumevanje odvisnosti razporeditve kategorij rabe tal glede na naklone in nadmorsko vi{ino. 4.3 EKSPOZICIJE POVR[JA ^e slovenski alpski svet razdelimo na 8 osnovnih ekspozicij (ter vsa zemlji{~a do naklona 2° kot ravno povr{je brez ekspozicij v deveti razred), prevladujejo jùne ekspozicije. Povr{je s tako usmerje-nostjo predstavlja slabih 16 % celotne povr{ine, res pa je, da nobena od ekspozicij ne prevladuje mo~no. Ravno povr{je do 2° naklona v slovenskem alpskem svetu zavzema slabe 3 odstotke povr{ine. Na sliki 13 vidimo, da jùne ekspozicije po povr{ini prevladajo severne, vzhodne pa zahodne. Vzroke gre iskati v splo{ni slemenitosti slovenskih Alp, ki poteka v smeri vzhod–zahod, v poteku dràvne meje med Slovenijo in Avstrijo, ki gre po vr{nem slemenu Karavank in je ve~ina severnih pobo~ij tega gorovja v sosednji dràvi, ter v poteku dràvne meje med Slovenijo in Italijo, ki poteka po vr{nem slemenu Ponc, Mangrta, sever 20,0 15,0 severozahod severovzhod 10,9 11,2 10,0 10,6 5,0 9,8 10,7 zahod 0,0 vzhod 13,8 14,5 jugozahod jugovzhod 15,8 jug Slika 13: Deleì povr{ine osmih osnovnih eks- pozicij povr{ja v slovenskem alpskem svetu (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003) 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 sever severozahod severovzhod zahod vzhod 0 km 5 10 15 20 25 jugozahod jugovzhod jug Vir: Podobnkar in ostali 2003; GURS 1999 ravno © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 14: Ekspozicije povr{ja v slovenskem alpskem svetu. Rombona ter Kanina, izven na{e dràve so ve~inoma zahodna in severozahodna pobo~ja. Enake vzroke za razlike v povr{ini ekspozicij v slovenskem alpskem svetu je navedel tudi Perko (1998, str. 88). 4.4 KAMNINE IN PRSTI Kamninska in tektonsko-stratigrafska zgradba povr{ja skupaj s preoblikovalnimi procesi vplivata na razvoj reliefa (Bat 1990, str. 122). Na primer doline so marsikje nastale v smeri tektonskih prelomnic (primer Zgornejsavska dolina), kar je vplivalo na prehodnost pokrajine in s tem tudi na rabo tal. Vrsta kamnin na primer vpliva na koli~ino povr{inskih voda, kar je ponovno pomembno za rabo tal. Trdota kamnin vpliva na stopnjo u~inka erozije in s tem na razgibanost reliefa. Lastnosti kamnin vplivajo tudi na vrsto prsti, na njene kemi~ne lastnosti, globino in podobno, prsti pa spet vplivajo na rabo tal. Za pregled kamninske zgradbe smo uporabili karto vrst kamnin (Verbi~ 1998, str. 75) v merilu 1 : 400.000. To je v primerjavi s karto dejanske rabe tal (RS MKGP 2002), ki je bila izdelana na podlagi letalskih posnetkov v merilu 1 : 5.000 in kaè lastnosti rabe tal v podrobnostih, nenatan~en vir podatkov. Enako je v primerjavi z digitalnim modelom reliefa, ki ima za vsakih 400 m2 natan~en podatek o nadmorski vi{ini, naklonu ali ekspoziciji povr{ja. V slovenskem alpskem svetu mo~no prevladujejo zgornjetriasni apnenci (Verbi~ 1998, str. 75, 77). V omenjenem viru pa se ne lo~i na primer wengenskih in werfenskih neprepustnih skladov, ki so kot oto~ki raztreseni po Fuìnarski planoti, Toscu, Vr{i~u, Pokljuki in so nanje vezane planine (Melik 1950 str. 12, Vojvoda 1967, str. 29). To na primer neposredno kaè na povezanost kamnin in rabe tal. Vendar pa iz omenjenega vira o kamninah takih jasnih povezav nismo mogli ugotavljati in stopnje povezav rabe tal s kamninami in prstmi zato niso tako zanesljive in povsem primerljive z drugovrstnimi povezavami. Za pregled prsti v slovenskem alpskem svetu smo uporabili pedolo{ko karto v merilu 1 : 400.000 (Center za pedologijo in varstvo okolja 2002). Tako kot za karto kamnin velja tudi za karto prsti, da je v primerjavi s podatkovnimi sloji o rabi tal in reliefnih prvinah nenatan~na, in zato je treba pri rezultatih ra~unati na dolo~eno stopnjo napake. 41 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 4.4.1 KAMNINE Dale~ najobsènej{a kamnina v slovenskem alpskem svetu je apnenec. Predstavlja ve~ kot polovico povr{ine (glej sliko 15). Apnenec sklenjeno prevladuje v Julijskih Alpah, osrednjih Karavankah, sosednjih Kamni{ko-Savinjskih Alpah (Grintovci), na Menini, Golteh, v vzhodnem delu Pece, v ovr{ju Ol{eve in Raduhe. Druga najobsènej{a litolo{ka enota so prod, gru{~, til, karbonatni konglomerat, bre~a, tilit, vsi na karbonatni osnovi, torej apnencu. Predstavljajo 20 % obravnavanega alpskega sveta, zapolnjujejo pa predvsem dna alpskih dolin in kotlin. Dolomit predstavlja 8 % povr{ja, sklenjeno ga je najve~ v Storì{ko-Stegovni{ki skupini, v manj{ih zaplatah se pojavlja zahodno od Mangrta, na Komni, v Spodnjih Bohinjskih gorah, na Kamni{kem vrhu, nad dolino ^rne, na Rogatcu, na Peci. Le malenkostno manj kot dolomita je metamorfnih in magmatskih kamnin s tufi. Te kamnine se pojavljajo skoraj izklju~no v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah, vendar le v nìjem predgorju: v obmo~ju samotnih kmetij Zadre~ke doline, Savine in Krnice na desnem bregu Savinje, na Smrekovcu, Komnu in Travniku na levem bregu Savinje, v obmo~ju Koprivne v Zgornji Meì{ki dolini. Nekaj je takih kamnin tudi v Kamni{ki Bistrici, v dolini Kokre, na Gorenjskih Dobravah in Jelovici (glej sliko 16). Glinovec, meljevec in pe{~enjak predstavljajo dobrih 5 % povr{ja. Pojavljajo se raztreseno, predvsem pa v Kamni{ko-Savinjskih Alpah in Karavankah: med Zadre~ko dolino in Podvolovljekom, med Pavli~evim sedlom in Ol{evo, v Tuhinjski dolini, na obmo~ju Radegunde, na Jezerskem, na Gorenjskih Dobravah, na Pe~i nad Rate~ami, pa tudi v Sel{ki dolini in nad Bohinjsko Bistrico. Fli{ in lapor predstavljata slabih 5 % povr{ja. Pojavljata se raztreseno, najve~ ju je v So{kih Julijskih Alpah, in sicer na Matajurju v okolici Livka, v skrajnem koncu Breginjskega kota, na severnem pobo~ju Porezna, v {e manj{ih zaplatah se pojavljata nad dolino So~e od Tolmina do Bovca. Drugo obmo~je fli{a so Tunji{ke dobrave, od koder se v ozkem pasu vle~e {e pas te kamnie v Tuhinjsko dolino. metamorfne in magmatske kamnine s tufi dolomit apnenec fli{ in lapor glinovec, meljevec in pe{~enjak krememnov pe{~enjak in konglomerat prod, gru{~, til, karbonatni konglomerat, bre~a, titlit 0 10 20 30 40 50 deleì povr{ine (%) Slika 15: Deleì litolo{ki enot v slovenskem alpskem svetu (Verbi~ 1998, str. 75). 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 prod, gru{~, til, karbonatni konglomerat, bre~a, tilit kremenov pe{~enjak in konglomerat glinovec, meljevec in pe{~enjak fli{ apnenec 0 km 5 10 15 20 25 dolomit Vir: Verbi~ 1998; GURS 1999 metamorfne in magmatske kamnine s tufi © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 16: Kamnine v slovenskem alpskem svetu. Najmanj je v slovenskem alpskem svetu kremenovega pe{~enjaka in konglomerata, ki predstavljata le 3 % povr{ine slovenskega alpskega sveta. Ta litolo{ka enota se pojavlja skoraj izklju~no v Karavankah in Kamni{ko-Savinjskih Alpah, nad Jesenicami, na Sol~avskem in nekaj v dolini Trì{ke Bistrice. 4.4.2 PRSTI V slovenskem alpskem svetu mo~no prevladujejo rendzine na apnencu in dolomitu, in sicer pokrivajo skoraj polovico povr{ja (glej sliko 17). V tem primeru vidimo, kako so prsti vezane na kamninsko podlago. Le nekoliko ve~ji delè namre~ predstavljajo apnenci. Druga najobsènej{a pedolo{ka enota so distri~na rjava tla na nekarbonatnih kamninah, ki predstavljajo 20 % povr{ja. Razporeditev teh prsti mo~no sovpada z razporeditvijo metamorfnih in magmatskih kamnin s tufi, glinovci, meljevci in pe{~enjaki ter kremenovim pe{~enjakom in konglome-ratom. Kameni{~a in rendzine na apnencu in dolomitu (17 %) so zna~ilne za najvi{ja obmo~ja slovenskih Alp. Zato so skoraj na 70 % te pedolo{ke enote razporejena nerodovitna zemlji{~a. Rjava pokarbonatna tla predstavljajo 8 % vseh prsti, pojavljajo pa se v Kamni{ko-Savinjskih Alpah v pasu od vznòja Kri{ke gore do prelaza ^rnivca na vzhodu ter v {ir{em pasu v smeri sever–jug od Kamni{ke Bistrice do Roba-novega kota. Drugo ve~je sklenjeno obmo~je te pedolo{ke enote je Ba{ka grapa oziroma vznòje Spodnjih Bohinjskih gora na jùni strani ter ob dolini So~e zahodno od Tolmina. Tretje, vendar veliko manj obsè- no obmo~je je na vzhodnem pobo~ju Pece. Rendzine na ledenodobnih nasutinah rek so zna~ilne za Deèlo, Blejski kot, Zgornjesavsko dolino in Bov{ko kotlinico, predstavljajo pa le {e dobre 3 % vseh prsti. Evtri~na rjava tla na taki kamninski podlagi zavzemajo le 1 % povr{ja, prostorsko se nadaljujejo jùno in vzhodno od rendzin. Evtri~na rjava tla na bazi~nih kamninah, laporju in fli{u se pojavljajo razpr{eno v neobsènih povr- {inah, kar je lepo vidno na sliki 18. 43 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek neprst rjava pokarbonatna tla, tipi~na in izprana rendzine na ledenodobnih nasutinah rek rendzine na apnencu in dolomitu kameni{~a in rendzine na apnencu in dolomitu evtri~na rjava tla na ledenodonih nasutinah rek evtri~na rjava na bazi~nih kamninah, laporju in fli{u distri~na rjava tla na nekarbonatnih kamninah 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0 distri~na rjava tla na nekarbonatnih kamninah evtri~na rjava na bazi~nih kamninah, laporju in fli{u evtri~na rjava tla na ledenodonih nasutinah rek kameni{~a in rendzine na apnencu in dolomitu rendzine na apnencu in dolomitu rendzine na ledenodobnih nasutinah rek rjava pokarbonatna tla, tipi~na in izprana neprst Slika 17: Deleì pedolo{kih enot v slovenskem alpskem svetu (Center za pedologijo in varstvo okolja 2002). distri~na rjava; nekarbonatne kamnine evtri~na rjava; bazi~ne kamnine, lapor, fli{ evtri~na rjava; ledenodobne nasutine rek kameni{~a in rendzine; apnenec, dolomit rendzine; apnenec, dolomit 0 km 5 10 15 20 25 rendzine; ledenodobne nasutine rek Vir: Center za pedologijo 2002; GURS 1999 rjava pokarbontna; tipi~na, izprana © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 18: Prsti v slovenskem alpskem svetu. 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 4.5 RELIEFNE ENOTE Pri oblikovanju modela reliefnih enot smo izhajali iz delovne hipoteze, da je raba tal mo~no prilagojena reliefnim enotam. Lo~ili smo {tiri osnovne reliefne enote: doline, police, planote in pobo~ja. Doline so jedro ~lovekovega delovanja, ~eprav v alpskem svetu ni vedno tako. To potrjuejo glavna naselitve-na obmo~ja v Zgornji Savinjski dolini, ki vezana na pregibe (police) v pobo~ju nad dolino. Sama dolina Savinje je tako ozka, da so se ljudje v njej naselili {ele kasneje in so bili v glavnem nekme~ki ìvelj. Planote smo z vidika rabe tal lo~ili predvsem zaradi planinskega pa{ni{tva, za pobo~ja pa smo pred-videvali, da so bodisi predvsem pora{~ena z gozdom ali pa je na njih nerodoviten svet. Pri oblikovanju reliefnih enot smo si pomagali z razli~nimi kriteriji. Pri dolinah in policah so bili osnovni kriterij nakloni do 12°, ki {e dopu{~ajo uporabo standardnih kmetijskih strojev. Doline naj bi bile ~im bolj identi~ne tudi z akumulacijskim tipom reliefa (Gabrovec, Hrvatin 1998, str. 81). Tako doline ne obsegajo samo dna dolin, ampak tudi vr{aje in terase znotraj akumulacijskega reliefa. Planote smo lo~ili kot obsènej{a obmo~ja z bolj uravnanim povr{jem, dvignjena nad dolinami (Leksikon Geografija 2001, str. 382). Osnovni kriterij za kon~no omejitev planot so bili nakloni do 20°. Tak naklon je {e ustrezen za pa{o govedi, z ve~jimi pa se primernost manj{a (Natek 1983, str. 67). Kot pobo~ja smo opredelili povr{je z nakloni 12° in ve~, ki ni bilo zajeto v prve tri reliefne enote. Doline in planote smo zaokroìli tako, da je v obsegu teh dveh reliefnih enot tudi povr{je z ve~jimi nakloni, vendar pa prevladujejo nakloni do 11,9° oziroma 19,9°. Zna~ilen primer so Dobrave, ki so bolj ali manj razrezane re~no-ledeni{ke terase in imajo zato relativno mo~no razgiban relief v sicer pretè- no uravnani Ljubljanski kotlini ([ifrer 1998; str. 78). Pobo~ja so ve~inoma porasla s gozdom, kmetijska zemlji{~a in naselja pa so na uravnanem delu teras. Razgiban relief imajo tudi zakrasele planote. Fuìnarska planota na primer je sestavljena iz sistema uravnav v razli~nih vi{inskih stopnjah (Melik 1928, str. 61–63). Najnìja stopnja je priblìno v nadmorski vi{ini med 950 in 1200 m (planine Vogar, Blato, Hebed), naslednja v nadmorski vi{ini 1450 in 1500 m (planini Planina pri jezeru, Vodi~ni Vrh), sledi stopnja v vi{inah od 1550 do 1700 m (planine Dedno Polje, Laz, Krstenica, Vi{evnik; Ov~arija). Med temi stopnjami so ostri prehodi tudi v obliki pragov s prepad-nimi stenami. Fuìnarji in Studorci so sistem planinske pa{e na planoti prilagodili tako, da so planine na razli~no visokih reliefnih stopnjah v sezoni uporabljali postopoma, najkasneje na najvi{ji sredi polet-ja (Melik 1950, str. 180). Police so manj nagnjeno povr{je v prevladujo~i strmej{i okolici. [e posebej v gorskem svetu z veliko reliefno energijo pa predstavljajo primernej{e mesto za naselja ter kmetijska zemlji{~a v pobo~ju. Polic nismo zaokroìli, ampak smo jih na modelu osnovnih reliefnih enot prikazali kot vsako povr{je (na digitalnem modelu vi{in je to celica z najmanj 400 m2), ki je nagnjeno manj kot 12°. Tako so v tej kategoriji reliefnih enot ve~inoma zajete prave pobo~ne police ali terase. Lahko pa se pojavljajo tudi druge drobne reliefne enote. Da bi glede na rabo tal res dosegli ~im bolj idealen model reliefnih enot, smo osnovne {tiri razdelili {e glede na kriti~ne vrednosti bodisi naklonov bodisi nadmorskih vi{in. Doline smo razdelili z nakloni do 11,9° ter doline z nakloni 12° in ve~. Police smo razdelili z nadmorsko vi{ino 1200 m, ki ozna~uje zgornjo mejo poselitve. Planote smo razdelili na povr{je, nagnjeno do 19,9° in nad to mejo, ko se poslab- {ajo razmere tudi za travnike in pa{nike. Pobo~ja so dale~ najobsènej{a reliefna enota, zato smo jih razdelili z nadmorsko vi{ino do 1200 m in tudi do 1700 m, ki predstavlja zgornjo gozdno mejo. Najve~ povr{ja slovenskega alpskega sveta pri~akovano predstavljajo pobo~ja, ki jih je skupaj za dobrih 72 % celotnega povr{ja. Od tega pobo~ja do 1200 m nadmorske vi{ine zavzemajo kar 44 %, v nadmorskih vi{inah med 1200 in 1700 m 20 % in nad 1700 m 8 %. Doline skupaj zavzemajo 13 %, od tega doline s povr{jem do 11,9° 10 %. Planote predstavljajo 11 %, povr{ja do 19,9° je dobrih 8 %. Pobo~ne police zavzemajo najmanj{o skupno povr{ino, le 4 %, police do 1200 m dobra 2 % skupne povr{ine alpskega sveta. So pa to povr{insko najbolj drobne in prostorsko razpr{ene reliefne enote. Izdelan model reliefnih enot je prikazan na sliki 19. 45 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Pomembno je poznati razlike v razporeditvi reliefnih enot po mezoregijah. Tako je razumevanje prostorskih razlik zna~ilnosti rabe tal v slovenskem alpskem svetu làje. Melik (1950, str. 9) je opozoril na pomembno razliko v primernosti povr{ja za planine med neustreznim severozahodnim in mnogo bolj primernim jugovzhodnim delom Julijskih Alp. V Savskih Julijskih Alpah (jugovzhodni del) planote na primer skupaj predstavljajo kar 27 %, v So{kih Julijskih Alpah le slaba 2 %, v povpre~ju pa so planote na 11 % povr{ja. Delè pobo~ij do 1200 m je v so{kem delu nadpovpre~en, v savskem dale~ pod povpre~jem. Preglednica 6: Deleì reliefnih enot po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske alpski svet Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe skupaj doline do 11,9° 6,4 11,7 12,7 2,1 13,3 8,3 9,8 doline 20° in ve~ 2,0 2,7 4,4 1,7 8,1 4,0 3,5 police do 1199 m 2,3 2,1 2,3 2,7 2,7 3,0 2,4 police 1200 m in ve~ 1,2 0,9 1,7 2,0 0,3 0,7 1,0 planote do 19,9° 0,9 20,7 0,1 0,0 7,7 5,7 8,5 planote 20° in ve~ 0,7 6,4 0,0 0,0 1,6 2,4 2,7 pobo~ja do 1199 m 53,3 28,9 44,3 51,8 47,2 54,6 43,9 pobo~ja med 1200 in 1699 21,2 17,3 28,8 35,6 13,2 18,4 20,0 pobo~ja 1700 m in ve~ 12,0 9,4 5,8 4,2 5,8 2,9 8,1 Enako velja tudi za druge vrste rabe tal, ne le za planine. Obsènost uravnanega dolinskega sveta na primer odlo~ilno vpliva na intenzivnost kmetijske rabe tal in poselitev. So{ke Julijske Alpe imajo mo~no podpovpre~en delè dolin, {e bolj Vzhodne Karavanke. Savske Julijske Alpe pa imajo na primer doline do 12° planote do 20° doline nad 12° planote nad 20° police do 1200 m pobo~ja do 1200 m 0 km 5 10 15 20 25 police nad 1200 m pobo~ja med 1200 in 1700 m Vir: Podobnikar in ostali 2003; GURS 1999 pobo~ja nad 1700 m © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 19: Model osnovnih reliefnih enot, izdelan na podlagi digitalnega modela reliefa (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 mo~no nadpovpre~en delè planot. Ta razmerja in razlike v reliefnih enotah med mezoregijami kaè preglednica 6. Preglednica 6 omogo~a primerjavo {e preostalih deleèv povr{ine reliefnih enot po mezoregijah. Omeniti pa velja pobo~ne police do 1200 m, najve~ji delè predstavljajo v Savinjskih Alpah. Morda je prav v morfolo{kih zna~ilnostih te mezoregije iskati osnove za prevladujo~i tip poselitve. Pobo~ja do 1200 m med vsemi mezoregijami v Savinjskih Alpah predstavljajo najve~ji delè povr{ja, zato so pobo~- ne police predstavljale pomembno prekinitev strmine za postavitev samotnih kmetij, strmo povr{je v okolici pa ni omogo~ala strnjenega {irjenja naselja. Planote imajo poleg v Savskih Julijskih Alpah pomemben delè {e v Kamni{kih in Savinjskih Alpah, vendar pa je delè pri obeh mezoregijah podpovpre~en, v primerjavi s Savskimi Julijskimi Alpami pa è prav majhen. Karavanke nimajo planot in so zato v teh dveh mezoregijah pobo~ne police velikega pomena za poselitev in kmetijsko rabo. Ve~ kot 50 % pobo~ij imajo poleg So{kih Julijskih Alp in Savinjskih Alp {e Vzhodne Karavanke. Nadpovpre~en je delè te reliefne enote tudi v Zahodnih Karavankah in Kamni{kih Alpah. Torej so samo v Savskih Julijskih Alpah pobo~ja do 1200 m podpovpre~no zastopana, in to mo~no podpovpre~no. V tem se kaè velika prisotnost {irokih dolin in tudi è planot, pobo~ij pa zato v teh nadmorskih vi{inah ni veliko. Podpovpre~en je delè pobo~ij med 1200 in 1700 m v mezoregijah, ki imajo visoke planote. Delè povr{ine pobo~ij nad 1700 m je nadpovpre~en samo v Julijskih Alpah, ki so najvi{je gorovje v Sloveniji. 4.6 POVEZANOST PRVIN POVR[JA Povezanost med pojavi, ki jih izrazimo {tevil~no, obi~ajno ugotavljamo z linearno in krivulj~nimi kore-lacijami, ki temeljijo na metodi najmanj{ih kvadratov. Najpomembnej{a kazalca sta determinacijski koeficient, ki ima vrednosti med 0 in 1 ter pove, kolik{en del variabilnosti prvega pojava je pojasnjen z variabilnostjo drugega pojava, in korelacijski koeficient, ki je kvadratni koren iz determinacijskega koeficienta in ima vrednosti med –1 in 1. Predznak pomeni smer povezave, ki je pozitivna, ~e z nara{~anjem vrednosti prvega pojava nara{~ajo tudi vrednosti drugega pojava, in negativna, ~e z nara{~anjem prvega pojava vrednost drugega pada. Ve~ja ko je absolutna vrednost korelacijskega koeficenta, ve~ja je povezanost, pri vrednosti 0 pa povezanosti ni. Statisti~na pomembnost je odvisna od {tevila enot, ki smo jih upo{tevali pri ra~unanju (Perko 2001, str. 24). V primerih, ko smo ra~unali povezanost med pojavi, ki smo jih lahko izrazili {tevil~no, smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije (Petz 1981, str. 173; Bajt, [tiblar 2002, str. 110). To metodo ra~unanja korelacije smo na primer uporabili pri ugotavljanju povezanosti med uporabljenimi spremenljivkami na ravni katastrskih ob~in, ko smo v izra~un korelacije najve~krat vnesli relativne vrednosti (deleè, indekse, Preglednica 7: Korelacijski koeficienti med prvinami povr{ja za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina (n = 150), meja statisti~ne pomembnosti je pri 0.2106 ne glede na predznak. 1 2 3 4 5 6 7 % nadmorske vi{ine do 1200 m 1 –0,9404 0,5317 –0,5190 0,2866 0,5649 –0,1821 % nadmorske vi{ine med 1200 in 1700 m 2 –0,9404 –0,5337 0,4878 –0,3288 –0,6013 0,2624 % nakloni do 12 stopinj 3 0,5317 –0,5337 –0,5378 0,7266 0,8815 0,0769 % karbonatnih kamnin 4 –0,5190 0,4878 –0,5378 –0,4896 –0,6643 0,4135 % proda 5 0,2866 –0,3288 0,7266 –0,4896 0,6771 –0,2186 % dolin 6 0,5649 –0,6013 0,8815 –0,6643 0,6771 –0,2826 % planot 7 –0,1821 0,2624 0,0769 0,4135 –0,2186 –0,2826 skupaj statisti~no pmebnih povezav 5 6 5 6 6 6 5 47 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek koeficiente) za vsako katastrsko ob~ino. Primer ra~unanja take korelacije je med deleì naklonov do 12° in deleì nadmorskih vi{in do 1200 m za vsako katastrsko ob~ino. Povezanost med prvinami povr{ja smo ugotavljali na ravni katastrskih ob~in. Za vsako katastrsko ob~ino smo izra~unali deleè nadmorskih vi{in do 1200 m in med 1200 in 1700 m, deleè naklonov do 12 stopinj, deleè karbonatnih kamnin (apnenec in dolomit) in proda (prod, gru{~, karbonatni konglomerat, til, bre~a, tilit) ter deleè dolin in planot. Povezanost smo ra~unali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom, saj smo v izra~unu imeli same {tevil~ne podatke (deleè). Povezanost smo na ravni katastrskih ob~in ra~unali zato, da so ugotovljene mere povezanosti primerljive tudi z drùbenogeografskimi dejavniki in rabo tal. Najmo~nej{e povezave so se pokazale v tistih medsebojnih primerjavah, za katere smo visoko povezanost lahko è predvideli (glej preglednico 9): na primer delè dolin in naklonov do 12°, nadmorske vi{ine do 1200 m ter vi{ine med 1200 in 1700 m (negativna korelacija). 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 5 IZBRANI DRU@BENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI Predvidevamo, da na rabo tal niso vplivale samo razlike v fizi~nogeografskih potezah in prvinah, ampak tudi razli~en razvoj in usmeritev kmetijstva ter drugih panog gospodarstva. Zato smo opisali tudi osnovne zna~ilnosti razvoja gospodarstva ter prebivalstvenih kazalcev. Za na{e delo je bilo pomembno predvsem, da smo ugotavljali razvoj izbranih drùbenogeografskih dejavnikov v 19. in 20. stoletju, saj smo tudi rabo tal ugotavljali v tem ~asovnem obdobju. Tako smo dobili osnovo za razumevanje vpliva posameznega dejavnika na spremembe rabe tal. 5.1 RAZVOJ KMETIJSTVA V celotnem slovenskem alpskem svetu prevladuje ìvinoreja (Vri{er 2002, str. 44). To kaè tudi raba tal, saj le izjemoma v obravnavanih katastrskih ob~inah med obdelovalnimi zemlji{~i ne prevladujejo travniki oziroma travinje, ~e upo{tevamo {e ekstenzivno travinje oziroma pa{nike (RS MKGP 2002). [e v tistih treh katastrskih (Duplje, @iganja vas, Nova vas) ob~inah, kjer je bil delè njiv ve~ji od travinja, na njivah danes gojijo predvsem krmne rastline, torej so namenjene ìvinoreji (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). 5.1.1 RAZVOJ DO SREDINE 18. STOLETJA Kmetije so bile v preteklosti predvsem samooskrbne. Vsaka kmetija je morala zadovoljiti potrebo po hrani in osnovnih surovinah. Med poljedeljskimi obdelovalnimi na~ini je {e v 18. stoletju prevladovalo natriletno kolobarjenje s praho. To je bil izrazito ìtni sistem in {e ni poznal pridelovanja posebnih krmnih rastlin in prave hlevske ìvinoreje. Polje je bilo razdeljeno na tri dele, na katerih so se vsako leto menjavali ozimno ìto, jaro ìto in praha (Grafenauer 1970, str. 229, 241). Tako kolobarjenje pa ni pomenilo le zaporedja v obdelovanju polja, ampak je kmete ene vasi, srenje povezovalo v skupni obdelavi polja (Ile{i~ 1950, str. 96). Od spomladi do jeseni se je ìvina pasla kot skupna va{ka ~reda na skupnih va{kih pa{nikih (gmajnah), poètih njivah in njivah v prahi. To je bil tudi edini na~in gnojenja njiv. Posamezen kmet se je pri tem obdelovalnem na~inu moral prilagoditi kolektivnemu obdelovalnemu reìmu (Grafenauer 1970, str. 229). @e od ~asa formiranja zemlji{kih gospostev (od 9. do 11. stoletja) so v kolektivni gospodarski rabi ostala v glavnem le {e neobdelana zemlji{~a (gozd, pa{a, va{ka pota, voda). ^eprav je bila skupna va{ka zemlja pod zemlji{kim gospodom, so soseske v srednjem veku v veliki meri same razpolagale z gozdnimi in pa{ni{kimi povr{inami, ki tedaj za zemlji{kega gospoda niso imele posebnega pomena. Ko pa je za~elo primanjkovati za obdelovanje primerne zemlje v uravnanem svetu, je zemlji{ka gosposka v gozdove usmerila na~rtno kolonizacijo. Zato se je s~asoma posestno stanje v gozdovih za~elo spreminjati: del gozdov so zemlji{ka gospostva povsem zadràla zase, del je bil proti ustreznim daja-tvam prepu{~en srenjam, izjemoma posameznikom. Ker so bile potrebe po lesu {e majhne, predpisi za izkori{~anje v srednjem veku {e niso bili potrebni. Pa{na ìvinoreja, ki je prevladovala vse do sredine 19. stoletja, je zahtevala veliko pa{nikov in skupni srenjski (soseskini) pa{niki so se deloma razprostirali v neposredni bliìni naselij in so mejili na kompleks polja. Po kakovosti se del takih pa{nikov ni razlo- ~eval od obdelovalnih zemlji{~, ve~ji del pa{nikov pa je bil vendarle za obdelovanje na manj primernem povr{ju ali pa precej oddaljen od naselja (Blaznik 1970, str. 151–152). V alpskem svetu Slovenije so kmetje ìvino gonili na skupne planinske pa{nike, ki so ve~inoma dale~ od naselij, in so se zato z ìvi-no sezonsko preselili na planine. Povezava dolinskih kmetijskih povr{in (individualnih obdelovalnih in skupnih pa{nikov) z lo~enimi, v gorovju leè~imi, planinskimi pa{niki v enoten gospodarski kompleks je bila sploh bistvo takratnega gospodarstva. Planinska pa{a domnevno sodi med najstarej{e oblike kmetovanja v gorskem svetu (Vojvoda 1967, str. 8–9; Melik 1950, str. 69) in se je le malo spremenjena ohranila do danes. Na planinah so imeli pravico do pa{e ~lani srenje (prvotno torej naselja), samotne 49 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek kmetije, ki so mlaj{ega nastanka (Savinjske Alpe, Vzhodne Karavanke), so imele lastne planinske pa{ni-ke. V skupnem uìtku so va{~ani imeli tudi planinske travnike ali senoètne planine (primer Voje, Vogar), ki so jih enkrat na leto kosili, nato pa na njih tudi pasli (Blaznik 1970, str. 152). Vojvoda (1967, str. 9) navaja, da se je planinsko gospodarstvo mo~neje raz{irilo v 15. in 16. stoletju, kar se ~asovno ujema z navedbami o bohinjskih planinah iz urbarja (Kos 1960, str. 131). V tem obdobju je za~elo primanjkovati primerne zemlje za nova koloniziranja, zato so zemlji{ke gosposke srenjske planinske pa{nike ponekod spremenili v kmetije, nastala so nekatera prava stalna naselja, kot na primer Koprivnik s ~e{nji{ke in Gorju{e z nomenjske planine. Tudi sicer je v tem obdobju za~el rasti gospodarski pomen skupnih kme~kih zemlji{~ in posesti. Zemlji{ka gospostva so si sku{ala pridobiti trdnej{o gospodarsko osnovo tudi na gmajnah. Za~ela so pobirati davke od planin, ki so jih podlòniki do tedaj uìvali brezpla~no. Pojavili so se tudi drugi interesenti za rabo gozda. Od 14. stoletja dalje se je v alpskem svetu za~elo {iriti fuìnarstvo, ki je potrebovalo les za oglje. V 16. stoletju si je zaradi intere-sa v funiàrstvu pravico do gmajn in gozda pridobil {e deèlni knez. Zemlji{ka gosposka je zaradi za{~ite gozdnih povr{in marsikje dopu{~ala spontano rovtarsko kolonizacijo (primer Dav~a) in tako nase navezala ogroène gozdne povr{ine. Od 14. stoletja naprej so bila skupna pa{ni{ka in gozdna zemlji{~a obre-menjena tudi s kajàrji, ki so se naseljevali na srenjski zemlji in jo dodatno kultivirali, sicer pa so bili predvsem drvarji in oglarji. Potrebe po lesu so se pove~ale tudi z razvojem mest. V takih okoli{~inah se je povr{ina srenjske zemlje ob~utno zmanj{evala. Uporabniki so v splo{nem slabo skrbeli za gmaj-ne, bile so zanemarjene. Vsaka stran je sku{ala ~im bolj izkoristiti svoje resni~ne in dozdevne pravice. Uporabniki gozdov in pa{nikov so kar tekmovali v koristenju in pusto{enju. Podlòniki so zaradi pomanj-kanja pa{e sku{ali {iriti planine na ra~un gozdov, fuìnarji ravno nasprotno (Blaznik 1970, str. 153–155). 5.1.2 RAZVOJ OD SREDE 18. STOLETJA DO LETA 1918 Uveljavljanje fiziokratskih na~el je v takratno kmetijsko gospodarsko ìvljenje prineslo velike in dalj-nosène spremembe. Splo{no blaginjo je bilo po mnenju fiziokratov mo~ dose~i s pove~ano agrarno proizvodnjo, in sicer z bolj gospodarnim kmetovanjem, uvajanjem novih kultur, hlevsko ìvinorejo. Z uved-bo krompirja, koruze, novih oljnih rastlin in korenovk (son~nice, mak, razne vrste bu~, pesa, koleraba) se je bistveno izbolj{ala prehrana prebivalstva, uvedba detelje je omogo~ila hlevsko ìvinorejo (Britov- {ek 1964, str. 159). V skladu s temi na~eli se je mo~no spremenil odnos do srenjskih zemlji{~, za katere so fiziokrati menili, da so slabo izkori{~ena. Da bi izbolj{ala nevzdr`no stanje, je avstrijska cesarica Marija Terezija s patentom leta 1768 ukazala, da se morajo razdeliti vsi srenjski pa{niki, razen planinskih, ki so tako {e naprej imeli pomembno funkcijo v alpskem gospodarskem sistemu. Delitev srenjskih pa{nikov je bilo bistvenega pomena za prehod na hlevsko ìvinorejo. Vzporedno z zmanj{anjem povr{ine pa{nikov je bilo treba zagotoviti prehrano ìvine z uvajanjem krmnih rastlin in pove~anjem pridelka sena. To je zahtevalo ve~ travnikov in njiv. Zbiranje ìvinskega gnoja preko leta na posebnih gnoji{~ih je pomenilo znatno izbolj{anje gnojenja. Uvajanje novih krmnih rastlin (detelja, korenovke) in stro~nic je od ìta iz~rpane-mu zemlji{~u pomagalo, da se je regeneriralo. Vse to je omogo~ilo opustitev prahe in nepretrgano uporabo vse njivske povr{ine za poljedelstvo, tudi tiste, ki je bila prej zaradi potreb namenjena za pa{nik. Tako se je uvedel nov kolobar brez prahe (Grafenauer 1970, str. 242–243) Med konzervativnim kme~kim prebivalstvom pa se nove oblike kmetovanja le po~asi uveljavljala. V obmo~jih z neugodnimi talnimi razmerami je namesto pravega kolobarjenja, pri katerem so se menja-vale razli~ne kulture, {e vedno prevladovalo, je prevladovalo {e travni{kopoljsko in travni{ko gospodarstvo, v Kokri, na primer, so se ohranili ostanki triletnega kolobarja z ìtnim sistemom, na planinah v okolici Sv. Primoà nad Kamnikom so celo {e vedno poznali poìgalni{tvo (grmovje so posekali, ga pògali, dve leti sejali r`, nato pasli, dokler grmovje ni ponovno preraslo kr~evine) (Britov{ek 1964, str. 165–168). Novi kolobar se je uveljavil {ele v prvi polovici 19. stoletja (Grafenauer 1970, str. 244), kljub vsem predpisom za delitev srenjskih pa{nikov pa so pretèni del skupnega zemlji{~a kmetje {e vedno upo-50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 rabljali na star na~in. Franciscejski kataster (1825) kaè, da je v Sel{ki dolini le polovica naselij imela porazdeljene vse srenjske pa{nike, gorski vasici Podlonk in Prtov~, znan je tudi primer ^adrga nad Tolminom, pa so imele v skupni posesti celo {e senoèti (Blaznik 1970, str. 157). Prevrat v agrarni tehniki pa je pove~al tudi potrebo po kme~ki delovni sili. Nove okopavine so zaradi trebljenja plevela zahtevale bistveno ve~ dela na isti poljski povr{ini kot pridelovanje starih ìtnih vrst. Kmetijske drùbe so v zvezi s pripravljanjem franciscejskega katastra upo{tevale na oral koruze od 38 do 48 delovnih dni, na oral krompirja od 35 do 50 dni, na oral p{enice pa le od 15 do 18 dni ali pa rì od 14 do 17 dni. Ve~ je bilo tudi travnikov, ki so prav tako zahtevali ve~ koscev, potrebno pa je bilo tudi ve~ vprène ìvine (Grafenauer 1970, str. 245). Z »agrarno revolucijo« je pri{lo tudi do uporabe bolj u~inkovitega poljedeljskega orodja. Najve~ja sprememba je bila uvedba èleznega pluga v sredini 19. stoletja. Vendar pa je zna~ilno, da se je èlezni plug na slovenskih tleh uveljavil {ele po letu 1900, proces zamenjave starih ornih orodij je po ocenah med slovenskimi kmeti trajal kar pol stoletja, od leta 1870 do priblìno 1930. [ele ob koncu 19. stoletja so se med kmeti raz{irili nekateri ro~ni stroji: mlatilnice, slamoreznice in vetrovnice. Z gospodarskimi spremembami v drugi polovici 19. stoletja (konec tovorni{tva, doma~e izdelave obleke, propad fuìn, razvoj zgodnje industrije se {e ni za~el) se je razpolòljiva delovna sila na kmetih zelo pove~ala. Kljub izseljevanju je bilo slovensko podeèlje do druge svetovne vojne agrarno prenaseljeno. Zato ni bilo ve~- je potrebe po uvedbi {e modernej{ih kmetijskih strojev na motorni pogon, ki bi zmanj{ali potrebo po ro~ni delovni sili, ~eprav so se taki stroji za~eli pojavljati è ob koncu 19. stoletja (Grafenauer 1970a, str. 217–218). Po zemlji{ki odvezi je patent iz leta 1853 dolo~al, da morajo nekdanja zemlji{ka gospostva odpraviti slùnosti (servitute) tudi z odstopom zemlji{~ kme~kim upravi~encem. Tako se je srenjska zemlja, ki je do leta 1848 kopnela, v prvih desetletjih po tem letu predvsem na gozdnatih obmo~jih spet obrasla (Blaznik 1970, str. 158). Vendar so na srenjski zemlji spet slabo gospodarili in jo pretirano iz~rpavali. Leta 1883 je iz{el zakon, ki je sproìl delitvene postopke, in to najprej v gozdovih, nato tudi na pa{ni{- kih tleh (Sun~i~ 1991; str. 5). Zaradi razli~ne vrednosti so posamezne komplekse gozdnih zemlji{~ navadno drobili tako, da so posamezniki svoje deleè dobili na razli~nih straneh v obliki zelo dolgih in ozkih prog, kar je onemogo~alo pametno gospodarjenje. Vendar pa agrarne operacije niti do leta 1945 niso bile izpeljane do konca (Blaznik 1970a, str. 176). Pomembno pa je, da planinskih pa{nikov tudi tokrat niso delili (Blaznik 1970, str. 158). Vseeno so se posestne razmere v dolo~eni meri spremenile. Ponekod so veleposestniki in lesni trgovci zmanj{evali pa{ni{ka obmo~ja na {kodo planinskih srenj. Predvsem na tolminskih planinah je posestno razmerje postalo precej prepleteno. Ponekod so planinskopa{ni upravi~enci vpisovali lastnino brez posredovanja ob~ine, in sicer kot cele vasi, skupine kmetov, redko so bili to posamezniki. Leta 1947 je bila v So{kih Julijskih Alpah tretjina planin v zasebni lasti, vendar so se {e naprej uìvale kolektivno (Melik 1950, str. 132–133). Zgovoren je primer, ko je kr~evino v gozdu, ki so jo v 70. letih 19. stoletja za seboj pustili italijanski drvarji, kupila skupina kmetov iz Zatolmina; danes jo poznamo kot planino La{ka se~ (po pripovedovanju Marka Beneka leta 2003, solastnika na planini). Na drugih obmo~jih slovenskega alpskega sveta v posestno pravnem smislu ni pri{lo do velikih sprememb. Najve~krat so planine pre{le na pa{ne skupnosti, tiste, ki so bile pred zemlji{ko odvezo v individualni lasti, pa so ohranile tako obliko lastni{tva. [e vedno so se na planinah obdràle stare posestne razmere tako pri pravicah do servitutne pa{e na veleposestvih kot zlasti pri uìvanju skupnih srenjskih planin, ki so ve~inoma ostale skozi stoletja povezane z istimi naselbinami in istimi gospodarskimi enotami; novinci so s primernim deleèm med pa{ne upravi~ence lahko pri{li le v primeru delitve kmetij. Razmere na planinah so posku{ali izbolj{ati deèlni planinski zakoni (Koro{ka 1908, Kranjska in [tajerska 1909) ter pravila in plan{arski redi, ki so jih izdajale oblasti (Blaznik 1970, str. 160). Ker so z delitvijo srenjskih zemlji{~ (gmajn) pri{li do novih zemlji{~ predvsem stari upravi~enci, ki so dobili deleè glede na velikost posesti, so se v slovenskih vaseh pove~ale tudi socialne razlike. Veli-kostno diferenciacijo agrarnih posestev je {e poglabljala gospodarska kriza, v katero je slovenski kmet za{el proti koncu 60. let 19. stoletja. Deloma so kmetije povsem razpadle in bile razprodane, deloma 51 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek pa je rasla drobna posest. Zemlji{ka odveza je omogo~ila svobodnej{i promet s kme~ko zemljo, kar je pospe{eval {e zakon iz leta 1868, po katerem je bilo dovoljeno kmetije svobodno deliti. Proces razkra-janja kmetij so hoteli zaustaviti z dràvnim zakonom leta 1889, ki je na~elno omejil delitev srednjeve{kih kmetij med dedi~e, vendar je prepu{~al podrobnej{e dolo~be deèlnemu zakonu, ta pa je bil izdan samo za Koro{ko. Zato se je zemlja {e kar naprej delila. Manj so se delile stare kmetije na Gorenjskem, predvsem pa na Koro{kem, na kar sta vplivala zakon in mo~na tradicija (Blaznik 1970a. str. 176–177). Globoko so v socialne in gospodarske razmere na vasi posegle agrarne operacije, ki so odpravlja-le gozdne in pa{ne slùnosti (servitute). Te operacije so bile zaklju~ene okrog leta 1880; veleposestnikom so prinesle veliko korist, srednjim in malim kmetom pa veliko {kodo. Njihovo gospodarstvo je bilo v novih razmerah omejeno na natan~no dolo~en gozdni ali pa{ni prostor, ki so ga dobili v svojo last (Britov- {ek 1964, str. 309). Odprava (slùnostnih) pravic in odkup dodeljenih zemlji{~ sta v 70. in 80. letih 19. stoletja vodila v propad marsikatero kmetijo. Kmetije so razprodajale zemljo v zameno za odpravo dolga. Take razmere je v tistem ~asu pospe{eval {e razvoj èleznic, rudarskih in industrijskih sredi{~. V Meì{ki dolini si je fuìnarsko-gozdarska druìna grofov Thurnov prizadevala dobiti v last ~im ve~ gozdov in si s tem zagotoviti potrebne koli~ine lesa za fuìne in premogovnike. Tako so kmete prav silili v zadolèvanje in nazadnje kupili njihovo celotno posest. Tako so pridobili zemljo (predvsem gozdove), poleg tega pa {e delovno silo za delo v rudnikih, fuìnah in gozdovih. Do konca prve svetovne vojne so zasegli 95 kmetij s skupno povr{ino 8250 ha (Medved 1967, str. 49–53). 5.1.3 RAZVOJ MED LETOMA 1918 IN 1945 Vse ve~je socialne razlike na vasi naj bi po prvi svetovni vojni zajezila agrarna reforma. V za~etku 20. stoletja se je na eni strani krepil sloj kmetov, ki so imeli malo zemlje, na drugi strani pa tudi veliki kmetje. Primer radovlji{kega okraja: leta 1902 je bilo kmetov s posestjo do 2 ha 21 %, nad 20 ha 13 %; leta 1931 je bilo prvih 24 %, drugih 14 %. @e v letih od 1919 do 1920 so si sledili razglasi, leta 1922 zakon, ki naj bi razlastil vsa veleposestva, proti pla~ilu pa naj bi zemljo dobili tisti kmetje, ki nimajo dovolj zemlje, in to v obsegu, kolikor je morejo obdelati s svojo druìno. Na obmo~ju Slovenije naj bi veleposestva smela obdràti 75 ha obdelovalne zemlje in 200 ha zemlje sploh. Vi{ek zemlje se je razdelil med agrarne interesente, za alpski svet pa je pomembno, da so se pa{niki smeli podeljevati samo v celoti. Razla{~eni pa{niki so pri{li v roke pa{nim zadrugam (skupnostim) (Blaznik 1970a, str. 181). Na planinskih pa{nikih zato ni bilo ve~jih sprememb. V zgornji dolini Trì{ke Bistrice in ob Ljubelju sta barona Born planinske pa{nike ob agrarni reformi prepustila dotedanjim pa{nim skupnostim, podobno je bilo s planinami Ljubljanske nad{kofije v obmo~ju Gornjega Grada (Jordan 1945, str. 71). Kon~ni zakon o likvidaciji agrarne reforme je v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev iz{el leta 1931. Vendar pa razdeljevanje ni potekalo v skladu z zakonom. Razdeljena je bila le osmina veleposestni{kih gozdov in slabih 40 % obdelovalne zemlje. Agrarna reforma ni dosegla èlenega u~inka. Veleposestniki so obdràli ve~ino zemlje, propadanje malega kmeta se je nadaljevalo (Blaznik 1970a, str. 181). Kmetijska politika v tem ~asu ni zagotavljala stabilnega razvoja kmetijstva in izbolj{anja poloàja malih kmetov, temve~ predvsem utrjevanje poloàja vladajo~ega me{~anstva in zmanj{evanje nara{~ajo~ega ljudskega nezadovoljstva (Vadnal 1987; str. 18). V tem obdobju je pomembno omeniti tudi ~as velike svetovne gospodarske krize, ki se je kon~ala z drugo svetovno vojno. Propadanje malih kmetij je bilo {e posebej intenzivno, kar pa morda ne drì toliko za slovenski alpski svet, ampak bolj za ravninska in vinorodna obmo~ja Slovenije (Blaznik 1970a, str. 182). 5.1.4 RAZVOJ PO LETU 1945 DO 1991 Po drugi svetovni vojni je bil razvoj kmetijstva izrazito ideolo{ko obremenjen. Kmetijska politika je zahajala v skrajnosti z izrazitimi politi~nimi in socialnimi predznaki. Odnosi so postali pomembnej{i od 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 pridelave (Gliha 1991, str. 129). Prvi ukrep je bil zakon o agrarni reformi in kolonizaciji leta 1945. Na podlagi tega zakona, ki je temeljil na na~elu »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, so zemljo odvzeli vsem tistim, ki je niso sami obdelovali: veleposestvom z ve~ kot 25–35 ha obdelovalne zemlje ali nad 45 ha skupnih zemlji{~; zemlji{ko posest bank, podjetij in podobno; zemlji{~a cerkve, samostanov in verskih ustanov nad 10 ha. Poleg razla{~ene in odkupljene zemlje je v zemlji{ki sklad pri{la {e zaplenjena nem{- ka posest in tista na podlagi sodnih obsodb (^epi~ 1987, str. 20). Leta 1953 je sledil zakon o zemlji{kem maksimumu, ki je uzakonil {e nìjo dovoljeno povr{ino obdelovalne zemlje, 10 ha. S tem je za desetletja onemogo~il kakr{nokoli koncentracijo zemlji{~ in posesti v zasebni lasti. Gospodarska uspe{nost kmetijstva je bila v ozadju vse do za~etka 70-ih let 20. stoletja (Gliha 1991, str. 129). Pomembno pa je, da so ustavni amandmaji iz leta 1971 omogo~ili pove~anje zemlji{kega maksimuma v hribovitih in gorskih obmo~jih, njegovo kvantitativno opredelitev pa so opredeljevali zakon o kmetijskih zemlji{~ih in njegove dopolnitve (Avsec 1988, str. 19). Kmetje na Zgornjem Jezerskem so na primer imeli v 60. letih 20. stoletja po agrarni reformi v lasti med 40 in 60 ha gozda in kmetijskih povr{in (Gr~ar 1968, str. 173); v Topli so agrarno reformo izvedli {ele leta 1960, kmetijam je bilo skupaj vzetih 520 ha gozda, v povpre~ju pa je vsaka kmetija {e vedno imela okrog 160 ha zemlje, od tega petino nerodovitnih zemlji{~ ter slabo tretjino pa{nikov. Vsa odvzeta, zaplenjena in odkupljena zemlja je pri{la v last »splo{nega ljudskega premoènja« (^epi~ 1998, str. 203). Za slovenski alpski svet je pomembno, da so v ljudsko premoènje pre{li predvsem obsèni gozdovi, ki so bili v lasti veleposestev in cerkve (na primer na Pokljuki, Jelovici). Skupaj so gozdovi predstavljali slabih 65 % zaseène zemlje (^epi~ 1987, str. 20). V »last ljudstva« so pre{li tudi planinski pa{niki, z njimi pa so gospodarile agrarne skupnosti, ki so na novo nastale z zakonom leta 1947. Pri tem je pri{lo do velikih sprememb, saj so dobili pravico pa{e vsi ~lani agrarnih skupnosti v okviru novooblikovanih krajevnih ljudskih odborov (krajevnih skupnosti). Tako naj bi se poru{ila stara pravila upravi~encev znotraj srenj (v Poso~ju zasebnih solastnikov), ki so bile pred ustanavljanjem krajevnih agrarnih zadrug tudi lastnice planinskih pa{nikov (Melik 1950 str. 142). Dedi{~ina starih principov srenjskih skupnosti pa je bila predvsem v alpskem svetu mo~na, tako da so se razmerja na planinah najve~krat ohranila (Jer{i~ 1965, str. 59). Za izbolj{anje u~inkovitosti v kmetijstvu so po letu 1971 sprejeli vrsto zakonov: zakon o kmetijskih zemlji{~ih, zakon o varstvu kmetijskih zemlji{~ pred spreminjanjem namembnosti, zakon o dedovanju kmetijskih zemlji{~ in zasebnih kmetijskih gospodarstev, zakon o zdruèvanju kmetov, zakon o starostnem zavarovanju kmetov in zakon o intervencijah v kmetijstvu. Od leta 1976 je bilo kmetijstvo v Sloveniji vsaj na~eloma uvr{~eno med prednostne dejavnosti (Vadnal 1987, str. 19). Izbolj{anje v kmetijstvu pa je bilo opaziti è po letu 1968, ko sta bili ustanovljeni Zadrùna zveza Slovenije (1972) in Center za pospe{evanje kmetijstva v okviru zveze. Takrat se je pozornost bolj namenila zasebnemu kmetijstvu, napredovali sta tehnologija in tehnolo{ka opremljenost kmetij (kmetije so za~ele kupovati in uporabljati traktorje), pove~ali so se donosi v kmetijstvu (Gliha 1991, str. 129). 5.1.5 KMETIJSTVO PO LETU 1991 Po osamosvojitvi Slovenije se je, zaradi uniformiranosti kmetijstva po prej{njih, jugoslovanskih merilih, izdelala in sprejela Strategija razvoja slovenskega kmetijstva (1992). Strategija je pokazala nujnost kmetijske reforme, ki je potekala v dveh fazah: med letoma 1992 in 1995 ter med letoma 1999 in 2002 (Program of agricultural policy reform 1998). S programom Reforme kmetijske politike so bile vse sile usmerjene k prilaganju kmetijstva evropskim razmeram. V tem programu predstavlja enega najbolj kore-nitih zasukov v kmetijski politiki uvajanje neposrednih pla~il (Cunder 2001, str. 83). Ve~ina obmo~ja slovenskega alpskega sveta je uvr{~enega v obmo~ja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. To pomeni, da je kmetijstvo v alpskem svetu delèno spodbujevalnih ukrepov. Do sredine devetdesetih let minulega stoletja so se tako imenovane diferencirane pomo~i izpla~evale v skladu z aktualno kmetijsko politiko, ki je kmetijstvu na tem obmo~ju priznavala zgolj strate{ko proizvodno funkcijo. Te pomo~i so bile v obli-53 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek ki ugodnej{ih kreditnih pogojev za izvajanje investicij, nepovratnih sredstev, regresov za nabavo repro-dukcijskega materiala, finan~nih sredstev za uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter pridelovalnih premij za posamezne kmetijske pridelke (predvsem za mleko in meso). Predvsem zadnja oblika pomo~i je povzro~ila, da se je po vsej Sloveniji razvijala predvsem ìvinoreja (Cunder 2001, str. 91). Poleg navedenih ozko kmetijskih ukrepov so se izvajali nekateri ukrepi za splo{no spodbujanje gospodarstva in ohranjanja poselitve gorskih in hribovskih obmo~ij. Najve~ je bilo sredstev za pospe{evanje regional-nega razvoja. Cilj tovrstnega ukrepanja je bil zmanj{anje ekonomskih in socialnih razlik med pokrajinami ali deli pokrajin. Med pomembnej{e ukrepe za uresni~itev teh ciljev spadajo sofinanciranje za izgradnjo infrastrukture, pospe{evanje razvoja gozdarstva z gradnjo gozdnih cest, dav~ne olaj{ave in podobno (Cunder 2001, str. 92). Pomemben zasuk v spodbujanju kmetijstva je bila opredelitev obmo~ij z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Leta 1996 so se v teh obmo~jih uvedle cenovne podpore, leta 1997 pla~ila na glavo ìvine in leta 1999 pla~ila na hektar kmetijske zemlje. Zadnji na~in spodbujanja kmetijske pridelave je è prilagojen evropskemu, kmetijstvo pa ~aka {e sprememba kriterijev opredelitve obmo~ij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo oziroma sistem dolo~evanja in vrednotenja teàvnostnih obmo~ij, ki bi se ob razpolòljivih virih podatkov lahko zaklju~il tudi na ravni posamezne kmetije (Cunder 2001, str. 94). 5.1.6 POSESTNA STRUKTURA KMETIJ Prav zaradi specifi~nega zgodovinskega razvoja slovenskega kmetijstva in s tem podedovane slabe agrarne strukture se Slovenija {ele za~enja prilagajati modernemu kmetijstvu, kakr{no je zna~ilno za ve~ino razvitih evropskih dràv. ^eprav je slovensko kmetijstvo zaradi naravnih razmer (razgibanost povr{ja) prisiljeno gospodariti v tèjih pridelovalnih razmerah, so predvsem slaba velikostna in posestna struktura, nizka stopnja profesionalizacije ter {e vedno nizka delovna intenzivnost tisti dejavniki, ki zavirajo hitrej{e prilagajanje na{ih proizvodnih struktur tistim, ki vladajo v skupnem evropskem prostoru (Cunder 2002, str. 125). Velik pomen velikosti posesti kmetij so pri razvoju (spremembah) na podeèlju ugotavljale {tevilne geografske {tudije (primeri: Blaznik 1933; Klemen~i~ V. 1962 in 2002; Natek 1976; Klemen~i~ M. 1974; Kladnik 1982 in 1998). Skupna pa je ugotovitev, da se je posest ve~inoma drobila. Najmanj v gorskem svetu, saj so tam zakoni è v 19. stoletju zavirali deljenje kmetij (Medved 1969; str. 16). Blaznik (1933, str. 63–65) na primer za naselja v Sel{ki dolini ugotavlja, da se je {tevilo gruntov med letoma 1825 in 1933 zmanj{alo, zato pa se je mo~no pove~alo {tevilo kaj`, ki so imele v posestni praviloma manj zemlje. Vseeno je bila {e leta 1931 povpre~na slovenska kmetija po povr{ini povsem blizu povpre~ni srednje-evropski kmetiji, danes pa je glede na kmetijsko zemljo petkrat manj{a kot podoben obrat v Evropski zvezi (Cunder 2002, str. 129). Kljub mo~ni deagrarizaciji se je po drugi svetovni vojni drobljenje posesti nadaljevalo. Leta 1931 je bila povpre~na velikost kme~kega gospodarstva v Sloveniji 8,7 ha (brez gozda 4,3 ha), leta 1947 6,74 ha, leta 1960 6,7 ha in leta 1969 6,2 ha (Medved 1969, str. 24), leta 2000 pa je povpre~no velika kmetija merila è dobrih 10 ha. V devetdesetih letih minulega stoletja se je torej vendarle tudi v Sloveniji pri- ~ela koncentracija zemlji{~, ve~anje skupne povpre~ne povr{ine kmetij pa je lahko tudi posledica zmanj{evanja {tevila kmetij na ra~un najmanj{ih. Koncentracija zemlje se {e vedno vr{i tudi v dràvah, ki imajo kmetijsko strukturo bistveno ugodnej{o od slovenske. (Cunder 2002, str. 130). Za ponazoritev zgornjih trditev smo prikazali spremembo {tevila kmetijskih gospodarstev med popisoma kmetijstva leta 1960 in 2000 ter spremembo velikosti vseh uporabljenih zemlji{~ na kmetijskih gospodarstvih. Vendar pa je primerjava problemati~na, saj so bila leta 1960 popisana vsa kmetijska gospodarstva z vsaj 10 ari zemlje (Popis poljoprivrede 1960, str. 8), leta 2000 pa vse evropsko primerljive kmetije (EPK). To so vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo vsaj 1 ha kmetijskih zemlji{~, lahko pa tudi manj, vendar morajo izpolnjevati druge pogoje (Popis kmetijskih gospodarstev 2000 – rezultati raziskovanj, str. 16). 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 indeksi do 24,9 meje katastrskih ob~in indeksi 25,0 do 39,9 meje mezoregij indeksi 40,0 do 54,9 indeksi 55,0 do 69,9 0 km 5 10 15 20 25 indeksi 70,0 in ve~ Vir: Popis kmetij 1960, 2000 k. o. brez centorida naselij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 20: Indeksi sprememb {tevila kmetijskih gospodarstev med letoma 1960 in 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta (podatki zgolj ilustrirajo prostorsko razporeditev upada, sami rezultati zaradi razli~ne metodologije zajema podatkov niso popolnoma verodostojni). Iz omenjenih dveh popisov kmetij smo ugotovili, da se le v 13 naseljih {tevilo kmetijskih gospodarstev ni spremenilo. To so predvsem naselja z majhnim {tevilom prebivalcev in kmetijskih gospodarstev (do 10), vendar z visokim deleèm kme~kega prebivalstva. Gre pa skoraj izklju~no za naselja v Kamni{kih Alpah, dve sta v Savskih Julijskih Alpah. Na drugi strani se je {tevilo kmetijskih gospodarstev najbolj zmanj{alo v velikih naseljih, ki danes predstavljajo predvsem zaposlitvena sredi{~a z nekme-tijskimi dejavnostmi. Na Bledu je bilo leta 2000 54 kmetijskih gospodarstev, kar je 210 manj kot leta 1960. Podobno se je {tevilo zmanj{alo v Bovcu, Radovljici in na Jesenicah. Na sliki 20 so prikazane spremembe v {tevilu kmetijskih gospodarstev, izraène v indeksih, po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. Prav v vseh katastrskih ob~inah se je glede na naselja, katerih centroidi so v posamezni katastrski ob~ini, {tevilo kmetijskih gospodarstev med letoma 1960 in 2000 zmanj{alo. Iz slike v grobem lahko ugotovimo, da se je {tevilo gospodarstev najbolj zmanj{alo v So{kih Julijskih Alpah, v okolici Jesenic, Bleda in Radovljice. V tem se kaè velika dvojnost. Za So{ke Julijske Alpe velja splo{na depopulaci-ja, drugo obmo~je pa je doìvelo najmo~nej{o industrializacijo in danes ta trikotnik predstavlja gospodarsko najmo~nej{e obmo~je slovenskega alpskega sveta. Na drugi strani se je {tevilo najmanj zmanj{alo v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah (glej tudi preglednico 8). So pa ti rezultati zaradi razlik v metodologiji zajema podatkov med letoma 1960 in 2000 bolj prostorsko ilustrativne kot prave vrednosti. Kljub razlikam v metodologiji zajema med popisoma smo posku{ali ugotoviti razlike v velikosti vse uporabljene zemlje na kmetijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1960 in 2000. Ob upo{tevanju vseh kmetij je imela leta 1960 povpre~no velika kmetija v slovenskem alpskem svetu 10,5 ha zemlji{~ v uporabi, leta 2000 pa 19,1 ha (ve~ kot 80 % pove~anje). Resda se je v zadnjih letih tudi v Sloveniji za~ela koncentracija zemlji{~, vendar se nam je zdela razlika prevelika. Zato smo v primerjavo vzeli samo naselja, v katerih se {tevilo gospodarstev ni spremenilo. Leta 1960 je v naseljih brez sprememb 55 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 8: [tevilo kmetijskih gospodarstev leta 1960 in 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (podatki zgolj ilustrirajo prostorsko razporeditev upada, sami rezultati zaradi razli~ne metodologije zajema podatkov niso verodostojni) (Popis kmetijstva 1960, 2000). {tevilo kmetijskih gospodarstev indeks {tevila med letoma 1960 in 2000 leta 1960 leta 2000 So{ke Julijske Alpe 2895 842 29,1 Savske Julijske Alpe 3036 1335 44,0 Zahodne Karavanke 1375 570 41,5 Vzhodne Karavanke 106 64 60,4 Kamni{ke Alpe 1744 829 47,5 Savinjske Alpe 1521 797 52,4 alpski svet skupaj 10677 4437 41,6 Slovenija 194855 86320 44,3 {tevila kmetijskih gospodarstev, 13 je bilo takih, povpre~na kmetija imela 26 ha zemlji{~, {tirideset let kasneje 32,6 ha. To je 25 % pove~anje. Velikost kmetijskih gospodarstev se je v zadnjem desetletju pove- ~ala tudi na ra~un vrnjene zemlje, odvzete z zemlji{kim maksimumom. @e pri naseljih, kjer se je {tevilo kmetijskih gospodarstev zmanj{alo do 20 % (brez tistih, ki se jim {tevilo ni spremenilo), smo ugotovili, da se je velikost povpre~ne kmetije pove~ala za 26 %, pri naseljih z od 20- do 40-odstotnim zmanj{anjem {tevila kmetijskih gospodarstev se je velikost kmetije pove~ala za 35 %, pri naseljih z zmanj{anjem {tevila kmetijskih gospodarstev med 40 in 60 % celo è za 55 %. Zato ne moremo trditi, v kolik{ni meri se je velikost posesti pove~ala na ra~un koncentracije in vra~anja zemlji{~, koliko pa na ra~un razli~ne metodologije zajema podatkov, razen pri naseljih, kjer se {tevilo ni zmanj{alo. Zato smo pri ugotavljanju povezanosti sprememb rabe tal in velikosti kmetijskih gospodarstev glede na skupno uporabljeno povr{ino zemlji{~ uporabljali bodisi zgolj povpre~ne velikosti za leto 1960 bodisi za leto 2000. Preglednica 9: Velikost kmetijskih gospodarstev glede na skupno povr{ino zemlji{~ v uporabi leta 1960 in 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijstva 1960, 2000). skupna povr{ina zemlji{~ povpre~nega kmetijskega gospodarstva v ha leta 1960 leta 2000 So{ke Julijske Alpe 7,9 11,7 Savske Julijske Alpe 10,2 16,2 Zahodne Karavanke 9,3 18,1 Vzhodne Karavanke 29,9 52,7 Kamni{ke Alpe 11,4 19,0 Savinjske Alpe 15,4 29,8 alpski svet skupaj 10,6 19,0 Na sliki 21 je prikazana povpre~na velikost kmetijskega gospodarstva po katastrskih ob~inah leta 1960. Glede na povpre~no velikost skupnega zemlji{~a smo kmetije razvrstili v 5 razredov: • do 7,9 ha skupnih zemlji{~ v uporabi, • od 8,0 do 15,9 ha, • od 16,0 do 24,9 ha, • od 25,0 do 49,9 ha in • 50,0 in ve~ ha v uporabi. 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 do 7,9 hektara meje katastrskih ob~in 8,0 do 15,9 hektara meje mezoregij 16,0 do 24,9 hektara 25,0 do 49,9 hektara 0 km 5 10 15 20 25 50,0 in ve~ hektarov Vir: Popis kmetij 1960 k. o. brez centorida naselij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 21: Povpre~na povr{ina vseh uporabljenih zemlji{~ na kmetijsko gospodarstvo leta 1960 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. do 7,9 hektara meje katastrskih ob~in 8,0 do 15,9 hektara meje mezoregij 16,0 do 24,9 hektara 25,0 do 49,9 hektara 0 km 5 10 15 20 25 50,0 in ve~ hektarov Vir: Popis kmetij 2000 k. o. brez centorida naselij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 22: Povpre~na povr{ina vseh uporabljenih zemlji{~ na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 57 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek [irina razredov sicer ni evropsko primerljiva (Cunder 2002, 131), zato pa bolje pokaè razlike znotraj alpskega sveta. Skupine katastrskih ob~in z najve~jimi kmetijskimi gospodarstvi glede na skupno uporabljeno povr{ino zemlji{~ se izoblikujejo è na sliki 21, torej leta 1960. V grobem so to katastrske ob~ine v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah, najve~je povpre~ne kmetije so prav v koncu Zgornje Savinjske in Zgornje Meì{ke doline (k. o. Koprivna, Topla, Sol~ava, Logarska dolina). Katastrske ob~ine s povpre~nim kmetijskim gospodarstvom z ve~ kot 25 ha so bile leta 1960 {e Lenart pri Gornjem Gradu, [mihel, Kokra in Gozd Martuljek, torej so najve~je kmetije v tipi~nem obmo~ju samotnih kmetij, kar je bilo pri~akovano. Katastrske ob~ine v razredu z najmanj{o povpre~no velikostjo kmetijskih gospodarstev (do 7,9 ha) so bile zgo{~ene v zgornjem delu Ljubljanske kotline, presenetljivo pa tudi v So{kih Julijskih Alpah, in to predvsem v zgornjem koncu so{ke doline. Glede na to, da je poselitev tam delno è v celkih ter v neposredni bliìni visokogorja, bi podobno kot v drugih podobnih razmerah pri~akovali, da so bile kmetije po posesti ve~je. Sklepamo pa, da se je tako majhna individualna posestna struktura vzpostavila è ob kolonizaciji, ki ni bila enaka kot v pravih obmo~jih samotnih kmetij in kmetij v celkih. Trenta je prvotno imela za~asno poselitev, bodisi rudarsko-fuìnarsko bodisi plan{arsko. [ele kasneje so se iz nje razvila stalna naselja, ki pa so è v osnovi imela le malo obdelovalne zemlje, pa{niki pa so bili skupni, gozdovi pa najve~krat servitutni (Melik 1950, str. 138; Sun~i~ 1992, str. 696). Z nacio-nalizacijo so bili kmetje predvsem ob pravice uporabe gozda, kar jih je ob tako skromni zemlji mo~no prizadelo. V ^adrgu je na primer nacionalizacija skupne va{ke zemlje tako prizadela osnovni dejavnosti (ìvinorejo, drvarstvo) va{~anov, da se je po drugi svetovni vojni ve~ji del prebivalstva odselil (terensko delo 2003). Leta 1931 je bilo v tej vasi 210 prebivalcev, leta 1971 {e 104, leta 1991 samo {e 23 (Krajevni leksikon 1995, preglednica). Majhno posest so leta 1960 imele tudi kmetije v katastrskih ob~inah, ki so segale na Pokljuko (Zgornje Gorje) in Meàklo (Spodnje Gorje), kjer je bila ve~ina zemlje v lasti Verskega sklada ter po drugi svetovni vojni nacionalizirana. Kmetije v Zadre~ki dolini in nad njo imajo manj{o velikost posesti, kot je zna~ilno za Savinjske Alpe in druga obmo~ja samotnih kmetij. V tem delu alpskega sveta je bila last-nica gozdov in planin Ljubljanska {kofija, planine pa so leta 1940 odstopili pa{ni skupnosti Nova [tifta (Sun~i~ 1992, str. 696). Povpre~na velikost uporabljenih zemlji{~ na kmetijskih gospodarstvih leta 2000 po katastrskih ob~inah je prikazana na sliki 22. Razlika s sliko 21 je o~itna. Veliko katastrskih ob~in je pre{lo v vi{ji razred katastrskih ob~in v zgornjem koncu Ljubljanske kotline je pre{la v vi{ji, drugi razred (od 8,0 do 15,9 ha), ne pa tudi v So{kih Julijskih Alpah (razen posameznih) in Bohinju. Iz tega sklepamo, da so bila v zgornjem koncu So{kih Julijskih Alp kmetijska gospodarstva res è v osnovi manj{a od tistih v drugih obmo~jih oziroma mezoregijah, saj so tudi ob druga~nem kriteriju za zajem gospodarstev v popis kmetijstva kmetije po posesti manj{e kot drugod. Z izra~unom korelacijskega koeficineta pa smo ugotovili, da je predvsem oblika poselitve zelo povezana z velikostjo kmetijskih gospodarstev: bolj ko so kmetije velike, ve~ja je verjetnost, da so v naselju samotnih kmetij, in nasprotno. V izra~unu so bile hektarske vrednosti za skupno povr{ino zemlji{~ povpre~nega kmetijskega gospodarstva 144 katastrskih ob~in ter prevladujo~a oblika poselitve za vsako naselje; izra~unan je bil korelacijski koeficient eta (r) = 0,6076; ki pri 99,9-odstotni stopnji zaupanja kaè statisti~no pomembne razlike med oblikami naselij in velikostjo uporabljenih kmetijskih zemlji{~ kmetijskih gospodarstev. [e bolj nazorno pa se kaèjo razlike v povpre~ni velikosti kmetij v vseh treh oblikah poselitve. V naseljih s prevlado samotnih kmetij je povpre~na velikost kmetijskega gospodarstva ve~ja od 50 ha, v me{anih oblikah slabih 30 ha in v naseljih s prevladujo~o obliko strnjenih naselij 18 ha. Iz popisa kmetijstva 2000 smo po katastrskih ob~inah prikazali {e povpre~en delè vseh kmetijskih zemlji{~ (brez gozda in pozidanih zemlji{~) v uporabi (torej tudi najeto zemljo). Med kmetijska zemlji{~a v uporabi spadajo njive in vrtovi, trajni nasadi ter ve~letni travniki in pa{niki (popisni list Popisa kmetijskih gospodarstev 2000, str. 3). V slovenskem alpskem svetu je povpre~no kmetijsko gospodarstvo imelo v uporabi 6,2 ha kmetijskih zemlji{~, kar je za hektar ve~ kot povpre~na slovenska kmetija. V tem se odraà ve~ja usmerjenost v ìvinorejo, ki uporablja tudi ekstenziven na~in pridelave (pa{a). Kmetijska 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 gospodarstva, ki imajo v uporabi veliko zemlji{~, imajo v uporabi tudi relativno (za slovenski alpski svet) veliko kmetijskih zemlji{~, vendar pa je delè kmetijskih zemlji{~ pri takih kmetijah manj{i kot pri kmetijah z manj{o povr{ino v uporabi. Na primer samotna kmetija v Savinjski dolini ima poleg tega, da ima v uporabi ve~ vseh zemlji{~, v uporabi tudi ve~ kmetijskih zemlji{~ kot na primer kmetija na Deèli. Preglednica 10: Povr{ine kmetijskih zemlji{~ v uporabi povpre~nega kmetijskega gospodarstva leta 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). povpre~na velikost % kmetijskih zemlji{~ povpre~na povr{ina kmetijskih zemlji{~ v uporabi glede na vsa gozda v ha v lasti v uporabi v ha na zemlji{~a v uporabi na kmetijo kmetijo leta 2000 So{ke Julijske Alpe 5,3 45,4 3,8 Savske Julijske Alpe 5,8 35,6 9,6 Zahodne Karavanke 5,8 31,8 11,5 Vzhodne Karavanke 9,9 18,7 38,6 Kamni{ke Alpe 6,7 35,4 11,1 Savinjske Alpe 7,4 25,0 18,9 alpski svet skupaj 6,2 32,7 11,1 Slovenija 5,3 49,6 Danes je za mo~ kmetijskih gospodarstev pomemben tudi gozd, ki ga imajo kmetije v lasti. V preteklosti, ko so bile kmetije samooskrbne, je imel gozd manj pomembno gospodarsko vlogo in je predstavljal predvsem osnovo za gradbeni material in kurjavo. S prehodom na tr`no gospodarstvo pa je kmetom vedno predstavljal varnost za krizne ~ase, ~eprav se je cena lesa zelo spreminjala. Pomen in vrednost gozda se je z vzponom rudarstva in fuìnarstva pove~ala (na primer Valen~i~ 1970, str. 441). Tudi po zemlji{ki odvezi v drugi polovici 19. stoletja je imel gozd veliko vrednost in se je njegova povr{ina v za~et-ku 20. stoletja è za~ela pove~evati (Valen~i~ 1970, str. 422) Po drugi svetovni vojni je bil pritisk gozdarstva na kmetijska zemlji{~a mo~an. Izdelane so bile na primer {tudije o vplivu in vrednosti planinskega pa{ni{- tva in planin, s ~imer so hoteli dokazati {kodljivost plan{arstva za gozdove. Zakon o prepovedi gozdne pa{e (1960) je povzro~il, da so {tevilne planine izgubile ve~ino pa{ne povr{ine, s tem pa tudi vrednost. V nekaterih primerih se je spremenila tudi zemlji{ka kategorija (iz pa{nika v gozd) parcel ali delov parcel. Zaradi tega je bila marsikatera planina opu{~ena. Drug nazoren primer je iz Tople v Zgornji Meì{ki dolini. Po pripovedovanju gospodarja (terensko delo 2003) z ene izmed kmetij so v tem naselju po drugi svetovni vojni mnoì~no pogozdovali gola pobo~ja Pece, da bi okrepili gospodarsko mo~ kmetij. To potrjujejo tudi katastrski podatki: leta 1900 so v katastrski ob~ini Topla 64 % povr{ine zavzemali travniki in pa{niki ter 20 % gozdovi, leta 1953 se je to razmerje è spremenilo v korist gozdov, leta 1979 pa je gozd predstavljal è 80 % vseh zemlji{~. Tudi danes gozd predstavlja pomembno gospodarsko mo~ kmetijskih gospodarstev oziroma jim omogo~a preìvetje ob kmetijskih dejavnostih. Slika 23 ponovno kaè razlike med vzhodnim in zahodnim delom slovenskega alpskega sveta. Povpre~na povr{ina gozdov v lasti kmetijskih gospodarstev je v katastrskih ob~inah So{kih Julijskih Alp bistveno manj{a kot v katastrskih ob~inah Savinjskih Alp. Sicer so katastrske ob~ine s povpre~no povr{ino gozdov v lasti kmetijskih gospodarstev ve~jo od 20 ha najbolj zna~ilne v obmo~ju poselitvene oblike samotnih kmetij. S korelacijskim razmerjem (η2) smo izra~unali, da je povezanost med poselitvenimi oblikami in povpre~no povr{ino gozdov v lasti kmetijskega gospodarstva visoka, saj smo dobili rezultat η(r) = 0,583626, kar je pri 365 naseljih, koliko jih je bilo v obdelavi, tudi sicer statisti~no pomembna korelacija. To kaèjo tudi povpre~ne povr{ine gozda v lasti kmetijskih gospodarstev po mezoregijah (glej preglednico 10). V Vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah, kjer 59 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek do 2,9 hektara meje katastrskih ob~in 3,0 do 5,9 hektara meje mezoregij 6,0 do 9,9 hektara 10,0 do 19,9 hektara 0 km 5 10 15 20 25 20,0 in ve~ hektarov k. o. brez centorida naselij Vir: Popis kmetij 2000 © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 23: Povpre~na povr{ina gozda na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. je najve~je {tevilo naselij z obliko poselitve samotnih kmetij, ima povpre~no kmetijsko gospodarstvo v lasti mo~no nadpovpre~no povr{ino gozda, medtem ko je ta povr{ina v So{kih ter tudi v Savskih Julijskih Alpah podpovpre~na. Ugotovili smo tudi, da je bil upad {tevila kmetijskih gospdarstev manj{i v tistih naseljih, kjer imajo kmetijska gospodarstva ve~ gozda. 5.1.7 POLNOVREDNA DELOVNA MO^ KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V Popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 je izra~unana tudi polnovredna delovna mo~ (PDM) vsakega kmetijskega gospodarstva. Z ekvivalenti PDM je izraèn obseg dela na slovenskih kmetijskih gospodarstvih. Izraànje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih mo~i (PDM) temelji na razmerju med {tevilom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1800 ur), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Nova metodologija izra- ~unavanja PDM je tako usklajena z izraànjem obsega dela v drugih dejavnostih in je hkrati primerljiva tudi z metodologijo, ki jo priporo~a Eurostat. V izra~unu PDM je upo{tevan celoten letni vloèk dela na kmetijskem gospodarstvu. Vanj je poleg dela gospodarja, drugih druìnskih ~lanov in redno zaposlenih na kmetijskem gospodarstvu vklju~eno tudi najeto delo (bodisi v obliki strojnih storitev bodisi v obliki sezonskega in prilònostnega dela). Ekvivalent PDM za redno zaposlene osebe zna{a 1 PDM, ~e gre za zaposlene s polnim delovnim ~asom (Popis kmetijskih gospodarstev 2000 – rezultati raziskovanj, str. 38). Na sliki 24 je prikazan povpre~en PDM na kmetijsko gospodarstvo po katastrskih ob~inah. Ponovno so se izlu{~ile razlike med zahodnim in vzhodnim delom slovenskega alpskega sveta. V So{kih in Savskih Julijskih Alpah ter v zahodnem delu Zahodnih Karavank PDM na kmetijsko gospodarstvo po katastrskih ob~inah le redko presega vrednost 1,3. Nasprotno je v Savinjskih Alpah le v redkih katastrskih ob~inah vrednost PDM manj{a od 1,1 (preglednica 11). 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 V kontekstu pri~ujo~e {tudije smo PDM obravnavali kot kazalec, ki kaè vitalnost kmetijstva, s tem pa ve~jo mònost, da so nastale spremembe v rabi tal manj{e oziroma le znotraj kmetijskih zemlji{~, ~e je PDM na kmetijsko gospodarstvo ve~ji, in nasprotno, ~e je manj{i. Preglednica 11: Polnovredna delovna mo~ (PDM) kmetijskih gospodarstev leta 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). PDM na 100 ha kmetijske zemlje v uporabi povpre~en PDM na kmetijsko gospodarstvo So{ke Julijske Alpe 18,42 0,98 Savske Julijske Alpe 18,43 1,09 Zahodne Karavanke 19,44 1,12 Vzhodne Karavanke 13,44 1,32 Kamni{ke Alpe 21,54 1,45 Savinjske Alpe 19,12 1,39 alpski svet skupaj 19,20 1,20 Slovenija 22,75 1,20 Izra~unali smo stopnjo povezanosti ekvivalenta PDM z nekaterimi drugimi kmetijskimi kazalci. Najve~jo stopnjo povezanosti smo izra~unali med PDM in {tevilom goveje ìvine na kmetijsko prebivalstvo (r = 0,527659), kar je dokaj logi~no saj ve~ ko ima kmetijsko gospodarstvo ìvine, ve~ dela je treba vlo- ìti za njeno rejo. Po velikosti sledi povezanost PDM s kmetijskimi zemlji{~i v uporabi na kmetijsko gospodarstvo (r = 0,433651), korelacijski koeficient med PDM in povr{ino gozda v lasti kmetijskega gospodarstva je è manj{i (r = 0,312006), najmanj{o staisti~no pomembno povezanost pa smo ugotovili med PDM in obliko poselitve (r = 0,254055) ter avtobusno linijo leta 1974 (r = 0,210898). do 0,89 PDM meje katastrskih ob~in 0,90 do 1,09 PDM meje mezoregij 1,10 do 1,29 PDM k. o. brez centorida naselij 0 km 5 10 15 20 25 1,30 do 1,49 PDM Vir: Popis kmetij 2000 1,50 PDM in ve~ © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 24: Polnovredna delovna mo~ (PDM) na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 61 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 5.1.8 @IVINOREJA Kmetijska gospodarstva so bila ob popisu leta 2000 razvr{~ena glede na tip kmetijske pridelave (Popis kmetijskih gospodarstev 2000 – rezultati raziskovanj, str. 40). Od okrog 4440 kmetijskih gospodarstev v slovenskem alpskem svetu, kolikor jih je bilo zajetih v popisu kmetijstva leta 2000, jih je kar 88 % usmerjenih v ìvinorejo, bodisi v rejo pa{ne ìvine (59 %) bodisi v me{ano ìvinorejo (29 %). [e 9 % kmetijskih gospodarstev ima razli~ne me{ane tipe gospodarstva med rastlinsko pridelavo in ìvinorejo, le dobrih 140 kmetijskih gospodarstev slovenskega alpskega sveta (3 %) pa nima ìvine. Med pa{no ìvino prevladujejo kmetijska gospodarstva s prirejo mleka, ki predstavljajo 31 % vseh kmetijskih gospodarstev ne glede na tip, 17 % predstavljata vzreja in pitanje goveda in le dobra 2 % je kmetijskih gospodarstev s prevlado ovac. Med me{ano ìvinorejo s 23 % vseh kmetijskih gospodarstev ne glede na tip mo~no prevladujejo tista s pretèno pa{no ìvino in brez prireje mleka (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). Usmerjenost v ìvinorejo torej predstavlja skoraj stoodstotni delè vseh kmetijskih gospodarstev slovenskega alpskega sveta. Zato tudi v vseh ob~inah obravnavanega obmo~ja glede na popis kmetijskih gospodarstev leta 2000 prevladuje izrazit krmni kmetijski sistem. Leta 1929 je tak sistem prevladoval v zahodni polovici slovenskega alpskega sveta, vzhodno od Deèle je bil ta sistem è omiljen (ve~ji delè ìt in okopavin ter nekoliko manj{i delè krmnih rastlin). Podobno je bilo tudi {e leta 1960 (Vri- {er 1998, str. 210; 2002, str. 44–45). Zaradi na{tetih zna~ilnosti smo sklepali, da bi na spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu lahko vplivala tudi sprememba {tevila ìvine na kmetijskih gospodarstvih. Ugotavljanje sprememb {tevila po vrstah ìvine je zelo teàvno, ker sta se opredelitev in z njo zajem ìvine v razli~ne statisti~- ne zbirke zelo spreminjala. Dejansko {tevilo ìvine lahko popa~i è razli~en letni ~as zajema podatkov (Novak 1970, str. 372–373). Zato smo prikazali le primerjavo za skupno {tevilo govedi in ovac leta 1900 (Leksikon ob~in 1904–1906) in 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev 2000) po avstrijskih ob~inah (ne katastrskih!). Podatki za leto 1900 so è sekundarni vir, podobno, kot o povr{inah kategorij rabe tal za tisto obdobje. Primarni vir {tevila ìvine je popis prebivalstva iz leta 1900, kjer je navedeno skupno {tevilo najpomembnej{e ìvine (Leksikon ob~in 1906, knjiga VI, str. V). [e v prvi polovici 19. stoletja je bilo stanje govedoreje na Kranjskem slabo. Skladno z uveljavlja-njem fiziokratskih na~el pa se je proti koncu stoletja izbolj{alo. Omejile so se kùne bolezni, izbolj{ali so se pa{niki, zagotavljalo se je vedno ve~ krme ~ez zimo. Vse to je omogo~alo pove~evanje predvsem {tevila govedi. Tako je na Kranjskem med letoma 1869 in 1900 {tevilo naraslo s 189540 na 253839 (za 33 %), na slovenskem Koro{kem s 116217 na 127280 (za 10 %), na slovenskem [tajerskem s 185973 na 222882 (20 %), na Primorskem pa je upadlo s 70316 na 54732 (22 %). Druga~e je bilo z ovcami in kozami, katerih {tevilo se je è v drugi polovici 19. stoletja mo~no zmanj{alo (Novak 1970, str. 384). Z bolj{o rejo se je ob koncu 19. stoletja govedoreja okrepila, tako da so slovenske deèle v tej kmetijski panogi mo~no presegle povpre~je avstrijskih deèl. V Slovenijo so hodili kupovat ìvino tudi Italijani, Bavarci in Avstrijci (Novak 1970, str. 389). @e po prvi svetovni vojni pa se je tudi {tevilo goveje ìvine zaradi gospodarske krize, ki se je kazala v slabih in nestalnih cenah za ìvino, do leta 1930 ob~utno zniàlo. V 20. stoletju je {tevilo ìvine v slovenskem alpskem svetu na splo{no upadlo. Najmanj se je zmanj{alo {tevilo goveda, za 30 %, ki je bilo med letoma 1900 in 2000 naj{tevil~nej{a ìvina (preglednica 12). Govedoreja je mo~neje nazadovala v {estdesetih letih prej{njega stoletja, zato pa se je posebej hitro razvijala med letoma 1971 in 1981. Vendar se je bolj razvijala na tradicionalno poljedelskih kot na izrazito ìvinorejskih obmo~jih (Cunder 1998, str. 202). [tevilo govedi pa ni upadlo v vseh mezoregijah. V Savinjskih Alpah je ostalo na ravni iz leta 1900, v Kamni{kih Alpah pa je celo naraslo za 10 %. Ker je {tevilo kmetij tudi v teh dveh mezoregijah è samo od leta 1960 upadlo, se je {tevilo govedi na kmetijo pove~alo. Proizvodnja se je o~itno intenzivirala. Primer nekaterih podstorì{kih vasi, kjer je leta 2000 pri{lo na kmetijsko gospodarstvo ve~ deset glav govedi, to zgovorno potrjuje. Zato pa je bilo leta 2000 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 v So{kih Julijskih Alpah le {e slabih 30 % {tevila govedi iz leta 1900. Pred stoletjem je imela ta mezoregija skoraj najve~jo ~redo, takoj za Savskimi Julijskimi Alpami, kjer se je {tevilo tudi relativno mo~no zmanj{alo, za 40 %, kar ustreza splo{nemu upadu pomena kmetijstva v Savskih Julijskih Alpah. Preglednica 12: [tevilo goveda, konj, ovac in pra{i~ev leta 1900 in 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Leksikon ob~in 1904–1906; Popis kmetijskih gospodarstev 2000). govedo ovce konji pra{i~i So{ke Julijske Alpe leto 1900 11787 15640 696 2146 leto 2000 3127 6507 75 113 indeks 1900–2000 27 42 11 5 Savske Julijske Alpe leto 1900 12279 5979 1382 3968 leto 2000 7485 4062 382 483 indeks 1900–2000 61 68 28 12 Zahodne Karavanke leto 1900 5163 3322 843 2482 leto 2000 4630 2300 236 396 indeks 1900–2000 90 69 28 16 Vzhodne Karavanke leto 1900 1035 1513 76 608 leto 2000 668 173 19 384 indeks 1900–2000 65 11 25 63 Kamni{ke Alpe leto 1900 9357 4166 810 3040 leto 2000 10305 1675 261 1094 indeks 1900–2000 110 40 32 36 Savinjske Alpe leto 1900 7511 8040 454 3238 leto 2000 7550 3059 125 1666 indeks 1900–2000 101 38 28 51 alpski svet skupaj leto 1900 47132 38660 4261 15482 leto 2000 33765 17776 1098 4136 indeks 1900–2000 72 46 26 27 Leta 2000 je bilo v So{kih Julijskih Alpah {e vedno najve~ ovac, in to kljub temu, da se je njihovo {tevilo zmanj{alo za 60 %. V odstotkih gledano, se je {tevilo ovac manj zmanj{alo v Savskih Julijskih Alpah in Zahodnih Karavankah, mo~neje pa predvsem v Vzhodnih Karavankah in tudi v Savinjskih Alpah, kjer je bila {e na prelomu 19. stoletja ov~ereja pomembna ìvinorejska panoga. Ov~ereja je za~ela naza-dovati v korist govedoreje è v prvi polovici 19. stoletja, ker so jo imeli za {kodljivo gozdu, zlasti pa zato, ker so ob nara{~ajo~i industriji pri~eli volno uvaàti iz Avstralije in Jùne Amerike in je doma~a volna zgubljala vrednost (Novak 1970, str. 390). V drugi polovici 20. stoletja se je reja drobnice skoraj opustila, od leta 1978 pa se postopoma ponovno uveljavlja. Ponovno je mo~ videti drobnico na pa{i tudi v visokogorju, kjer pa so mònosti {e vedno preslabo izkori{~ene (Cunder 1998, str. 204). Na sliki 25 je prikazano {tevilo govedi leta 1900 in 2000. Na tematskih kartah kot teì{~e govedoreje izstopajo nekatera obmo~ja: Bohinj, okolica Tolmina, obmo~je pod Storì~em in Krvavcem, lu~ko obmo~je v Savinjskih Alpah. [e bolj{e pa razvoj govedoreje pokaè karta indeksov sprememb {tevila goveje ìvine. Najmo~nej{i upad je v So{kih Julijskih Alpah od Kobarida proti severu ter v Ba{ki grapi in nad njo. Na drugi strani izstopajo obmo~ja, kjer se je {tevilo govedi pove~alo, predvsem na ra~un vse ve~jega {tevila kmetij, ki imajo tr`no usmerjeno pridelavo mleka. Taka so obmo~ja naselij na Deè- li, pod Kri{ko goro in Storì~em, pod Krvavcem in Veliko planino ter v Zadre~ki dolini in pod Goltmi v Savinjskih Alpah. Tematske karte, ki prikazujejo {tevilo ovac, kaèjo, da se je med letoma 1900 in 2000 njihovo {tevilo najbolj zmanj{alo v obmo~ju Zgornjega Poso~ja (Trenta); vseeno je v So{kih Julijskih Alpah absolutno 63 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek {tevilo za leto 1900 {tevilo za leto 2000 do 149 govedi 150 do 399 govedi 400 do 749 govedi 750 do 1499 govedi 0 km 5 10 15 20 25 1500 govedi in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: Leksikon ob~in 1904–06; k. o. brez podatka meje mezoregij Popis kmetij 2000 © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 25: [tevilo goveje ìvine in ovac leta 1900 in 2000 po nekdanjih avstrijskih upravnih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 {tevilo za leto 1900 {tevilo za leto 2000 do 99 ovac 100 do 249 ovac 250 do 499 ovac 500 do 999 ovac 0 km 5 10 15 20 25 1000 ovac in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: Leksikon ob~in 1904–06; Popis kmetij 2000 k. o. brez podatka meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 25: nadaljevanje. 65 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek {e vedno najve~ ovac med vsemi mezoregijami. Mo~no je upadlo {tevilo ovac tudi na obmo~ju Vzhodnih Karavank, kjer je bilo ov~arstvo {e po drugi svetovni vojni mo~no razvito (terensko delo 2003), mo~an upad je bil tudi na obmo~ju Velike planine. Na drugi strani je {tevilo ovac naraslo v Kreljskem podolju in v obmo~ju Drènice, v Spodnji Bohinjski dolini, v Blejskem kotu in na Gorenjskih Dobravah, na obmo~- ju Planine pod Golico, pod Krvavcem, pa tudi v Tuhinjski dolini. Res pa je, da so to obmo~ja, kjer je absolutno {tevilo ovac majhno in na relativno velikih prostorskih enotah (nekdanje avstrijske upravne ob~ine) ne pomeni velike gostote. Kljub vsemu se kaèjo trendi rasti ov~ereje v slovenskem alpskem svetu. Na obmo~ju fuìnarskih planin je na primer ov~ja ~reda na pa{i v zadnjih letih ponovno prese-gla 200 glav (terensko delo 2003), medtem ko v {estdesetih letih na bohinjskih planih sploh ni bilo ovac (Vojvoda 1967, str. 51). Na primeru naselij Zgornje Bohinjske doline, ki so sestavljala nekdanjo avstrijsko upravno ob~ino, ter Bleda smo prikazali spremembe {tevila govedi, konjev in ovac {e za leto 1960. Zanesljive podatke smo ~rpali iz Poro~ila o razmejitvi pa{nega in gozdnega … (1960). Obe ob~ini sta bili {e na prelomu iz 19. in v 20. stoletje mo~no agrarni. Zgornja Bohinjska dolina {e danes slovi po svojih planinah in planinskem pa{ni{tvu. Vendar je vpliv industrializacije zajel tudi to dolino. Tudi Bled je bil {e po drugi svetovni vojni mo~no kme~ki z razvitim planinskim gospodarstvom na Pokljuki, in to kljub relativno hitremu razvoju turizma ter industrije v kraju in okolici (Lesce, Jesenice, Trì~). V preglednici 13 vidimo, da se je {tevilo govedi v obeh (nekdanjih avstrijskih) ob~inah podobno hitro zmanj{evalo ne glede na to, da ima Zgornja Bohinjska dolina vsaj na videz veliko bolj kme~ko podobo, Bled pa podobo povsem turisti~nega naselja. Med letoma 1900 in 1960 se je {tevilo govedi zmanj{alo le za od 10 do 15 %, v obdobju med letoma 1960 in 2000 pa za 40 %. Nekdaj eno izmed najbolj razvitih govedorejskih obmo~ij ima danes le dobre 4 govedi na kmetijsko gospodarstvo, kar je pod povpre~jem slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijskih gospodarstev 2000), ki zna{a slabih 7 govedi na gospodarstvo, ter celo manj od slovenskega povpre~ja (Cunder 1998, str. 2002). indeks 24,9 in manj meje katastrskih ob~in indeks 25,0 do 49,9 meje mezoregij indeks 50,0 do 74,9 k. o. brez podatkov 0 km 5 10 15 20 25 indeks 75,0 do 99,9 Vir: Poro~ilo o razmejitvi...1960; indeks 100,0 in ve~ Popis kmetijstva 2000 © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 26: Spremembe {tevila govedi na primeru katastrskih ob~in Zgornje Bohinjske doline in Blejskega kota med letoma 1960 in 2000. 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Zato nas je zanimalo, kak{en vpliv ima sprememba {tevila goveje ìvine na spremembe rabe tal. Na ravni katastrskih ob~in smo to lahko ugotavljali le za naselja in katastrske ob~ine Zgornje Bohinjske doline in dela Blejskega kota, ki jih obravnava Poro~ilo o razmejitvi pa{nega in gozdnega … (1960). Sicer pa smo prikazali {e {tevilo govedi na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 za vsako katastrsko ob~ino. Preglednica 13: Spremembe {tevila govedi, konjev in ovac v nekdanjih avstrijskih upravnih ob~inah Zgornja Bohinjska dolina ter Bled med leti 1900, 1960 in 2000 (Leksikon ob~in 1904–1906; Poro~ilo o razmejitvi … 1960; Popis kmetijstva 2000). govedo konji ovce Bled leto 1900 592 178 161 leto 1960 528 103 177 leto 2000 319 40 785 indeks 1900–1960 89 58 110 indeks 1960–2000 60 39 444 Zgornja Bohinjska dolina leto 1900 2291 173 669 leto 1960 1968 129 471 leto 2000 1227 46 310 indeks 1900–1960 86 75 70 indeks 1960–2000 62 36 66 Na sliki 26 vidimo, da se je {tevilo govedi med letoma 1960 in 2000 najbolj zmanj{alo prav v naseljih in katastrskih ob~inah Zgornje Bohinjske doline: v katastrski ob~ini Studor za ve~ kot 50 %, v Srednji vasi malo manj ter v Bohinjski ^e{njici za dobrih 30 %. V naseljih Blejskega kota (oziroma Gorjanskega do 2,9 goveda meje katastrskih ob~in 3,0 do 5,9 goveda meje mezoregij 6,0 do 8,9 goveda k. o. brez centorida naselij 0 km 5 10 15 20 25 9,0 do 11,9 goveda Vir: Popis kmetij 2000 12,0 glav goveda in ve~ © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 27: [tevilo govedi na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 67 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek do 2,9 meje katastrskih ob~in 3,0 do 5,9 meje mezoregij 6,0 do 8,9 k. o. brez centorida naselij 0 km 5 10 15 20 25 9,0 do 11,9 k. o. brez pojava Vir: Popis kmetij 2000 12,0 in ve~ © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 28: [tevilo ovac na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. kota) se je {tevilo govedi celo pove~alo, kar pomeni, da se je v Podhomu, Spodnjih Gorjah in v naseljih katastrske ob~ine Vi{elnica govedoreja okrepila, v Zasipu in Zgornjih Gorjah je le malo upadla, na Bledu in Bohinjski Beli pa je upadla za ve~ kot 25 %. V povpre~ju so leta 2000 kmetijska gospodarstva v slovenskem alpskem svetu imela 6,9 goveda. Najve~ govedi so imela kmetijska gospodarstva v Kamni{kih Alpah, dale~ najmanj govedi na kmetijo so imele So{ke Julijske Alpe (preglednica 14). S povpre~nim {tevilom govedi na kmetijsko gospodarstvo so v tej mezoregiji le nekatere katastrske ob~ine v okolici Tolmina (Zatolmin, ^adrg, Poljubin, Ljubin in Podmelec). Sicer pa slika 26 {e jasneje kaè è prej omenjena obmo~ja z najbolj razvito govedore-jo in s tem tudi najve~jim pomenom kmetijstva v slovenskem alpskem svetu. Slika 28 kaè, da se je ov~ereja vendarle najbolj ohranila v obmo~jih, kjer je bila pomembna è v 19. stoletju: Zgornje Poso~je, Zgornjesavska dolina, Jezersko in Sol~avsko. Preglednica 14: Povpre~no {tevilo govedi in ovac na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). govedo ovce {tevilo {tevilo na kmetijo {tevilo {tevilo na kmetijo So{ke Julijske Alpe 3196 3,8 6490 7,7 Savske Julijske Alpe 8217 6,2 3993 3,0 Zahodne Karavanke 3952 6,9 2208 3,9 Vzhodne Karavanke 464 7,3 246 3,8 Kamni{ke Alpe 7696 9,3 1662 2,0 Savinjske Alpe 6839 8,6 3225 4,0 alpski svet skupaj 30364 6,9 17824 4,0 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 5.1.9 PLANINSKO GOSPODARSTVO Planinsko pa{ni{tvo je za alpski svet verjetno najbolj zna~ilna in, glede na »nealpske« pokrajine, posebna oblika gospodarjenja. V Sloveniji so zunaj alpskega sveta le redke planine (Melik 1956; Vojvoda 1994; Cunder 1998). Stanje planinskega pa{ni{tva ter ravnanje in odlo~itve pa{nih upravi~encev mo~no vplivajo na spremembe rabe tal. Planinsko gospodarstvo je oblikovalo kulturno pokrajino na robnem obmo~ju z naravno pokrajino, ravnovesje med njima pa je zelo krhko. To dokazujejo {tevilne opu{~ene in zara{~ene planine pod naravno zgornjo gozdno mejo (na primer Vrta~a, Trstje v fuìnarskih planinah, Le{ka, Radovlji{ka planina na Jelovici). Take planine bi bilo za ponovno vzpostavitev pa{e treba najprej o~istiti, sicer jih bo (ali jih je è) s~asoma prerasel pravi gozd in bodo sledovi kulturne pokrajine izginili. Zaradi opu{~anja planinske pa{e se je zaraslo ve~ kot 40 % planin, kar pomeni, da so najve~krat za vselej propadle (Cunder 1998, str. 204). Za vzdrèvanje planin so è v preteklosti stalno ~istili pa{ni-ke. Vzemimo primer planinskega obmo~ja med Travnikom in Smrekovcem v Savinjskih Alpah, kjer so se planine {e hitreje zara{~ale kot na apnen~astih planotah. Zato so planine na tem obmo~ju morali redno ~istiti, tudi s poìganjem (Fajgel 1953, str. 126). Ker je planinsko gospodarstvo nazadovalo è ves ~as po drugi svetovni vojni, najve~jo krizo pa doìvljalo do sredine sedemdesetih letih minulega stoletja, so obmo~ja planin potencialno najbolj podvrèna spremembam rabe tal. Obmo~je planin oziroma planinskih pa{nikov najve~krat obsega pravi, odprti pa{nik, kjer je travna ru{a prevladujo~e rastje, kot tudi obmo~je, ki ga pora{~a (redek) gozd ali grmovje. Take so predvsem planine, ki so bile urejene pod zgornjo gozdno mejo ali nìje planine. Na teh planinah se je pa{a navezovala tudi na gozdno pa{o. Zato so razni zakoni o za{~iti gozda zelo omejevali pa{o. Do sredine 18. stoletja se je potreba po lesu zaradi razmaha fuìnarstva in rudarstva mo~no pove~a-la. Vse ve~ interesentov pa je gozd izkori{~alo na neracionalen na~in. Zato je è Terezijanski gozdni red za Kranjsko navajal k umnemu gospodarjenju z gpzdomMed drugim je prepovedal pa{o drobnice, pa sekanje borovih, smrekovih in hojevih vrhov za ozna~evanje vinoto~ev, poìganje oziroma ~i{~enje gozdnih kr~evin (rovtov) je bilo dovoljeno le izjemoma, namesto skodel so za kritino uvajali skrilnate plo{~e, prepovedali so sekanje mladih dreves za ograjevanje polj ter priporo~ali zasaditev ìvih mej (Britov{ek 1964, str. 106–108, 160). Da bi re{ili gozdove, so leta 1875 prepovedali kozjerejo na Primorskem, na prelomu iz 19. v 20. stoletje so zaradi prepovedi pa{e koz opustili nekatere planine v Poso~ju (Ku-kljo, Dimikljo, Veverico, @agarsko) (Novak 1970, str. 391). Gozdni zakon iz leta 1852 je uvedel gozdne predpise, ki so veljali za vse slovenske deèle. Po tem zakonu se brez posebnega dovoljenja nobeno gozdno zemlji{~e ni smelo izkr~iti, na golo posekane gozdove je bilo treba v dolo~enem ~asu pogoz-diti. Z odkupom servitutne pa{e ali planine same so veleposestniki (na primer Kranjska industrijska drùba in Verski sklad) v drugi polovi 19. stoletja na Jelovici in Pokljuki omejevali pa{o in spreminjali planine v gozdove, baron Born je na Trì{kem pogozdoval nakupljene planine in kmetije, podobno je bilo v Zgornji Meì{ki dolini (Valen~i~ 1970, str. 422; Melik 1950, str. 54; Medved 1964, str. 49). Vseeno pa servitutna gozdna pa{a ni bila popolnoma odpravljena niti po drugi svetovni vojni. Zaradi pa{e v skupnih (SLP) ali zasebnih gozdovih so se pogosto vneli spori. Leta 1958 pa je bila z zakonskim odlokom ukinjena gozdna pa{a v splo{no ljudskih in zasebnih gozdovih (Senega~nik 1985, str. 44). Takrat so na primer zadnji~ gonili ìvino na planino Lopo~nico na Komni (po pogovoru z g. Du{anom Jovi~em, kmetijskim svetovalcem v Bohinju, 2003). Selska planina na Jelovici ima na primer le 3 ha travnate (odprte) povr- {ine, {e 1000 ha pa gozdne pa{e (Zahtevek za izpla~ilo izravnave … 1996, Selska planina), ki jo je z zakonom o prepovedi gozdne pa{e izgubila. S tem zakonom so se pa{ne povr{ine v takratni ob~ini Bohinj skr~ile za 6730 ha, v ob~ini Bled za 4876 ha, v ob~ini Radovljica za 2206 ha, v ob~ini Trì~ za 2279 ha, v ob~ini Jesenice za 1156 in v ob~ini Kranj za 350 ha. Vojvoda (1967, str. 14) za druga obmo~- ja alpskega sveta ne navaja izlo~enih pa{ni{kih povr{in, zagotovo pa jih je zajel enak proces. S skr~itvijo teh pa{nih obmo~ij je bil pravzaprav skr~en obseg dolinskih kmetij kot celote in tako je bila oslabljena njihova gospodarska mo~. Vse te velike spremembe so spodbudile slovenske geografe, da so v {estdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prej{njega stoletja temeljito preu~evali problematiko 69 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek planinskega gospodarstva (Klemen~i~ V. 1964; Vojvoda 1967; Vojvoda in Ton~i~ 1975; Senega~nik 1985), izdelane so bile tudi raziskave, ki so bile usmerjene v sanacijo planinskega gospodarstva (Klemen~i~ M. in Piry 1978). Priprava primerne podatkovne baze o planinah za ugotavljanje povezanosti s spremembami rabe tal je prav zaradi tèko dolo~ljivega pa{ni{kega obmo~ja zahtevna. Na podlagi Vojvodove (1967) karte centroidov planin smo izdelali karto delujo~ih in opu{~enih planin do leta 1993 (Vojvoda in Ton~i~ 1975; Senega~nik 1985; Vojvoda 1994; Schlamberger 1995; Kladnik 1998) ter sprememb v njihovem delovanju med leti 1966, 1973, 1983 in 1993. Po tem letu je bilo sprememb v {tevilu delujo~ih planin malo (terensko delo 2001, 2002, 2003). Planinsko pa{ni{tvo in planine so propadale è med prvo svetovno vojno in v ~asu do 2. svetovne vojne. Vojvoda (1967, karta v prilogi) je navedel 33 planin, ki so bile na obmo~ju alpskega sveta opu{~ene do leta 1945. Velike drùbene spremembe po drugi svetovni vojni so mo~no vplivale na upad planinskega pa{ni{tva. @e zakon iz leta 1947 (Uradni list LRS, {t. 52/47), s katerim je lastni{tvo planin pre{lo z va{kih srenj na splo{no ljudsko premoènje ter posledi~no v upravljanje novousta-novljenih kmetijskih zadrug, je povzro~il slab{e gospodarjenje s planinami. Z zakonom o agrarnih skupnostih je bila pa{a dovoljena vsem interesentom in ne samo onim s pa{nimi pravicami. Zato so se za~eli kriàti zasebni (stari pa{ni upravi~enci so bili vezani na dolo~ene planine in stanove na njih) in skupni interesi, kar je oviralo smotrno organizacijo plan{arstva (Vojvoda 1967, str. 11–13). Med letoma 1945 in 1966 je bilo opu{~enih 89 planin (Vojvoda 1967, karta v prilogi). Ob vseh spremembah in v za kmetijstvo slabi splo{ni drùbenopoliti~ni klimi, so bile mo~no prizadete zasebne planine. Na Savinj-skem pa{nem obmo~ju je bilo do leta 1966 opu{~enih 17 planin, od tega je bilo zasebnih 13, med letoma 1966 in 1973 {e 23 zasebnih od vseh 33 opu{~enih planin v tem pa{nem obmo~ju (Vojvoda, Ton~i~ 1975, str. 1). Preglednica 15: [tevilo aktivnih in opu{~enih planin do leta 1993 v slovenskem alpskem svetu (Vojvoda 1967; Vojvoda, Ton~i~ 1975; Senega~nik 1985; Schlamberger 1995; Kladnik 1998). 1966 1973 1983 1993 stare planine aktivne planine 303 251 221 223 opu{~ene med 1983–1993 – – – 11 opu{~ene med 1973–1983 – – 42 36 opu{~ene med 1966–1973 – 56 48 44 opu{~ene med 1945–1966 89 85 82 80 opu{~ene pred 1945 33 33 32 31 nove planine novonastale po 1973 14 Iz preglednice 15 je razvidno, da se je {tevilo aktivnih planin po letu 1966 zmanj{evalo. Vidimo pa, da so se nekatere planine revitalizirale, obenem pa se jih je opustilo {e ve~ kot v prej{njem opazovanem obdobju. Tako se je {tevilo aktivnih planin med letoma 1983 in 1993 celo malenkostno pove~alo. V slovenskem alpskem svetu je bilo è leta 1966, glede na stanje na za~etku 20. stoletja, opu{~enih 30 % planin, leta 1973 è 40 %, leta 1983 in 1993 pa 48 % starih planin in polovica vseh. Z zmanj{evanjem ìvine, {e posebej na planinah, se je obremenjenost planin zmanj{ala, zaradi manj- {e potrebe po krmi ~ez zimo so se sprostili tudi nekatere senoèti in travniki v nìjih in dostopnej{ih legah. Zato so iz takih travnikov in senoèti po drugi svetovni vojni nastale nove planine, nekatera naselja pa so imela dovolj pa{nih povr{in v okolici in zato niso ve~ gonili ìvine v planine, ampak so pasli doma (Vojvoda, Ton~i~ 1975, str. 3; Senega~nik 1985, str. 50), kot na primer v ^adrgu (terensko delo 2003). Podatki o novonastalih planinah so povzeti po Senega~niku (1985), ~eprav so nekatere nastale è prej. Najve~ je bilo novih planin na Tolminskem. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 16: [tevilo delujo~ih planin leta 1993 ter {tevilo opu{~enih planin in obdobje, v katerem so bile opu{~ene, po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Vojvoda 1967; Vojvoda, Ton~i~ 1975; Senega~nik 1985; Schlamberger 1995; Kladnik 1998). So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske alpski svet Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke ALpe Alpe skupaj delujo~e 1993 39 62 25 4 26 57 213 opu{~ene 1983–1993 1 6 2 0 1 1 11 opu{~ene 1973–1983 7 10 4 0 7 6 34 opu{~ene 1966–1973 7 11 4 0 3 16 41 opu{~ene 1945–1966 26 21 4 7 9 9 76 opu{~ene pred 1945 9 9 5 0 0 8 31 novonastale po 1973 8 3 2 0 0 1 14 skupaj 97 122 46 11 46 98 420 % opu{~enih 51,5 46,7 41,3 63,6 43,5 40,8 46,0 Skupno imajo najve~ planin Savske Julijske Alpe, ve~ kot 120, vendar jih je bilo leta 1993 46 % opu{- ~enih. Ta mezoregija ima tradicionalna in najstarej{a planinsko-pa{ni{ka obmo~ja v Bohinju in v Blejskem kotu. [e ve~ji odstotek opu{~enih planin so imele So{ke Julijske Alpe. Ta mezoregija ima dvojno podobo, kar se ti~e planinskega gospodarstva. Bov{ko pa{no obmo~je je skoraj zamrlo, medtem ko imata kobari{ko in tolminsko pa{no obmo~je {e vedno ve~ kot 20 mle~nih planin (Koren 2001) in sta zato najbolj aktivni planinsko-pa{ni{ki obmo~ji v slovenskem alpskem svetu in Sloveniji nasploh. Vzhodne Karavanke imajo opu{~enih ve~ kot 60 % vseh planin, predvsem so bile opu{~ene med letoma 1945 in 1966, ko se je opustila ov~ereja na Peci, velik del obdelovalnih zemlji{~ pa se je zatravil in za~el uporabljati za pa{nike in travnike. V tej mezoregiji je gozdarstvo najbolj pomembna dejavnost kmetijskih gospodarstev (terensko delo 2003). Savinjske Alpe imajo po {tevilu veliko planin (podobno kot So{ke Julijske Alpe), predvsem na ra~un {tevilnih majhnih zasebnih planin na Golteh in Smrekovcu, sicer pa plan{arstvo tu ni bilo nikoli tako razvito kot v Julijskih Alpah. Glavna razlika je v tem, da è v preteklosti na planinah Savinjskih Alp v glavnem ni bilo mle~ne ìvine, kar je bilo sploh zna~ilno skoraj samo za bohinjske in poso{ke planine (Planinska statistika 1923; Marsano 1932). Na sliki 29 s ~rnimi centoridi izstopajo opu{~ene planine pred letom 1945 na Jelovici in v dolini Trì{- ke Bistrice, pa tudi na Komni ter v Trenti biv{e kranjskogorske planine. Sicer pa primerjava stanja planin med letoma 1966 in 1993 kaè, kako malo delujo~ih planin je bilo na Bov{kem è ob prvem primerjanem stanju, slabih 30 let kasneje pa {e ve~. Tudi v Zgornejsavski dolini je bila predvsem v Julijskih Alpah do leta 1993 opu{~ena ve~ina planin, nekaj tudi na karavan{ki strani zahodno od Kepe. Celo na Tolminskem in Kobari{kem, kjer je planinsko gospodarstvo najbolj dejavno {e danes, se je opustilo nekatere planine. V Bohinju so se opustile nekatere slab{e in tèko dostopne planine nad Vojami, predvsem pa se je plan{arstvo ekstenzificiralo. Danes se na fuìnarsko-studorskih planinah med Blatom, Jezerom, Dednim Poljem in Ov~arijo pase ena skupna ~reda govedi, sirarstvo v omenjenih planinah se je opustilo, ~eprav so v sedemdesetih letih prej{njega stoletja obnovili sirarno na Dednem polju (terensko delo 2003). Zaradi zmanj{anja ~rede so se opustile nekatere planine pod Stolom (Doslov{ka, [ija) in na Dobr~i. Mo~no pa se je {tevilo delujo~ih planin zmanj{alo na Jezerskem in v Logarski dolini (upad ov~ereje), pa tudi med Travnikom in Smrekovcem ter na Golteh. Na obmo~ju velikih planin pod Ko{uto pa se med letoma 1966 in 1993 ni opustila nobena planina, prav tako na Veliki planini in obmo~ju Velikega Rogatca ne, tudi na Menini planini so od {tevilnih planin opu{~ene le redke. [e lep{e nam intenzivnost opu{~anja planin kaè karta deleèv opu{~enih planin za vsako katastrsko ob~ino (slika 30). V Savinjskih Alpah med Menino in Podvolovljekom je skupina katastrskih ob~in, 71 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek stanje leta 1966 stanje leta 1993 delujo~e planine delujo~e, novonastale planine opu{~ene planine med letoma 1983 in 1993 opu{~ene planine med letoma 1973 in 1983 0 km 5 10 15 20 25 opu{~ene planine med letoma 1966 in 1973 opu{~ene planine med letoma 1945 in 1966 meje katastrskih ob~in Vir: Vojvoda 1966, 1975; Senega~nik 1985; Kladnik 1998 opu{~ene planine pred letom 1945 meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 29: Poloàj in aktivnost planin v slovenskem alpskem svetu med letoma 1966 in 1993. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 nobena opu{~ena (0 %) planina meje katastrskih ob~in 0,1 do 33,2 % opu{~enih planin meje mezoregij 0 km 5 10 15 20 25 33,3 do 66,5 % opu{~enih planin k. o. brez planin 66,6 do 99,9 % opu{~enih planin Viri: Vojvoda 1966 in 1975; Senega~nik 1985; Kladnik 1998 vse (100 %) planine opu{~ene © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 30: Deleòpu{~enih planin do leta 1993 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. v katerih se do leta 1993 nobena planina ni opustila. Drugo tako obmo~je je na vzhodnem delu Pokljuke, kjer pasejo kmetje iz Blejskega kota. Tudi v ostalih mezoregijah so manj{e skupine katastrskih ob~in, kjer so bile vse planine znotraj njih leta 1993 {e delujo~e. Katastrske ob~ine, v katerih se je delè planin zmanj{al do dveh tretjin, so v vseh mezoregijah, z izjemo Vzhodnih Karavank, dokaj enakomerno in po {tevilu mo~no zastopane. V tej skupini je na primer ve~ina katastrskih ob~in v Bohinju, kjer je ìvljenje stoletja slonelo na sistemu planinskega gospodarstva, drùbene spremembe po drugi svetovni vojni pa so se odrazile tudi v opu{~anju planinskega gospodarstva. Naslednja {tevil~no mo~no zastopana skupina so katastrske ob~ine, v katerih so bile opu{~ene vse planine. Izrazito izstopajo katastrske ob~ine na Bov{kem, v So{kih Julijskih Alpah pa je obmo~je popolnega opu{~anja planin tudi v Breginjskem kotu in v skrajnem koncu Ba{ke grape (Podbrdo). Iz Ba{ke grape se nadaljuje obmo~je katastrskih ob~in z vsemi opu{~enimi planinami do leta 1993 proti vzhodu v Sel{ko dolino, kjer je bila delujo~a planina le v katastrski ob~ini Sorica. Vse planine so bile opu{~ene tudi v Rate~ah in Podkornu, v obmo~ju Zaplate, omeniti velja tudi Toplo, kjer so bile è v prvem obdobju po drugi svetovni vojni opu{~ene vse planine na Peci. Zdi pa se, da se plan{arstvo po letu 1993 vendarle tudi oìvlja. Nekatere planine, ki so bile glede na podatke iz leta 1993 (Schlamberger 1993, Kladnik 1998) {e opu{~ene, so danes ponovno delujo- ~e. Tak je primer planine Krnica na vzhodnem pobo~ju Kanina. Planina je bila po podatkih Vojvode (1966, karta) opu{~ena è pred letom 1945, leta 2001 pa so tam pasli mle~no drobnico (Koren 2001). Ponovno je delujo~a na primer planina Klom na severovzhodni strani Ratitovca (terensko delo 2003), pa zasebne planine v zgornjem koncu Zgornjesavinjske doline: Klemen~ja jama, Plesnikova, Logarjeva, Bukovni-kova planina (terensko delo 2003). Ve~je zanimanje za planinsko gospodarstvo je morda ponovno spodbudil tudi Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoènja (1994), ki dolo~a tudi vzpostavitev nekdanjih pravic in razmerij med pa{nimi upravi~enci. Za ohranitev planin pa je pomemben tudi Zakon o kmetijskih zemlji{~ih (1996, to~ka VI., 99.–105. ~len), ki jasno dolo~a in raz{irja pa{na obmo~ja. 73 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 200 180 160 140 120 100 cena v SIT 80 60 40 20 0 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 leto osnovna cena mleka v Sloveniji cena mleka ob prodaji na domu cena mleka na planin Stador-Razor brez sto{kov v planini Slika 31: Gibanje doseène cene za liter mleka z dodano vrednostjo na planinah Stador in Razor med letoma 1994 in 2003 (Obra~un proizvodnje in prejemkom na planini Stador-Razor 2003; Kmetijska zadruga Gori~e 2004). Na nekaterih bohinjskih, blejskih in zgornjesavskih planinah se s Turisti~no sirarsko potjo trudijo oìviti sirarstvo na planinah. S tem naj bi obogatili turisti~no ponudbo, obenem pa ohranjali planinsko gospodarstvo ter kulturno pokrajino (Zaplotnik 2003, str. 17). V letu 2003 so v Bohinju sirili na Krste-nici in Velem Polju, ne pa tudi na Pe~ani in v Lazu, kjer so sirili {e sezono prej. Kako krhko je planinsko gospodarstvo, danes pri~a primer planine Laz, kjer v sezoni 2003 niso sirili, ker ni bilo mogo~e dobiti nadomestnega sirarja (majerja), potem ko stari sirar ni pri{el na planino (terensko delo 2003). Po drugi strani je povpra{evanje po mle~nih izdelkih na planinah samih tako veliko, da je pastir jalove ìvine na Fuìnarskih planinah (planine Jezero, Dedno Polje, Vi{evnik, Ov~arija) na Dedno polje iz doline nosil mleko in tam prodajal kislo mleko, ki mu ga je najve~krat primanjkovalo. Na tolminskih, kobari{kih pa tudi na preìvelih bov{kih planinah sta se proizvodnja mleka in sirarstvo dokaj dobro ohranila. Leta 1997 so imeli mle~no ìvino na 20 planinah (Koren 2001). Da bi utrdili in morda oìvili mle~no proizvodnjo {e na kak{ni planini, so tudi na Tolminskem è pridobili sredstva PHARE (Kav~i~ 2003). V So{kih Julijskih Alpah je pridelovanje mleka na planinah ohranilo prvotni, eksi-sten~ni pomen. Mleko, namolèno na primer na planinah Zaslap, Slapnik in Kuhinja, so leta 1997 prodali mlekarni Planika v Kobarid. Na drugih mle~nih planinah so pridelali od 1000 pa tudi ve~ kot 10000 kilo-gramov sira, skute in masla skupaj. S prodajo niso imeli teàv, celo nasprotno, povpra{evanje je bilo v ve~ini primerov ve~je od koli~ine pridelanih mle~nih izdelkov (Koren 2001). Obra~un proizvodnje (Podatke o obra~unih mi je odstopil gospodar planin Stador-Razor v letu 2003 gospod Zdravko Kova~i~) in prejemkov planine Stador-Razor (2003), kjer pasejo kmetje iz Poljubina, Prapetna, Tolminskih Raven in Vol~, kaè, da se doseèna cena za liter mleka iz leta v leto pove~uje (slika 31), poleg tega pa kmetje doseèjo bistveno ve~jo ceno zaradi predelave mleka v sir, skuto ali maslo, kot jo doseèjo s prodajo mleka mlekarnam. Prikazali pa smo tudi primer cene mleka ob neposredni prodaji potro{nikom, ki v primerjavi s ceno, pridobljeno na planini, ni tako hitro nara{~ala. Samo 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 17: Spremembe {tevila ìvine na izbrani planinah slovenskega alpskega sveta med letoma 1923 in 2003 (Planinska statistika 1923; Marsano 1932; Vojvoda 1966; Schlamberger 1995; Zahtevek za izpla~ilo izravnave … 1996; Gabrov{ek 1998; Planinska statistika za Dolinske planine 2001; Planinska statistika za Poso{ke planine 2001; terensko delo 2002 in 2003). govedo drobnica planina 19231 1966 1993 20032 19231 1966 1993 20032 So{ke Julijske Alpe Mangrtska planina 410 260 162 1426 Koritnica 300 op. 150 416 Duplje 800 400 220 op.1 Kuhinja 110 66 276 Stador-Razor 196 137 66 23 Lom-Kuk 210 138 76 796 Sleme-Medrje 246 72 76 696 Savske Julijske Alpe Laz 372 83 58 457 Krstenica 63 71 31 40 Dedno Polje in ostale planine 530 259 81 64 374 _ 295 240 Velo polje 95 94 14 51 60 320 Pe~ana 87 81 92 54 10 47 Klom 40 54 23 30 40 Planica-Sleme 46 10 100 650 600 3376 Javornik 167 138 75 – 18 Lipanca 19 80 70 704 Zahodne Karavanke Jeseni{ka planina 90 85 109 1166 100 @irovni{ka planina 56 54 120 346 282 Zelenica 94 66 50 63 260 Bistri{ka planina 36 45 15 295 Kofce 50 43 61 585 225 119 220 1185 Tego{~e 96 81 93 935 96 89 Javornik 114 60 56 435 140 60 76 855 Kamni{ke Alpe Mala in Mala Poljana 60 57 37 – Jezerca 158 92 129 1637 Kri{ka planina 150 179 2367 142 907 Velika planina 465 357 297 3177 278 Goj{ka planina 186 206 202 208 196 Mala planina-Kisovec 282 138 1353 1407 Savinjske Alpe Lepenatka 88 65 49 Gspodinj stan-Globa~e 256 185 236 – Travnik 55 45 40 – Mr~i{~e-Vodole 23 40 64 62 Javorje-Loka 52 70 84 107 105 5 100 220 Podveàk 27 20 69 – Robanova planina – 10 13 7 Grohat – 40 31 12 1 – leta 1932 za planine v Poso~ju 2 – 2003 ali ~im bolj oddaljeno leto po letu 1993, za katerega smo dobili podatke 3 – leta 1992 4 – leta 1996 5 – leta 1997 6 – leta 2001 7 – leta 2002 op. – opu{~ena planina op.1 – opu{~ena planina od leta 1998 – ni podatka 75 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek za primerjavo: osnovna odkupna cena mleka je bila oktobra 2003 dobrih 56 tolarjev, kar je ve~ kot dva-in polkrat manj od cene, ki so jo dosegli na planini, z neposredno prodajo mleka v dolini pa se je doseglo za polovico manj{o ceno kot na planini. @e samo opisani primer kaè, da je v planinskem gospodarstvu vendarle tudi ekonomska prihodnost. Z oìvljanjem planinskega gospodarstva se torej lahko re{i ve~ zadreg: ohranjanje kulturne pokrajine, mle~ni izdelki na planinah – ve~ja turisti~na privla~nost planin, mle~ni izdelki na planinah – zdrava hrana (zdrava prehrana ima v prehranjevalnih navadah vedno ve~- ji pomen), lastniki ìvine lahko doseèjo bistveno ve~jo ceno mleka kot v dolini, dodatna spodbuda za kmete za ohranjanje planinskega gospodarstva in kmetijstva nasploh, ohranjanje plan{arstva kot kulturne dedi{~ine v alpskem svetu. S terenskim delom v letu 2003, ko smo obiskali nekatere planine v slovenskem alpskem svetu, smo ugotovili, da predvsem turizem (planinstvo) vedno bolj spodbuja pridelavo in predelavo mleka. Na planini Kofce na Ko{uti so leta 2003 imeli 5 krav mlekaric in so pridelovali mle~ne izdelke, ki so jih ve~ino prodali na planini. Na planini Javorje pod Raduho je imel pastir le eno kravo mlekarico, mleko je prodajal blìnji planinski ko~i na planini Loka. Nekaj mle~ne ìvine je bilo tudi na Bistri{ki planini na Dobr~i, tu naj bi bilo namolèno mleko bolj kot dodatek za pla~ilu pastirju. Zaradi turizma je nekaj mle~ne proizvodnje tudi na krvav{kih planinah in Veliki planini (Bastarda 2003; str. 69–70). Torej se v planinskem gospodarstvu vendarle dogajajo spremembe v smeri oìvljanja planin in plan{arstva. Dobre mònosti predstavljajo finan~na sredstva, ki jih je Evropska zveza è do sedaj namenjala za tovrstne projekte oìvljanja tradicionalnih oblik gospodarjenja (primer sirarskih poti v Bohinju in na Tolminskem). [tevilo ìvine na planinah se vendarle zmanj{uje. Na prej omenjenih planinah Stador-Razor se je med letoma 1993 in 2003 {tevilo krav zmanj{alo s 66 na 23 (Obra~un proizvodnje in prejemkov Stador-Razor 2003). Vzrok za tako mo~no zmanj{anje ìvine v desetih letih je tudi preusmeritev posameznih kmetij na intenzivno mle~no proizvodnjo, ki ne dopu{~a primanjkljaja ìvine v hlevu (terensko delo 2003). V preglednici 17 smo navedli podatke o {tevilu ìvine za nekatere planine. Na ve~ini planin se {tevilo ìvine res zmanj{uje, ~eprav se je upadanje na nekaterih v zadnjem desetletju ustavilo. Na dveh krvav{kih planinah smo ugotovili celo rast {tevila ìvine glede na leto 1923. [tevilo ìvine se je pove- ~alo tudi na Goj{ki planini v velikoplaninskem obmo~ju, Jeseni{ki Ròci ter na dveh planinah v jùnem pobo~ju Raduhe (Mr~i{~e - Vodole ter Javorje - Loka). Spremembe planinskega gospodarstva smo neposredno primerjali s spremembami rabe tal le v spremembi {tevila delujo~ih planin po katastrskih ob~inah. Drugi podatki so navedeni le za ~im {ir{i pregled celotne problematike upadanja pomena planinskega gospodarstva in s tem v zvezi mòne spremembe rabe tal. Prave u~inke sodobnih sprememb v planinskem gospodarstvu na spremembe rabe tal pa bomo lahko analizirali {ele v prihodnosti, ko se bodo pokazali trendi sprememb, nastali zaradi najnovej{ih ukrepov za ohranjanje in utrditev planinskega gospodarstva znotraj kmetijske gospodarske enote. 5.2 RAZVOJ INDUSTRIJE Za bolj{e razumevanje sprememb rabe tal sam prikaz ~asovnega razvoja kmetijstva ni dovolj. So~asno, ko je kmetijstvo doìvljalo najve~je spremembe, se je v slovenskih Alpah in v Sloveniji nasploh za~ela razvijati industrija, popoln razmah in prevlado nad kmetijstvom (v deleù zaposlenih, v drùbenem proi-zvodu) pa je doìvela po drugi svetovni vojni. Prvi zametki industrije pa segajo v srednji vek. 5.2.1 RAZVOJ DO SREDINE 19. STOLETJA V slovenskem alpskem svetu so se è v 14. stoletju pojavile prve fuìne. Temeljile so na skromnih zalogah èlezove rude, najve~ v obliki bobovca, ki so zadostovale za takratne zmogljivosti fuìn. @ele-zovo rudo so najve~ kopali in nabirali na Pokljuki in Jelovici, pa tudi povsod v bliìni fuìn (Melik 1950, str. 75–76). V Julijskih Alpah so èlezovo rudo predelovali v Bohinju (Stara Fuìna, Bohinjska Bistrica, Pozabljeno), Radovni, Mojstrani, Trenti, @eleznikih, Kropi, Kamni Gorici, Kolnici (Lipnica), Beli Pe~i, na 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Mlinem (Bled). Mo~no je bilo fuìnarstvo razvito tudi v Karavankah, na dana{nji slovenski strani predvsem v okolici Jesenic (Sava, Plav`, Planina pod Golico, Javornik, Moste) in v Zgornji Meì{ki dolini (^rna, Mu{enik, Meìca, Ravne), {e ve~ je bilo fuìn na severni strani Karavank. Karta fuìn na slovenskem ozemlju pa prikazuje fuìno tudi na dveh lokacijah v Kamni{kih Alpah: v Kokri in v Kamniku (Leskovec 1989, str. 170) ob Bistrici na mestu sedanje smodni{nice (Mohori~ 1955, str. 25). V Meì{- ki dolini je v 17. stoletju, ko so odprli prvi ve~ji rudnik v ^rni, postala pomembna gospodarska panoga kopanje in topljenje svin~eve in cinkove rude (Medved 1967, str. 34). Do 19. stoletja so bili rudarstvo, fuìnarstvo, ogljarstvo in tovorni{tvo glavne neagrarne panoge. In prav v sosedstvu fuìnarskih in rudarskih obmo~ij so se v tem ~asu najbolj na gosto naseljevali kajàrji in gosta~i, ki so se preìvljali predvsem z neagrarnimi panogami (Blaznik, Grafenauer, Kos Zwiter 1970, str. 94). V takratnem ~asu so redke neagrarne panoge zaposlovale tudi kmete. V Meì{ki dolini na primer so si kmetje v ~asu, ko ni bilo dela na polju, dodaten zasluèk ustvarjali z rudarjenjem (Medved 1967, str. 35). Na Gorju{ah so kmetje ob slabem vremenu {li kopat rudo, ko se je vreme popravilo, so spet {li h kmetijskemu delu (Melik 1950, str. 77). V Trenti so se po propadu fuìn ljudje ve~inoma odselili, ostalo je le nekaj druìn, ki so se na borni zemlji oprijele kmetijstva (Rutar 1882, str. 162). Za bolj{o predstavo {e podatek iz Sel{ke doline: fuìne v @eleznikih so po listini iz leta 1628 skupaj z oglarstvom in tovorni{tvom zaposlovale okoli 2000 ljudi (Planina 1968, str. 387). 5.2.2 RAZVOJ OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 1918 V tem obdobju so propadale prej pomembne neagrarne panoge: fuìnarstvo, steklarstvo, vrsta obr-ti (tkalska, predilska), uni~ene so bile stare oblike prometa (tovorni{tvo, prevozni{tvo, brodarstvo). Za razvoj industrije je v veliki meri pomembna èleznica, ki je pri{la na Jesenice leta 1870. Kraji, oddaljeni od nje, so v neagrarnih panogah nazadovali (Kropa, @elezniki), nove prometne poti so omogo~ile druge panoge industrije. Leta 1910 je pet industrijskih panog (rudarstvo in plavàrstvo, kovinska, lesna, ìvinska industrija in gradbeni{tvo) zaposlovalo polovico vseh zaposlenih v neagrarnih panogah (Vri{er, Fischer 1990, str. 128). Kljub temu, da se »pravi« industrijski obrati niso razvili iz nekdanjih manu-fakturnih obratov, pa so slednji dali osnovo (neagrarna tradicija, kadri, trg, kapital) za razvoj industrije. Te prednosti so izkoristili na Gorenjskem, kar kaè slika 36. V slovenskem alpskem svetu in njegovi neposredni bliìni so pred letom 1900 nastali naslednji pomembni industrijski obrati : @elezarna Jesenice (leta 1869), v Trì~u Tovarna srpov in kos (1884), Bombàna predilnica in tkalnica (1885), Tovarna lepenke (1881), ZLIT lesna industrija (1881), tovarne ~evljev (1873–1903), v Kropi kovinska zadruga Plamen (1894), tovarna èbljev v Kamni Gorici (1872), v [kofji Loki lesna industrija Jelovica (1863), tekstilna tovarna Sukno (1872) v Zapuàh, mlin v Kranju (1892) (Vri{er 1981, str. 33), v Kamniku smodni{nica (1857) in tovarna klju~avnic (1896), cementarna v Mojstrani (1860), v Meìci je rudnik svinca tehni~no napredoval z novimi pe~mi (1868) in v @erjavu so odprli nov glavni rov in topilnico (1896), okrepili sta se èlezarni na Prevaljah (1836) in na Ravnah na Koro{kem (1853). Zna~ilna za lesno industrijo takratnega ~asa je velika razdrobljenost obratov, v Sloveniji jih je bilo 2500, pomembna je bila postavitev velike àge v Nazarjah (1901). Za~ela se je proizvodnja elektri~ne energije v termo- in hidroelektrarnah (Fischer 1990, str. 132). 5.2.3 RAZVOJ OD LETA 1918 DO 1945 V obdobju med vojnama so se stara industrijska sredi{~a {e okrepila, najbolj pa se je raz{irila industrija v Kranju, kjer so na primer v tem ~asu poleg drugih odprli kar 8 tekstilnih tovarn. Razvoj industrije je omogo~ila elektrifikacija Slovenije in do 2. svetovne vojne so imeli elektriko v vseh industrijskih naseljih in velikem delu podeèlja. Poleg èlezarstva, ki je bilo zdruèno na Jesenicah (kovinarske tovarne so bile {e v Lescah, Kropi, Kamni Gorici, Kamniku in Trì~u), se je v neposredni bliìni alpskega sveta krepila tudi tekstilna industrija (Trì~, Radovljica, Kranj). To je pomembno zato, ker je ta industrija 77 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek zaposlovala pretèno ènsko delovno silo. V Kranju se je odprla tudi tovarna gumenih izdelkov, v Meì- ci je bilo eno najve~jih rudarsko-metalur{kih podjetij v Jugoslaviji (Vri{er, 1990, str. 133–135). Na sliki 32 se vidi, da so bile med obema vojnama popolnoma brez industrije So{ke Julijske Alpe pa tudi Savinjske Alpe. Pri slednjih se je v neposredni bliìni za~ela krepiti lesnopredelovalna industrija v Nazarjah, kar je bilo pomembno tudi za kmetije v tem delu, ki so imele v posesti gozdna zemlji{~a in les, saj je to predstavljalo pomembno dopolnilo kmetijskim dejavnostim. Poso~je je bilo v tem ~asu {e popolnoma brez industrije. Le pove~ano izkori{~anje svinca v rabeljskem rudniku je konec 19. stoletja deloma ustavilo izseljevanje ljudi iz Bov{ke kotlinice in Trente (Tro{t 1966, str. 116). Brez industrije je bila tudi Zgornjesavska dolina od Mojstrane navzgor, v Bohinju je bila industrija le v Bohinjski Bistrici, v Sel{ki dolini pa le v @eleznikih. Najve~ja centra industrije sta bila v tem ~asu Jesenice in Trì~, za Gorenjske Dobrave je bila pomembna tudi razvijajo~a se industrija v Kranju in Kamniku. Poleg industrije so se v tem ~asu è kazali zametki turizma. Turizem se je è med vojnama razvijal predvsem na Bledu, tudi ob Bohinjskem jezeru in v Planici, kopali{ki turizem v Radovljici, zdravili{ki turizem na Golniku in Jezerskem (Krajevni leksikon Dravske banovine 1937, str. 662–668). 5.2.4 RAZVOJ OD LETA 1945 Po drugi svetovni vojni je industrija postala klju~na gospodarska panoga, kar so podpirali vsi povojni politi~ni in planski programi ter dokumenti (Vri{er 1990, str. 135). To je bilo povsem v skladu z ideolo{kim nespodbujanjem kmetijstva, saj je {tevilno kme~ko prebivalstvo hitro prehajalo v industrijo. V Sloveniji je bila deagrarizacija prebivalstva izjemno hitra. V 110 letih se je delè kme~kega prebivalstva zmanj{al z 80 % na 4 %, v Angliji se je delè kme~kega prebivalstva zmanj{al s 35 % na 4 % v 150 letih (Gliha 1991, str. 129; Popis prebivalstva Slovenije 2002). V skladu s policentri~no zasnovano plansko politiko se je industrija pojavila tudi v obmo~jih, kjer jo pred drugo svetovno vojno ni bilo. V slovenskem alpskem svetu je nekaj industrije pri{lo v Poso~je z Ba{ko grapo (glej sliko 32), v Savinjskih Alpah pa je po vojni dobilo industrijske obrate le Ljubno ob Savinji. Slika 32 prikazuje intenzivnost in prostorsko raz-mestitev industrije do sredine 70. let 20. stoletja, ko je bila industrija na vrhuncu (Vri{er 1990, str. 130). Brez ve~jih industrijskih obratov so bili {e vedno Zgornjesavska dolina, Trenta, ve~ji del s samotnimi kmetijami poseljenih Savinjskih Alp, brezindustrijska oaza je ostalo Jezersko, pa tudi Bohinj (razen Bistrice). Preglednica 18: Deleì zaposlenih v Sloveniji po panogah med letoma 1965 in 2004 (Statisti~ni letopis 1980, str. 108–119; Statisti~ni letopis 1991, str. 105–106; Statisti~ni letopis 1997, str. 196–197; Register dràvljanov 2004). 1965 1975 1990 1996 2004 industrija 46,5 47,6 46,1 39,2 31,2 kmetijstvo (samo kmetje s socialnim zavarovanjem) 2,9 1,8 1,7 1,4 3,0 gozdarstvo 2,3 1,2 0,8 0,4 0,6 vodno gospodarstvo 0,3 0,2 0,2 0,2 / gradbeni{tvo 9,9 9,9 6,5 4,9 8,1 promet 6,6 5,4 5,9 5,1 6,2 trgovina 7,7 9,5 9,3 9,5 13,6 gostinstvo 2,6 2,9 3,2 2,7 3,8 obrt 3,7 2,9 2,9 2,5 3,6 komunala 1,6 1,7 1,6 2,0 1,3 finance 2,3 2,7 4,7 6,6 9,1 izobraèvanje, kultura 5,5 5,7 6,6 9,0 6,8 zdravstvo, socialna varnost 4,9 5,1 7,1 9,4 7,1 uprava 3,3 3,3 3,4 7,2 5,6 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 stanje leta 1993 do leta 1918: do leta 1945: do 250 do 250 251 do 1000 251 do 1000 1001 do 2000 1001 do 2000 2001 in ve~ do leta 1959: do leta 1977: do 250 do 250 meje katastrskih ob~in 251 do 1000 251 do 1000 meje mezoregij 1001 do 2000 1001 do 2000 0 km 5 10 15 20 25 2001 do 4000 2001 do 4000 Vir: Vri{er 1990 4001 in ve~ 4001 in ve~ © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 32: [tevilo delovnih mest v industriji do leta 1977 po naseljih slovenskega alpskega sveta. Za povojni ~as industrializacije in deagrarizacije je zna~ilen mnoì~en pojav polkmetov. Ta socialni sloj se je ustvaril zaradi mònosti dnevnega odhajanja na delo v neagrarne dejavnosti. Zagotovljen reden zasluèk in druge socialne ugodnosti so postali privla~ni ne le za odve~no kme~ko delovno silo, ampak tudi za gospodarje. Ta socialni tok je bil {e posebej mo~an v obmo~jih, kjer so bile posestne razmere neugodne. ^ustvena navezanost na zemljo je biv{emu kmetu narekovala, da je ob delu v tovarni {e vedno obdeloval svojo zemljo (Klemen~i~ M. 1974, str. 61). Ta sloj prebivalcev se je za~el zmanj{evati {ele z ukrepi za spodbujanje kmetijstva na prostem trgu, ki ne prenese polprofesionalnih kmetijskih obratov. Tako se je v zadnjem desetletju pospe{ila »naravna selekcija« kmetijskih gospodarstev. Leta 1991 je bilo v Sloveniji 111.951 evropsko primerljivih kmetij (Kova~i~ in ostali 1995, str. 19), leta 2000 le {e 86.336 (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). Kljub temu da se je v zadnjih desetletjih 20. stoletja proizvodnja posodabljala in bi zato industrija potrebovala manj delovne sile, sta se skupno {tevilo in delè zaposlenih v slovenski industriji za~ela mo~neje zmanj{evati {ele po letu 1990. To nam kaè preglednica 20. Za zaposlitev postajajo pomembne 79 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek predvsem storitvene panoge (trgovina, gostinstvo) ter negospodarske dejavnosti (zdravstvo, izobraè- vanje, uprava). Kladnik in Ravbar (2003, str. 31) navajata, da se je v zadnjem desetletju {tevilo delovnih mest v Sloveniji zmanj{alo za dobro ~etrtino, brezposelnost pa se je pove~ala za osemkrat. Pomembno pa je predvsem skupno {tevilo zaposlenih zunaj kmetijstva. Slika 33 nam kaè, da je bilo leta 1996 v alpskem svetu delovnih mest zunaj kmetijstva najve~ prav v obmo~jih, kjer je imela industrija najmo~nej{i razvoj, torej na Gorenjskem. Zaposlitveni centri v Blejskem kotu, na Deèli, Jesenicah in v Trì~u so vrsto let zaposlovali ljudi tudi iz oddaljenih naselij. V èlezarno na Jesenicah so na primer dnevno hodili iz Bohinja, Zgornjesavske doline, Dobrav, celo iz Ba{ke grape (Tuta 1975, str. 38), kar je omogo~il javni prevoz. Zaradi razvoja javnega prevoza so se po drugi svetovni vojni ljudje iz obmo~- ja slovenskega alpskega sveta zaposlovali tudi v industrijskih sredi{~ih, ki niso ve~ zajeta v obravnavani alpski svet, so pa v bliìni (Nazarje, Mozirje, [o{tanj, Velenje, Kamnik, Domàle, Kranj, [kofja Loka, Tolmin, Meìca, Prevalje, Ravne na Koro{kem). Na velike strukturne spremembe v dejavnosti prebivalstva, ki so se zgodile po drugi svetovni vojni, pa kaè podatek, da so se na primer iz Podvolovljeka v Savinjskih Alpah na delo dnevno vozili s tovarni{kim avtobusom v ljubljanski Litostroj (terenski viri 2003). [tevilo delovnih mest zunaj kmetijstva se vse bolj enakomerno razporeja. To pomeni, da se tudi v tradicionalno kme~ko okolje vse bolj vrivajo nekme~ki elementi. Vsaj eno delovno mesto zunaj kmetijstva je leta 1996 imelo 70 % naselij. [e leta 1986 je bilo takih naselij komaj za dobro tretjino, pet let kasneje è za polovico vseh naselij (Kladnik, Ravbar 2003, str. 31). V slovenskem alpskem svetu so od 384 naselij, ki so bila zajeta v obravnavo, imela leta 1996 vsaj eno delovno mesto zunaj kmetijstva 303 naselja ali celo 79 % vseh. Glede na razmerje med {tevilom aktivnega prebivalstva in razpolòlji-vimi delovnimi mesti izven kmetijstva sta kladnik in Ravbar (2003, str. 31) dolo~evala presèke in primanjkljaje delovnih mest v posameznem naselju. Sami smo to razmerje prikazali na ravni katastrskih ob~in (glej sliko 34). meje katastrskih ob~in do 10 251 do 500 2001 do 4000 meje mezoregij 11 do 50 501 do 1000 4001 do 10000 0 km 5 10 15 20 25 Vir: Kladnik, Ravbar 2003 51 do 250 1001 do 2000 10001 in ve~ © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 33: [tevilo delovnih mest izven kmetijstva leta 1996 po naseljih slovenskega alpskega sveta. 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 kriti~ni primanjkljaj delovnih mest (nad 75 %) meje katastrskih ob~in mo~an primanjkljaj delovnih mest (50,1 do 75,0 %) meje mezoregij zmeren primanjkljaj delovnih mest (0,1 do 50,0 %) k. o. brez centroidov naselij zmeren preseèk (0,0 do 49,9 %) Viri: Vojvoda 1966 in 1975; Senega~nik 1985; 0 km 5 10 15 20 25 Kladnik 1998 mo~an preseèk delovnih mest (50,0 % in ve~) © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 34: Koli~nik lokacijske divergence med {tevilom aktivnih prebivalcev in delovnih mest, izraèn v deleìh po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 5.3 RAZVOJ PROMETA Hipoteti~no smo sklepali, da je na spremembe v rabi tal vplival tudi razvoj prometa. Na eni strani gre za razvoj prometa v smislu pospe{evanja industrializacije, ki je imel ve~ji pomen v za~etku 20. stoletja, na drugi strani pa za razvoj javnega potni{kega prometa, ki je omogo~il dnevni prevoz delavcev v zaposlitvene centre in s tem ohranitev poselitve. Ta proces ima ve~jo vlogo po drugi svetovni vojni. Srednjeve{ke poti so se ravnale po glavnih smereh rimskih cest, saj so bile slednje ~ez Alpe spe-ljane ~ez najlàje prehode (Zemlji~ 1995, str. 373). V slovenskem alpskem svetu so bile popolnoma odmaknjene od trgovskih poti Trenta, Zgornja Savinjska dolina od Ljubnega navzgor ter Zgornja Meì{ka dolina, vendar pa so bila ta obmo~ja poseljena {ele v fazi vi{inske kolonizacije med 13. in 15. stoletjem (Miheli~ 1998, str. 290). Promet se do izgradnje jùne èleznice leta 1857 ni bistveno spreminjal, ceste so bile v 18. stoletju slabo vzdrèvane (Zemlji~ 1995, str. 373). Pri~akovanja, da se bo z èleznico Dunaj–Trst hipoma pojavila industrializacija obmo~ij ob èleznici, se vsaj v Sloveniji niso izpolnila. Industrializacije nista mo~neje spodbudili niti proga med Ljubljano in Trbièm oziroma Beljakom, ki je bila zgrajena med letoma 1867 in 1870, niti povezava Jesenic s Trstom (Celovec–Jesenice–Most na So~i–Gorica), zgrajena med letoma 1901 in 1906. Kljub èleznici je bilo slovensko gospodarstvo ob koncu 19. stoletja bolj kmetijsko kot v desetletjih in morda stoletjih prej. Po prvi svetovni vojni pa je razvoj industrije temeljil na èlezni{ki mreì in mònostih, ki jih je imel èlezni{ki promet (Vodopivec 2001, str. 302Po drugi svetovni vojni se v slovenskem alpskem svetu èlezni{ko omrèje ni {irilo. Celo nasprotno, ukinjeni sta bili è omenjeni progi Jesenice–Rate~e in Kranj–Trì~. Mo~no pa se je pove~al potni{ki promet na slovenskih èleznicah. Od leta 1930 do leta 1950 so se prevoèni kilometri potrojili in se skoraj izena~ili s prevoènimi kilometri tovornega prometa (Rustja 2001, str. 314). 81 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek V tem obdobju se je za~ela tudi hitra motorizacija, kar je bil eden glavnih vzrokov, da se je pomen èleznice zmanj{eval. Med letoma 1955 in 1965 se {tevilo prepeljanih potnikov z èlezni{kim prometom ni spreminjalo, po letu 1965 pa je celo upadlo. Zato pa se je izredno hitro {iril javni cestni potni{ki promet. Razvoj te oblike prometa je omogo~il potovanje (predvsem na delovna mesta) tudi ljudem zunaj èlezni{kega omrèja. [tevilo prepeljanih potnikov v javnem potni{kem cestnem prometu je preseglo èlezni{ki potni{ki promet leta 1961 (36 milijonov na leto), leta 1975 se je z javnim cestnim prometom prepeljalo è 175 milijonov potnikov, vrhunec je bil leta 1985, ko se je v Sloveniji prepeljalo ve~ kot 300 milijonov potnikov (Pelz 1998, str. 227; Statisti~ni letopis 1991, str. 327), po tem letu pa je {tevilo skokovito upadlo in leta 2002 je bilo prepeljanih dobrih 70 milijonov potnikov (Statisti~ni letopis 2002, str. 370). Za povezovanje razvoja prometa in ohranjanja poselitve, posredno pa gre tudi za vpliv na spremembe rabe tal, je pomembno poznati tudi nara{~anje {tevila osebnih avtomobilov. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Sloveniji 2306 osebnih avtomobilov, po njej le nekaj ve~, Leta 1961 pa je bilo avtomobilov skoraj desetkrat ve~ kot tik po vojni, vendar je takrat imelo osebni avtomobil le 5 % vseh slovenskih druìn (Statisti~ni letopis 1963, str. 255). Ob popisu prebivalstva leta 1971 je bilo è skoraj 180.000 osebnih avtomobilov, teoreti~no je imela {e vedno manj kot polovica gospodinjstev avto (35 %), leta 1981 è 70 % gospodinjstev, 1991 skoraj vsako gospodinjstvo (95 %), leta 2002 pa je na gospodinjstvo pri{- lo è 1,3 osebnega avtomobila. Regionalne razlike v ve~anju deleà osebnega avtomobila na gospodinjstvo smo zaradi omejitve v podatkovni bazi prikazali le na ravni nekdanjih ob~in (danes praviloma obmo~ja upravnih enot), in {e to le za tiste tedanje ob~ine, ki so z mejami vsaj priblìno v celoti v alpskem svetu (preglednica 19). Teoreti~no je imelo leta 1971 v ob~inah Radovljica, Trì~ in Jesenice osebni avtomobil priblìno vsako tretje gospodinjstvo, v ob~inah Mozirje in Tolmin pa vsako ~etrto. V splo{nem je bilo leta 1971 {e pre-malo osebnih avtomobilov, da bi lahko ljudje neodvisno od javnega prevoza odhajali na delo izven kraja bivanja. Deset let kasneje, leta 1981, je imelo avtomobil v ob~ini Radovljica è 90 % gospodinjstev, v ob~ini 1000 300 900 270 800 240 700 210 v v tiso~ih (000) 600 180 v v milijonih (000000)o 500 150 vtomobilo 400 120 300 90 200 60 vilo osebnih a vilo prepeljanih potnik {te 100 30 {te 0 0 1953 1961 1965 1971 1975 1981 1985 1991 1995 2002 osebni avtomobili prepeljani potniki Slika 35: Gibanje {tevila prepeljanih potnikov z javnim avtobusnim prevozom in {tevila osebnih avtomobilov v Sloveniji med letoma 1953 in 2002 (Statisti~ni letopis 1953, 1961, 1965, 1971, 1975, 1981, 1985, 1991, 1995, 2002). 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Mozirje in Trì~ 70 % gospodinjstev ter v ob~ini Tolmin in Jesenice 60 %. Leta 1991 je imelo v vseh ob~inah, razen na Jesenicah, vsaj 80 % gospodinjstev osebni avtomobil. Torej se je okrog leta 1991 zaklju~il proces splo{ne motorizacije prebivalstva. Predpostavimo, da od takrat naprej aktivno prebivalstvo teoreti~no ni bilo ve~ odvisno od javnega prevoza. Za ohranjanje poselitve so bila pomembna leta najmo~nej{e industrializacije, torej pred letom 1991. Preglednica 19: Primerjava {tevila osebnih avtomobilov na gospodinjstvo v izbranih nekdanjih ob~inah za leta 1971, 1981 in 1991 (Statisti~ni letopisi 1972, 1982, 1992). 1971 1981 1991 Radovljica 0,37 0,91 0,99 Jesenice 0,31 0,58 0,72 Trì~ 0,32 0,70 0,88 Mozirje 0,24 0,73 0,91 Tolmin 0,25 0,60 0,83 Preglednica 20: Gibanje {tevila prebivalcev v naseljih z javno avtobusno linijo leta 1974 in brez nje po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popis prebivalstva 1953, 1971, 199). prebivalstvena gibanja glede na naselja z javno avtobusno linijo ali brez nje {tevilo prebivalcev {tevilo aktivnih prebivalcev {tevilo aktivnih v kmetijstvu mezoregija leto skupaj % z % brez skupaj % z % brez skupaj % z % brez So{ke Julijske Alpe 1953 15930 50,3 49,7 7490 50,4 49,6 4577 41,5 58,5 1971 13702 57,6 42,4 5609 56,9 43,1 1724 40,7 59,3 1991 12510 63,5 36,5 5355 63,5 36,5 819 41,1 58,9 Savske Julijske Alpe 1953 27005 79,3 20,7 11348 78,7 21,3 2867 66,1 33,9 1971 30288 83,1 16,9 13491 83,5 16,5 1522 69,8 30,2 1991 36400 86,0 14,0 15297 85,3 14,7 984 66,5 33,5 Zahodne Karavanke 1953 28833 94,9 5,1 12768 94,8 5,2 1211 76,4 23,6 1971 35246 95,5 4,5 16869 95,6 4,4 589 76,4 23,6 1991 40411 95,2 4,8 17480 95,4 4,6 444 71,4 28,6 Vzhodne Karavanke 1953 1246 23,8 76,2 445 32,4 67,6 136 58,1 41,9 1971 856 29,1 70,9 281 28,1 71,9 54 48,1 51,9 1991 590 28,6 71,4 215 25,6 74,4 65 40,0 60,0 Kamni{ke Alpe 1953 13578 67,5 32,5 6452 64,3 35,7 2827 46,1 53,9 1971 13765 71,2 28,8 6825 70,2 29,8 1678 36,9 63,1 1991 15192 72,9 27,1 6894 71,6 28,4 864 44,9 55,1 Savinjske Alpe 1953 9324 55,6 44,4 4086 51,9 48,1 2338 42,5 57,5 1971 9475 58,5 41,5 3848 55,7 44,3 1603 39,2 60,8 1991 9420 62,7 37,3 4360 61,0 39,0 1407 43,5 56,5 Alpski svet skupaj 1953 95916 74,5 25,5 42589 73,3 26,7 13956 50,9 49,1 1971 103332 79,7 20,3 46923 80,1 19,9 7170 48,7 51,3 1991 114523 82,9 17,1 49601 82,2 17,8 4583 50,9 49,1 Enake regionalne razlike kot pri osebnih avtomobilih se kaèjo tudi v dosponosti do javnega avtobusnega prometa. Po karti javnega medkrajevnega linijskega avtobusnega prometa v Sloveniji leta 1974 (Mlinar 1981, karta), je v ob~ini Radovljica (samo naselja v alpskem svetu) leta 1971 v naselju imelo avtobusno linijo 82 % prebivalcev, v ob~inah Mozirje in Tolmin (samo naselja v alpskem svetu) 83 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 0 km 5 10 15 20 25 z avtobusno linijo meje katastrskih ob~in Vir: Mlinar 1981 brez avtobusne linije meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 36: Katastrske ob~ine slovenskega alpskega sveta s prevladujo~im {tevilom prebivalstva leta 1953 v naseljih z javno avtobusno linijo leta 1974. pa polovica prebivalcev. Do leta 1991 se je v naseljih brez avtobusne linije prebivalstvo zmanj{alo v Savinjskih Alpah za dobrih 10 %, v So{kih Julijskih Alpah pa za dobrih 20 %, medtem ko je v naseljih z avtobusno linijo celo v So{kih Julijskih Alpah (kjer je bil sicer splo{en upad prebivalstva) {tevilo prebivalstva naraslo. Zanimala nas je koracija med pojavnostjo avtobusne lineje in spremembo {tevila prebivalcev po naseljih. S koeficientom korelacijskega razmerja eta kvadrat (Perko 2001, str. 25) smo ugotovili, da sta ta dva kazalca statisti~no pomembnmo povezana, saj zna{a korelacijski koeficient eta (r) = 0,4610., t pa mo~no presega mejno vrednost t-testa za statisti~no pomembnost z 99-odstotno stopnjo zaupanja (Petz 1981, str. 184, 187, 341). V preglednici 20 so navedeni deleì {tevila prebivalstva po popisih iz leta 1953, 1971 in 1991, in sicer za naselja z javno avtobusno linijo ali brez nje. Ta preglednica nedvomno potrdi, da je imel promet oziroma javni avtobusni potni{ki promet med letoma 1953 in 1991 velik vpliv na ohranjanje poselitve slovenskega alpskega sveta. Razen v Vzhodnih Karavankah (kjer so v analizi samo {tiri naselja in samo eno z avtobusno linijo leta 1974, zato rezultati niso najbolj primerljivi z ostalimi mezoregijami) je bil v vseh mezoregijah ob vseh treh popisih delè prebivalcev v naseljih z avtobusno linijo ve~ji kot v tistih brez nje. Poleg tega se je v naseljih z avtobusno linijo {tevilo prebivalstva pove~evalo iz leta v leto. [tevilo aktivnega prebivalstva v kmetijstvu se je stalno zmanj{evalo v vseh mezoregijah. Razmerje med aktivnim prebivalstvom v kmetijstvu glede na naselja z avtobusno linijo in brez nje je v primerjavi z istim razmerjem vsega aktivnega prebivalstva v vseh mezoregijah mo~no v prid tistih brez linije. Skupaj to pomeni, da se je v naseljih brez javne avtobusne linije prebivalstvo zmanj{evalo ali pa v primeru Zahodnih Karavank po~asneje nara{~alo ter da se je ve~ aktivnega kme~kega prebivalstva ohranilo v tistih naseljih, ki so bila leta 1974 brez javne avtobusne linije. Za ugotavljanje povezanosti med razvitostjo javnega avtobusnega prometa in spremembami rabe tal smo katastrske ob~ine razdelili v dva razreda po naslednjem klju~u: v tiste s prevladujo~im {tevilom prebivalstva leta 1953 (torej pred razmahom javnega cestnega prometa) v naseljih z javno avtobusno 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 linijo leta 1974, ter v tiste brez nje. Pri tem so bile nekatere katastrske ob~ine z naselji, ki so leta 1974 sicer imela javno avtobusno linijo, zaradi {e drugih naselij znotraj katastrske ob~ine brez nje, uvr{~ene v razred brez javne avtobusne linije. Na sliki 36 izstopajo sklenjena obmo~ja brez javne avtobusne linije, ki jih sestavljajo katastrske ob~ine v So{kih Julijskih Alpah, Vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah. 5.4 GIBANJE [TEVILA PREBIVALCEV Spremembe v {tevilu prebivalcev kaèjo na spremembe v drùbenogeografskih razmerah preu~e-vanega prostora. Ta kazalec je po univerzalnosti podoben spremembam rabe tal. Zanimalo pa nas je, kako so spremembe rabe tal in spremembe v gibanju {tevila prebivalcev med seboj povezane. Zato smo zbrali podatke o {tevilu prebivalcev, ki so natan~nej{i {ele od prvih {tetij (popisov) prebivalcev naprej. Za prikaz sprememb {tevila prebivalcev smo uporabili podatke iz popisov prebivalstva po naseljih za naslednja leta: 1869, 1900, 1931 (podatki so zajemani iz preglednic Krajevnega leksikona Slovenije 1995), 1953 (Popis stanovni{tva 1953), po tem letu pa za vsak popis prebivalstva za leto 1961, 1971, 1981, 1991 (podatki so zajeti iz preglednic Krajevnega leksikona Slovenije 1995) in 2002 (Popis prebivalstva 2002). V slovenskem alpskem svetu je okrog 400 naselij. V primerjanem obdobju je pri{lo tudi do sprememb v njihovem {tevilu (novonastala, ukinjena). Zato smo s pomo~jo Priro~nega krajevnega leksikona Slovenije (1996, str. 361–375) ugotavljali {tevilo prebivalcev po prvotnem stanju. ^eprav se je iz obmo~ja dana{nje Slovenije v dobrih sto letih zaradi ekonomskih in politi~nih razlogov izselilo pol milijona prebivalcev (dobra polovica pred prvo svetovno vojno, slaba polovica po njej) (Perko 1998, str. 128), je v slovenskem alpskem svetu njihovo {tevilo nara{~alo vse do leta 1991, {ele ob zadnjem popisu leta 2002 se je glede na leto 1991 za slab odstotek zmanj{alo. Tako gibanje je v skladu s slovenskim trendom (preglednica 21). Sicer se je po prvi svetovni vojni {tevilo prebivalcev v Sloveniji 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 letna stopnja spremembe v promilih 0,0 –1,0 1869–1900 1900–1931 1931 1953 – 1953 1961 – 1961 1971 – 1971 1981 – 1981 1991 – 1991–2002 primerjano obdobje Alpe Slovenija Slika 37: Letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev v promilih med izbranimi popisi v Sloveniji in slovenskem alpskem svetu (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 85 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek zmanj{alo, vendar se je do leta 1931 ponovno pove~alo. Leta 2002 je bilo v slovenskem alpskem svetu 114278 prebivalcev, kar je za dobro polovico ve~ kot v drugi polovici 19. stoletja. Med letoma 1900 in 1953 se je {tevilo prebivalcev v slovenskem alpskem svetu celo hitreje pove~evalo kot v celi Sloveniji (glej sliko 37). Letna stopnja rasti je bila v alpskem svetu okrog 4 ‰, v Sloveniji pod 3 ‰. Po letu 1953 je bila letna stopnja rasti prebivalstva v Sloveniji veliko hitrej{a kot v alpskem svetu: v desetletju do leta 1961 je bila letna rast za polovico ve~ja, med letoma 1961 in 1971 celo za trikrat, in med letoma 1971 in 1981 za dobro tretjino ve~ja. To je posledica mo~nej{e industrializacije po drugi svetovni vojni {e v drugih slovenskih pokrajinah. Po letu 1991 se je letna stopnja rasti {tevila prebivalcev v slovenskem alpskem svetu skoraj izena~ila s slovenskim povpre~jem. Upad {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 gre pripisati predvsem upadu {tevila rojstev v Sloveniji in staranju slovenskega prebivalstva, nekaj pa se jih je odselilo po letu 1991 zaradi politi~nih dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije (Perko 1998, str. 130). Veliko ve~je pa so razlike v gibanju {tevila prebivalcev po mezoregijah slovenskega alpskega sveta. V preglednici 21 so navedena absolutna {tevila prebivalcev za zgoraj omenjena leta. Na sliki 38 pa so prikazani indeksi sprememb {tevila prebivalcev glede na za~etno leto 1869. Vrednost indeksov 100 bi torej pomenila, da se {tevilo prebivalcev glede na leto 1869 ni spremenilo, ve~je vrednosti kaèjo rast, manj{e pa upad {tevila prebivalcev. Glede na gibanje {tevila prebivalcev mezoregije lahko razdelimo v dve skupini. V prvi so tiste, kjer se je {tevilo prebivalcev pove~evalo. Med njimi najbolj izstopajo Zahodne Karavanke, kjer se je {tevilo prebivalcev è med letoma 1869 in 1900 pove~alo skoraj za polovico, leta 2002 (1991 je bilo prebivalcev {e ve~) je bilo prebivalcev skoraj {tirikrat ve~ kot leta 1869. V tej mezoregiji sta Jesenice in Trì~, ki spadata med naselja, kjer se je za~ela, za slovenske razmere, zgodnja industrializacija. Ta je pove~a-la potrebo po delovni sili, zato so bila taka naselja magnet za priseljevanje. Tako je bilo è leta 1869 na Jesenicah (skupaj s Koro{ko Belo in Slovenskim Javornikom) 1600 prebivalcev, v Trì~u {e 100 ve~, kar je za tiste ~ase veliko. Leta 2002 je bilo na Jesenicah (s Koro{ko Belo in Slovenskim Javornikom) in Hru{ici skupaj slabih 20.000 prebivalcev, v Trì~u pa skupaj z Bistrico in Ro~evnico slabih 10000. Ker ta regija po vrednosti indeksov sprememb {tevila prebivalcev tako mo~no odstopa od drugih, smo na grafikonu (slika 38) posebej zanjo prikazali vrednosti na drugi ordinati (os y na desni strani). Preglednica 21: [tevilo prebivalcev med letoma 1869 in 2002 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 1869 1900 1931 1953 1961 1971 1981 1991 2002 So{ke Julijske Alpe 22080 20992 20690 15434 15039 13702 13060 12510 11687 Savske Julijske Alpe 18877 19092 22499 37775 28694 30388 34050 36457 35900 Zahodne Karavanke 10828 15172 20969 28821 33089 35346 39615 40948 40310 Vzhodne Karavanke 1085 1448 1723 1343 1221 935 689 590 495 Kamni{ke Alpe 10552 10744 11897 13240 13570 14025 14507 15252 16829 Savinjske Alpe 9750 10415 10266 10054 9644 9475 9192 9420 9057 Alpski svet skupaj 73172 77863 88044 95867 101257 103871 111113 115177 114711 Slovenija 1127742 1267888 1388772 1466425 1591523 1726995 1891689 1965986 1964036 Izkazalo se je, da je smer (ne pa tudi intenzivnost) gibanja {tevila prebivalcev v Savskih Julijskih Alpah in Zahodnih Karavankah mo~no podobna povpre~ju v celotnem alpskem svetu. Na to najbolj vplivajo naselja z najve~jim {tevilom prebivalstva in tudi najve~jo rastjo prebivalstva (Jesenice, Trì~, Bistrica pri Trì~u, Bled, Lesce, Radovljica). Tretja mezoregija z rastjo {tevila prebivalstva so Kamni{ke Alpe, v kateri sicer ni velikih zaposlitvenih sredi{~. To je edina mezoregija v slovenskem alpskem svetu, v kateri se je {tevilo prebivalcev ob zadnjem popisu glede na leto 1991 pove~alo, kar je o~iten odraz suburba-nizacije. 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 e 200 400 ajine 180 360 vanka 160 320 140 280 120 240 v za ostale pokr 100 200 v za Zahodne Kar 80 160 60 120 40 80 20 40 vrednosti indekso 0 0 vrednosti indekso 1931 – 1953 – 1961 – 1971 – 1981 – 1991 – 2002 – 1869–1900 1869 1869 1869 1869 1869 1869 1869 1869 = 100 primerjano obdobje Alpski svet skupaj Slovenija So{ke Julijske Alpe Savske Julijske Alpe Vzhodne Karavanke Kamni{ke Alpe Savinjske Alpe Zahodne Karavanke Slika 38: Gibanje vrednosti indeksov sprememb {tevila prebivalcev glede na leto 1869 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 20,00 15,00 10,00 5,00 0,00 –5,00 –10,00 –15,00 letna stopnja spremembe v promilih –20,00 –25,00 1869–1900 1900–1931 1931–1953 1953–1961 1961–1971 1971 1981 – 1981–1991 1991–2002 spremembe med letoma So{ke Julijske Alpe Savske Julijske Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Kamni{ke Alpe Savinjske Alpe Slika 39: Letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 87 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek spremembe {tevila 1869–1900 spremembe {tevila 1900 1953 – mo~an letni upad 10 – ‰ in manj zmeren letni upad 0,0 do 9,9 ‰ – zmerna letna rast 0,1 do 10,0 ‰ 0 km 5 10 15 20 25 mo~na letna rast 10,1 ‰ in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: popis prebivalstva 1869, 1900, 1953 k. o. brez podatka meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 40: Letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 spremembe {tevila 1953 1981 – spremembe {tevila 1981 2002 – mo~an letni upad –10 ‰ in manj zmeren letni upad 0,0 do 9,9 ‰ – zmerna letna rast 0,1 do 10,0 ‰ 0 km 5 10 15 20 25 mo~na letna rast 10,1 ‰ in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: popis prebivalstva 1953, 1981, 2002 © k. o. brez podatka meje mezoregij GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 40: nadaljevanje. 89 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek V drugi skupini so mezoregije z zman{evanjem {tevila prebivalcev med letoma 1869 in 2002. So{- ke Julijske Alpe so imele leta 1869 najve~ prebivalcev med vsemi mezoregijami alpskega sveta, vendar se je po tem letu {tevilo prebivalcev v Poso~ju le {e zmanj{evalo. V Poso~ju je kljub slabim naravnim mònostim za kmetijstvo {tevilo prebivalstva do leta 1931 stagniralo (pove~ana proizvodnja svinca v rabeljskem rudniku in gradnja bohinjske èleznice v za~etku 20. stoletja). Najve~ji upad prebivalstva pa je bil med letoma 1931 in 1953, zaradi naovonastale meje med Italijo in Kraljevino Jugoslavijo, fa{izma in posledi~no gospodarske nekonkuren~nosti. Ljudje so se v tem ~asu iz Poso~ja mnoì~no iseljevali (Tro{t 1966, str. 115–116). [tevilo prebivalcev iz leta 1869 je bilo ob zadnjem popisu preseèno le v Podbrdu, Petrovem Brdu in Kobaridu, v Bovcu je je {ele v zadnjem desetletju doseglo raven izpred 130 let. [e bolj nagel upad {tevila prebivalcev je bil v Vzhodnih Karavankah. Vendar pa se je do leta 1931 v Zgornji Meì{ki dolini prebivalstvo celo krepilo, po tem letu pa mo~no upadalo iz leta v leto in leta 2002 je bilo v tej mezoregiji kar trikrat manj prebivalcev kot leta 1931. V Podpeci, rudarskem naselju z vrhun-cem v prvi polovici 20 stoletja, je bilo leta 1931 ve~ kot 1100 prebivalcev, leta 2002 le {e dobrih 200. Pred razmahom rudarstva je bilo leta 1869 v Podpeci 19 kme~kih gospodarstev in 327 prebivalcev. Do leta 1940 je pre{lo v neagrarne roke 10 kmetij (Medved 1964, str. 123–130). Z usihanjem mo~i rudnika svinca in cinka Meìca in topilnice v @erjavu je Podpeca zgubila {e svojo rudni{ko-industrijsko podobo. V Savinjskih Alpah se je {tevilo prebivalcev najmanj spreminjalo, po letu 1900 pa je vendarle upadalo. Struktura poselitve in sploh kmetij je v tej mezoregiji omogo~ala, da je bila deagrarizacija po~asnej{a kot v preostalih mezoregijah. Kljub odmaknjenosti od glavnih prometnic (ali pa ravno zato) je tr`no usmerjeno kmetijstvo, mo~no podprto z gozdom, zadrèvalo prebivalstvo na kmetijskih gospodarstvih. Preglednica 22: Letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev po obdobjih med izbranimi popisi prebivalstva po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 1869– 1900– 1931– 1953– 1961– 1971– 1981– 1991– 1900 1931 1953 1961 1971 1981 1991 2002 So{ke Julijske Alpe –1,6 –0,5 –10,3 –3,2 –8,6 –4,6 –4,1 –5,8 Savske Julijske Alpe 0,4 5,3 8,3 7,8 5,8 11,4 6,9 –1,4 Zahodne Karavanke 10,9 10,5 14,6 17,4 6,6 11,5 3,3 –1,4 Vzhodne Karavanke 9,4 5,6 –9,1 –10,9 –21,3 –23,6 –13,5 –13,7 Kamni{ke Alpe 0,6 3,3 4,9 3,1 3,3 3,4 5,0 9,0 Savinjske Alpe 2,1 –0,5 –0,9 –5,0 –1,7 –2,9 2,5 –3,4 Alpski svet 2,0 4,0 3,9 6,9 2,6 6,8 3,6 –0,7 Slovenija 3,8 2,9 2,5 10,3 8,2 9,2 3,9 –0,1 Nazorno se lo~i razlike v spreminjanju {tevila prebivalcev med mezoregijami tudi z letno stopnjo sprememb v promilih ‰. Slika 39 nam kaè, v katerem obdobju so bile spremembe najintenzivnej{e in v kak{ni smeri. Najbolj o~itno se pokaè, da je na primer v So{kih Julijskih Alpah prebivalstvo naj-hitreje upadalo med letoma 1931 in 1953, ko se je {tevilo zmanj{alo za 25 % ali 10 ‰ na leto. To je bilo obdobje najintenzivnej{ega izseljevanja iz te mezoregije. Drugo najve~je upadanje je bilo v Poso~ju med letoma 1961 in 1971, v ~asu razmaha industrije v drugih slovenskih pokrajinah. V Vzhodnih Karavankah se je ves ~as po drugi svetovni vojni prebivalstvo na leto zmanj{evalo vsaj za odstotek, med letoma 1961 in 1981 pa celo ve~ kot za 2 %. Kljub temu da je bilo v Savinjskih Alpah gibanje prebivalstva najbolj stati~no, pa se na sliki 39 lepo vidi, da je bil upad bolj intenziven med letoma 1961 in 1981. Tema dvema mezoregijama s prevlado samotnih kmetij, kjer gospodarstvo {e danes sloni na kmetijskih gospodarstvih, je torej obdobje najbolj intenzivne industrializacije vzelo najve~ prebivalstva. Pomembno pa je, da se {tevilo gospodinjstev v tem obdobju ni spremenilo, torej se je v tej mezoregiji zmanj{alo 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 stanje leta 1869 stanje leta 2002 do 19 20 do 49 50 do 99 100 do 199 200 do 499 500 do 999 0 km 5 10 15 20 25 1000 do 2999 meje katastrskih ob~in Vir: Krajevni leksikon 1995; Popis prebivalstva 2002 3000 in ve~ meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 41: [tevilo prebivalcev po naseljih slovenskega alpskega sveta za leti 1869 in 2002. 91 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek {tevilo prebivalcev na gospodinjstvo. Vseeno pa smo ugotovili, da se je {tevilo gospodinjstev v naseljih s prevladujo~o obliko poselitve samotnih kmetij do leta 1981 zmanj{alo za slabih 10 %, do leta 2002 pa za slabih 15 %. Nazadnje smo ugotavljali letno stopnjo sprememb {tevila prebivalstva po katastrskih ob~inah. Na sliki 40 so prikazane vrednosti v promilih ‰ za obdobja med 1869 in 1900, 1900 in 1953, 1953 in 1981 ter 1981 in 2002. V prvem obdobju se je {tevilo prebivalcev v ve~ini katastrskih ob~in spremenilo do 10 ‰ oziroma do odstotka na leto. Rast {tevila prebivalcev v Lo{ki dolini je verjetno povezana z rudarjenjem v Rab-lju, na Jesenicah in Trì~u s pojavom prve industrije, v Podpeci pa z razmahom rudarjenja. Med letoma 1900 in 1953 prebivalstvo niti v eni katastrski ob~ini So{kih Julijskih Alp ni nara{~alo, kar je è odraz razmer, ki so nastale po razpadu Avstro-Ogrske monarhije in s prehodom tega dela slovenskega alpskega sveta pod fa{isti~no Italijo. Zmerna letna rast prebivalstva se je v Savinjskih Alpah skr~ila na katastrske ob~ine v okolici Lu~. Zato pa je prebivalstvo nara{~alo v ve~ini katastrskih ob~in Savskih Julijskih Alp, Zahodnih Karavank in v obmo~ju Kamni{kih Alp med Kri{ko Goro in Storì~em. Med letoma 1953 in 1981 se je prebivalstvo mo~no zmanj{evalo v katastrskih ob~inah ki so bila prometno odmaknjena. V Vzhodnih Karavankah je v vseh podpe{kih katastrskih ob~inah prebivalstvo mo~no upadalo, saj je v Podpeci rudarstvo è zamrlo. V Savinjskih Alpah le v redko kateri katastrski ob~ini prebivalstvo ni upadalo, kar je splo{en odraz stagnacije prebivalstva v najbolj kmetijskih obmo~- jih Slovenije (Kova~i~ 2000, str. 89) V zadnjem primerjanem obdobju med letoma 1981 in 2002 je mo~ opaziti umirjanje upada prebivalstva, ~eprav smo è spoznali, da se je v zadnjem desetletju razen v Kamni{kih Alpah v vseh mezoregijah {tevilo prebivalstva zmanj{evalo. V Kamni{kih Alpah se je {tevilo prebivalstva zmanj{alo le v eni tuhinj-ski katastrski ob~ini, v vseh drugih je prebivalstvo nara{~alo,kar je è odraz bliìne privla~nih turisti~nih gorskih obmo~ij, ki so priljubljena med vikenda{i (Krajevni leksikon 1995). Prebivalstvo je upadlo na Jezerskem in v katastrskih ob~inah tradicionalnih industrijskih centrov Trì~ in Jesenice. V So{kih Julijskih Alpah se je upad {tevila prebivalcev nadaljeval v podobnem tempu kot v prej{njem primerjanem obdobju. Treba je ra~unati z neugodno starostno sestavo prebivalstva v tej mezoregiji. Smrtnost je velika, rodnost majhna. Poleg tega se iz nekaterih obmo~ij So{kih Julijskih Alp ljudje {e vedno izseljujejo. Prebivalstvo je upadalo na primer tudi v Podbrdu, ki je v prej{njem obdobju z industrijo privabilo prebivalce iz naselij vi{je pod pobo~jem Spodnjih Bohinjskih gora, danes pa je industrija v Podbrdu mrtva (Blazeti~ 2002). V Savinjskih Alpah se je mo~an upad iz katastrskih ob~in na desni strani Savinje preselil na levo stran, torej je s ~asovnim zamikom val upada prebivalstva zajel tudi samotne kmetije na ugodnej{ih legah, ki so po nastanku starej{e (Meze 1960, str. 24). V tej mezoregiji pa se je upad ustavil v obmo~ju na prisojni strani Golt. V Vzhodnih Karavankah se le v Topli {tevilo prebivalstva ni zmanj- {evalo.V tem naselju so najve~je kmetije in jim zato gozd, kljub slab{i ceni lesa, zado{~a za preìvetje (terensko delo 2003), kar je za ~lane druìn zadostna ekonomska motivacija. Na sliki 41 sta prikazani karti s {tevilom prebivalcev po naseljih za leti 1869 in 2002. Najbolj o~it-na razlika je prav v naseljih Sel{ke doline in Ba{ke Grape, Breginjskega kota in Trente, kjer se je prebivalstvo najbolj zmanj{alo. Nasprotno pa se opazi mo~an porast {tevila prebivalcev v naseljih Blejskega kota, Deèle in Dobrav. 5.4.1 KME^KO PREBIVALSTVO Kme~ko prebivalstvo {e danes obvladuje podeèlje in skrbi za vzdrèvanje kulturne pokrajine (Natek 1998, str. 164). Kljub temu pa je bila deagrarizacija po drugi svetovni vojni zelo pomembne proces v slovenski drùbi. To ne pomeni le velike spremembe v socialni strukturi prebivalstva, ampak tudi v namembnosti zemlji{~ ter {irjenje novih funkcij na podeèlju. V splo{nem tèko trdimo, da je pode- èlje {e vedno le domena kme~kega prebivalstva, saj svoj prostor v tradicionalnih kme~kih okoljih i{~e vedno ve~ ljudi, ki ne izhajajo iz kme~kih druìn in ne gospodarijo na zemlji. To se kaè tudi v krepitvi 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 {tevila prebivalcev v nekdaj tipi~nih podeèlskih naseljih (primer Ambrò pod Krvavcem, Apno). Razlike v na~inu ìvljenja Slovencev so se ne glede na kraj bivanja zelo zmanj{ale (Natek 1998, str. 164). Zato so kazalci gibanja kme~kega prebivalstva za spremembe rabe tal zelo pomembni. Statistike za poklicno strukturo prebivalstva se predvsem do druge svetovne vojne med seboj razlikujejo v metodologiji zajema podatkov. Zato med seboj niso popolnoma primerljive, vseeno pa nazorno kaèjo razmerje med kme~kim in nekme~kim prebivalstvom. V Zgodovini agrarnih panog (1970, str. 110–111) so v pregled-nicah navedeni deleì kme~kega prebivalstva med letoma 1869 in 1931 na ravni Slovenije, avstro-ogrskih deèl ter po takratnih okrajih. V alpskem svetu je skoraj v celoti le okraj Radovljica, ki obsega dana{- nje ob~ine Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica in @irovnica, v na{em pogledu pa Savske Julijske Alpe in zahodni del Zahodnih Karavank. V veliki meri, je v alpskem svetu zajet tudi tedanji okraj Tolmin. Zato so v preglednici 23 prikazani deleì kme~kega prebivalstva le za ta dva okraja. Okraj Radovljica odseva razvoj kme~kega prebivalstva za obmo~ja, ki jih je industrializacija zajela è pred drugo svetovno vojno, okraj Tolmin pa preostale (~eprav so So{ke Julijske Alpe specifi~ne zaradi mnoì~ne-ga odseljevanja). V radovlji{kem okraju je bil leta 1869 60 % delè kme~kega prebivalstva – celo najmanj{i delè kme~kega prebivalstva med vsemi slovenskimi okraji. Na to je vplivala relativno velika razvitost neagrarnih poklicev (fuìne, rudarstvo, tovorni{tvo, obrt) v tem okraju è v drugi polovici 19. stoletja. Ob popisu leta 1869 je bilo v okraju Tolmin {e 94 % vsega prebivalstva kme~kega, dobrih {estdeset let kasneje je bil ta delè za tretjino manj{i, v Radovlji{kem se je skoraj razpolovil. Preglednica 23: Deleì kme~kega prebivalstva v celotnem prebivalstvu med letoma 1869 in 1931 (Popisi prebivalcev 1869, 1900, 1931 v: Zgodovina agrarnih panog 1970, str. 110–111). 1869 1900 1931 okraj Radovljica 59,8 54,3 34,4 okraj Tolmin 94,0 82,2 58,6 deèla Kranjska (leta 1880) 78,7 68,9 52,3 ozemlje dana{nje Slovenije (leta 1880) 81,8 73,3 58,8 Ob neugodni kmetijski politiki po drugi svetovni vojni, ki ni spodbujala normalnega razvoja posestnih razmer za tr`no usmerjeno kmetijstvo (Klemen~i~ V. 2002; str. 16), je bil pojav polkmetov re{itev za ohranjanje kulturne pokrajine, v danih razmerah pa tudi za pridelavo hrane na zasebnih kmetijah (Klemen~i~ M. 1974, str. 96). Na eni strani sta se s tem krhali gospodarska trdnost in mo~ kmetij, na drugi strani pa se je pove~ala socialna varnost kme~kih ljudi (Natek 1998, str. 164). Preglednica 24: Deleì kme~kega prebivalstva leta 1953, 1971 in 1991 ter gostote kme~kega prebivalstva na celotni povr{ini mezoregij slovenskega alpskega sveta (Popisi prebivalcev 1953, 1971, 1991). 1953 1971 1991 % {tevilo na km2 % {tevilo na km2 % {tevilo na km2 So{ke Julijske Alpe 55,8 11,1 22,5 4,0 9,2 1,5 Savske Julijske Alpe 21,9 6,5 9,0 3,0 4,1 1,6 Zahodne Karavanke 8,4 7,5 3,0 3,3 1,7 2,2 Vzhodne Karavanke 19,6 3,0 13,3 1,4 26,6 1,8 Kamni{ke Alpe 36,2 12,3 18,2 6,5 10,3 4,0 Savinjske Alpe 46,3 10,6 31,3 6,7 13,8 3,0 alpski svet skupaj 27,8 9,1 12,1 4,3 5,5 2,2 Slovenija 42,1 30,4 20,4 17,4 7,4 7,2 93 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek delè leta 1953 delè leta 1971 do 4,9 % 5,0 do 9,9 % 10,0 do 19,9 % 20,0 do 49,9 % 0 km 5 10 15 20 25 50,0 % in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: popis prebivalstva 1953, 1971 k. o. brez centroidov naselij meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 42: Deleì aktivnega kme~kega prebivalstva od vsega aktivnega leta 1953, 1971, 1991 in 2002 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 delè leta 1991 delè leta 2002 do 4,9 % 5,0 do 9,9 % 10,0 do 19,9 % 20,0 do 49,9 % 0 km 5 10 15 20 25 50,0 % in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: popis prebivalstva 1991, 2002 k. o. brez centroidov naselij meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 42: nadaljevanje. 95 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Podatke o kme~kem prebivalstvu, zbrane po drugi svetovni vojni, lahko primerjamo z ve~jo gotovostjo. Kme~ko prebivalstvo se je opredeljevalo na podlagi dejavnosti, zato so vanj spadali vsi zasebni kmetovalci in vsi zaposleni v kmetijstvu, gozdarstvu, lovu, ribolovu in vodnem gospodarstvu skupaj z vzdr- èvanimi druìnskimi ~lani. [e bolj zanesljivi so podatki o aktivnem kme~kem prebivalstvu oziroma aktivnem prebivalstvu, zaposlenem v kmetijskih panogah. Prikazali smo gibanje {tevila aktivnega kme~kega prebivalstva za leta 1953, 1971, 1991 in 2002. V slovenskem alpskem svetu se je deleàktivnega kme~kega prebivalstva na letni stopnji najbolj intenzivno zmanj{eval v obdobju med letoma 1953 in 1971, s podobno hitrostjo tudi v zadnjem desetletju, manj hiter je bil upad med letoma 1971 in 1991. So pa razlike med mezoregijami. [e leta 1953 je bila ve~ kot polovica aktivnega prebivalstva zaposlena v kmetijstvu v Savinjskih Alpah, najve~, celo ve~ kot 60 %, pa v So{kih Julijskih Alpah. Tudi v Kamni{kih Alpah je bil ta delè visok, zna{al je ve~ kot 40 %. Le v Zahodnih Karavankah je bil deleàktivnega kme~kega prebivalstva è desetletje po drugi svetovni vojni manj{i od 10 % vsega aktivnega prebivalstva. Preglednica 25: Deleì aktivnega kme~kega prebivalstva med vsem aktivnim prebivalstvom med letoma 1953 in 2002 ter letne stopnje sprememb teh deleèv po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popisi prebivalcev 1953, 1971, 1991, 2002). aktivno kme~ko prebivalstvo med letna stopnja sprememb deleèv vsem aktivnim prebivalstvom aktivnega kme~kega prebivalstva 1953 1971 1991 2002 1953–1971 1971–1991 1991–2002 % % % % ‰ ‰ ‰ So{ke Julijske Alpe 61,6 30,7 15,3 7,0 –37,8 –38,0 –42,8 Savske Julijske Alpe 25,5 11,3 6,4 2,7 –44,2 –30,8 –47,7 Zahodne Karavanke 9,4 3,5 2,5 1,3 –53,7 –17,5 –37,9 Vzhodne Karavanke 28,1 19,2 30,2 24,0 –20,9 25,5 –12,7 Kamni{ke Alpe 43,7 24,6 12,5 5,4 –31,5 –36,7 –45,4 Savinjske Alpe 56,9 41,7 32,3 20,1 –17,2 –14,1 –25,9 alpski svet skupaj 32,9 15,3 9,2 4,4 –41,6 –27,6 –39,9 Do leta 2002 se je med aktivnim prebivalstvom kme~ko skoraj dvakrat zmanj{alo tudi v Savinjskih Alpah, ki je {e danes najbolj kmetijska mezoregija. V Vzhodnih Karavankah pa je po zaprtju rudnika svinca v Podpeci kmetijstvo in gozdarstvo na kmetijah ponovno prevzelo pomembno mesto med zaposlitvenimi panogami. Na desni strani preglednice 25 lahko vidimo, da se je v Savinjskih Alpah deleàktivnega kme~kega prebivalstva na letni stopnji najbolj zmanj{eval prav v zadnjem obdobju. Sicer se je deleàbsolutno najbolj zmanj{al v So{kih Julijskih Alpah, z 61 % leta 1953 na 7 % leta 2002, mo~no se je zmanj- {al tudi v Kamni{kih Alpah, s 43 % na 5 %. Tudi v teh dveh mezoregijah se je aktivno kme~ko prebivalstvo najintenzivneje zmanj{evalo v zadnjem primerjanem obdobju, prav tako tudi v Savskih Julijskih Alpah. Pomembno pa je vedeti, da se je v Zahodnih Karavankah, Savskih Julijskih Alpah in Kamni{kih Alpah {tevilo aktivnega prebivalstva pove~evalo, {tevilo aktivnega kme~kega prebivalstva pa zmanj{evalo, zato je deleàktivnega kme~kega prebivalstva v teh mezoregijah mo~no upadel. V preostalih treh mezoregijah je tako {tevilo aktivnega prebivalstva kot aktivnega kme~kega prebivalstva ves ~as upadalo. Zato je deleàktivnega kme~kega prebivalstva med vsem aktivnim v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah {e vedno zelo visok. Tudi v razlikah gibanja kme~kega in aktivnega kme~kega prebivalstva med mezoregijami se kaè- jo regionalne razlike splo{nega drùbenega razvoja. Ve~ini mezoregij je skupen najhitrej{i letni upad aktivnega kme~kega prebivalstva med letoma 1991 in 2002. To gre è pripisati agrarni reformi ob priblièvanju slovenskega kmetijstva k skupnemu evropskemu trgu, kjer ostarele ali/in premajhne ali/in netr`no usmerjene kmetije nimajo mònosti za preìvetje. 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Za ugotavljanje povezanosti sprememb {tevila aktivnega kme~kega prebivalstva ter sprememb rabe tal smo prikazali aktivno kme~ko prebivalstvo tudi po katastrskih ob~inah (slika 42). Serija {tirih kart za obdobje med letoma 1953 in 1999 zelo nazorno prikazuje prostorsko spreminjanje oziroma upad deleà aktivnega kme~kega prebivalstva. Leta 1953 izstopajo obsèna obmo~ja s 50 % in ve~ aktivnega kme~kega prebivalstva v So{kih Julijskih Alpah ter predvsem v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah. Slabih 50 let kasneje med preostalimi katastrskimi ob~inami izstopajo le {e tiste v Savinjskih Alpah, ki imajo ve~inoma {e vedno ve~ kot 20 % aktivnega kme~kega prebivalstva. 5.5 OBLIKE POSELITVE Podobno, kot so se pokazalerazlike med vzhodnim, osrednjim in zahodnim delom slovenskega alpskega sveta kot so se Dosedanji analiti~en pregled zna~ilnosti alpskega sveta kaè razlike med vzhodnim, osrednjim in zahodnim delom Podobno je tudi z oblikami poselitve. V grobem lahko re~emo, da v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah prevladuje prvotna, razpr- {ena oblika poselitve (samotne kmetije), v drugih mezoregijah alpskega sveta pa strnjena naselja. Za slednja velja, da so starej{ega nastanka, v alpskem svetu so nastala v ~asu starej{e kolonizacije, priblìno do 10. stoletja. Samotne kmetije so mlaj{ega nastanka, nastale so v obdobju vi{inske kolonizacije med 13. in 15. stoletjem. Nekatera naselja pa so nastala v obdobju dodatne kolonizacije, od 16. stoletja naprej (Miheli~ 1998; str. 290; Kos 1970, priloèna karta). Po Kosu (1970, karta) so v obravnavanem alpskem svetu po 15. stoletju nastale posamezne kmetije v Kokri in na Jezerskem, v Zgornjesavski dolini, v Radovni, na Pokljuki (Gorju{e, Koprivnik) ter nekatera naselja nad Tolminko in So~o (Zadlaz-^adrg, Krn), predvsem pa v Trenti. Vi{inska kolonizacija se je v Savinjskih Alpah za~ela {ele, ko so bile uravnave v dolinah è nase-ljene. Ve~je naselitveno jedro je è okrog 11. stoletja nastalo med Re~ico in Ljubnim, manj{i jedri tudi okoli Lu~ in Sol~ave. V vi{ja obmo~ja nad dolino je naselitev prodirala {ele po tem, ko so bile ravnine ali raz{irjena obmo~ja dna sicer ozke doline Savinje è poseljene. Zemlji{ki gospodje so poselitev pobo- ~ij nad dolino pospe{evali tako, da so bili kmetje na novinah svobodni, pla~evali so le nekatere dav{~ine v kmetijskih pridelkih ali denarju, vse drugo je ostalo njim. Da so se Savinjske Alpe poselile {ele z vi{insko kolonizacijo, pri~ajo ocene, da je bilo leta 1140 na obmo~ju gornjegrajske gospo{~ine 800 prebivalcev, leta 1268 okrog 2150 in leta 1426 è okrog 4900 (Meze 1960, str. 24). Za naselitev so bili klju~ni son~- na lega in pregibi v pobo~ju, najstarej{e kmetije so namre~ na bolj oson~enih in manj nagnjenih pobo~jih. Da je kolonizacija potekala tudi po letu 1426, pri~a urbar iz tega leta. Vendar ta za lu~ko pokrajino ne omenja 21 kmetij, ki obstajajo danes (Meze 1965, str. 229). Oblika poselitve je mo~no povezana s poljsko razdelitvijo. V Sloveniji imamo zelo malo ~istih oblik poljske razdelitve, zato pa {tevilne prehodne oblike med delci in grudami, med delci in sklenjenimi pro-gami, med grudami in celki. Poljska razdelitev v celkih je med najbolj ~istimi in jasnimi oblikami, skoraj praviloma pa je vezana na tip poselitve v obliki samotnih kmetij. Zato je tudi jasno, da so prvotno kolek-tivna naselja z razkosano posestjo po ve~ini starej{a, naselja s celki ali razkosanimi celki pa mlaj{a (Ile{i~ 1950, str. 18, 98, 102). V slovenskem alpskem svetu je na primer polje najstarej{ih naselij v Blejskem kotu razdeljeno v prave ali prvotne grude. Tako razdelitev imajo tudi vasi na gorenjskih Dobravah (»Pod gorami«, vasi med Kriàmi in Preddvorom), pa tudi v okolici Bohinjske Bistrice, Rate~, vasi med Kobaridom in Tolminom, vasi pod Krvavcem, v Tuhinjski dolini ter tudi zelo omejeno v okolici Lu~ in Gornjega Grada. Za Deèlo, Zgornjo Bohinjsko dolino, Bov{ko kotlinico so zna~ilna polja med grudami in delci. V Ba{- ki grapi in v prisojnih pobo~jih nad njo se ta prehodni tip me{a s pravimi grudami, podobno je v Sel{ki dolini in pod Ratitovcem. Na Ile{i~evi (1950, glej tudi Geografski atlas Slovenije 1998, str. 295) karti poljske razdelitve se zemlji{~a v celkih skoraj popolnoma ujemajo z obmo~ji naselij vi{inske in dodatne kolonizacije po Kosu (1970, glej tudi Geografski atlas Slovenije 1998, str. 291). Vzhodne Karavanke imajo sploh samo polje v celkih. 97 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Domala celotno poseljeno obmo~je Savinjskih Alp ima polje v celkih, izjema je dno doline Savinje med Re~ico in Ljubnim ter dno Zadre~ke doline. Obmo~je take poljske razdelitve pa se vle~e preko Kranj-skega Raka in ^rnivca {e na kamni{ko stran v naselja nad dolino ^rne. Zahodneje so celki zna~ilni v [kofjelo{kem, Idrijskem in Cerkljanskem hribovju. Za alpski svet je pomembno, da se polja v celkih pojavljajo tudi {e v Zahodnih Karavankah v Kokri in na Jezerskem, v zgornjem delu doline Trì{ke Bistrice, {e bolj zahodno pa è redkeje (Planina pod Golico, Javorni{ki Rovt, Srednji Vrh, Koprivnik, Gorju{e, Trenta, So~a, Lepena, Bav{~ica, Krn, Tolminske Ravne, Kne{ke Ravne, Temljine, Ba~a pri Podbrdu). Oblika poselitve, razdelitev polja in starost naselij so torej zelo povezane. Zanimivo je bilo ugotavljati povezavo med oblikami in posledi~no starostjo poselitve ter spremembami rabe tal. Opredelitev oblike poselitve je tèko dolo~ljiva. V Sloveniji se razpr{eno poselitev najve~krat opredeljuje z mero 100 m med objekti. Urbanisti pa v praksi uporabljajo zelo subjektivne opredelitve. Treba je lo~evati prvotno razpr- {eno obliko poselitve s sodobno. Slednja je bolj rezultat neurejene poselitvene politike (Krevs in ostali 2004). Ker so samotne kmetije najbolj jasno opredeljiva oblika poselitve, smo lo~ili naselja z absolutno prevlado samotnih kmetij, naselja prehodnih oblik med razpr{eno in strnjeno poselitvijo (samotne kmetije in strnjene oblike poselitve, tudi naselje, sestavljeno iz ve~ zaselkov) in naselja z absolutno prevlado strnjene oblike poselitve. Pri opredeljevanju oblike poselitve smo si pomagali z è omenjenima kartama kolonizacije (Kos 1970) in poljske razdelitve (Ile{i~ 1950), s Krajevnim leksikonom Slovenije (1995), kjer so pri opisih naselij tudi opredelitve oblike naselja, temeljnimi topografskimi na~rti, drugimi pisnimi viri in literaturo ter terenskim delom. Tudi na{a opredelitev oblike poselitve je dokaj subjektivna. Naselja z absolutno prevlado samotnih kmetij predstavljajo najbolj razpr{eno obliko poselitve. Vseh naselij s tako obliko poselitve je v slovenskem alpskem svetu 33 (od 384), kar predstavlja slabih 9 % vseh. Leta 1869 je v teh naseljih ìvelo dobrih 9 % prebivalstva, nato pa vedno manj, tako da je leta 2002 v naseljih s prevlado samotnih kmetij prebivalo le {e slabe 4 odstotke prebivalstva. Najbolj intenzivno se je {tevilo prebivalcev na samotnih kmetijah zmanj{evalo med letoma 1953 in 1981, ko se je na leto zmanj{alo za slabih 9. Za predstavo o ohranjanju poselitve je pomembno dejstvo, da se je na primer v Savinjskih Alpah v naseljih s samotnimi kmetijami med letoma 1961 in 1981 {tevilo gospodinjstev le malenkostno zmanj{alo. Zmanj{evalo se je torej {tevilo ~lanov gospodinjstev. V kategoriji prehodnih oblik poselitve med samotnimi kmetijami in strnjeno poselitvijo je 16 % (63) vseh naselij alpskega sveta. V teh naseljih je do leta 1931 {tevilo prebivalcev celo rahlo nara{~alo, vseeno pa se je delè prebivalcev od leta 1869, ko jih je bilo 15 %, do leta 2002 ve~ kot razpolovil, na 6,5 %. Najbolj se je zmanj{evalo prebivalstvo med letoma 1953 in 1981, na leto za 11,5 ‰, med letoma 1981 in 2002 pa se je v teh naseljih upadanje {tevila prebivalstva ustavilo. Kar tri ~etrtine (288) vseh naselij v slovenskem alpskem svetu ima tako obliko strnjene poselitve in leta 1869 je v teh naseljih ìvelo priblìno tri ~etrtine vsega prebivalstva. V grobem lahko re~emo, da Preglednica 26: Poselitvene oblike v slovenskem alpskem svetu – deleì {tevila prebivalcev glede na celotno {tevilo ter letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002; Centroidi naselij GURS 2002). {tevilo naselij 1869 1900 1931 1953 1981 2002 samotne 33 % {tevila prebivalcev 9,3 8,6 7,5 6,9 4,6 3,8 kmetije ‰, letna stopnja sprememb –1,7 –0,4 0,3 –8,9 –8,0 prehodne oblike 63 % {tevila prebivalcev 14,5 14,3 13,2 10,6 6,6 6,3 poselitve ‰, letna stopnja sprememb 1,5 1,4 –6,3 –11,5 –0,3 strnjena 288 % {tevila prebivalcev 78,6 79,5 81,5 85,5 91,6 92,3 naselja ‰, letna stopnja sprememb 2,4 4,9 5,5 8,0 2,1 alpski svet 384 {tevilo prebivalcev 73172,0 77863,0 88044,0 95597,0 111113,0 114711,0 skupaj ‰, letna stopnja sprememb 2,0 4,0 2,7 4,9 1,0 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 so bila, glede na {tevilo prebivalcev, leta 1869 v vseh treh oblikah poselitve priblìno enako velika naselja. Delè prebivalcev se je v naseljih strnjene oblike poselitve stalno pove~eval. Pove~evala se je tudi intenzivnost rasti prebivalstva; med letoma 1953 in 1981 se je {tevilo prebivalcev v strnjenih naseljih na leto pove~alo za 8 ‰; med letoma 1981 in 2002 se je letna rast upo~asnila. Naselja z razli~nimi oblikami poselitve se razlikujejo tudi po legi. 60 % samotnih kmetij ima centroid naselja na pobo~jih, 17 % na pobo~nih policah. Naselja prehodnih oblik è prevladujejo v dolinah (42 %), 10 % jih je na pobo~nih policah in planotah. Strnjena naselja absolutno prevladujejo (71 %) v dolinah, 10 % jih je tudi na pobo~nih policah. Pri~akovati pa je, da je dejansko predvsem samotnih kmetij {e ve~ na pobo~jih in pobo~nih policah, saj je centroid naselja postavljen samo v eno to~ko povr{ja. Tako je na primer z naseljem Logarska dolina, ki ima centroid v dnu doline, samotne kmetije pa so tudi na pobo~ju in pobo~nih policah nad Matkovim kotom. Na sliki 43 so z modro prikazani centroidi naselij, sestavljenih iz samotnih kmetij. Tak prikaz razpr{ene poselitve seveda ni najbolj primeren, vseeno pa jasno kaè razlike v prostorski razporeditvi vseh treh oblik poselitve. Naselja samotnih kmetij lepo izstopajo v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah. V teh dveh mezoregijah je 60 % vseh takih naselij. V Zgornji Meì{ki dolini na primer je le Podpeca uvr{~ena med prehodne oblike poselitve, ~eprav so jo prvotno sestavljale le samotne kmetije. Preglednica 27: Pregled {tevila naselij uvr{~enih v eno izmed oblik poselitve po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Centroidi naselij, GURS 2000). samotne kmetije prehodna oblika poselitve strnjena oblika poselitve naselja skupaj So{ke Julijske Alpe 1 15 63 79 Savske Julijske Alpe 2 19 77 98 Zahodne Karavanke 5 5 49 59 Vzhodne Karavanke 3 1 4 Kamni{ke Alpe 5 16 90 111 Savinjske Alpe 17 7 9 33 alpski svet skupaj 33 63 288 384 Kako intenzivno je bilo zmanj{evanje {tevila prebivalcev v tej obliki poselitve pove podatek, da je leta 1869 je na samotnih kmetijah ìvelo dobrih 40 % vseh prebivalcev Savinjskih Alp, leta 2002 {e 30 %. [e bolj{i kazalec je letna stopnja sprememb gibanja {tevila prebivalcev (preglednica 28). V Savinjskih Alpah se je {ele po letu 1953 {tevilo prebivalcev v tej obliki poselitve za~elo mo~neje zmanj{evati in po letu 1981 doseglo è odstotek upada na leto. Po letu 1953 je bil {e intenzivnej{i upad {tevila prebivalcev v naseljih samotnih kmetij ostalih mezoregij. Po letni stopnji sprememb {tevila prebivalcev se od preostalih mezoregij razlikujejo naselja samotnih kmetij v Zahodnih Karavankah in Kamni{kih Alpah. V prvi se je v zadnjem primerjanem obdobju letni upad umiril in je bil po letu 1931 najnìji, zna{al je 1,5 ‰. V Kamni{kih Alpah pa se je v letih med 1981 in 2002 {tevilo prebivalcev letno celo pove~alo za 3,5 ‰. Med petimi naselji samotnih kmetij v Kamni{kih Alpah izstopa Ambrò pod Krvavcem, ki je imel leta 2002 celo najve~ prebivalcev med vsemi primerjanimi leti. Predvidevamo, da se je {tevilo pove~alo na ra~un prebivalcev, ki so si uredili status stalnega bivali{~a v po~itni{kih hi{ah, ki jih je v tem naselju veliko. Najve~ naselij s prehodno obliko med strnjeno poselitvijo in samotnimi kmetijami je v Savskih Julijskih Alpah, kjer jih je 19 ali slaba tretjina vseh. To so naselja kot na primer Koprivnik, ki je è skoraj tipi~no naselje samotnih kmetij, vendar doma~ije nimajo zna~ilnih ali pravih celkov, saj se med zemlji{~i doma~ij me{ajo parcele dolincev (iz Bohinjske ^e{njice), ki so zemlji{~e prvotno uporabljali za planino (Melik 1950, str. 90). Drugi primeri so Gorju{e, Radovna, Slamniki, Perniki, vsi razloèna naselja, ki so nastala kasneje kot stare dolinske vasi in imajo tipi~en tloris strnjenega naselja. V to skupino je uvr{- ~ena tudi Krnica pri Zgornjih Gorjah, saj k temu, sicer strnjenem naselju, spadajo {e zaselki na Pokljuki 99 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 28: Pregled gibanja deleèv {tevila prebivalcev od skupnega {tevila med letoma 1869 in 2002 v naseljih samotnih kmetij po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002; Centroidi naselij GURS 2002). {tevilo naselij 1869 1900 1931 1953 1981 2002 So{ke Julijske Alpe 1 % {tevila prebivalcev 0,8 0,8 0,8 0,6 0,2 0,1 ‰, letna stopnja sprememb –3,2 0,4 –23,9 –44,6 –56,3 Savske Julijske Alpe 2 % {tevila prebivalcev 0,9 0,8 0,7 0,4 0,2 0,1 ‰, letna stopnja sprememb –0,4 –0,4 –16,5 –14,4 –19,4 Zahodne Karavanke 5 % {tevila prebivalcev 7,6 5,2 3,7 3,1 2,0 1,8 ‰, letna stopnja sprememb 0,0 6,4 –5,4 –4,2 –1,5 Vzhodne Karavanke 3 % {tevila prebivalcev 69,9 48,6 35,2 38,9 52,1 58,4 ‰, letna stopnja sprememb –2,4 –4,8 –6,7 –13,3 –10,3 Kamni{ke Alpe 5 % {tevila prebivalcev 6,9 6,0 6,1 5,3 3,2 3,0 ‰, letna stopnja sprememb –3,8 3,7 –2,5 –13,7 3,5 Savinjske Alpe 17 % {tevila prebivalcev 42,3 40,4 40,2 42,7 37,5 30,8 ‰, letna stopnja sprememb 0,6 –0,6 1,8 –7,8 –10,0 in posamezne kmetije proti dolini Radovne. Tudi pri tej obliki poselitve je zna~ilno, da se je od leta 1869 do 2002 delè njenih prebivalcev v primerjavi s celotnim {tevilom prebivalcev v mezoregiji zmanj{eval. Vendar pa se je absolutni delè prebivalstva na primer v So{kih Julijskih Alpah ob~utneje zmanj- {al {ele poletu 1953, ~eprav letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev kaè upad è prej. O~itno se je celotno {tevilo prebivalstva v tej mezoregiji zmanj{evalo s podobnim tempom. [ele med letoma 1953 in 1981 se je {tevilo prebivalstva mo~neje zmanj{alo v naseljih s prehodno obliko poselitve kot v vseh naseljih So{kih Julijskih Alp. Nasprotno se je v Zahodnih Karavankah med letoma 1931 in 1953, ko prevlada samotnih kmetij 0 km 5 10 15 20 25 prehodne oblike poselitve meje katastrskih ob~in Vir: Centroidi naselij 1999 oblike strnjene poselitve meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 43: Osnovne oblike poselitve po naseljih slovenskega alpskega sveta. 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev kaè rast, delè glede na celotno {tevilo prebivalstva zmanj- {al. O~itno se je v preostalih naseljih Zahodnih Karavank {tevilo prebivalcev hitreje ve~alo kot v naseljih s prehodno obliko. Razen za Savinjske Alpe pa lahko ugotovimo, da se je delè prebivalcev v naseljih s prehodno obliko poselitve najbolj zmanj{al med letoma 1953 in 1981. Preglednica 29: Pregled gibanja deleèv {tevila prebivalcev od skupnega {tevila med letoma 1869 in 2002 v naseljih s prehodno obliko poselitve po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002; Centroidi naselij GURS 2002). {tevilo naselij 1869 1900 1931 1953 1981 2002 So{ke Julijske Alpe 15 % {tevila prebivalcev 12,9 12,3 12,1 12,9 7,6 6,0 ‰, letna stopnja sprememb –3,2 –1,0 –10,3 –24,5 –16,3 Savske Julijske Alpe 19 % {tevila prebivalcev 12,2 13,3 10,9 7,4 4,6 4,4 ‰, letna stopnja sprememb 3,2 –1,1 –9,2 –9,0 0,8 Zahodne Karavanke 5 % {tevila prebivalcev 11,3 9,0 7,4 5,7 3,6 4,2 ‰, letna stopnja sprememb 3,5 4,4 2,7 –5,6 8,6 Vzhodne Karavanke 1 % {tevila prebivalcev 30,1 51,4 64,8 61,1 47,9 41,6 ‰, letna stopnja sprememb 26,9 13,2 –14,0 –32,0 –22,2 Kamni{ke Alpe 16 % {tevila prebivalcev 16,6 16,1 14,7 13,2 9,4 9,5 ‰, letna stopnja sprememb –0,4 0,4 –1,5 –7,8 7,9 Savinjske Alpe 7 % {tevila prebivalcev 22,6 21,0 21,9 19,6 18,2 16,8 ‰, letna stopnja sprememb –0,3 0,9 –6,1 –5,8 –4,4 Preglednica 30: Pregled gibanja deleèv {tevila prebivalcev od skupnega {tevila med letoma 1869 in 2002 v naseljih s strnjeno obliko poselitve po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002; Centroidi naselij GURS 2002.). {tevilo naselij 1869 1900 1931 1953 1981 2002 So{ke Julijske Alpe 63 % {tevila prebivalcev 86,3 87,0 87,1 86,5 92,2 93,9 ‰, letna stopnja sprememb –1,4 –0,4 –13,6 –3,7 –4,4 Savske Julijske Alpe 77 % {tevila prebivalcev 87,0 85,9 88,4 92,2 95,2 95,5 ‰, letna stopnja sprememb 0,0 6,2 10,5 9,3 3,2 Zahodne Karavanke 49 % {tevila prebivalcev 81,2 85,9 88,8 91,1 94,5 94,1 ‰, letna stopnja sprememb 12,8 11,6 15,7 12,7 0,6 Vzhodne Karavanke 0 % {tevila prebivalcev ‰, letna stopnja sprememb Kamni{ke Alpe 90 % {tevila prebivalcev 76,5 77,9 79,2 81,4 87,4 87,5 ‰, letna stopnja sprememb 1,2 3,8 4,5 7,1 7,2 Savinjske Alpe 9 % {tevila prebivalcev 35,1 38,7 37,9 37,7 44,3 52,4 ‰, letna stopnja sprememb 5,3 –1,2 –1,1 2,6 7,3 Naselja s prehodno obliko poselitve v Zahodnih Karavankah, Kamni{kih Alpah ter tudi v Savskih Julijskih Alpah pa so bila med letoma 1981 in 2002 delèna rasti {tevila prebivalstva. V tej skupini so predvsem manj{a naselja do 200 prebivalcev. Naselja s strnjeno obliko poselitve razen v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah predstavljajo mo~no prevladujo~ delè med vsemi naselji. Vendar pa tudi v Savinjskih Alpah prebiva v strnjenih naseljih, ki so vsa v dolinah, è ve~ kot polovica ljudi, ~eprav jih je {e leta 1953 manj kot 40 %. Pomembna je tudi ugotovitev, da je v Savinjskih Alpah med letoma 1900 in 1953 prebivalstvo v strnjenih 101 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek prevlada samotnih kmetij meje katastrskih ob~in 0 km 5 10 15 20 25 prehodne oblike poselitve meje mezoregij Vir: Popis kmetij 2000 oblike strnjene poselitve k. o. brez centorida naselij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 44: Osnovne oblike poselitve po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. naseljih (v tem primeru dolinskih naseljih) upadalo z intenzivnostjo priblìno 1 ‰ na leto. V enakem obdobju je v naseljih samotnih kmetij Savinjskih Alp nara{~alo s podobno intenzivnostjo (primerjaj preglednici 28 in 30). Sicer je z izjemo So{kih Julijskih Alp (delè skupnega prebivalstva se je v primerjavi s preosta-lima skupinama naselij pove~eval) v vseh mezoregijah prebivalstvo od leta 1869 do 2002 nara{~alo. Na rast {tevila prebivalcev je vplivala tudi industrializacija. Zato je bila letna stopnja rasti {tevila prebivalstva v Zahodnih Karavankah in Julijskih Alpah najve~ja med letoma 1931 in 1953, v Kamni{kih in Savinjskih Alpah pa {ele v zadnjem obdobju, med letoma 1981 in 2002, saj v teh dveh mezoregijah ni bilo ve~jih industrijskih centrov. V »starih« industrijskih mezoregijah se je v tem zadnjem obdobju rast {tevila prebivalstva è ustavila. Na koncu smo opredelili prevladujo~o obliko poselitve {e na ravni katastrskih ob~in, kar nam je omogo~ilo neposredno primerjavo s spremembami rabe tal po katastrskih ob~inah. V primeru, da je v eni katastrski ob~ini ve~ centroidov naselij, je prevladala tista oblika poselitve, ki je imela prevladujo~ skupen delè {tevila prebivalcev. Tako smo dobili {e ploskovni model prevladujo~ih oblik poselitve, kjer {e bolj izstopajo obmo~ja samotnih kmetij, s prehodno obliko poselitve, ki so mlaj{ega nastanka, in prevladujo~e starej{e strnjene oblike poselitve. 5.6 POVEZANOST DRU@BENOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV Predhodno smo è prikazali mere statisti~nih povezanosti za nekatere drùbenogeografske dejavnike slovenskega alpskega sveta. Povezanost pa smo ugotavljali med vsemi obravnavanimi dejavniki in smo zato korelacijske koeficiente zdruèno prikazali v tem poglavju. Ugotavljanje povezanosti drù- benogeografskih dejavnikov omogo~a bolj{e razumevanje ugotovljenih sprememb rabe tal v nadaljevanju. Korelacijske koeficiente smo ugotavljali na tri na~ine: s pearsonovim koeficientom za {tevil~ne podatke; s korelacijskim razmerjem (eta kvadrat), ~e je bila ena skupina podatkov opisna, druga {tevil~na; ter s kontingen~no tabelo, ~e so bili vsi podatki opisni. 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 V preglednici 31 so izra~unane velikost korelacijskih koeficientov (izraèni z r) oziroma stopnje povezanosti za izbranih 22 spremenljivk po katastrskih ob~inah. Prikazali smo vse korelacije med spremenljivkami, ki so navedene v preglednici 31, tudi tiste, ki morda niso statisti~no pomembne. V izra~unu je bilo 144 katastrskih ob~in, izbrane spremenljivke pa se nana{ajo na glavna poglavja, ki obravnavajo drùbenogeografske zna~ilnosti slovenskega alpskega sveta. Pri~akovano so bile mo~nej{e povezave znotraj dveh {ir{ih skupin: med spremenljivkami, ki kaèjo prebivalstvene zna- ~ilnosti (prebivalstvo, aktivno prebivalstvo, aktivno kme~ko prebivalstvo) ter med spremenljivkami, ki kaèjo zna~ilnosti kmetijstva (kmetijska gospodarstva, zemlji{~a kmetijskih gospodarstev, ìvina, PDM). Najmo~nej{e povezave pa smo (ponovno pri~akovano) ugotovili med najbolj sorodnimi spremenljivkami. Na primer med spremenljivkama, ki kaèta gibanje {tevila prebivalcev in aktivnih prebivalcev med letoma 1953 in 2002 ali pa med {tevilom govedi na kmetijsko gospodarstvo in velikostjo skupne GV@ na kmetijsko gospodarstvo leta 2000. Deleè aktivnih kme~kih prebivalcev od vsega {tevila aktivnih prebivalcev lahko ozna~imo za povezovalno spremenljivko med omenjenima dvema skupinama spremenljivk, saj so te spremenljivke statisti~no pomembno povezane tako z drugimi prebivalstvenimi spremenljivkami kot s tistimi, ki kaèjo zna~ilnosti kmetijstva. Velikost deleà aktivnih kme~kih prebivalcev od vseh aktivnih leta 2000 je statisti~no pomembno povezana kar z 18 drugimi spremenljivkami. Statisti~no pomembno povezanost ima z 19 drugimi spremenljivkami oblika poselitve. Torej je tudi ta spremenljivka na neki na~in povezovalna, v tem primeru med prej omenjenima ve~jima skupinama spremenljivk ter tudi med razvitostjo javnega prometa (prometni kazalec) in deleèm dolinskega povr{- ja (en kazalec za vse naravnogeografske prvine). Najmo~neje so oblike poselitve povezane z deleì aktivnih kme~kih prebivalcev. Tudi te povezave kaèjo, kako so se po drugi svetovni vojni aktivni kme~- ki prebivalci bolj koncentrirali v prevladujo~i poselitveni obliki samotnih kmetij. Leta 1953 je korelacijski koeficient komaj presegel mejo statisti~ne pomembnosti (torej je bilo aktivno kme~ko prebivalstvo dokaj enakomerno razporejeno ne glede na obliko poselitve), do leta 2002 pa se je pove~eval in ob zadnjem popisu so bile razlike v deleù aktivnih kme~kih prebivalcev è zelo odvisne od oblike poselitve (r = 0,7209 predstavlja eno najmo~nej{ih povezav med vseh izra~unanimi). Zelo mo~na povezanost se je izkazala tudi med oblikami poselitve in vsemi spremenljivkami, ki kaèjo zna~ilnosti zemlji{ke strukture (vsa zemlji{~a v uporabi, kmetijska zemlji{~a v uporabi, gozd v lasti). Izkazalo se je, da so v dolo~enih primerih povezanosti med spremenljivkami (dejavniki) tako {tevilne, da je dojemanje vseh povezav è teàvno. Poglejmo primer povezanosti oblik poselitve, zemlji{ke strukture, ìvine, polnovredne delovne mo~i. Ve~ ko imajo kmetijska gospodarstva vseh zemlji{~ v uporabi, ve~ imajo tudi kmetijskih zemlji{~ v uporabi pa tudi gozda v lasti, taka kmetijska gospodarstva pa so glede na korelacijske koeficiente predvsem na obmo~jih s prevladujo~imi samotnimi kmetijami, ki imajo pomembno odvisnost od vi{ine PDM, ta spremenljivka pa je najbolj povezana s {tevilom ìvine na kmetiji. Skratka, cela veriga zelo zapletenih povezav in zvez, ki ena drugo pogojujejo. Veliko {tevilo statisti~no pomembnih korelacij (17) ima tudi edina v tem poglavju obravnavana narav-nogeografska spremenljivka: delè dolinskega povr{ja, ki na neki na~in dolo~a delè nìjih nadmorskih vi{in ter manj{ih naklonov, ki v veliki meri dolo~ajo ugodnost razmer za ~lovekovo delovanje. Ta spremenljivka ima manj mo~ne povezave predvsem s kmetijskimi spremenljivkami, saj so na primer kmetije z najve~jimi ~redami govedi tako v dolini (podstorì{ka naselja, velik delè dolinskega povr{ja) kot v naseljih Savinjskih Alp (majhen delè dolinskega povr{ja). Zanimivo pa se zrcalijo spremembe v zemlji{ki strukturi med letoma 1960 in 2000. Povezanost deleà dolinskega sveta in vseh zemlji{~ v uporabi na kmetijo je leta 1960 ve~ja kot leta 2000. Leta 1960 je v katastrskih ob~inah z ve~jim deleèm dolinskega povr{ja imela povpre~na kmetija v uporabi manj zemlji{~ (zato je povezanost ve~ja; negativna povezanost, glej preglednico 31) kot leta 2000. Leta 2000 se je povr{ina zemlji{~ v uporabi zaradi metodologije zajema gospodarstev, pojavljanja najemanja zemlji{~ in denacionalizacije pove~ala tudi v dolinah, razlike s katastrskimi ob~inami z manj{im deleèm dolinskega povr{ja so se zmanj{ale, zato se je zmanj{ala tudi velikost povezanosti. 103 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 31: Korelacijski koeficienti med izbranimi drùbenogeografskimi dejavniki za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina (n = 144). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 oblike poselitve 1 0,3745 0,4154 0,3637 0,3628 0,3199 0,2559 0,4335 0,5438 avtobusna linija 1974 2 0,3745 0,2495 0,4312 0,4850 0,0134 0,4843 0,4102 0,5686 % dolinskega povr{ja 3 0,4154 0,2495 0,5290 0,5172 0,0200 –0,3238 –0,3353 –0,3191 indeks rasti {t. prebivalcev 4 0,3637 0,4312 0,5290 0,8865 0,0952 –0,5185 –0,4426 –0,5033 1953–2002 indeks rasti aktivnih 1953–2002 5 0,3628 0,4850 0,5172 0,8865 0,1351 –0,6185 –0,5452 –0,5561 indeks rasti aktivnih v kmetijstvu 6 0,3199 0,0134 0,0200 0,0952 0,1351 –0,2276 –0,0291 0,1412 1953–2002 % aktivnih v kmetijstvu od vseh 7 0,2559 0,4843 –0,3238 –0,5185 –0,6185 –0,2276 0,7676 0,6716 aktivnih 1953 % aktivnih v kmetijstvu od vseh 8 0,4335 0,4102 –0,3353 –0,4426 –0,5452 –0,0291 0,7676 0,6462 aktivnih 1971 % aktivnih v kmetijstvu od vseh 9 0,5438 0,5686 –0,3191 –0,5033 –0,5561 0,1412 0,6716 0,6462 aktivnih 1991 % aktivnih v kmetijstvu od vseh 10 0,7209 0,4409 –0,2968 –0,3439 –0,4032 0,3492 0,4332 0,5483 0,8049 aktivnih 2002 indeks sprememb {t. kmetij 11 0,2749 0,2048 –0,1426 –0,0359 –0,1458 –0,0214 0,2203 0,3135 0,2259 1960–2000 {t. kmetij/hektar 1960 12 0,2759 0,2157 0,5690 0,3399 0,3809 0,5241 –0,3137 –0,2510 –0,2652 {t. kmetij/hektar 2000 13 0,2556 0,1233 0,6613 0,3605 0,3593 0,1197 –0,1728 –0,1635 –0,2147 ha vseh zemlji{~ v uporabi/ 14 0,6188 0,2607 –0,3701 –0,2295 –0,2861 0,2030 0,2520 0,4585 0,5223 kmetijo 1960 ha vseh zemlji{~ v uporabi/ 15 0,5903 0,1815 –0,2548 –0,1669 –0,1692 0,2609 0,1208 0,3245 0,4489 kmetijo 2000 ha kmetijskih zemlji{~ v uporabi/ 16 0,5207 0,2231 –0,2280 –0,1693 –0,1994 0,1218 0,1346 0,3156 0,3664 kmetijo 2000 % kmetijskih zemlji{~ v uporabi 17 0,4238 0,0080 0,2549 0,0144 0,0084 –0,2367 –0,0409 –0,3014 –0,2066 od vseh zemlji{~ ha gozda v lasti / kmetijo 2000 18 0,5990 0,1515 –0,2404 –0,1303 –0,1254 0,2892 0,0789 0,2892 0,4303 PDM / kmetijo 2000 19 0,3349 0,2268 –0,0159 –0,0403 –0,1308 0,0073 0,2556 0,2727 0,3739 {t. govedi / kmetijo 2000 20 0,1860 0,0662 0,2835 0,3211 0,1807 0,0981 0,0257 0,1575 0,1672 GV@ skupni / kmetijo 2000 21 0,2197 0,0593 0,2573 0,3043 0,1713 0,1621 0,0096 0,1307 0,1822 % opu{~enih planin 22 0,1892 0,0417 –0,0810 –0,1581 0,2165 –0,0908 –0,0565 0,0635 –0,0808 skupaj statisti~no pmebnih 19 12 17 13 12 7 13 17 15 povezav 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 0,7209 0,2749 0,2759 0,2556 0,6188 0,5903 0,5207 0,4238 0,5990 0,3349 0,1860 0,2197 0,1892 0,4409 0,2048 0,2157 0,1233 0,2607 0,1815 0,2231 0,0080 0,1515 0,2268 0,0662 0,0593 0,0417 –0,2968 –0,1426 0,5690 0,6613 –0,3701 –0,2548 –0,2280 0,2549 –0,2404 –0,0159 0,2835 0,2573 –0,0810 –0,3439 –0,0359 0,3399 0,3605 –0,2295 –0,1669 –0,1693 0,0144 –0,1303 –0,0403 0,3211 0,3043 –0,1581 –0,4032 –0,1458 0,3809 0,3593 –0,2861 –0,1692 –0,1994 0,0084 –0,1254 –0,1308 0,1807 0,1713 –0,1463 0,3492 –0,0214 0,5241 0,1197 0,2030 0,2609 0,1218 –0,2367 0,2892 0,0073 0,0981 0,1621 –0,0908 0,4332 0,2203 –0,3137 –0,1728 0,2520 0,1208 0,1346 –0,0409 0,0789 0,2556 0,0257 0,0096 –0,0565 0,5483 0,3135 –0,2510 –0,1635 0,4585 0,3245 0,3156 –0,3014 0,2892 0,2727 0,1575 0,1307 0,0635 0,8049 0,2259 –0,2652 –0,2147 0,5223 0,4489 0,3664 –0,2066 0,4303 0,3739 0,1672 0,1822 –0,0808 0,4319 –0,2154 –0,1944 0,6842 0,6125 0,5002 –0,2479 0,6091 0,4207 0,2622 0,3123 –0,0198 0,4319 –0,2693 –0,0104 0,0889 0,2132 0,1760 –0,1864 0,2337 0,2966 0,2030 0,1734 –0,0442 –0,2154 –0,2693 0,7412 –0,3193 –0,2221 –0,3010 0,0548 –0,2027 –0,1872 –0,0393 –0,0014 –0,1940 –0,1944 –0,0104 0,7412 –0,2830 –0,2214 –0,2335 0,0946 –0,2040 –0,0043 0,1314 0,1454 –0,3111 0,6842 0,0889 –0,3193 –0,2830 0,8659 0,6997 –0,5547 0,8540 0,3670 0,2756 0,2798 0,1131 0,6125 0,2132 –0,2221 –0,2214 0,8659 0,7956 –0,5324 0,9882 0,3388 0,3290 0,3468 0,1768 0,5002 0,1760 –0,3010 –0,2335 0,6997 0,7956 –0,2604 0,7524 0,4924 0,5094 0,5625 0,1582 –0,2479 –0,1864 0,0548 0,0946 –0,5547 –0,5324 –0,2604 –0,5793 –0,0798 –0,1970 –0,1413 0,0645 0,6091 0,2337 –0,2027 –0,2040 0,8540 0,9882 0,7524 –0,5793 0,3494 0,3336 0,3478 0,1499 0,4207 0,2966 –0,1872 –0,0043 0,3670 0,3388 0,4924 –0,0798 0,3494 0,5858 0,5999 –0,0804 0,2622 0,2030 –0,0393 0,1314 0,2756 0,3290 0,5094 –0,1970 0,3336 0,5858 0,9648 –0,1338 0,3123 0,1734 –0,0014 0,1454 0,2798 0,3468 0,5625 –0,1413 0,3478 0,5999 0,9648 –0,1004 –0,0198 –0,0442 –0,1940 –0,3111 0,1131 0,1768 0,1582 0,0645 0,1499 –0,0804 –0,1338 –0,1004 19 9 15 9 18 15 15 9 14 14 9 10 1 105 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 6 ZNA^ILNOSTI PROSTORSKE RAZPOREDITVE RABE IN SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1827 IN 2000 Rabo tal smo prikazali za vsako referen~no leto posebej. Za leto 2000 smo uporabili karto dejanske rabe tal (RS MKGP 2002), za preostala leta pa podatke iz zemlji{kega katastra (1827, 1900, 1953, 1979, 1999). Najmanj{a skupna prostorska enota v prikazu razporeditve rabe tal je katastrska ob~ina. Karte smo prikazali za vsako kategorijo rabe tal posebej, vendar na isti sliki celotno ~asovno serijo, tako da je è mòno mogo~e opaziti spremembe v rabi tal med letoma 1827 in 1999 (glej slike 55 do 58). Karta dejanske rabe tal pa je omogo~ila, da smo ugotavljali {e nekatere prostorske povezave rabe tal in naravnogeografskih zna~ilnosti brez razvr{~anja v razrede. Slednja podatkovna zbirka je velika pri-dobitev za nove predstave o zna~ilnostih rabe tal. 6.1 RABA TAL LETA 1827 @e leta 1827 je v slovenskem alpskem svetu prevladoval gozd, vendar delè gozdov ni presegal polovice celotne povr{ine. V ~asu nastajanja franciscejskega katastra je bil obseg negozdnih zemlji{~ najve~ji, saj se je {ele ob koncu 18. stoletja zaklju~ila vi{inska kolonizacija (Hladnik, Skvar~a 2004). Temu primerno je bil obseg preostalih, predvsem kmetijskih zemlji{kih kategorij za dana{nje razmere velik. Druga najobsènej{a kategorija so bili s 27,5 % pa{niki, kar kaè na zna~ilnost takratnega kmetijstva oziroma pa{ne ìvinoreje. Travnikov je bilo 12,6 %, njiv 4,8 % in drugih kategorij za dobrih 9 %. Preglednica 32: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1827 v slovenskem alpskem svetu (Franciscejski kataster 1827). njive travniki pa{niki gozd ostalo So{ke Julijske Alpe 2,9 16,9 40,4 31,4 8,4 Savske Julijske Alpe 3,8 12,4 21,9 48,5 13,4 Zahodne Karavanke 6,5 16,4 24,9 47,9 4,2 Vzhodne Karavanke 3,4 4,4 24,6 62,7 4,9 Kamni{ke Alpe 7,2 9,1 24,1 49,3 10,2 Savinjske Alpe 6,9 6,6 21,8 58,5 6,2 alpski svet skupaj 4,8 12,6 27,5 45,7 9,4 Vir: Franciscejski kataster 1827. Po zna~ilnostih rabe tal leta 1827 izstopajo So{ke Julijske Alpe: delè gozda je bil v tej mezoregiji dale~ najnìji, delè pa{nikov dale~ najvi{ji. V tem se zrcali velik pritisk na gozdove v So{kih Julijskih Alpah, ki so bili vir lesa in drv za sosednje pokrajine (Gorica, Benetke), prebivalci So{kih Julijskih Alp pa so imeli mo~no razvito ìvinorejo (na Bov{kem ov~erejo, na Kobari{kem in Tolminskem govedore-jo) in so skladno s takratno {e vedno pa{no ìvinorejo potrebovali veliko pa{nikov. Zaradi velikega {tevila ìvine so bile potrebne tudi primerno velike povr{ine travnikov. So{ke Julijske Alpe so zato imele med vsemi mezoregijami tudi najvi{ji delè travnikov in posledi~no najnìji delè njiv. Glede na to, da je bilo v 19. stoletju v So{kih Julijskih Alpah najve~ prebivalstva, kmetijstvo pa samooskrbno, so bila skoraj zagotovo preorana vsa primerna zemlji{~a. Ve~ njiv naravne razmere (ozke doline, strma pobo~ja) o~it-no niso dopu{~ale. Druge mezoregije so imele delè pa{nikov med 22 % in 25 %. Travnikov je bilo ve~ kot 10 % {e v Zahodnih Karavankah in v Savskih Julijskih Alpah drugje manj. Kamni{ke Alpe in Zahodne Karavanke so imele med vsemi mezoregijami najve~ji delè njiv, ve~ji delè njiv od Savskih Julijskih Alp pa so zanimivo imele Savinjske Alpe, kjer je deleùravnanega povr{ja veliko manj{i. 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 70,0 60,0 50,0 40,0 vr{ine (%) 30,0 deleì po 20,0 10,0 0,0 So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske alpski svet Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe skupaj njive travniki pa{niki gozd ostalo Slika 45: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1827 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Franciscejski kataster 1827). ^eprav podatki tega ne kaèjo, je bilo podobno tudi v Vzhodnih Karavankah: delè pa{nikov je bil nadpovpre~no velik, vendar tam ìvinoreja ni imela takega pomena kot v So{kih Julijskih Alpah, kar è kaè na regionalne razlike, ki so o~itno nastale zaradi razli~nega gospodarskega razvoja. Za razumevanje zgornjih primerjav je treba omeniti, da so podatki o rabi tal leta 1827 v Vzhodnih Karavankah pomanjkljivi in zato kaèjo izkrivljeno podobo razmerij deleèv zemlji{kih kategorij. Podatkov za katastrski ob~ini Podpeca in Koprivna nismo uspeli najti niti v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani niti v Koro{kem deèlnem arhivu v Celovcu. Leta 1920, ko se je dolo~ila meja med Avstrijo in Jugoslavijo, sta se ti dve katastrski ob~ini z dràvno mejo razdelili. Za take katastrske ob~ine tu in tam del podatkov zemlji{kega katastra preprosto manjka. Prav mogo~e je, da je bilo enako v tem primeru. Glede na pisno literaturo predvidevamo, da bi bil ob upo{tevanju podatkov tudi za katastrski ob~ini Podpeca in Koprivna delè pa{nikov bistveno ve~ji, morda celo ve~ji, kot je pri So{kih Julijskih Alpah, delè gozdov pa temu primerno manj{i. To nam potrjujejo tudi podatki za leto 1900. V Vzhodnih Karavankah je bilo v tistem ~asu è razvito èlezarstvo in rudarjenje, zato je bil gozd za kmete pomembnej{i od kmetijstva. Ker pa so veliko gozdov izsekali, so bile izsekane povr{ine vsaj za~asno namenjene za pa{o in so zato ob zajemu pre{le v kategorijo pa{nikov (primer: Medved 1964, str. 38–49) Druge mezoregije so imele leta 1827 dokaj podobne deleè zemlji{kih kategorij. Savske Julijske Alpe so v primerjavi z Zahodnimi Karavankami, Kamni{kimi in Savinjskimi Alpami imele manj{i delè njiv, pa najve~ji delè preostalih kategorij (tu se kaè nerodoviten visokogorski svet, ki ga imajo druge mezoregije manj, {e najve~ Kamni{ke Alpe v Grintovcih), Savinjske Alpe pa nekoliko izstopajo z ve~jim deleèm gozdov. 6.1.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL Zna~ilnosti rabe in spremembe rabe tal, prvine povr{ja in drùbene dejavnike smo prikazovali tudi na ravni katastrskih ob~in, torej na è oblikovanih prostorskih enotah. Leta 1827 (za~etno stanje) je bilo 107 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek So{ke Juljske Alpe Savske Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Savinjske Alpe 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 evklidska razdalja Slika 46: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1827, mejna evklidska razdalje je 15 (Franciscejski kataster 1827). v slovenskem alpskem svetu 150 katastrskih ob~in. Zato so bile tudi vse najpomembnej{e analize narejene na takem {tevilu prostorskih enot. To je è {tevilo, ko ob upo{tevanju ve~ spremenljivk na enkrat zelo tèko zdruìti prostorske enote po podobnosti spremenljivk, oziroma oblikovati neke skupine, tipe pokrajine po podobnosti. Zato smo uporabili klastersko analizo ali hierarhi~no razvr{~anje v skupine (Ferligoj 1989; str. 65). Wardova metoda spada med naju~inkovitej{e hierarhi~ne metode razvr{~anja v skupine v obliki grozda oziroma drevesa s katero smo ugotavljali ra~unsko razdaljo oziroma sorod-nost med katastrskimi ob~inami, in to z evklidskimi razdaljami (Perko 1998, str. 54). Po enaki metodologiji pa lahko zdruùjemo v skupine kakr{nekoli prostorske enote, v na{em primeru mezoregije. V analizo so bili vzeti deleì petih zdruènih katastrskih kategorij rabe tal (za na~in zdruèvanja glej poglavje 3.1.2: njive, travniki, pa{niki, gozd in ostalo. Za ra~unanje hierarhi~nega razvr{~anja v skupine po podobnosti rabe tal smo uporabili ra~unalni{ki program za statisti~ne obdelave Statistica (SatatSoft, Inc. 1998). Z mejno evklidsko razdaljo 15 smo dobili tri izrazito lo~e-ne skupine: So{ke Julijske Alpe so v prvi skupini, ki so bile po rabi tal leta 1827 najbolj druga~ne od vseh drugih mezoregij; v drugi skupini so si bile v rabi tal najbolj podobne Savske Julijske in Kamni{ke Alpe, tem pa Zahodne Karavanke bolj kot Savskim Julijskim Alpam; v tretji skupini so Savinjske Alpe in Vzhodne Karavanke (glej sliko 46). Taka razvrstitev odseva velike razlike v rabi tal predvsem So{kih Julijskih Alp od drugih mezoregij; kljub temu da so Savinjske Alpe in Vzhodne Karavanke v svoji skupini, je bila raba tal leta 1827 zaradi mo~ne prevlade samookrbnega kmetijstva, ki je zahtevalo veliko njiv ne glede na naravne danosti, ter pa{ne ìvinoreje, ki je potrebovala veliko skupnih pa{nikov, zelo podobna v vseh mezoregijah alpskega sveta. V tistem ~asu nekmetijske dejavnosti {e niso mo~no vplivale na drùbene spremembe, predvsem na preslojevanje prebivalstva. 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 33: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1827. So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe So{ke Julijske Alpe 0,00 26,04 23,25 37,32 25,86 34,69 Savske Julijske Alpe 26,04 0,00 10,81 18,60 6,16 13,98 Zahodne Karavanke 23,25 10,81 0,00 19,35 9,63 14,94 Vzhodne Karavanke 37,32 18,60 19,35 0,00 15,62 6,63 Kamni{ke Alpe 25,86 6,16 9,63 15,62 0,00 10,58 Savinjske Alpe 34,69 13,98 14,94 6,63 10,58 0,00 6.1.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1827 Z IZBRANIMI PRVINAMI POVR[JA Da bi bolje razumeli zna~ilnosti razporeditve rabe tal v prvi polovici 19. stoletja, ki so prikazane na slikah 55, 56, 57, 58, smo v preglednici 34 nanizali velikosti korealcijskih koeficientov, ra~unanih med kategorijami rabe tal ter izbranimi prvinami povr{ja in oblikami poselitve. Preglednica 34: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1827 ter prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. njive 1827 travniki 1827 pa{niki 1827 gozd 1827 njive 1827 0,2863 –0,3067 –0,2962 travniki 1827 0,2863 –0,1572 –0,5021 pa{niki 1827 –0,3067 –0,1572 –0,6017 gozd 1827 –0,2962 –0,5021 –0,6017 ostalo 1827 –0,1141 –0,1229 0,0621 –0,3121 prevladujo~a poselitvena oblika 0,2051 0,4018 0,0038 0,3217 % nadmorskih vi{in do 1200 m 0,6519 0,5082 –0,3453 –0,1449 % nadmorskih vi{in 1200 do 1700 m –0,6629 –0,4688 0,1867 0,2737 % nadmorskih vi{in nad 1700 m –0,4066 –0,4074 0,5253 –0,1477 % naklonov do 12 stopinj 0,7926 0,4331 –0,2587 –0,3091 % karbonatnih kamnin –0,5922 –0,2764 0,2890 0,1261 % proda 0,4976 0,4304 –0,0777 –0,4195 % dolinskega povr{ja 0,8196 0,4124 –0,2411 –0,3479 % planotastega povr{ja –0,1146 –0,1688 –0,1042 0,3281 skupaj statisti~no pmebnih povezav 13 18 8 15 Med razporeditvami rabe tal leta 1827 in prebivalstvenimi kazalci iz 19. stoletja (bodisi gostota bodisi rast prebivalstva) nismo ugotovili nikakr{ne statisti~no pomembne povezave, zato jih tudi nismo prikazali. To kaè, da je bila takratna drùba {e mo~no kmetijska in zato tudi ni bilo statisti~no pomembnih razlik med 144 (6 katastrskih ob~in zaradi pomanjkljivih podatkov ni upo{tevanih v analizi) primerjanimi katastrskimi ob~inami. Zato pa je takratna raba tal povezana s sodobnimi prebivalstvenimi in kmetijskimi kazalci. Katastrske ob~ine, ki so imele leta 1827 ve~ji delè travnikov, so imele prevladujo~o strnjeno obliko poselitve, torej tako obliko poselitve, v kateri se je pomen kmetijstva do danes najbolj zmanj{al. Sicer smo è v poglavju 5.6 spoznali, da je oblika poselitve mo~no povezana s kmetijskimi kazalci. Z obliko 109 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek poselitve so statisti~no pomembno povezani deleì gozdov: katastrske ob~ine s prevladujo~o poselitvijo v obliki samotnih kmetij so imele è leta 1827 ve~ji delè gozdov. Med rabo tal in prvinami povr{ja so se pokazale predvidene korelacije, na primer: velika je povezanost med velikostjo deleà njiv leta 1827 in deleèm dolinskega povr{ja, naklonov do 12° ter deleèm proda. Pokazala se je tudi pozitivna statisti~no pomembna povezanost med deleèm pa{nikov in dele- èm karbonatnih kamnin, kar kaè na planine (ki v podatku za pa{nike predstavljajo le del), ter negativna statisti~no pomembna povezanost med deleèm travnikov in deleèm karbonatnih kamnin. Pa{niki so lahko na kamnitem povr{ju, travniki ne. 6.2 RABA TAL LETA 1900 Leta 1896 je bila narejena revizija zemlji{kih izmer (glej poglavje 3.1). Poleg tega so bile med tem glede na leto 1827 prilagojene tudi definicije zemlji{kih kategorij. To se je poznalo predvsem v defini-ranju kategorij ostalo oziroma nerodovitnih zemlji{~. V preglednici 35 je naveden povpre~en delè kategorije ostalo, ki zna{a skoraj 16 %. To je za polovico ve~ji delè, kot je bil leta 1827. Vendar pa ni mogo~e, da bi se v tem ~asu toliko pove~ala pozidana zemlji{~a (ki so poleg nerodovitnih zemlji{~ in voda zdru- èna v skupni kategoriji ostalo, torej nekmetijski kategoriji). Ta velika sprememba kaè le na to, da so bili marsikateri slabi pa{niki (na kra{kem, visokogorskem, skratka kamnitem svetu) uvr{~eni v to kategorijo. Vendar pa zmanj{anje deleèv pa{nikov ni mo~ pripisati samo spremembam v definiciji zemlji{kih kategorij, v tem ~asu je pri{lo tudi do velikih sprememb v ìvinoreji, ki je pre{la iz pa{ne na hlevsko (Britov{ek 1964, str. 159); podatki revidiranega zemlji{kega katastra leta 1896 so to revolucionarno spremembo è zaznali. Delè njiv in travnikov je ostal enak kot leta 1827. To kaè, da se preslojevanje prebivalstva na prelomu iz 19. v 20. stoletje v slovenskem alpskem svetu {e ni bilo v polnem razma-hu, saj se je sicer na ozemlju Slovenije ob prvi obnovitvi franciscejskega katastra è za~el proces opu{~anja kmetijskih zemlji{~, ki traja {e danes (Hladnik, Skvar~a 2004). Preglednica 35: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1900 v slovenskem alpskem svetu (Leksikon ob~in 1904–1906). njive travniki pa{niki gozd ostalo So{ke Julijske Alpe 2,8 17,2 30,9 28,9 20,1 Savske Julijske Alpe 3,9 12,0 17,0 49,0 18,1 Zahodne Karavanke 5,5 13,5 15,2 52,4 13,4 Vzhodne Karavanke 3,7 5,8 37,7 50,0 2,7 Kamni{ke Alpe 7,3 9,9 17,5 54,2 11,0 Savinjske Alpe 7,7 5,7 20,5 53,9 12,2 alpski svet skupaj 4,8 12,2 21,7 45,4 15,9 Tudi leta 1900 po deleìh rabe tal izstopajo So{ke Julijske Alpe, kjer je bil delè pa{nikov {e vedno ve~ji od vseh drugih zemlji{kih kategorij, skupaj s travniki pa je travinje prera{~alo skoraj polovico mezoregije, petino so zasedala nerodovitna zemlji{~a. Glede na deleè zemlji{kih kategorij so odstopale tudi Vzhodne Karavanke (omenili smo è, da bi odstopale tudi leta 1827, vendar za tisto leto nismo imeli ustreznih podatkov). Pa{nikov je bilo v tej mezoregiji skoraj 40 %, vendar pa se od So{kih Julijskih Alp razlikujejo po tem, da je gozd prera{~al polovico povr{ja, nerodovitnih zemlji{~ pa je bilo tu med vsemi mezoregijami najmanj. Savske Julijske Alpe, Zahodne Karavanke, Kamni{ke in Savinjske Alpe so imele dokaj podoben delè gozdov in pa{nikov. Vseeno pa lahko opazimo bistvene razlike na primer med Savskimi Julijskimi Alpami in Savinjski Alpami. Prva mezoregija je imela {e enkrat ve~ji delè travnikov in nekoliko manj{i delè 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 80,0 70,0 60,0 50,0 vr{ine (%) 40,0 30,0 deleì po 20,0 10,0 0,0 So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske alpski svet Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe skupaj njive travniki pa{niki gozd ostalo Slika 47: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1900 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Leksikon ob~in 1904–1906). pa{nikov, druga nasprotno. Predvidevamo lahko, da je to posledica spremembe definicije zemlji{kih kategorij, razlik v reliefu, pa tudi po~asnej{e transformacije pa{ne ìvinoreje v hlevsko v Savinjskih Alpah (hlevska ìvinoreja zahteva ve~ travnikov). V Bohinju je bila leta 1876 ustanovljena prva kmetijska zadruga na Slovenskem, ki je spodbujala bolj{e kmetovanje (organizirano sirarstvo, nove tehnologije in podobno), v Savinjskih Alpah {ele desetletja kasneje: na primer v Gornjem Gradu pa{ni{ka zadruga leta 1908, v Sol~avi pa{ni{ka zadruga leta 1925 in v [mihelu kmetijska zadruga {ele leta 1948 (Vide~nik 1988, str. 72, 98, 103). 6.2.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij po podobnosti rabe tal leta 1900, izrazito lo~u-je So{ke Julijske Alpe in Vzhodne Karavanke od drugih mezoregij, vendar pa se tudi ti dve mezoregiji Preglednica 36: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1900. So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe So{ke Julijske Alpe 0,00 25,03 24,44 30,35 33,57 29,07 Savske Julijske Alpe 25,03 0,00 4,61 26,49 11,00 10,68 Zahodne Karavanke 24,44 4,61 0,00 25,71 10,50 10,89 Vzhodne Karavanke 30,35 26,49 25,71 0,00 24,68 19,72 Kamni{ke Alpe 33,57 11,00 10,50 24,68 0,00 7,70 111 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek So{ke Juljske Alpe Savske Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Savinjske Alpe 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 evklidska razdalja Slika 48: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1900. po rabi tal leta 1900 mo~no razlikujeta in mejna evklidska razdalja 15 ju lo~uje v razli~ni skupini. Glede na druge mezoregije sta si podobni le v deleù pa{nikov, sicer pa se mo~no razlikujeta. To je tudi posledica zelo razli~ne gospodarske usmeritve kmetij. V Vzhodnih Karavankah je bil rudnik v Podpeci ravno na prelomu 19. stoletja v vzponu, ravno tako topilnica v @erjavu, zato je bil gozd za kmete è takrat enako ali celo bolj pomemben kot ìvinoreja (ov~ereja). V So{kih Julijskih Alpah so imeli v istem ~asu mo~no razvito ìvinorejo, {e posebej na Tolminskem (govedoreja), kjer je do leta 1900 è dobrih dvajset let delovala druga najstarej{a kmetijska zadruga. Gozd je bil takrat v So{kih Julijskih Alpah pomemben predvsem zaradi drvarjenja, saj so bili gozdovi v glavnem è iz~rpani (glej poglavji 5.1 in 5.2). Preostale {tiri mezoregije so si bile leta 1900 po mejni evklidski razdalji 15 zelo podobne. Vendar pa so se na prelomu 19. stoletja tudi v rabi tal pokazale razlike med Savskimi Julijski Alpami in Zahodnimi Karavankami na eni strani ter Kamni{kimi Alpami in Savinjskimi Alpami na drugi. V prvi skupini se je do preloma 19. stoletja è za~ela prebujati industrializacija, v drugih dveh mezoregijah ne oziroma manj. Ve~ji delè travnikov v Savskih Julijskih Alpah in Zahodnih Karavankah kaè tudi na hitrej{e prehajanje v hlevsko ìvinorejo. 6.2.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1900 Z IZBRANIMI PRVINAMI POVR[JA Korelacijski koeficienti med deleì kategorij rabe tal leta 1900 in prevladujo~o obliko poselitve ter prvinami povr{ja (preglednica 37) kaèjo na nekatere pomembne spremembe, ki so se zgodile med letoma 1827 in 1900. Med samimi kategorijami rabe tal je edina statisti~no pomembna pozitivna povezava med deleèm njiv in travnikov, druge pomembne korelacije so negativne. To pomeni, da je na primer z ve~jim deleèm travnikov manj{i delè gozdov, kar je povsem logi~no in pri~akovano. Glede na leto 1827 se najve~je razlike kaèjo v povezavah pa{nikov s prvinami povr{ja. 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 37: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1900 ter prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. njive 1900 travniki 1900 pa{niki 1900 gozd 1900 ostalo 1900 njive 1900 0,2957 –0,2954 –0,3028 –0,2895 travniki 1900 0,2957 –0,1685 –0,4866 –0,2820 pa{niki 1900 –0,2954 –0,1685 –0,5293 0,1490 gozd 1900 –0,3028 –0,4866 –0,5293 –0,3390 ostalo 1900 –0,2895 –0,2820 0,1490 –0,3390 prevladujo~a poselitvena oblika 0,1944 0,4199 0,1818 0,2360 0,0424 % nadmorskih vi{in do 1200 m 0,6341 0,5522 –0,2964 –0,1437 –0,5442 % nadmorskih vi{in 1200 do 1700 m –0,6444 –0,5234 0,2172 0,2915 0,3548 % nadmorskih vi{in nad 1700 m –0,3965 –0,4164 0,3437 –0,1844 0,7136 % naklonov do 12 stopinj 0,7942 0,4676 –0,3698 –0,3246 –0,1751 % karbonatnih kamnin –0,6082 –0,3076 0,2913 0,1591 0,2295 % proda 0,5056 0,4700 –0,1937 –0,4508 0,0855 % dolinskega povr{ja 0,8249 0,4613 –0,3629 –0,3659 –0,1299 % planotastega povr{ja –0,1218 –0,2008 –0,1261 0,3516 –0,1441 skupaj statisti~no pomebnih povezav 14 19 10 12 8 6.3 RABA TAL LETA 1953 Prvo leto po drugi svetovni vojni, ki smo ga vzeli v analizo, ni pokazalo velikih sprememb glede na leto 1900. Delè travnikov se je rahlo pove~al, delè pa{nikov pa zmanj{al, kar je skladno s procesom prehoda na hlevsko ìvinorejo, ki se v podatkih zemlji{kega katastra verjetno kaè z zamikom. Preostalim {tirim zemlji{kim kategorijam se delè povr{ine ni bistveno spremenil (slika 49). Spremembe v deleìh zemlji{kih kategorij niso ve~ posledica sprememb definicij zemlji{kih kategorij, ampak le {e posledica prehajanja pa{ne ìvinoreje v hlevsko. Ker se delè njiv med letoma 1900 in 1953 ni spremenil, sklepamo, da so bile kmetije ve~inoma {e samooskrbne, tr`no usmerjeno kmetijstvo se je z zakonom o kmetijskih zadrugah (1947; glej poglavje 5.1.4) {ele za~elo razvijati. Razmerje v deleìh zemlji{kih kategorij se glede na leto 1900 tudi na ravni mezoregij ni mo~no spremenilo. V So{kih Julijskih Alpah skoraj ni bilo nikakr{nih sprememb: delè gozdov {e vedno ni presegel deleà pa{nikov, saj je gospodarstvo v tej mezoregiji {e skoraj popolnoma slonelo na kmetijstvu (ìvinoreji). V drugih mezoregijah je pomembno to, da se je povsod pove~al delè gozdov. To je è posledica Preglednica 38: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1953 v slovenskem alpskem svetu (Zemlji{ki kataster 1953). njive travniki pa{niki gozd ostalo So{ke Julijske Alpe 2,7 17,2 30,6 28,7 20,8 Savske Julijske Alpe 3,7 11,4 14,4 51,1 19,4 Zahodne Karavanke 6,1 15,0 16,6 54,4 7,8 Vzhodne Karavanke 3,9 5,4 34,6 52,7 3,4 Kamni{ke Alpe 7,1 9,2 15,1 57,0 11,5 Savinjske Alpe 7,9 16,2 14,4 48,9 12,6 alpski svet skupaj 4,8 13,6 19,7 46,0 15,9 113 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 80,0 70,0 60,0 50,0 vr{ine (%) 40,0 30,0 deleì po 20,0 10,0 0,0 So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske alpski svet Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe skupaj njive travniki pa{niki gozd ostalo Slika 49: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1953 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Zemlji{ki kataster 1953). industrializacije in deagrarizacije. Pomemben je tudi preobrat v Savinjskih Alpah. Delè travnikov je bil leta 1953 è ve~ji od deleà pa{nikov. To bi lahko povezovali s prizadevanji za modernizacijo ìvinoreje. V Savinjskih Alpah so se pa{niki v okviru celkov spremenili v travnike. V drugih mezoregijah in tudi na ravni celotnega alpskega sveta so pa{niki {e vedno zavzemali ve~ povr{ja kot travniki. 6.3.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL Glede na leto 1900 se do leta 1953 tudi v razvr{~anju v skupine po podobnosti rabe tal ni veliko spremenilo (glej sliki 46 in 48). So{ke Julijske Alpe so se po rabi tal {e vedno mo~no razlikovale od drugih mezoregij, prav tako Vzhodne Karavanke. Vseeno pa je bila slednja mezoregija bolj podobna preostalim {tirim kot So{kim Julijskim Alpam, predvsem na ra~un ve~je razlike v deleù gozda. Po drugi svetovni vojni so se samotne kmetije v Vzhodnih Karavankah {e bolj za~ele naslanjati na gozd in so pa{nike pogozdovali. Les je po drugi svetovni vojni z izbolj{anjem prometne prehodnosti Zgornje Meì{- ke doline naglo pridobil ceno in gozd je postal glavni vir dohodka za tamkaj{nje kmetije, ki so najve~je v Sloveniji, pred izvedbo agrarne reforme pa so bile po velikosti posesti {e ve~je (Medved 1961, str. 147). Predvidevamo pa, da so podatki zemlji{kega katastra takrat è zaostajali za spremembami v naravi in zato za Vzhodne Karavanke izkazujejo premajhen delè gozda in prevelik delè pa{nikov. Savske Julijske Alpe, Zahodne Karavanke, Kamni{ke Alpe in Savinjske Alpe so si bile leta 1953 po deleìh kategorij rabe tal tako podobne, da so tvorile eno skupino. To pomeni, da je bilo kmetijstvo v vseh mezoregijah {e vedno podobno intenzivno, kljub temu da se je v tem obdobju industrija na Jesenicah in Trì~u è zelo razvijala. O~itno se je absolutno {tevilo kmetov (oziroma kme~kega prebivalstva) tudi v bliìni industrijskih centov ohranjalo v taki meri, da so je bila zemlja obdelana v enakem obsegu kot drugod. Treba pa je ra~unati tudi z neaùrnostjo katastrskih podatkov, ki bi sicer verjetno è pokazali razlike med omenjenimi {tirimi mezoregijami. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 So{ke Juljske Alpe Savske Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Savinjske Alpe 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 evklidska razdalja Slika 50: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1953. Preglednica 39: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1953. So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe So{ke Julijske Alpe 0,00 28,33 32,27 32,13 34,77 27,70 Savske Julijske Alpe 28,33 0,00 12,99 26,55 10,63 9,54 Zahodne Karavanke 32,27 12,99 0,00 21,06 7,60 7,93 Vzhodne Karavanke 32,13 26,55 21,06 0,00 22,17 25,33 Kamni{ke Alpe 34,77 10,63 7,60 22,17 0,00 10,77 Savinjske Alpe 27,70 9,54 7,93 25,33 10,77 0,00 6.3.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1953 Z IZBRANIMI PRVINAMI POVR[JA Na majhne spremembe v rabi tal med letoma 1900 in 1953 kaèjo tudi korelacijski koeficienti na ravni katastrskih ob~in, ki se niso mo~no spremenili (primerjava preglednic 37 in 40). Jedro ohranjanja dana{njega kmetijstva kaèjo deleì njiv, ki imajo tudi za leto 1953 statisti~no pomembno povezavo s skupnim GV@ na kmetijo leta 2000. Ve~ji ko je bil delè njiv leta 1953, ve~ji je bil skupni GV@ na kmetijo leta 2000. To je najbolj zna~ilno predvsem za dolinske katastrske ob~ine oziroma obmo~ja ohranjanja kmetijstva v dolinah. Statisti~no pomembne povezave deleèv travnikov leta 1953 kaè- jo predvsem na obmo~ja s {ibkim kmetijstvom leta 2000, enako kot pri prej{njih dveh primerjanih letih. 115 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 40: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1953 ter prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. njive 1953 travniki 1953 pa{niki 1953 gozd 1953 ostalo 1953 njive 1953 0,2845 –0,2494 –0,2844 –0,2852 travniki 1953 0,2845 –0,2069 –0,4272 –0,2530 pa{niki 1953 –0,2494 –0,2069 –0,5397 0,0983 gozd 1953 –0,2844 –0,4272 –0,5397 –0,3808 ostalo 1953 –0,2852 –0,2530 0,0983 –0,3808 prevladujo~a poselitvena oblika 0,1667 0,3192 0,1666 0,2331 0,0715 % nadmorskih vi{in do 1200 m 0,6321 0,5448 –0,2701 –0,1284 –0,5051 % nadmorskih vi{in 1200 do 1700 m –0,6401 –0,5033 0,1856 0,2812 0,3168 % nadmorskih vi{in nad 1700 m –0,3995 –0,4354 0,3363 –0,2037 0,6861 % naklonov do 12 stopinj 0,7656 0,4473 –0,3736 –0,2881 –0,1188 % karbonatnih kamnin –0,5974 –0,3295 0,3284 0,1242 0,1965 % proda 0,4587 0,4098 –0,2124 –0,3978 0,1502 % dolinskega povr{ja 0,7933 0,4345 –0,3374 –0,3467 –0,0738 % planotastega povr{ja –0,1078 –0,1574 –0,1548 0,3600 –0,1704 V kategoriji ostalo so se zmanj{ale velikosti povezave z razredi z nadmorsko vi{ino nad 1200 m, zmanj{ala pa se je tudi negativna povezava z razredi z nadmorsko vi{ino do 1200 m in tudi z deleèm dolinskega povr{ja. To pomeni, da ve~ji ko je delè kategorije ostalo, manj{i je delè dolinskega sveta, vendar leta 1953 ni bil tako majhen kot leta 1900. V tem se è kaè ve~anje deleà pozidanih zemlji{~ do leta 1953, ki sicer v kategoriji ostalo zaradi velikih povr{in nerodovitnega sveta v visokogorju ne predstavlja velikega deleà. 6.4 RABA TAL LETA 1979 Leta 1979 je zemlji{ki kataster è zaznal velike spremembe v rabi tal. Industrializacija je v tem obdobju dosegla vrhunec, zato so se pokazale velike spremembe v zaposlitveni strukturi prebivalstva po drugi svetovni vojni. Pa ne samo to. Pokazali so se tudi u~inki prehoda kmetij na proizvodnjo za trg, predvsem mleka. Zato so kmetje morali imeti krave ves ~as doma. To je prizadelo predvsem planinsko pa{ni{tvo. Delè pa{nikov se je od leta 1953 zmanj{al za 3 odstotne to~ke. Gozdovi so si mo~no opomogli; njihov delè se je pove~al za slabih 7 odstotnih to~k in je è presegel polovico povr{ja slovenskega alpskega sveta. Delè njiv se je zmanj{al za polovico in je zna{al {e dobre 3 %. Zmanj{al se je tudi delè travnikov. Preglednica 41: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1979 v slovenskem alpskem svetu (Zemlji{ki kataster 1979). njive travniki pa{niki gozd ostalo So{ke Julijske Alpe 2,2 16,5 26,3 34,4 20,6 Savske Julijske Alpe 2,3 10,5 12,5 54,5 20,2 Zahodne Karavanke 3,9 13,8 14,6 58,8 8,9 Vzhodne Karavanke 2,4 5,0 12,0 76,4 4,1 Kamni{ke Alpe 4,5 9,2 13,6 60,6 12,0 Savinjske Alpe 4,6 8,1 12,9 64,3 10,1 alpski svet skupaj 3,1 11,8 16,6 52,6 16,0 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 80,0 70,0 60,0 50,0 vr{ine (%) 40,0 30,0 deleì po 20,0 10,0 0,0 So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske alpski svet Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe skupaj njive travniki pa{niki gozd ostalo Slika 51: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1979 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Zemlji{ki kataster 1979). Najopaznej{a je razlika v deleù gozdov v Vzhodnih Karavankah. Leta 1953 je zemlji{ki kataster v tej mezoregiji izkazoval 52 % gozdov, leta 1979 pa kar 76 %. To bi lahko povezovali z mo~nimi prizadevanji kmetij v tej mezoregiji po drugi svetovni vojni, da pogozdijo ve~ji del pa{nikov na pobo~jih (po pripovedovanju g. Ko~nika z doma~ije Kon~nik v Topli), verjetno pa tudi z nekoliko ve~jo intenziteto vpi-sa sprememb rabe v zemlji{ki kataster, ki jo je spodbudil leta 1974 sprejeti Zakon o zemlji{kem katastru (1974). Celo v So{kih Julijskih Alpah se je delè gozda mo~no pove~al, podobno kot v drugih {tirih mezoregijah. Delè njiv se je povsod mo~no zmanj{al, to pomeni, da je bilo samookrbnih kmetij v tistem ~asu è manj kot leta 1953. V nekaterih mezoregijah je pomembna tudi sprememba v deleù kategorije ostalo, ki se je pove- ~al predvsem na ra~un pozidanih zemlji{~. To se je verjetno zgodilo v Savskih Julijskih Alpah in Zahodnih Karavankah, ki zavzemajo Blejski Kot, Deèlo in spodnji del Zgornjesavske doline z Jesenicami. Zakaj verjetno? Delè te kategorije se je na primer v Savinjskih Alpah od leta 1953 do 1979 zmanj{al, kar ni logi~no, saj bi se moral iz leta v leto pove~evati, glede na splo{no rast pozidanih zemlji{~, druge kategorije (ne)rabe (skalovje, ru{evje, vode) v zdruèni kategoriji ostalo pa naj se ne bi bistveno spreminjale. O~itno so v zemlji{kem katastru tudi med tema dvema letoma spremenili nekatera nerodovitna zemlji{~a v druge kategorije, najverjetneje v gozd. 6.4.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL Zahodne Karavanke, Kamni{ke Alpe in Savinjske Alpe so leta 1979 po podobnosti rabe tal tvorile eno skupino, le malo so se od njih zaradi ve~jega deleà kategorije ostalo razlikovale Savske Julijske Alpe. Vzhodne Karavanke so bile zaradi odstopajo~ega deleà gozda v svoji skupini, sicer pa najblì- je Savinjskim Alpam, So{ke Julijske Alpe so bile po rabi tal {e vedno najbolj svojstvena mezoregija. To je v primerjavi z letom 1953 (glej sliki 49 in 50) zelo podobna situacija, kljub relativno velikim spremembam 117 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek So{ke Juljske Alpe Savske Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Savinjske Alpe 0 10 20 30 40 50 evklidska razdalja Slika 52: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1979. v rabi tal. To pomeni, da so bili procesi v tem obdobju podobni v vseh mezoregijah, in to kljub temu, da je bila stopnja industrializacije bistveno manj{a na primer v So{kih Julijskih Alpah kot v Zahodnih Karavankah. Omeniti pa velja vse ve~je zaostajanje uporabljenih podatkov o rabi tal za dejanskim stanjem, zaradi ~esar je mònost natan~ne primerljivosti sprememb rabe tal in procesov, ki so vplivali na spremembe, zmanj{ana. Preglednica 42: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1979. So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe So{ke Julijske Alpe 0,0 25,2 29,6 48,7 31,3 35,5 Savske Julijske Alpe 25,2 0,0 12,8 27,8 10,6 14,4 Zahodne Karavanke 29,6 12,8 0,0 20,5 5,9 8,2 Vzhodne Karavanke 48,7 27,8 20,5 0,0 18,4 14,1 Kamni{ke Alpe 31,3 10,6 5,9 18,4 0,0 4,3 Savinjske Alpe 35,5 14,4 8,2 14,1 4,3 0,0 6.4.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1979 Z IZBRANIMI PRVINAMI POVR[JA Kljub zaostajanju podatkov o rabi tal iz zemlji{kega katastra za dejanskim stanjem pa se v njih vse bolj kaèjo spremembe v drùbenih razmerah. Trendi sprememb se vendarle kaèjo, kot smo predvi-devali. 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 43: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1979 ter prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina). njive 1979 travniki 1979 pa{niki 1979 gozd 1979 ostalo 1979 njive 1979 0,5118 –0,2704 –0,3640 –0,2008 travniki 1979 0,5118 –0,0841 –0,6179 –0,2006 pa{niki 1979 –0,2704 –0,0841 –0,5055 0,1709 gozd 1979 –0,3640 –0,6179 –0,5055 –0,4386 ostalo 1979 –0,2008 –0,2006 0,1709 –0,4386 prevladujo~a poselitvena oblika 0,2148 0,4243 0,0572 0,4158 0,1271 % nadmorskih vi{in do 1200 m 0,6247 0,6360 –0,3322 –0,1340 –0,4974 % nadmorskih vi{in 1200 do 1700 m –0,6390 –0,6241 0,2228 0,2979 0,2993 % nadmorskih vi{in nad 1700 m –0,3827 –0,4393 0,4239 –0,2208 0,6993 % naklonov do 12 stopinj 0,7871 0,6324 –0,3456 –0,3860 –0,0959 % karbonatnih kamnin –0,6003 –0,4247 0,3779 0,1265 0,1998 % proda 0,4999 0,5459 –0,1516 –0,5073 0,1914 % dolinskega povr{ja 0,7909 0,6228 –0,3074 –0,4300 –0,0445 % planotastega povr{ja –0,1168 –0,1994 –0,1205 0,3204 –0,1743 Travniki so se vse bolj jasno omejevali na ugodnej{e povr{je: ve~ji ko je delè travnikov, ve~ povr{- ja katastrskih ob~in je v nadmorskih vi{inah do 1200 m in z nakloni do 12°, ve~ji je delè proda in nasploh dolinskega povr{ja. Okrepila se je tudi pozitivna korelacija med deleèm travnikov in njiv, kar pomeni, da sta se ti dve kategoriji rabe tal vedno bolj pojavljali v istih obmo~jih. Omeni velja, da je leta 1979 postala statisti~no pomembna povezava med deleèm njiv in obliko poselitve (ve~ji delè njiv v strnjenih oblikah poselitve), kar pomeni, da so se njive vedno bolj omeje-vale le na ravninska obmo~ja, kar potrjujejo tudi rahlo pove~ane korelacije njiv s prvinami povr{ja. Pa{niki so se vedno bolj omejevali na vi{je in bolj nagnjeno povr{je. Postajali so manj pomembna kategorija rabe tal, saj so jih v dolinah nadome{~ali predvsem travniki. Pa{niki so se v alpskem svetu vse bolj omejevali na planinsko-pa{ni{ka obmo~ja, kar kaè pove~anje korelacije deleà pa{nikov in deleà povr{ja med 1200 in 1700 m ter povr{ja vi{jega od 1700 m nad morjem. Iz tega lahko sledi, da {ele podatki za leto 1979 kaèjo konec procesa prehoda v hlevsko ìvinorejo, kar je zagotovo ve~de-setletni zamik. 6.5 RABA TAL LETA 1999 Deleì njiv, travnikov in pa{nikov so se leta 1999 glede na leto 1979 zmanj{ali, vendar pa manj kot v prej{njem primerjalnem obdobju. Dejansko zmanj{anje povr{in kmetijskih zemlji{~ je tèko dolo~iti prav zaradi dejstva, da se podatki v zemlji{kem katastru ne obnavljajo redno in so v vse ve~jem zao-stanku. Zato se podatki med letoma 1979 in 1999 ne razlikujejo mo~no oziroma ne kaèjo prave intenzivnosti sprememb rabe tal, zato pa dokaj pravilno kaèjo smer sprememb. Zemlji{ki kataster je leta 1999 v slovenskem alpskem svetu kazal le {e 2,5 % njiv, slabih 11 % travnikov, 15,5 % pa{nikov, 55 % gozdov in dobrih 16 % drugih kategorij. Njiv je bilo {e enkrat manj kot leta 1900, travnikov le dober odstotek manj, pa{nikov za ~etrtino manj, delè gozda pa se je pove~al za 10 % ali za slabo petino. Tudi v mezoregijah so bile spremembe glede na leto 1979 podobne kot na ravni celotnega alpskega sveta: deleì njiv, travnikov in pa{nikov so se zmanj{ali, deleì gozda in drugih kategorij rabe tal pa pove~ali. [e najbolj o~itne spremembe rabe tal med letoma 1979 in 1999 podatki iz zemlji{kega katastra kaèjo za So{ke Julijske Alpe. Delè gozda se je pove~al za osmino, ob~utneje kot v drugih mezoregijah pa so se zmanj{ali predvsem deleì travnikov in tudi pa{nikov. 119 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 80,0 70,0 60,0 50,0 vr{ine (%) 40,0 30,0 deleì po 20,0 10,0 0,0 So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske alpski svet Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe skupaj njive travniki pa{niki gozd ostalo Slika 53: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1999 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Zemlji{ki kataster 1999). Preglednica 44: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1999 v slovenskem alpskem svetu (Zemlji{ki kataster 1999). njive travniki pa{niki gozd ostalo So{ke Julijske Alpe 1,6 13,9 24,6 39,8 20,2 Savske Julijske Alpe 2,0 9,3 11,4 57,0 20,4 Zahodne Karavanke 3,3 13,1 11,8 60,7 11,0 Vzhodne Karavanke 1,6 5,0 11,7 77,3 4,3 Kamni{ke Alpe 4,0 9,1 13,8 61,0 12,1 Savinjske Alpe 3,4 8,6 13,1 64,4 10,5 alpski svet skupaj 2,5 10,7 15,5 55,1 16,2 6.5.1 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI RABE TAL Relativno majhne spremembe v rabi tal med letoma 1979 in 1999 odsevajo tudi evklidske razdalje med mezoregijami ter nastale skupine mezoregij po podobnosti rabe tal leta 1999. Te se ne razlikujejo bistveno od leta 1979 (takrat so bile Savske Julijske Alpe le za malenkost izven velike skupine {tirih mezoregij, vendar je razvr{~anje v skupine med letoma 1979 in 1999 povsem primerljivo), skupine so celo enake kot leta 1953. To kaè na to, da so So{ke Julijske Alpe na eni strani, Vzhodne Karavanke na drugi strani ter druge {tiri mezoregije na tretji strani doìvljale povsem svojstvene spremembe rabe tal. In ~e med njimi primerjamo prvine povr{ja, zgodovinski razvoj kmetijstva, industrije ter prebivalstva (poglavji 4 in 5), vidimo, da so take skupine pri~akovane. Edina izjema so Savinjske Alpe, ki bi jih zaradi oblike poselitve in dejavnikov, ki so povezani z njo, prisodili v skupino z Vzhodnimi Karavankami. Zaradi tega ni mogo~e objektivno presojati o zaostajanju 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 So{ke Juljske Alpe Savske Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Savinjske Alpe 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 evklidska razdalja Slika 54: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1999. podatkov o rabi tal iz zemlji{kega katastra za dejanskim stanjem. Ali je v zemlji{kem katastru bolj pravilno izkazano stanje za Savinjske Alpe ali za druge tri mezoregije? To smo si lahko odgovorili {ele s karto dejanske rabe tal, ki je sicer zaradi metodologije zajemanja podatkov ne moremo neposredno primerjati s podatki iz zemlji{kega katastra (poglavje 3.5). Preglednica 45: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1999. So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe So{ke Julijske Alpe 0,0 22,2 26,2 43,6 25,7 29,4 Savske Julijske Alpe 22,2 0,0 10,9 26,3 9,7 12,6 Zahodne Karavanke 26,2 10,9 0,0 19,7 4,6 6,0 Vzhodne Karavanke 43,6 26,3 19,7 0,0 18,8 14,9 Kamni{ke Alpe 25,7 9,7 4,6 18,8 0,0 3,9 Savinjske Alpe 29,4 12,6 6,0 14,9 3,9 0,0 6.5.2 POVEZANOST RABE TAL LETA 1999 Z IZBRANIMI DRU@BENOGEOGRAFSKIMI DEJAVNIKI IN PRVINAMI POVR[JA Ker po podatkih iz zemlji{kega katastra med letoma 1979 in 1999 ni bilo velikih sprememb v rabi tal, se tudi korelacijski koeficienti med deleì kategorij rabe tal in izbranimi drùbenogeografskimi dejavniki in prvinami povr{ja ne razlikujejo veliko (glej preglednici 43 in 46). Po {tevilu imajo najve~ statisti~no pomembnih korelacij {e vedno travniki in gozd. 121 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek deleì leta 1827 deleì leta 1900 deleì leta 1953 Slika 55: Razredi deleèv njiv leta 1827, 1900, 1953, 1979 in 1999 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 deleì leta 1979 deleì leta 1999 do 1,9 % 2,0 do 4,9 % 5,0 do 9,9 % 10,0 do 19,9 % 0 km 5 10 15 20 25 20,0 % in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: Franciscejski kataster 1827 Leksikon ob~in 1904-06; k. o. brez podatka meje mezoregij Zemlji{ki kataster 1953, 1979, 1999 © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 55: nadaljevanje. 123 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek deleì leta 1827 deleì leta 1900 deleì leta 1953 Slika 56: Razredi deleèv travnikov leta 1827, 1900, 1953, 1979 in 1999 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 deleì leta 1979 deleì leta 1999 do 4,9 % 5,0 do 9,9 % 10,0 do 19,9 % 20,0 do 34,9 % 0 km 5 10 15 20 25 35,0 % in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: Franciscejski kataster 1827 Leksikon ob~in 1904-06; Zemlji{ki kataster 1953, 1979, 1999 k. o. brez podatka meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 56: nadaljevanje. 125 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek deleì leta 1827 deleì leta 1900 deleì leta 1953 Slika 57: Razredi deleèv pa{nikov leta 1827, 1900, 1953, 1979 in 1999 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 deleì leta 1979 deleì leta 1999 do 4,9 % 5,0 do 9,9 % 10,0 do 19,9 % 20,0 do 34,9 % 0 km 5 10 15 20 25 35,0 % in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: Franciscejski kataster 1827 Leksikon ob~in 1904–06; k. o. brez podatka meje mezoregij Zemlji{ki kataster 1953, 1979, 1999 © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 57: nadaljevanje. 127 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek deleì leta 1827 deleì leta 1900 deleì leta 1953 Slika 58: Razredi deleèv gozda leta 1827, 1900, 1953, 1979 in 1999 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 deleì leta 1979 deleì leta 1999 do 19,9 % 20,0 do 34,9 % 35,0 do 49,9 % 50,0 do 64,9 % 0 km 5 10 15 20 25 65,0 % in ve~ meje katastrskih ob~in Vir: Franciscejski kataster 1827 Leksikon ob~in 1904–06; Zemlji{ki kataster 1953, 1979, 1999 k. o. brez podatka meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 58: nadaljevanje. 129 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Ponovno pa velja omeniti pa{nike. Povezava med deleì pa{nikov leta 1999 in {tevilom planin je postala statisti~no pomembna, povezava z deleèm opu{~enih planin pa se je pove~ala. To potrjuje tezo, da se pa{niki vse bolj umikajo iz dolin ter so omejeni le na planinske pa{nike. Enako potrjujejo tudi korelacije s prvinami povr{ja, ki so se okrepile: ve~ji ko je delè pa{nikov, ve~ji je delè vi{jih nadmorskih vi{in in karbonatnih kamnin ter manj{i je delè proda, povr{ja do 12° in dolinskega povr{ja nasploh. V kategoriji ostalo se vse bolj krepijo pozidana zemlji{~a. ^eprav jih ne moremo posebej izlo~iti, nam to posredno kaèjo povezave deleèv kategorije ostalo in prvin povr{ja. Leta 1999 je povezava z deleèm proda postala statisti~no pomembna, kar lahko povezujemo s {irjenjem pozidanih povr{in na prodnih uravnavah. Preglednica 46: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1999 ter drùbenogeografskimi dejavniki (n = 144, meja statisti~ne pomembnosti 0,2148) in prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. njive 1999 travniki 1999 pa{niki 1999 gozd 1999 ostalo 1999 njive 1999 0,6001 –0,3257 –0,4079 –0,1271 travniki 1999 0,6001 –0,1928 –0,5645 –0,1769 pa{niki 1999 –0,3257 –0,1928 –0,4120 0,1351 gozd 1999 –0,4079 –0,5645 –0,4120 –0,5287 ostalo 1999 –0,1271 –0,1769 0,1351 –0,5287 % aktivnih v kmetijstvu 2002 –0,1811 –0,3342 0,0760 0,2271 –0,0834 ha vseh uporabljenih zemlji{~ –0,2098 –0,3470 –0,0813 0,2450 0,0735 na kmetijo 2000 ha kmetijskih zemlji{~ v uporabi –0,1942 –0,3083 –0,0776 0,1817 0,0079 na kmetijo 2000 ha goza v lasti na kmetijo 2000 –0,1945 –0,3687 –0,1200 0,2712 0,0469 PDM na kmetijo 0,1586 –0,1376 –0,1330 0,2224 –0,2265 GV@ skupni 2000 na kmetijo 0,2842 0,0003 –0,2533 0,1377 –0,1766 {tevilo planin –0,3610 –0,4776 0,2199 0,0937 0,2572 % opu{~enih planin 1993 0,6079 0,5470 –0,3165 –0,0171 0,0122 prevladujo~a poselitvena oblika 0,2257 0,3776 0,037 0,3955 0,1734 javna avtobusna linija 1974 0,0962 0,1792 0,2692 0,0588 0,1121 % nadmorskih vi{in do 1200 m 0,5749 0,6480 –0,3846 –0,1064 –0,4154 % nadmorskih vi{in 1200 do 1700 m –0,5891 –0,6360 0,2925 0,2721 0,2197 % nadmorskih vi{in nad 1700 m –0,3501 –0,4475 0,4255 –0,2425 0,6411 % naklonov do 12 stopinj 0,7817 0,7011 –0,4342 –0,4274 0,0060 % karbonatnih kamnin –0,5655 –0,4766 0,4298 0,1612 0,1042 % proda 0,5171 0,5541 –0,2515 –0,5217 0,2769 % dolinskega povr{ja 0,7750 0,6817 –0,3851 –0,4667 0,0491 % planotastega povr{ja –0,0877 –0,1697 –0,0851 0,2991 –0,2028 skupaj statisti~no pmebnih povezav 14 16 13 15 7 6.6 RABA TAL LETA 2000 – DEJANSKA RABA TAL Vektorsko karto dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) smo pretvorili v rastrsko sliko z najmanj{o celico 20 krat 20 m (20 × 20 m). Alpski svet tako pokriva 7.320.254 kvadratkov. To je za tako veliko obmo~je, kot je alpski svet, zelo natan~na rastrska slika. Vseeno se je velik del linijskih (ceste, vodotoki, omej-niki in podobno) poligonov z rastriranjem izgubil in so zato izra~unane povr{ine temu primerno manj{e. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Vsak kvadratek je dobil {tevil~no vrednost ali atribut za opisen podatek (na primer 1 = njive, 2 = travinje in podobno). Poimenovanje in definicije zemlji{kih kategorij smo predstavili v poglavju 3.4. Na podlagi tako rastrirane karte slovenski alpski svet meri 292.810 ha (glej preglednico 47). Slika 59 kaè osnovne zna~ilnosti sodobne rabe tal v slovenskem alpskem svetu: velika prevlada gozdov, ve~i-no preostanka pa si delijo travinje in nerodovitna zemlji{~a. Gozdovi predstavljajo ve~ kot 70 % celotne povr{ine obravnavanega obmo~ja, torej za dobro petino ve~, kot jih izkazujejo podatki iz zemlji{kega katastra. Na karti dejanske rabe tal (glej sliko 60) mo~no prevladuje temnej{a zelena barva, ki predstavlja gozdove. Karta dejanske rabe tal nam omogo~a pravo predstavo o sklenjenosti gozdov in prostorski razporeditvi negozdnih obmo~ij. Pokljuko na primer poznamo po obsènih gozdovih, na karti pa vidimo, da je na planoti {e vedno precej{nja gostota kr~evin, predvsem na jùnem delu med Koprivnikom, Gorju{ami in Goreljkom. Izredno lepo iz gozdne pokrajine izstopajo tudi celki samotnih kmetij v Savinjskih Alpah. Druga najobsènej{a kategorija v slovenskem alpskem svetu so nerodovitna zemlji{~a, ki pravzaprav predstavljajo nerabo tal. Predstavljajo predvsem svet nad zgornjo gozdno mejo. Zavzemajo 35.460 ha ali 12 % obravnavanega povr{ja. Na karti so obarvana sivo in se ve~inoma pojavljajo v sklenjenih poligonih. Najve~ takih zemlji{~ je v Julijskih Alpah, ki so tudi najvi{je slovensko gorovje. To je lep primer povezanosti rabe oziroma v tem primeru nerabe in nadmorske vi{ine. Na karti se lo~ijo tudi manj masiv-na gorovja, ki segajo nad zgornjo gozdno mejo in so v vr{nem delu prekrita s posebnim rastlinskim pokrovom ali pa so brez njega (ru{evje, planinske trate, resave, skalovje), lo~ijo pa se tudi nekatera obsènej{a ostenja pod zgornjo gozdno mejo. Druga obsènej{a obmo~ja nerodovitnega sveta v slovenskem alpskem svetu so v osrednjem delu Kamni{ko-Savinjskih Alp ter v vr{nem grebenu Zahodnih Karavank. Preglednica 47: Povr{ine in deleì kategorij rabe tal v slovenskem alpskem svetu leta 2000 (RS MKGP 2002). zdruèna kategorija povr{ine v alpskem svetu (ha) povr{ine v alpskem svetu (%) njive 2719,96 0,929 hmelji{~a 41,88 0,014 vinogradi 7,20 0,002 intenzivni sadovnjaki 79,36 0,027 ekstenzivni sadovnjaki 1232,24 0,421 travinje 34827,00 11,894 gozd 210027,60 71,728 pozidana in sorodna zemlji{~a 6774,28 2,314 mokri{~a 65,88 0,022 nerodovitna zemlji{~a 35460,28 12,110 vode 1574,44 0,538 skupaj 292810,12 100,000 Travinja (travniki, pa{niki, senoèti) je po karti dejanske rabe tal za 55 % (!) manj, kot je bilo v slovenskem alpskem svetu travnikov in pa{nikov leta 1999 po zemlji{kem katastru. V tem se zelo o~itno kaè zaostajanje podatkov v zemlji{kem katastru za dejanskim stanjem. V Vojah parcele, ki so v celoti opredeljene kot travnik, na primer segajo visoko v pobo~je Uskovnice. Danes je travnik le {e na uravnani in manj nagnjeni polovici takih parcel, drugo je pravi gozd (terensko delo 2003; Digitalni katastrski na~rt 2003; DOF5 1999). Sicer smo iz karte dejanske rabe tal izra~unali, da je travinje zavzemalo 34.827 ha, kar je le nekaj manj od nerodovitnih zemlji{~. Z zdruìtvijo zemlji{~ v zara{~anju z intenzivnimi in ekstenzivnimi travniki (glej poglavje 3.4.1) smo ohranili gostoto vseh {e obstoje~ih travnatih zemlji{~ ne glede 131 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek nerodovitna njive zemlji{~a 1 % travinje 12 % 12 % pozidano ostalo 2 % 1 % gozd 72 % Slika 59: Deleì kategorij rabe tal v slovenskem alpskem svetu leta 2000 (RS MKGP 2002). na intenzivnost rabe. Tako so na karti s svetlej{o zeleno barvo vidna tudi travi{~a, ki so bila {e v blì- nji preteklosti ko{ena ali pa{ena, danes pa predstavljajo ostanke nekdanjih obsènej{ih travni{kih povr{in v gorskem svetu na zgornji gozdni meji ali v obmo~ju kr~evin sklenjenega gozda. V alpskem svetu po legi lo~imo dvoje vrst travinja: tisto v poljedeljsko-naselbinskem in tisto v planinskem pasu. Slednje je najbolj svojstvena oblika rabe tal v alpskem svetu. Najobsènej{a travi{~a so na zahodu Julijskih Alp, in to v velikem obsegu predvsem v planinskem pasu. V Zgornji So{ki dolini je bilo v preteklosti kr~enje gozda zelo intenzivno, saj so na Tolminskem in Bov{kem sekali les za Gorico in tudi Benetke (Rutar 1892. str. 77; Valen~i~ 1970, str. 440–441). Poleg tega je (bila) v tej pokrajini mo~no razvita ìvinoreja, ki je zahtevala {tevilne planine in senoèti. Razumljivo je ve~ sklenjenega travinja tudi v vseh {ir{ih dolinah in kotlinah, ki so zajete v obravnavanem obmo~ju. Na sliki 60 se prav s travinjem od gozda v okolici lo~ijo kmetije v celkih na obmo~ju Savinjskih Alp, kjer se poljedelsko-naselbinski pas dvigne do nadmorske vi{ine planinskega pasu v obmo~jih zahodno od Savinjskih Alp. Karta dejanske rabe tal v slovenskem alpskem svetu izkazuje 6.774 ha ali dobra 2 % pozidanih zemlji{~. V tej kategoriji so zajeta naselja, prometnice, industrijske cone in druga nekmetijska zemlji{~a (na primer odlagali{~a, kamnolomi, igri{~e za golf). Na karti pozidana zemlji{~a predstavlja ~rna barva. [e posebno mo~no izstopajo Jesenice, ki so zasedle domala celotno dno savske doline med Koro{ko Belo in Hru{ico. Prava mreà naselij je v Blejskem kotu, na robovih Deèle, pozidano je ozko dno doline Trì{- ke Bistrice s Trì~em. Na karti dejanske rabe tal so njive prikazane z rjavo barvo, njihova gostota pa je najvi{ja na Deè- li ter na uravnani terasi med Kriàmi in Dupljami. Njiv je v slovenskem alpskem svetu {e 2.720 ha, kar ni niti cel odstotek povr{ine slovenskega alpskega sveta in je 4.000 ha manj, kot je pozidanih zemlji{~. V primerjavi s podatki iz zemlji{kega katastra je njiv dejansko celo za 63 % manj, kar je {e ve~je odsto-panje kot pri travinju. V Topli leta 2003 ni bilo niti ene njive (terensko delo), vendar pa je zemlji{ki kataster beleìl 12 parcel z njivsko rabo v skupni povr{ini 7,5 ha (DKN 2003). V ~asu franciscejskega katastra in tudi leta 1900 je bilo njiv za 45 ha (Delovodniki franciscejskega katastra 1827; Leksikon ob~in 1906), kar sploh ni veliko ve~ja povr{ina, ~e upo{tevamo takraten samooskrbni sistem kmetijstva in ve~ kot enkrat ve~ prebivalcev. Slika 60: Dejanska raba tal v slovenskem alpskem svetu leta 2000. 132 GEOGRAFIJ njive hmelji{~a gozd meje katastrskih ob~in A SLO vinogradi pozidana zemlji{~a meje mezoregij intenzivni sadovnjaki mokri{~a VENIJE 11 0 km 5 10 15 20 25 ekstenzivni sadovnjaki nerodovitna zemlji{~a 133 Vir: RS MKGP 2002 travinje vode © GIAM ZRC SAZU, 2005 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Od drugih kategorij se na karti jasno vidijo {e vode, predvsem Blejsko in Bohinjsko jezero, od vodotokov pa le najve~ji oziroma naj{ir{i. Ekstenzivni sadovnjaki predstavljajo 1.232 ha ali 0,4 % povr{ine obravnavanega obmo~ja. Intenzivni sadovnjaki so le na 79 ha, v mejah slovenskega alpskega sveta so tudi najsevernej{a savinjska hmelji{~a (42 ha), posamezni vinogradi v So{ki dolini in na prisojnih pobo~jih Golt, mokri{~ pa je na karti dejanske rabe tal za 65 ha. 6.6.1 ZNA^ILNOSTI DEJANSKE RABE TAL PO MEZOREGIJAH @e pri grobem pregledu zna~ilnosti prostorske razporeditve rabe tal so se pokazale razlike znotraj slovenskega alpskega sveta. Preglednica 48 in slika 61 kaèta, da je na obmo~ju So{kih Julijskih Alp med vsemi {estimi mezoregijami najmanj{i delè gozdov, delè nerodovitnih zemlji{~ in travinja pa najve~ji. Prav nasprotno ima najbolj severovzhodna mezoregija, Vzhodne Karavanke, najve~ji delè gozdov ter najmanj{i delè nerodovitnih zemlji{~ in travinja. Torej so razmerja v deleìh enaka kot pri podatkih iz zemlji{kega katastra, le da so velikosti deleèv pri karti dejanske rabe tal pravilne, pri katastru pa podcenjene. Po deleù nerodovitnih zemlji{~ izstopajo So{ke Julijske Alpe z 20 % njihovega povr{ja. Sosednje Savske Julijske Alpe imajo le {e 12 % takih zemlji{~, in to kljub temu, da si jih velik del »delijo« s so{- ko stranjo. So{ke Julijske Alpe imajo obseèn svet nad zgornjo gozdno mejo ne le v vzhodnem delu gorovja (Spodnje Bohinjske gore, Triglavsko pogorje), ampak {e v Kaninskem pogorju, v pogorju Bav{- kega Grintavca, ki se nadaljuje od grebena Jalovca in Mangrta, ter v pogorju Krna. Druge {tiri mezoregije imajo vse manj kot 10 % nerodovitnih zemlji{~, Vzhodne Karavanke le 2 %. Tudi travinja imajo So{ke Julijske Alpe med vsemi mezoregijami najve~, tako absolutno kot tudi v dele- ù. Vendar pa v deleù ne odstopajo mo~no od drugih mezoregij, kar glede na sliko 60, kjer se zdi, da slovenske Alpe Vzhodne Karavanke Savinjske Alpe Kamni{ke Alpe Savske Julijske Alpe Zahodne Karavanke So{ke Julijske Alpe 0 % 20 % 40 % 60 % 80% 100 % gozd nerodovitno travinje njive in ostala obdelovalna zemlji{~a pozidano in ostale neproduktivne kategorije Slika 61: Skupni deleì kategorij rabe tal v mezoregijah slovenskega alpskega sveta leta 2000 (RS MKGP 2002). 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 je travinja ve~ prav v zahodnem delu slovenskega alpskega sveta, celo presene~a. Z dobrimi 13 % njihov delè travinja ni niti za odstotno to~ko vi{ji od deleà v Kamni{kih Alpah, podoben deleìmajo Zahodne Karavanke in Savinjske Alpe. Upo{tevati pa je treba razlike med temi mezoregijami. So{ke Julijske Alpe imajo ozke doline, kar ne prinese veliko prostora za kmetijska zemlji{~a, zato pa je ve~ travinja v visokogorju, in to je bistvena razlika v primerjavi z drugimi mezoregijami. Predvsem Zahodne Karavanke imajo ve~ino travinja v dokaj uravnanem kotlinskem in dolinskem delu, Kamni{ke Alpe pa tudi obsène trate na planotah (Velika planina, Menina, Krvavec). Savinjske Alpe pa imajo ve~ino travinja v obmo~ju celkov. Vse omenjene {tiri mezoregije imajo delè travinja ve~ji od povpre~ja v slovenskem alpskem svetu. Nekoliko presenetljivo imajo delè travinja pod povpre~jem Savske Julijske Alpe, takih zemlji{~ imajo slabih 10 %. Vzrok gre iskati v velikem odstotku nerodovitnega sveta nad zgornjo gozdno mejo, pa tudi v upadu pomena kmetijstva in planinskega gospodarstva v mezoregiji. [tevilne kr~evine na obsènih visokih planotah, ki so jih uporabljali bodisi kot pa{nike bodisi kot senoèti, so se mo~no skr~ile. [e manj kot v Savskih Julijskih Alpah je travinja v Vzhodnih Karavankah, slabih 8 % ga je, kar predstavlja le dve tretjini povpre~ja v alpskem svetu. Travinje je enako kot v Savinjskih Alpah ve~inoma le v okviru celkov. Vendar je gostota samotnih kmetij v Vzhodnih Karavankah zaradi slab{ih naravnih razmer manj{a (zaradi enakega vzroka so velikosti posesti kmetij ve~je, kmetije so druga od druge bolj oddaljene (Medved 1964, str. 27)) kot v Savinjskih Alpah. Poleg tega Vzhodne Karavanke v dnu dolin skoraj nimajo prostora za kmetijska zemlji{~a. Preglednica 48: Povr{ine in deleì kategorij rabe tal v mezoregijah slovenskega alpskega sveta leta 2000 (RS MKGP 2002). zdruèna So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske kategorija Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe ha % ha % ha % ha % ha % ha % njive 282 0,36 858 0,94 754 2,36 2 0,03 552 1,41 271 0,62 hmelji{~a 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 42 0,10 vinogradi 7 0,01 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 intenzivni sadovnjaki 15 0,02 31 0,03 4 0,01 0 0,00 28 0,07 1 0,00 ekstenzivni sadovnjaki 98 0,13 329 0,36 302 0,95 19 0,21 266 0,68 219 0,50 travinje 10575 13,64 9021 9,86 4053 12,68 687 7,77 5017 12,83 5471 12,47 gozd 49027 63,23 66445 72,65 22741 71,14 7841 88,63 29016 74,18 34947 79,66 pozidana zemlji{~a 937 1,21 2179 2,38 1785 5,58 118 1,34 872 2,23 883 2,01 mokri{~a 0 0,00 56 0,06 6 0,02 0 0,00 4 0,01 0 0,00 nerodovitna zemlji{~a 16171 20,86 11713 12,81 2194 6,86 178 2,01 3287 8,40 1915 4,37 vode 423 0,55 832 0,91 125 0,39 2 0,02 74 0,19 118 0,27 skupaj 77536 100 91464 100 31964 100 8848 100 39115 100 43868 100 Najve~ji odstotek njiv imajo Zahodne Karavanke, ve~ji od povpre~ja {e Kamni{ke Alpe ter blizu povpre~ja Savske Julijske Alpe. Te tri mezoregije si delijo uravnane predele Ljubljanske kotline znotraj alpskega sveta, zato ve~ji delè njiv v primerjavi z drugimi tremi mezoregijami ne presene~a. Morda je celo presenetljiv relativno majhen delè njiv v Savskih Julijskih Alpah, kjer se pozna majhen delè njiv v uravnanem Blejskem kotu (glej sliko 60). V Savinjskih Alpah so njive zgo{~ene le na treh nekoliko {ir{ih uravnavah dolin Savinje, Drete in Re~ice. V sklopu celkov se njive pojavljajo izjemoma in {e to najve~krat le kot njive na posameznih parcelah in bolj v funkciji zelenjavnih vrtov, sicer pa smo tudi s terenskim delom (2003) ugotovili, da so njive v obmo~ju samotnih kmetij prava redkost. Enako je v Vzhodnih Karavankah, kjer so sploh zajeta samo naselja samotnih kmetij, njive pa se v tej mezoregiji skoraj ne pojavljajo. Iz tega dejstva è lahko sklepamo na verjetno visoko povezanost rabe tal in tipa poselitve. V So{kih 135 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Julijskih Alpah je delè njiv sicer desetkrat ve~ji kot v Vzhodnih Karavankah, {e vedno pa predstavlja le dobre tri desetinke odstotka celotnega povr{ja. V Trenti ali pa v vaseh Ba{ke grape se njive pojavljajo dobesedno le {e v posameznih krpah, ve~ jih je v Bov{ki kotlinici, Kreljskem podolju in v So{ki dolini med Kobaridom in Tolminom. Razmerja med mezoregijami v deleù ekstenzivnih sadovnjakov kaèjo glede na razmerja razporeditve deleèv njiv nekaj sprememb. Sadovnjakov je na splo{no {e manj kot njiv. Zahodne Karavanke imajo najve~ji delè njiv in tudi najve~ji deleèkstenzivnih sadovnjakov, za odstotek povr{ine jih je. Enako kot pri njivah po velikosti deleà ekstenzivnih sadovnjakov sledijo Kamni{ke Alpe, zato pa imajo Savinjske Alpe ve~ji delè sadovnjakov kot Savske Julijske Alpe, torej nasprotno kot pri njivah. V Savinjskih Alpah je povr{ina sadovnjakov skoraj enaka povr{ini njiv, dobrih 200 ha ali pol odstotka. Delè sadovnjakov presega alpsko povpre~je za petino, njive pa dosegajo le dve tretjini povpre~ja. V tem se zrcali veliko ve~ji odstotek kme~kih gospodinjstev v Savinjskih Alpah kot v drugih primerjanih mezoregijah. Naravne razmere in sodobno tr`no usmerjeno kmetijstvo ne preneseta njiv v tej mezoregiji, zato pa so ob doma~iji ekstenzivni sadovnjaki {e vedno »obvezni«. Poleg tega je v Savinjskih Alpah razvit kme~- ki turizem, kjer naj bi gostom postregli z doma pridelano hrano, med katero sodijo tudi izdelki iz sadja (sladice, pija~a, sadje samo). Na ta na~in lahko ekstenzivne sadovnjake s pridom vklju~ijo v ekonomski proces gospodarstva. V Vzhodnih Karavankah smo iz dejanske karte rabe tal izra~unali 19 ha sadovnjakov, kar predstavlja 0,2 %, v So{kih Julijskih Alpah je ta delè {e nìji, ~eprav je sadovnjakov za 100 ha. Med pozidanimi zemlji{~i zaradi Jesenic in Trì~a izstopajo Zahodne Karavanke. Pozidanih zemlji{~ je v tej mezoregiji 5,5 % ali ve~ kot {e enkrat toliko kot zna{a povpre~je v alpskem svetu. Nadpovpre~no je pozidanih zemlji{~ {e v Savskih Julijskih Alpah, in sicer obsegajo gosto pozidano obmo~je med Radovljico in Lescami ter pravo mreò naselij v Blejskem kotu. Le malo manj od povpre~ja je pozidanih zemlji{~ v Kamni{kih Alpah. Torej enako kot pri njivah je najve~ pozidanih zemlji{~ v mezoregijah, ki z mejami segajo v Ljubljansko kotlino. Ve~ kot 2 % imajo pozidanih zemlji{~ tudi Savinjske Alpe, ki sicer nimajo ve~jih strnjenih naselij, zato pa so s samotnimi kmetijami poseljena obsèna obmo~ja do tiso~ in ve~ metrov nad morjem, kar za druge mezoregije, razen za Vzhodne Karavanke, ni zna~ilno. Je pa poseljenost v Vzhodnih Karavankah redkej{a kot v Savinjskih Alpah, in sicer je delè pozidanih zemlji{~ le 1,3 % povr{ine mezoregije. Relativno gledano, je to precej nìji delè, saj v Vzhodnih Karavankah pozidana zemlji{~a predstavljajo le dobro polovico povpre~ja alpskega sveta, v Savinjskih Alpah pa slabih 90 %. So{ke Julijske Alpe imajo {e nekaj manj{i delè pozidanih zemlji{~ kot Vzhodne Karavanke, kar gre na ra~un obsènega povr{ja v visokogorju. 6.6.2 DEJANSKA RABA TAL IN POVR[JE Osnovne zna~ilnosti povr{ja v slovenskem alpskem svetu smo è spoznali v poglavju 4. Na nekaterih primerih smo videli kako pomembno vlogo imajo prvine povr{ja pri razporeditvi rabe tal. Karta dejanske rabe tal pa ob uporabi geografskih informacijskih sistemov omogo~a ugotavljanje neposrednih povezav med razporeditvijo rabe tal in prvin povr{ja na celotnem obravnavanem obmo~ju slovenskega alpskega sveta. Podobne analize so bile najve~krat narejene le za prostorsko manj{a obmo~ja (katastrska ob~i-na, obmo~je vasi, polja in podobno; na primer: Bat 1990, Gabrovec 1995). Karta dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) pa je omogo~ila ugotavljanje zna~ilnosti dejanske razporeditve rabe tal za celotno Slovenijo tudi glede na zna~ilnosti povr{ja (Hrvatin, Perko 2003). Odvisnost rabe tal in prvin povr{ja smo dokazali tudi s korelacijskimi koeficienti na ravni katastrskih ob~in (poglavja 6.1 do 6.5), vendar smo pri tem lahko ugotavljali le povezanost z relativnimi {tevili, ne pa tudi neposredne odvisnosti. V nadaljevanju smo prikazali zna~ilnosti prostorske razporeditve prvin reliefa (nadmorske vi{ine, nakloni in ekspozicije) ter tudi kamnin in prsti v povezavi z rabo tal leta 2000 (RS MKGP 2002) v slovenskem alpskem svetu. 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 6.6.2.1 Raba tal in nadmorske vi{ine Nadmorska vi{ina v povezavi z rabo tal je pomembna zaradi dolo~evanja razli~nih vi{inskih meja. Te so pogojene predvsem s spremembo klimatskih razmer, ki se spreminjajo zaradi nadmorske vi{ine (Gams 1960, str. 59). To dejstvo je {e posebej pomembno v gorskem svetu. Omenjali smo è zgornjo mejo gozda. V povpre~ju nadmorska vi{ina zgornje gozdne meje zna{a priblìno 1700 m, nad 1900 m pa se pravi gozd v na{ih Alpah pojavlja izjemoma (Melik 1950, str. 41–51; Gams 1960, str. 64–66; 1977, str. 155; Lovren~ak 1977, str. 142; Lovren~ak 1987, str. 52–53; Ferreira in ostali 2000, str. 191). Zgornjo mejo naseljenosti in njiv bi lahko obravnavali hkrati, saj se je zgornja vi{inska meja stalnih naselij ujemala z zgornjo mejo poljedelstva (Jordan 1945, str. 60). Ker so se kmetije v ~asu zadnjih kolonizacij ve~inoma ukvarjale z gojenjem ìta, se vi{ina (agrarne) poselitve navadno ujema z vi{ino, do katere ìto {e tako redno dozori, da se ga je spla~alo gojiti. V blìnji preteklosti so bile povsem brez ìta le nekatere visokogorske doline (Sol~avsko, Koritnica, So{ka dolina od Bovca navzgor) in vi{je kra{- ke depresije (Gams 1960, str. 64), danes pa so polja oziroma njive ob najvi{jih stalnih naseljih prava redkost (terensko delo 2003), ve~ina jih je spremenjenih v travnike ali pa{nike. Marsikatero naselje (Goreljek, Velika planina) ali pa deli naselij v visokih nadmorskih vi{inah (na primer Planina pod Golico) so izgubili kme~ki zna~aj in so postali predvsem spalna in po~itni{ka naselja. Podatke o zgornjih mejah naselij smo v glavnem povzemali po Krajevnem leksikonu (Oroèn Adami~, Perko, Kladnik 1995, str. 450–634). V Sloveniji so najvi{ja naselja v Vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah. To so naselja, ki jih sestavljajo samotne kmetije oziroma kmetije v celkih (kjer se je prvotni celek razdelil, lahko dve ali ve~ doma~ij stoji neposredno druga ob drugi (Martinu~ 1998; str. 75; Meze 1960, str. 23)). Med Ol{evo, Raduho in Peco so posamezne kmetije, ki imajo dom v nadmorskih vi{inah, vi{- jih od 1300 m. V Podol{evi in Robanovem Kotu so doma~ije v vi{inah nad 1200 m. 1000 m nadmorske 350.000 300.000 250.000 ence) 200.000 150.000 vilo celic (frekv 100.000 {te 50.000 0 200 m 1000 2000 2800 vi{inski pasovi v metrih gozd travinje nerodovitno ekstenzivni sadovnjaki njive + hmelj. + vinogradi + intenz. sadovnjaki vode + mokri{~a pozidano Slika 62: Razporeditev frekvenc kategorij rabe tal po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih (RS MKGP 2002; INSAR25 2003). 137 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % 200 m 1000 2000 2800 vi{inski pasovi v metrih gozd travinje nerodovitno ekstenzivni sadovnjaki njive + hmelj. + vinogradi + intenz. sadovnjaki vode + mokri{~a pozidano Slika 63: Razporeditev deleèv kategorij rabe tal po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih (RS MKGP 2002; INSAR25 2003). vi{ine presega zgornja nadmorska vi{ina ve~ine preostalih naselij, sestavljenih iz samotnih kmetij, v Vzhodnih Karavankah in tudi Savinjskih Alpah. Samotne kmetije v teh nadmorskih vi{inah so tudi na Jezerskem, nad Trì{ko Bistrico (Potarje, Grahov{e, Dolina, Podljubelj), pod Krvavcem (Ambrò pod Krvavcem), pod Veliko planino (Kriv~evo), nad Jesenicami (Javorni{ki Rovt, Planina pod Golico) in Srednji vrh nad Martuljkom, torej je ve~ina od njih v Karavankah. Okrog 1000 m visoko stojijo tudi naselja na robu Pokljuke nad Bohinjem (Podjelje, Koprivnik, Gorju{e), pod Ratitovcem (Torka, Prtov~, Ravne, Zgornje Danje, Zabrdo), Podporezen, Liv{ke Ravne, Strmec na Predelu in doma~ije v So~i. [tevilna majhna naselja in zaselki so se iz ozke in sen~ne Ba{ke grape umaknili na prisojno vznòje Spodnjih Bohinjskih gora, vendar z zgornjo nadmorsko vi{ino ne presegajo 900 m, vi{je so pobo~ja nerazgibana in prestrma za poselitev. Podobno je z naselji nad dolino Tolminke in pod Krnom (Drènica, Drèni{ke Ravne), le da ta ne presegajo niti 700 m. Jordan (1945, str. 60) je opredelil tri kulturno-vegetacijske pasove: poljedelski, gozdni in planinski pas. Pasovi si po nadmorski vi{ini teoreti~no sledijo v zapisanem vrstnem redu, vendar pa navadno drug v drugega prehajajo brez pravih (jasnih) mej. Zato sta za nas zanimivi dve kulturni vi{inski meji, in sicer povpre~na zgornja gozdna meja pri 1700 m in zgornja poljedelska oziroma naselbinska meja, ki smo jo nekoliko zniàli od prave zgornje meje in jo zaokroèno dolo~ili pri 1200 m. Tako izbrani kriti~ni vrednosti ustrezata najpogostej{i razliki med vi{insko mejo (agrarne) poseljenosti in zgornjo gozdno mejo, kot jo je ugotovil Gams (1960, str. 67). Slika 62 kaè razporeditev kategorij rabe tal leta 2000 po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih. Gozd prevladuje domala v vseh vi{inskih razredih vse do nadmorske vi{ine 1700 m, vi{je primat prevzame-jo nerodovitna zemlji{~a. Sicer je raba tal najbolj pestra v nadmorskih vi{inah med 400 in 700 m. V teh nadmorskih vi{inah so najobsènej{a uravnana obmo~ja slovenskega alpskega sveta: Blejski kot, Deè- la, Dobrave, Bohinjska kotlinica, Bov{ka kotlinica, spodnji del Zgornjesavinjske doline ob Ljubnem in Re~ici. Kot smo spoznali, so to pokrajine, kjer so obdelovalna zemlji{~a (njive, sadovnjaki, hmelji{~a, 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 49: Razporeditev {tevila celic s povr{ino 400 m2 po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). m njive, hmelji{~a, ekstenzivni travinje gozd pozidano nerodovitno mokri{~a vode vinogradi, intenzivni sadovnjaki sadovnjaki pod 200 93 15208 6606 2229 833 0 2895 200–249 2649 309 19346 12699 4428 292 0 1004 250–299 451 182 7700 22749 1086 366 0 802 300–349 253 100 6972 29184 1098 803 0 1463 350–399 4661 960 26159 49653 5232 1438 0 2715 400–449 11198 2478 55864 105445 14910 854 82 4431 450–499 19666 4829 68252 143364 27214 1132 160 6833 500–549 18998 6736 83268 159441 32326 1635 184 11718 550–599 5952 4886 50748 171211 23729 1864 40 1716 600–649 2417 2644 42418 186690 10582 2026 0 1348 650–699 1269 2069 45857 210797 8458 2629 35 1220 700–749 235 1074 33006 223857 5379 3257 0 697 750–799 273 1126 31519 234075 5591 3276 0 446 800–849 83 946 30504 241887 5043 3642 449 436 850–899 216 979 30956 243606 4806 4311 111 311 900–949 69 574 29762 249515 3500 4948 0 180 950–999 450 372 28520 255631 2879 6264 0 134 1000–1049 230 213 24641 256676 2121 6898 91 152 1050–1099 19 141 22406 258782 1505 8034 0 83 1100–1149 32 46 21231 255252 1051 9469 160 42 1150–1199 3 10 20434 247928 995 11341 266 29 1200–1249 0 25 20202 258306 1318 13409 0 35 1250–1299 0 6 18454 235210 1329 15844 40 22 1300–1349 0 8 17497 214492 667 17332 0 60 1350–1399 0 0 14643 189463 372 20262 0 153 1400–1449 0 0 18321 163232 331 22806 0 80 1450–1499 0 0 20606 139647 354 25897 0 42 1500–1549 0 0 17815 117568 290 29878 0 25 1550–1599 0 0 12942 92444 195 34181 0 15 1600–1649 0 0 11067 74973 127 38028 15 10 1650–1699 0 0 9613 60899 75 43237 14 81 1700–1749 0 0 7164 47811 28 51294 0 4 1750–1799 0 0 3625 37484 16 56717 0 12 1800–1849 0 0 2352 25322 31 59789 0 68 1850–1899 0 0 1092 14384 18 58635 0 25 1900–1949 0 0 369 8523 11 54965 0 8 1950–1999 0 0 101 3770 6 49187 0 25 2000–2049 0 0 4 1731 2 43755 0 28 2050–2099 0 0 0 368 1 36815 0 0 2100–2149 0 0 0 15 0 30827 0 0 2150–2199 0 0 14 0 7 26169 0 13 2200–2249 0 0 23 0 2 22530 0 0 2250–2299 0 0 0 0 1 18033 0 0 2300–2349 0 0 0 0 2 15732 0 0 2350–2399 0 0 0 0 4 10378 0 0 2400–2449 0 0 0 0 1 6714 0 0 2450–2499 0 0 0 0 0 4346 0 0 2500–2549 0 0 0 0 7 2416 0 0 2550–2599 0 0 0 0 0 838 0 0 2600–2649 0 0 0 0 0 463 0 0 2650–2699 0 0 0 0 0 372 0 0 2700–2749 0 0 0 0 0 187 0 0 2750 in ve~ 0 0 0 0 0 159 0 0 139 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 200 1000 1900 ekstenzivni sadovnjaki njive + hmelj. + vinogradi + intenz. sadovnjaki pozidano Slika 64: Frekvence njiv, ekstenzivnih sadovnjakov in pozidanih zemlji{~ po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). tudi travinje) najbolj zgo{~ena. V teh nadmorskih vi{inah je delè gozda najmanj{i, kar nam kaè slika 63. Delè travinja (predvsem travnikov), njiv, pozidanih zemlji{~, ekstenzivnih sadovnjakov, zaradi Blejskega in Bohinjskega jezera ter vse {ir{ih vodotokov pa tudi delè voda, je v teh nadmorskih vi{inah najve~ji. V vi{jih nadmorskih vi{inah se na sliki 62 lahko opazi samo {e tri kategorije rabe tal: gozd, travinje in nerodovitna zemlji{~a, dokler ne prevladajo samo slednja. Iz slike 62 in preglednice 49 lahko dolo~imo prej omenjene zgornje vi{inske meje. Povpre~no zgornjo gozdno mejo v slovenskem alpskem svetu smo na podlagi literature dolo~ili pri 1700 m. S karto dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) in digitalnega modela reliefa (INSAR25 2003) smo ugotovili, da se nad 2000 m pojavlja gozd le {e izjemoma, vsega skupaj na 84 ha. Z geografskimi informacijskimi sistemi smo ugotovili, da so bila iz DOF5 (digitalni ortofoto 1 : 5000) kot gozd nad 2000 m opredeljena zemlji{~a na Komni, nad Krmo in Vrati ter na Peci. Pravilnost interpretacije bi bilo treba preveriti na terenu, saj je pojavnost gozda v tako velikih nadmorskih vi{inah sporna. Za travinje lahko ugotovimo, da se kon~a v priblìno enakih nadmorskih vi{inah kot gozd. To ustreza ugotovitvi, da so najvi{je planine v slovenskih Alpah na zgornji gozdni meji oziroma malo pod njo. Planinska trata se sicer pojavlja tudi {e nad zgornjo gozdno mejo, vendar je na karti dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) najve~krat zajeta v kategoriji nerodovitnih zemlji{~. Za bolj{o predstavo o zgornjih vi{inskih mejah njiv (skupaj z vinogradi, hmelji{~i in intenzivnimi sadovnjaki), ekstenzivnih sadovnjakov ter pozidanih zemlji{~ smo njihove frekvence po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih prikazali v posebnem grafikonu na sliki 64. V nadmorskih vi{inah nad 700 m povr{ina in pojavnost njiv hipoma upadeta, kar je lepo razvidno tudi iz preglednice 49, nad 1200 m pa jih ni ve~. Ekstenzivni sadovnjaki so v vi{inah nad 700 m za travinjem druga najpomembnej{a kmetijska kategorija rabe tal. Popolnoma izginejo v nadmorskih vi{inah nad 1350 m, kar se ujema z najvi{jimi stalno naseljenimi samotnimi kmetijami v Vzhodnih Karavankah. Zato lahko ugotovimo, da maksimalna vi{ina ekstenzivnih sadovnjakov kaè tudi na zgornjo vi{insko 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 mejo naseljenosti, ~eprav iz slike 64 in preglednice 49 vidimo, da so pozidana zemlji{~a tudi na vi{ini nad 1350 m. To so predvsem ceste, kolovozi, po~itni{ka naselja, planinska naselja, planinske turisti~- ne ko~e, smu~i{~a in podobno. Najvi{ja pozidana zemlji{~a so na karti dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) v nadmorskih vi{inah okrog 2500 m, kar priblìno ustreza na{i najvi{ji planinski ko~i na Kredarici. Preglednica 50: Osnovni podatki o nadmorskih vi{inah za kategorije rabe tal leta 2000 v slovenskem alpskem svetu (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). minimalna maksimalna povpre~na % povr{ine % povr{ine med nadmorska vi{ina nadmorska vi{ina nadmorska vi{ina do 1200 m 1200 in 1700 m njive, hmelji{~a, vinogradi, 154 1154 481 100,0 0,0 intenzivni sadovnjaki ekstenzivni sadovnjaki 155 1327 582 99,9 0,1 travinja 149 2241 823 79,8 18,5 gozd 150 2118 1018 67,9 29,4 pozidano 149 2525 602 96,9 3,0 vode 147 2168 498 98,2 1,3 mokri{~a 409 1655 861 95,8 4,2 nerodovitno 149 2852 1748 8,5 29,4 Ker imamo pri iskanju odnosov med nadmorskimi vi{inami in rabo tal opravka na eni strani s {tevil~nimi podatki, na drugi strani pa z opisnimi podatki, smo povezanost med tema dvema pokrajinskima elementoma ugotavljali s korelacijskim razmerjem ali η2 (eta kvadrat), kjer je neodvisen pojav podan opisno ali po razredih (v na{em primeru so to kategorije rabe tal), odvisen pa s {tevil~nimi, torej osnovnimi, dejanskimi vrednostmi (Perko 2001, str. 26). V izra~unu η2 smo vzeli {tevilo celic (frekvence) enajstih kategorij rabe tal, ki so prikazane v preglednici 47, na vsakem metru nadmorske vi{ine, ki se pojavlja na digitalnem modelu reliefa (INSAR25 2003). Dobili smo vrednost η2 = 0,37616593, ~e ta rezultat kore-nimo, dobimo η = 0,61332368, kar je vsebinsko enako korelacijskemu koeficientu (Perko 2001, str. 26). Koeficient η2 pove, da je skoraj 38 % razlik v rabi tal pojasnjenih z razlikami v nadmorskih vi{inah. Pri 7.320.254 (= n) celicah, kolikor jih pokriva obravnavani slovenski alpski svet v rastrski mreì s stra-nico kvadratne celice 20 m, je to zelo visoka povezanost. To bomo videli v nadaljevanju, ko bomo lahko primerjali korelacijske koeficiente, ki kaèjo povezanost preostalih elementov pokrajine z rabo tal. S t-testom in η, ki je enaka korelacijskemu koeficientu, lahko preverimo tudi statisti~no pomembnost povezave (Petz 1981, str. 187, 341, 344). Izra~unani t = (η · √––– (n – 2))/(√––– (1 – η 2)) → t = 2101. Preglednica 51: Podatki o korelacijskem razmerju med kategorijami rabe tal leta 2000 in nadmorskimi vi{inami po mezoregijah alpskega sveta. η 2 η t n So{ke julijske Alpe 0,43780637 0,66166938 1229 1.938.612 Savske Julijske Alpe 0,43252125 0,65766348 1323 2.297.963 Zahodne Karavanke 0,35854617 0,59878725 712 908.216 Vzhodne Karavanke 0,11694707 0,34197525 171 221.190 Kamni{ke Alpe 0,37687920 0,61390488 720 857.566 Savinjske Alpe 0,22668063 0,47610989 567 1.096.706 slovenski alpski svet skupaj 0,37616593 0,61332368 2101 7.320.254 141 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 100 80 em pasu 60 40 % v celotnem vi{insk 20 0 200 1000 2000 vi{inski pasovi So{ke Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Savinjske Alpe Savske Julijske Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Slika 65: Deleì gozda po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih v mezoregijah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 50 40 ega pasu 30 20 % celotnega vi{insk 10 0 200 1000 2000 vi{inski pasovi So{ke Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Savinjske Alpe Savske Julijske Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Slika 66: Deleì travinja po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih v mezoregijah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Ker je dejanski t, izra~unan iz η, ve~ji od teoreti~nega t (dejanski je 2101, teoreti~ni pa 3,291 pri tveganju 0,001 in neskon~nem {tevilu stopenj prostosti, ki ustreza n = 7.320.254), tudi formalno lahko ugotovimo, da je med rabo tal in nadmorsko vi{ino zna~ilna odvisnost. Glede na nadmorsko vi{ino so najbolj razgibane So{ke Julijske Alpe, ki imajo najve~jo vi{insko razliko, saj segajo od najnìjih nadmorskih vi{in v slovenskem alpskem svetu do vrha Triglava, temu primerno je povpre~na nadmorska vi{ina nekoliko manj{a od povpre~ja slovenskega alpskega sveta. Najvi{jo povpre~no nadmorsko vi{ino imajo Vzhodne Karavanke, ki imajo sicer najvi{jo to~ko v vrhu Pece pri 2120 m, zato pa je najnìja to~ka pri 514 m, kar je najvi{je med vsemi mezoregijami. Bolj pa nas zanima razporeditev rabe tal po nadmorskih vi{inah v vsaki od mezoregij in povezanost med razporeditvijo kategorij rabe tal in nadmorskimi vi{inami. Zato smo v preglednici 51 prikazali mere povezanosti (korelacijsko razmerje) med razporeditvijo rabe tal in nadmorskimi vi{inami za vsako mezoregijo. Izkazalo se je, da si razporeditev kategorij rabe tal v odvisnosti z nadmorskimi vi{inami najbolj lahko razlagamo v Savskih in So{kih Julijskih Alpah, najmanj pa v Vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah, so pa vse povezanosti statisti~no pomembne. Te razlike si lahko razlagamo v veliki (tudi za alpske razmere) gozdnatosti vzhodnih dveh mezoregij, kjer se gozd pojavlja v mo~no prevladujo~em deleù v ve~ini nadmorskih vi{in. Tako na primer v So{kih Julijskih Alpah delè nerodovitnih zemlji{~ preseè delè gozda pri 1600 m, v Vzhodnih Karavankah pa {ele pri povsem zgornji gozdni meji, v Savinjskih Alpah pri 1850 m, v Kamni{kih in Savskih Julijskih Alpah pri 1750 m ter v Zahodnih Karavankah pri 1700 m. Drugi kazalec so nadmorske vi{ine, v katerih delè gozda zna{a 80 % in ve~. V Vzhodnih Karavankah je ta delè med 650 in 1800 m, v Savinjskih Alpah med 800 in 1450 m (~e kot mejni deleùpo{tevamo 78 %, pa med 550 in 1550), v Zahodnih Karavankah med 650 in 1500 m, v Savskih Julijskih Alpah med 700 in 1600 m, v Kamni{kih Alpah med 700 in 1450 m ter v So{kih Julijskih Alpah med 500 in 1050 m. Te vrednosti lahko razberemo iz slike 65. Iz slike 66 lahko razberemo nadmorske vi{ine glavnih planinskih (pa{ni{kih) obmo~ij v vsaki od mezoregij. Pri krivuljah, ki kaèjo razporeditve deleèv travinja po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih, prvi vi{ki kaèjo travinje v nadmorskih vi{inah blizu glavnega naselitvenega jedra, sekundarni vi{ki pa kaèjo nadmorske vi{ine planinske pa{e. Na sliki 66 se pri Kamni{kih Alpah krivulja mo~no dvigne med 1400 in 1700 m. V teh nadmorskih vi{inah so Velika planina, Menina planina in planine krvav{kega pa{ni{- kega obmo~ja. V So{kih Julijskih Alpah je drugi vi{ek è med 1000 in 1500 m. Za ta del slovenskega alpskega sveta je zna~ilno, da najvi{je planine (vsaj osrednji deli) (Melik 1950, str. 120) redko prese- èjo 1500 m nadmorske vi{ine. Poleg tega so {e v blìnji preteklosti v teh nadmorskih vi{inah kosili planinske travnike, na primer na Kobari{kem Stolu (Pav{ek 2002, str. 144) ali pa Kobilji glavi (Vojvoda 1967, str. 12). Savinjske Alpe imajo drugi dvig deleà travinja v nadmorskih vi{inah med 1350 in 1600 m (Menina, Golte, Lepenatka, planine pod Raduho), v Zahodnih Karavankah je ob~utnej{i dvig deleà travinja med 1400 in 1700 m (planine pod Ko{uto, Stolom, na Dobr~i, na Zelenici, na Bel{~ici), v Savskih Julijskih Alpah je najve~ planin med 1400 in 1750 m. Zanimivo pa v Vzhodnih Karavankah ni pravega drugega dviga, saj tudi ni pravih planin vi{je od najvi{jih celkov, zato se krivulja deleèv travinja po vi{inskem pasu med 1350 in 1400 m spusti, nekoliko pa se ponovno dvigne v nadmorskih vi{inah med 1650 in 1850 m (Mala Peca). V celotnem alpskem svetu je drugi vi{ek med 1400 in 1700 m. S krivuljami deleèv ekstenzivnih sadovnjakov po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih lahko dolo- ~imo nadmorske vi{ine glavnih naselbinskih obmo~ij (slika 67). V So{kih Julijskih Alpah so deleì kme~kih sadovnjakov minimalni. Vseeno pa lahko iz krivulje lo~imo gostej{e naselbinsko obmo~je v So{ki dolini med Tolminom in Kobaridom v nadmorskih vi{inah med 200 in 300 m, drugo jedro je med 400 in 500 m v Bov{ki kotlinici ter tretje jedro v nadmorskih vi{inah med 750 in 850 m (Liv{ke Ravne, Tolminske Ravne, Kne{ke Ravne, Strì{~e, Sela nad Podmelcem). Potek krivulje deleà kme~kih sadovnjakov v Savinjskih Alpah kaè najve~je naselbinsko obmo~je v dnu doline Savinje in Drete (med 350 in 550 m so na primer Ljubno, Re~ica, Radmirje, Bo~na, [martno ob Dreti, Lu~e), v nadaljevanju se krivulja le po~a-si spu{~a, kar je posledica dokaj enakomerne poseljenosti v obliki samotnih kmetij tudi v vi{jih nadmorskih vi{inah. Vhodne Karavanke imajo poselitev samo v obliki samotnih kmetij, najbolj pa je poseljen vi{inski 143 144 Spremembe r Preglednica 52: Naketeri pomembni kazalci o povezavah med rabo tal leta 2000 in nadmorskimi vi{inami (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske slovenski alpski abe tal v slo Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe svet skupaj travinje % povr{ja do 1200 m 16,7 14,8 12,8 10,6 15,7 14,3 15,0 % povr{ja od 1200 do 1700 m 12,5 4,9 6,4 4,2 15,4 9,0 8,2 vi{ina, do katere je % nerodovitnega 1350 1300 1250 1650 1650 1600 1400 vensk povr{ja manj{i od % travinja maksimum v m 1963 2241 2039 1861 1970 1941 2241 em alpsk gozd % povr{ja do 1200 m 76,1 75,6 76,0 86,4 74,8 80,5 76,8 % povr{ja od 1200 do 1700 m 58,1 85,1 84,0 94,9 73,3 84,3 78,3 vi{ina, do katere je % nerodvitnega 1600 1750 1700 1900 1750 1850 1750 em sv povr{ja manj{i od % gozda vi{inski pas, kjer je % 500–1050 700–1600 650–1500 650–1800 700–1450 800–1450 700–1450 etu gozda ve~ji od 80 % (550–1550) maksimum v m 2051 2118 2032 2084 2098 2075 2118 nerodovitno % povr{ja do 1200 m 3,7 1,2 0,9 0,5 0,7 0,4 1,6 % povr{ja od 1200 do 1700 m 29,2 9,7 9,4 0,7 10,9 6,4 13,2 obdelano % povr{ja do 1200 m 0,8 2,3 3,3 0,4 4,7 1,7 2,2 (brez travnikov) ekstenzivni maksimum v m 1022 1164 1103 1327 990 1226 1327 sadovnjaki Franci Petek GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 6 5 4 em pasu 3 2 % v celotnem vi{insk 1 0 200 1000 1300 vi{inski pasovi So{ke Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Savinjske Alpe Savske Julijske Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Slika 67: Deleì ekstenzivnih sadovnjakov po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih v mezoregijah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). pas med 800 in 1000 m. Savske Julijske Alpe, Kamni{ke Alpe in Zahodne Karavanke imajo glavna naselbinska jedra v dnu Ljubljanske kotline, ki jo je obravnavani alpski svet zajel v nadmorskih vi{inah med 350 in 600 m. Pri Zahodnih Karavankah je drugi vi{ek opaziti med 800 in 950 m, kjer so è naselja samotnih kmetij nad Jesenicami, nad dolino Trì{ke Bistrice in Mo{enika ter na Jezerskem. V podobnih nadmorskih vi{inah imajo drugi vi{ek deleèv kme~kih sadovnjakov tudi Savske Julijske Alpe, gre predvsem za naselbinsko jedro v zahodnem koncu Zgornjesavske doline (Rate~e, Podkoren, Kranjska Gora), pa tudi za naselja nad Sel{ko dolino (Sorica in Danje). Z interpretacijami slik od 65 do 67 smo prikazali, kako lahko tudi z rabo tal analiziramo neko pokrajino, ~etudi njenih naravnih in drùbenih potez ne poznamo dobro. V celotnem poglavju pa smo dokazali podobne, vendar veliko bolj natan~ne vrednosti, ki veljajo za razporeditev kategorij rabe tal, kot smo jih lahko prikazali zgolj s podatki iz zemlji{kega katastra na ravni katastrskih ob~in. 6.6.2.2 Raba tal in nakloni povr{ja Podobno kot nadmorske vi{ine so tudi ve~ji nakloni lahko omejitveni faktor za dolo~eno rabo tal. Pobo~ja z naklonom 12° in ve~ v sodobnem ~asu predstavljajo pomembno mejo. Tak nagib povr{ja je meja za varno in u~inkovito uporabo standardne kmetijske mehanizacije. Je tudi mejna vrednost pri kategorizaciji kmetijskih zemlji{~. Povr{je z ve~jim nagibom je uvr{~eno v III. ali vi{ji, torej manj kako-vosten razred za kmetijsko proizvodnjo (Stritar, str. 127–131). Z ve~jimi nakloni pa se ve~a tudi erozijska nevarnost (Hrvatin, Komac, Perko, Zorn, 2005; Vri{er 1995, str. 37; Natek 1983, str. 67). Zaradi ve~je preglednosti smo naklone razdelili na razrede. Mednarodna legenda predlaga {est razredov, ki pa so pre{iroki za razmere v Sloveniji, zato je Natek (1983, str. 66) prilagodil razrede, tako da so v zadnjem razredu nakloni s 33° in ve~. Mi smo uporabili razdelitev na sedem razredov (Perko 1998c, str. 86), kar je za primerjavo z rabo tal najustreznej{e. Ob vsakem naklonskem razredu smo navedli 145 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek tudi mònosti za ~lovekovo delovanje, kar smo povzeli po Natku (1983, str. 67), ki je mejne vrednosti nagnjenosti pobo~ij dopolnil in priredil po Demeku (1972, str. 57–60): • nakloni do 2°; prakti~no ravno povr{je; mònost popolne uporabe vseh vrst mehanizacije, optimal-ne razmere za gradnjo komunikacij in naselij brez dodatnih stro{kov; • med 2° in 5,9°; v kmetijstvu mòna uporaba vse mehanizacije, priporo~ljivo oranje pre~no na strmi-no, teren tèje prehoden za vozila na kolesih, zaradi odtekanja vode ugodno za gradnjo naselij, dobre razmere za komunikacije; • med 6° in 11,9°; komaj prehodno za vozila na kolesih, potrebni goseni~arji, v kmetijstvu se ne morejo uporabljati tèji stroji, med 12° in 14° je zgornja meja uporabe traktorja, poljedelstvo mòno le s konturnim oranjem, oteèna gradnja naselij in komunikacij, zgornja meja za gradnjo mest; • med 12° in 19,9°; zgornja meja za njive, obdelovanje je le ro~no ali s posebnimi traktorji, teren nepre-hoden za vozila s kolesi, zgornja meja nagnjenosti cest, omejena gradnja hi{ in komunikacij; • med 20° in 29,9° (pri Natku do 31,9°); skrajna meja za uporabo goseni~arjev, mònost za njive ali gradnjo hi{ le izjemoma, komunikacije stalno v nevarnosti zaradi usadov ali plazov, mònost travnikov in pa{nikov, pretèno pa gozd; • med 30° in 45° (pri Natku med 32° in 54,9°); neprehodno za vsa vozila razen za specialne goseni- ~arje, mòni pa{niki, a so ogroèni zaradi erozije, izjemno tèka gradnja komunikacij, prevladuje gozd, ki ima zmanj{an gospodarski pomen zaradi tèkega transporta in po~asne rasti; • 45° in ve~ (pri Natku 55° in ve~); 45° = 100 % strmina, le s skrajnimi napori prehodno za ~loveka (al-pinizem), za gospodarsko rabo zemlji{~a niso ve~ primerna, vegetacija skromna in nesklenjena. Slika 68 (podatki o frekvencah so v preglednici 53) kaè, da je ravnega povr{ja najmanj, zato pa je raba tal na takem povr{ju najbolj pestra. To nam {e bolje pokaè slika 69, na kateri je razvidno, da najve~ji delè (skoraj 40 %) v tem naklonskem razredu zavzemajo travinje, sledi gozd z dobrimi 20 %, njive (skupaj s hmelji{~i, vinogradi in intenzivnimi sadovnjaki) predstavljajo 13 %, pozidano odstotek 2,500.000 2,250.000 2000.000, 1,750.000 1,500.000 1,250.000 1,000.000 750.000 500.000 250.000 0 do 2° 2° do 5,9° 6° do 11,9° 12° do 19,9° 20° do 29,9° 30° do 44,9° 45° in ve~ gozd travinje nerodovitno ekstenzivni sadovnjaki njive + hmelj. + vinogradi + intenz. sadovnjaki vode + mokri{~a pozidano Slika 68: [tevilo celic (s povr{ino 400 m2) kategorij rabe tal leta 2000 po naklonskih razredih (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 do 20° 2° do 5,9° 6° do 11,9° 12° do 19,9° 20° do 29,9° 30° do 44,9° 45° in ve~ gozd travinje nerodovitno ekstenzivni sadovnjaki njive + hmelj. + vinogradi + intenz. sadovnjaki vode + mokri{~a pozidano Slika 69: Deleì kategorij rabe tal leta 2000 v naklonskih razredih (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). manj, nerodovitno 9 % in ekstenzivni sadovnjaki 1,5 %. V vsakem naslednjem naklonskem razredu se delè gozda in nerodovitnih zemlji{~ pove~a, deleì drugih zemlji{kih kategorij pa zmanj{ajo. Lahko re~e-mo, da se njive na povr{ju z nakloni, ve~jimi od 20°, ne pojavljajo ve~, ekstenzivni sadovnjaki in pozidana zemlji{~a pa v izjemnih primerih. V naklonih, ve~jih od 30°, so pravzaprav samo tri zemlji{ke kategorije: gozd, nerodovitna zemlji{~a in travinje. V zadnjem razredu se delè nerodovitnih zemlji{~ skoraj izena~i z deleèm gozda, travinje pa predstavlja le {e slaba 2 odstotka razreda. Preglednica 53: [tevilo celic s povr{ino 400 m2 kategorij rabe tal leta 2000 po naklonskih razredih (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). njive, hmelji{~a, ekstenzivni travinje gozd pozidano nerodovitno vode, skupaj vinogradi, intenzivni sadovnjaki mokri{~a sadovnjaki do 2° 26359 3055 76960 47606 24102 3443 19214 200739 2,0° do 5,9° 31970 6541 156585 192051 52237 13588 10278 463250 6,0° do 11,9° 8907 7016 155908 396762 38006 29974 5224 641797 12,0° do 19,9° 3273 9307 212147 903918 32221 76114 3581 1240561 20,0° do 29,9° 676 4563 178171 1612420 17941 166305 1794 1981870 30,0° do 44,9° 25 324 82467 1838437 4614 346454 723 2273044 45,0° in ve~ 0 0 8437 259496 236 250629 194 518992 skupaj 71210 30806 870675 5250690 169357 886507 41008 7320253 Na sliki 11 (poglavje 4.2) se lo~ijo obmo~ja slovenskega alpskega sveta z ve~jimi in manj{imi nakloni povr{ja. Prostorska razporeditev na primer povr{ja z nakloni, ve~jimi od 30°, se è na pogled priblìno 147 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek ujema z razporeditvijo nerodovitnih zemlji{~. V obmo~ju takih naklonov so vr{ni grebeni Julijskih Alp in Kamni{ko-Savinjskih Alp, ki so praviloma v kategoriji nerodovitnih zemlji{~ oziroma so zanje zna~ilni golo skalovje, ru{evje in planinska trata nad zgornjo gozdno mejo. Torej so nerodovitna zemlji{~a zna~ilna predvsem na zelo velikih naklonih povr{ja. Povr{je do 6° naklona je na sliki 11 prikazano z zeleno barvo, prostorsko pa se ujema z razporeditvijo njiv. Druga~e je z gozdom, ki se pojavlja domala v vseh naklonih povr{ja v prevladujo~em deleù. @e na povr{ju z naklonom 6° je ve~ kot 50 % gozda, ta delè nato nara{~a vse do 33°, ko doseè 84 % povr{ja te naklonske stopinje, {ele pri naklonu 53° pa ga v dele- ù povr{ine preseèjo nerodovitna zemlji{~a. Zaradi tako razli~nih zna~ilnosti razporeditve kategorij rabe tal ne moremo kar v splo{nem re~i, da so nakloni povr{ja mo~no povezani z razporeditvijo rabe tal. Preglednica 54: Delè povr{ine kategorij rabe tal na naklonih do 12° v slovenskem alpskem svetu in povpre~ni naklon povr{ja kategorij rabe tal leta 2000 (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). njive, hmelji{~a, ekstenzivni travinje gozd pozidano nerodovitno vode, vinogradi, intenzivni sadovnjaki mokri{~a sadovnjaki % povr{ja do 12° 94 52 43 11 67 5 88 povpre~en naklon 3,6 11,5 15,1 26,5 9,7 36,4 5,4 Zato smo odvisnost rabe tal od naklonov povr{ja enako kot pri nadmorskih vi{inah ugotavljali s korelacijskim razmerjem η2 (eta kvadrat) in iz njega s kvadriranjem izra~unali {e korelacijski koeficient. Povezanost smo ra~unali med 11 kategorijami rabe tal in vsako naklonsko stopinjo, izra~unano iz digitalnega modela reliefa za slovenski alpski svet. Dobili smo rezultat η2 = 0,22637590 in η = 0,47578976. Koeficient η2 pove, da je skoraj 23 % razlik v rabi tal pojasnjenih z razlikami v naklonih povr{ja. To je pri 7.320.254 (= n) celicah, kolikor jih pokriva obravnavani slovenski alpski svet v rastrski mreì s stra-nico kvadratne celice 20 m, manj{a povezanost kot pri nadmorskih vi{inah. Izra~unani t-test pa pove, da je taka povezanost statisti~no zelo pomembna. t = (η · √––– (n – 2))/(√––– (1 – η 2)) → t = 1464 Ker je dejanski t, izra~unan iz η, ve~ji od teoreti~nega t (dejanski je 1464, teoreti~ni pa 3,291 pri tveganju 0,001 in neskon~nem {tevilu stopenj prostosti, ki ustreza n = 7.320.254), lahko sklepamo, da je med rabo tal in nakloni povr{ja zna~ilna odvisnost. Tako kot se glede na naklone povr{ja razlikujejo kategorije rabe tal (preglednica 54), se v naklonih med seboj razlikujejo tudi mezoregije alpskega sveta. To smo prikazali v preglednici 55. Z ve~ kot 30° imajo najve~ji povpre~ni naklon povr{ja So{ke Julijske Alpe, najmanj{i pa Savske Julijske Alpe s sla-bimi 23°. Slednja mezoregija obsega relativno obsène dolinske in kotlinske uravnave, poleg tega pa {e najobsènej{e visoke planote. Zahodne Karavanke, na primer, enako kot Savske Julijske Alpe obsegajo del uravnane Ljubljanske kotline, ne pa tudi visokih planot. Posledica je ve~ji povpre~ni naklon pri Zahodnih Karavankah. To se kaè tudi v deleù povr{ja z nakloni do 12°. Savske Julijske Alpe ga imajo 26 %, Zahodne Karavanke 17 %, So{ke Julijske Alpe 10 %. Preglednica 55: Povpre~ni naklon povr{ja in delè povr{ine kategorij rabe tal na naklonih do 12° v mezoregijah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske slovenski alpski Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe svet skupaj % povr{ja do 12° 10 26 17 7 20 14 18 povpre~en naklon 30,2 22,8 24,6 27,4 23,9 24,8 25,6 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 V splo{nem razlike v odvisnosti rabe tal od naklonov povr{ja kaè preglednica 56, kjer so naniza-ni korelacijski koeficienti (η) za vsako mezoregijo. V So{kih in Savskih Julijskih Alpah je razporeditev kategorij rabe tal najbolj odvisna od nadmorskih vi{in, v Zahodnih Karavankah in Kamni{kih Alpah pa od naklonov povr{ja. Dale~ najnìja je odvisnost v Vzhodnih Karavankah, kjer ni ne uravnanih dna dolin ne visokih planot in so zato vse kategorije rabe tal na nadpovpre~no nagnjenem povr{ju. Preglednica 56: Podatki o korelacijskem razmerju med kategorijami rabe tal leta 2000 in nakloni povr{ja po mezoregijah alpskega sveta. η2 η t n So{ke julijske Alpe 0,17431183 0,41750669 640 1.938.612 Savske Julijske Alpe 0,24509939 0,49507513 864 2.297.963 Zahodne Karavanke 0,31345339 0,55986908 644 908.216 Vzhodne Karavanke 0,07267164 0,26957677 132 221.190 Kamni{ke Alpe 0,29078935 0,53924888 593 857.566 Savinjske Alpe 0,22985146 0,47942826 572 1.096.706 slovenski alpski svet skupaj 0,22637590 0,47578976 1464 7.320.254 Preglednica 57: Nakateri pomembni kazalci o povezavah med rabo tal leta 2000 in nakloni povr{ja (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske slovenski Julijske Julijske Karavanke Karavanke Alpe Alpe alpski svet Alpe Alpe skupaj travinja % povr{ja 30,9 61,7 50,2 19,6 43,4 37,6 43,8 do 12° % povr{ja 45,2 34,1 42,2 68,1 48,3 59,0 45,0 od 12° do 30° naklon, do katerega 22° 20° 27° 36° 29° 32° 26° je % nerodovitnega povr{ja manj{i od % travinja naklon, do katerega 19° 6° 11° 12° 18° 17° 13° je % povr{ja ve~ji od 20 % gozd naklonski razred, kjer / 16°–37° 18°–39° 18°–47° 23°–40° 21°–44° 24°–38° je % gozda ve~ji od 80 % ekstenzivni naklon, do katerega 7° 12° 20° 18° 24° 22° 20° sadovnjaki je % povr{ja ve~ji od 0,5 % njive naklon, do katerega 6° 5° 7° / 11° 6° 6° je % povr{ja ve~ji od 2 % 6.6.2.3 Raba tal in ekspozicije povr{ja Tudi v razporeditvi kategorij rabe tal leta 2000 se kaè manj severnih, zahodnih in severozahodnih leg ob dràvni meji. Najbolj je to o~itno pri gozdu in nerodovitnih zemlji{~ih, za katere bi mislili, da bodo bolj zna~ilna v severnih ekspozicijah. Tako pa je take rabe najve~ji prav na jùnih ekpozicijah (preglednica 58). Najve~ji delè povr{ine imajo na jùnih ekspozicijah tudi travinje, ekstenzivni sadovnjaki in pozidana 149 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek zemlji{~a. Druga~no sliko pa dobimo, ~e primerjamo razmerje v deleìh med se{tevkom severnih, severovzhodnih in severozahodnih ekspozicij ter se{tevkom jùnih, jugovzhodnih, jugozahodnih ekspozicij in ravnega sveta. Za celoten slovenski alpski svet ne glede na rabo je to razmerje 1 : 1,4, za gozd je 1 : 1,2, za nerodoviten svet 1 : 1,5, zato pa se iz tega razmerja lepo vidi, da njive mo~no prevladujejo na jù- nih legah in ravnem povr{ju, podobno je s pozidanimi zemlji{~i in vodami (slednje skoraj absolutno prevladujejo na ravnem). Ekstenzivni sadovnjaki prevladujejo predvsem na jùnih legah, manj jih je na ravnem svetu, enako kot travinja, ki pa ima razmerje nekoliko manj{e kot 1 : 3, kar je ravno {e enkrat tolik{no razmerje, kot zna{a povpre~je med severnimi in jùnimi legami v slovenskem alpskem svetu. Preglednica 58: Deleì kategorij rabe tal po osmih ekspozicijskih razredih in na ravnem povr{ju z nakloni do 2° ter razmerje med severnimi (se{tevek severnih, severovzhodnih in severozahodnih ekspozicij) in jùnimi (se{tevek jùnih, jugovzhodnih, jugozahodnih ekspozicij in ravnega povr{ja) ekspozicijam (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). njive, hmelji{~a, ekstenzivni travinje gozd pozidano nerodovitno vode, skupaj vinogradi, intenzivni sadovnjaki mokri{~a sadovnjaki sever 2,4 3,8 6,4 12,1 5,5 10,4 4,9 10,9 severovzhod 6,5 6,8 8,8 12,0 8,3 9,8 7,3 11,2 vzhod 5,2 9,8 8,9 11,2 8,7 10,5 5,3 10,7 jugovzhod 13,8 18,2 15,1 13,9 15,3 17,3 9,2 14,5 jug 11,1 20,6 19,5 14,7 16,8 18,5 8,8 15,8 jugozahod 16,1 18,8 17,4 13,4 16,7 12,1 9,1 13,8 zahod 4,2 7,5 8,3 10,3 7,8 9,5 4,0 9,8 severozahod 3,6 4,6 6,7 11,5 6,6 11,6 4,5 10,6 ravno (do 2°) 37,0 9,9 8,8 0,9 14,2 0,4 46,9 2,7 razmerje med 1: 6,2 1 : 4,4 1 : 2,8 1 : 1,2 1 : 3,1 1 : 1,5 1 : 4,5 1 : 1,4 severnimi in jùnimi (skupaj z ravnimi) legami Povezanost med ekspozicijami in rabo tal smo tokrat ra~unali s kontingen~nimi tabelami, saj imamo opravka s samimi opisnimi podatki. Kontingen~no tabelo sestavljajo razredi ekspozicij in rabe tal, kot so navedeni v preglednici 58, za ra~unanje determinacijskega (r2) in korelacijskega (r) koeficienta pa smo uporabili frekvence vsake celice v tabeli (Perko 2001, str. 24). Dobili smo rezultat r2 = 0,02305536 in r = 0,15183992. Determinacijski koeficient 0,023055 pomeni, da si le 2 % razlik v razporeditvi kategorij rabe tal lahko razlagamo z razporeditvijo razredov ekspozicije, kar je bistveno manj{a korelacija, kot bi jo pri~akovali iz zgoraj opisanih razmerij med severnimi in jùnimi legami po kategorijah rabe tal. Korelacijski koeficient 0,151840 je bistveno nìji (je pa statisti~no pomemben, t-test) kot pri korelacijskem koeficientu med rabo tal in nakloni povr{ja, ki zna{a 0,475790, in {e nìji kot pri korelacijskem koeficientu med rabo tal in nadmorskimi vi{inami, ki zna{a 0,613324. Vendar pa smo slednji dve povezanosti ra~unali s korelacijskim razmerjem (eta kvadrat), ki je primernej{i, ker vsaj za eno spremenljivko upo- {teva {tevil~ne, torej dejanske podatke, saj z razredi ne vplivamo na rezultat. Da bi bile mere povezanosti primerljive, smo tudi nadmorske vi{ine in naklone razdelili v devet razredov, prav tako rabo tal v enakih sedem razredov kot pri ekspozicijah in korelacijski koeficient ra~unali s kontingen~nimi tabelami. Za nadmorske vi{ine smo uporabili tristometrske vi{inske pasove (1. do 200 m, 2. od 200 do 499, in tako naprej do 9. 2300 m in ve~). Za naklone povr{ja pa smo uporabili naslednje razrede: 1. do 2,0°, 2. od 2,0° do 5,9°, 3. od 6,0° do 10,9°, 4. od 11,0 do 15,9°, 5. od 16,0° do 21,9°, 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 6. od 22,0° do 27,9°, 7. od 28,0° do 35,9°, 8. od 36,0° do 44,9° in 9. 45,0° in ve~. Pri ra~unanju korelacijskih koeficientov smo torej pri vseh kontingen~nih tabelah zagotovili enako {tevilo stolpcev in vrstic. Tudi tokrat se je izkazalo, da je od reliefnih prvin z rabo tal najbolj povezana nadmorska vi{ina, sledijo nakloni, najmanj pa je njena razporeditev odvisna od eskpozicij povr{ja. To je pokazala tudi raziskava na ravni celotne Slovenije (Hrvatin, Perko 2003, str. 81), enako je ugotovil Bat (1990, str. 122), da imajo zemlji{~a izbranih vasi v predalpskem hribovju najmanj{o povezanost med rabo tal in ekspozicijami povr{ja, podobno tudi Urban~eva (2002, str. 212). V preglednici 59 so prikazani tudi korelacijski koeficienti, pri katerih niso bile upo{tevane frekvence gozda po razredih nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij. Koeficienti so se razli~no zvi{ali, najbolj pri naklonih, kar kaè na to, da so gozdovi kot najobsènej{a kategorija rabe tal domala v vseh naklonskih razredih najbolj enakomerno razporejeni in zato zniùjejo stopnjo povezanosti. Podobno je z gozdovi glede na nadmorske vi{ine in ekspozicije, vendar imajo pri stopnji povezave v primerjavi z drugimi kategorijami o~itno nekoliko manj{i vpliv kot pri naklonih. Preglednica 59: Korelacijski koeficienti, ki kaèjo stopnjo povezanosti rabe tal in nadmorskih vi{in, naklonov, ekspozicij povr{ja, kamnin, prsti ter reliefnih enot, izra~unani s kontingen~nimi tabelami. raba tal in raba tal in raba tal in razredi raba tal in raba tal raba tal in vi{inski pasovi naklonski razredi ekspozicije kamnine in prsti reliefne enote z upo{tevanjem 0,321510 0,254518 0,151840 0,145034 0,263327 0,349916 frekvenc gozda brez upo{tevanja 0,384540 0,344741 0,170693 0,265002 0,362136 0,390714 frekvenc gozda 6.6.2.4 Raba tal in kamnine vode, mokri{~a nerodovitna zemlji{~a pozidano gozd travinje ekstenzivni sadovnjaki njive, hmelji{~a, vinogradi, intenzivni sadovnjaki 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 delè povr{ja (%) prod, gru{~, til, karbonatni konglomerat, bre~a, titlit krememnov pe{~enjak in konglomerat glinovec, meljevec in pe{~enjak fli{ in lapor apnenec dolomit metamorfne in magmatske kamnine s tufi Slika 70: Deleì kategorij rabe tal po litolo{kih enotah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; Verbi~ 1998, str. 75). 151 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Najve~ji delè njiv je na produ, kar sovpada s tem, da so njive predvsem na uravnanih delih dna dolin. Enako je z ekstenzivnimi sadovnjaki, pozidanimi zemlji{~i in vodami. So pa ekstenzivni sadovnjaki edina kategorija rabe, ki se z ve~ kot 10 %, razen na produ (in gru{~u, tilu …) in apnencu, ki sta sicer najobsènej{i litolo{ki enoti, pojavlja {e na metamorfnih in magmatskih kamninah s tufi, na gli-novcih, meljevcih in pe{~enjakih ter na fli{u in laporju. Torej povsod tam, kjer so naselja. Travinje je v slabih 40 % na apnencih, vendar ga je {e vedno ve~ kot 30 % tudi na produ. Zanimiva je razporeditev gozda po litolo{kih enotah, saj so deleì skoraj enaki deleèm litolo{kih enot v slovenskem alpskem svetu. To kaè na to, da gozd enakomerno raste na vseh litolo{kih enotah. Nerodovitna zemlji{~a pa mo~no prevladujejo na apnencu, nekaj je takih zemlji{~ tudi na produ in dolomitu. Stopnjo povezanost med rabo tal in litolo{kimi enotami smo prikazali v preglednici 59. Posebej za to prilònost smo razrede litolo{kih enot raz{irili na 9 razredov (lapor smo lo~ili od fli{a ter pe{~enjak od glinovca in meljevca), tako da je bila mera povezanosti na podlagi kontingen~nih tabel ~im bolj primerljiva z merami, ki smo jih dobili za prvine reliefa. Izkazalo se je, da so kamnine najmanj povezane z rabo tal (r = 0,145034), ~e pa ne upo{tevamo frekvenc gozda, pa je povezava bistveno ve~ja (r = 0,265002), celo ve~ja kot povezanost med rabo tal in ekspozicijami. 6.6.2.5 Raba tal in prsti Njive ne prevladujejo mo~no na nobeni pedolo{ki enoti. Na rendzinah na ledonodobnih nasutinah jih je 22 %, na evtri~nih rjavih prsteh na ledenodobnih nasutinah 18 %, le malo manj na rendzinah na apnencu in dolomitu, blizu 15 % jih je na distri~nih rjavih tleh na nekarbonatnih kamninah ter na evtri~- nih rjavih tleh na bazi~nih kamninah, laporju in fli{u. Ne pojavljajo se na kameni{~ih in neprsteh (mestna jedra in jezera), kar pa je povsem logi~no. vode, mokri{~a nerodovitna zemlji{~a pozidano gozd travinje ekst. sadovnjaki njive, hmelj, vino, int. sad. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 delè povr{ja (%) distri~na rjava tla na nekarbonatnih kamninah evtri~na rjava na bazi~nih kamninah, laporju in fli{u evtri~na rjava tla na ledenodonih nasutinah rek kameni{~a in rendzine na apnencu in dolomitu rendzine na apnencu in dolomitu rendzine na ledenodobnih nasutinah rek rjava pokarbonatna tla, tipi~na in izprana neprst Slika 71: Deleì kategorij rabe tal po pedolo{kih enotah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; Center za pedologijo in varstvo okolja 2002). 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 @e ekstenzivni sadovnjaki so bolj vezani na dolo~ene pedolo{ke enote kot na druge. Na distri~nih rjavih prsteh jih je skoraj 30 %. Ve~ kot 20 % jih je {e na rendzinah na apnencu in dolomitu. Ve~ kot 10 % jih je na evtri~nih rjavih tleh na bazi~nih kamninah, laporju in fli{u, na rendzinah na ledenodobnih nasutinah ter na rjavih pokarbonatnih tleh. Travinje je è mo~no vezano na rendzine na apnencu in dolomitu, skoraj 40 % ga je na tej pedolo{ki enoti. Mo~no je vezano {e na distri~ne rjave prsti na nekarbonatnih kamninah, na drugih prsteh pa ga ni ve~ kot 10 %. To je zelo podobno razmerju med pedolo{kimi enotami, vendar ne tako zelo kot pri gozdovih. Na rendzinah na apnencu in dolomitu je kar dobra polovica vseh gozdov, na distri~nih rjavih tleh na nekarbonatnih kamninah pa dobrih 20 %. Ta dva deleà se skoraj ujemata z deleèm teh dveh pedolo{kih enot v celotnem slovenskem alpskem svetu. Tudi na drugih pedolo{kih enotah je delè gozda podoben deleù pedolo{kih enot v alpskem svetu. Izjema so gozdovi na kameni{~ih, kjer pa je kljub slabim rasti{~nim razmeram {e vedno 10 % vseh gozdov. Torej smo enako kot pri kamninah ugotovili, da se deleì gozda na posameznih pedolo{kih enotah zelo ujemajo z deleì pedolo{kih enot v celotnem alpskem svetu. To pomeni, da glede na to, da so gozdovi dale~ najobsènej{a kategorija rabe tal, najbolj zniùjejo stopnjo povezanosti med rabo tal in prstmi. Nerodovitna zemlji{~a se pojavljajo skoraj izklju~no na kameni{~ih ter rendzinah na apnencu in dolomitu, na drugih pedolo{kih enotah torej ne. Pozidana zemlji{~a pa prevladujejo na enakih pedolo{kih enotah kot ekstenzivni sadovnjaki, kar ponovno potrjuje tesno povezavo med tema dvema kategorijama rabe tal. Povezanost med rabo tal in prstmi smo ra~unali s kontingen~no tabelo. Stopnja povezanosti je statisti~- no pomembna (r = 0,263327); le raba tal in nadmorske vi{ine ima ve~jo povezanost (glej preglednico 59). Brez upo{tevanja frekvenc gozda pa je mera povezanosti {e ve~ja (0,362136). Vendar pa je pri vseh rezultatih za prsti treba upo{tevati precej{njo stopnjo generalizacije vira pedolo{kih enot, zato je natan~- nost tega vira slabo primerljiva z natan~nostjo podatkov o dejanski rabi tal. 6.6.2.6 Raba tal in reliefne enote Spoznali smo, kako se razporeditev rabe tal v slovenskem alpskem svetu razlikuje glede na nekatere naravnogeografske prvine. Na primer njiv je najve~ v nadmorskih vi{inah med 400 in 700 m, v naklonih do 6°, v primerjavi z drugimi kategorijami rabe jih je najve~ na jùnih legah (ekspozicije med 112,5° in 247,5°) ter na prsteh na ledenodobnih nasutinah. Torej na prsteh, ki so za obdelovanje zemlji{~ na primernem reliefu, gledano morfolo{ko, in ne le glede na kakovost tal. Drug o~iten primer so nerodovitna zemlji{~a, ki prevladujejo nad zgornjo gozdno mejo (srednja vrednost izohile v slovenskem alpskem svetu je pri 1700 m), njihov delè se skokovito pove~a pri naklonih, ve~jih od 45°, in so skoraj edina kategorija (ne)rabe tal na pedolo{ki enoti kameni{~ in rendzin na apnencu in dolomitu. Ponovno je ta pedolo{ka enota mo~no navezana na relief, tokrat na takega, ki je za gospodarsko rabo zemlji{~ skoraj neprimeren. Druga~e je z gozdom, ki se pojavlja skoraj v vseh naklonih, na vseh pedolo{kih enotah, na vseh ekspozicijah dokaj enakomerno, le pri nadmorskih vi{inah ga preostre podnebne razmere ustavijo priblìno pri 1700 m. Na prostorsko razporeditev kategorij rabe tal torej ne vpliva samo en naravnogeografski element, ampak vedno v ustrezni kombinaciji z drugimi. So pa korelacijski koeficienti, ki smo jih prikazali v preglednici 59, pokazali razli~no stopnjo povezanosti med rabo tal in posameznimi naravnogeografskimi prvinami. Najve~ja je povezanost med rabo tal in nadmorskimi vi{inami, nekoliko manj{a med rabo tal in prstmi ter med rabo tal in nakloni povr{- ja, medtem ko je med rabo tal in kamninami ter rabo tal in ekspozicijami povezanost è bistveno manj{a. @e preprosto ìvljenjsko razmi{ljanje da slutiti, da je ~lovek za poselitev ali polja izbral primernej- {e povr{je, ki mu je bilo na voljo. Njive je v pobo~ju zoral na manj nagnjenem terenu, sadovnjaki so bili odrinjeni è na bolj strmo povr{je. ^e razmi{ljamo dlje, je relief, in zato tudi njegove prvine, tako ali tako posledica medsebojnega vplivanja kamninske in tektonske zgradbe ter zunanjih preoblikovalnih procesov. Torej so relief in vse njegove obsène in drobne oblike rezultat teh procesov, ~lovek pa jih je 153 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek glede na primernost in potrebe izkoristil za dolo~eno rabo tal. Kon~no so tudi prsti samo rezultat teh procesov, njihova gospodarska vrednost pa je spet odvisna tudi od reliefnih prvin. Skratka, naravne prvine so è same po sebi v soodvisnosti, ~e pa vklju~imo {e rabo tal, pa toliko bolj. Iz zgornjih rezultatov in razmi{ljanj smo izlu{~ili, da so nadmorske vi{ine in nakloni v skupni kombinaciji vendarle najbolj pomemben element pri razporeditvi kategorij rabe tal. Tako je menil tudi Melik (1950, str. 14), ko je primerne geomorfolo{ke oblike povr{ja navedel kot najpomembnej{e ~initelje pri ureditvi planin. Zato smo izdelali model reliefnih enot (poglavje 4.5), ki naj bi predstavljal univerzalen naravnogeografski kazalec rabe tal. Pri modelu reliefnih enot smo lo~ili doline, pobo~ne police, planote in pobo~ja ter po teh reliefnih enotah ugotavljali razporeditev rabe tal. Po karti dejanske rabe tal (RS MKGP 2002) so leta 2000 njive predstavljale 6,5 %, skupaj s hmelji{~i, vinogradi in intenzivnimi sadovnjaki pa skoraj 7 % celotne povr{ine dolinskega sveta, v dolinah do 1200 m celo 9 %. To je v primerjavi s povpre~jem v celotnem alpskem svetu 9 : 1; v dolinah je 93 % vseh njiv alpskega sveta (glej sliko 72 in preglednico 60). V dolinah je {e velika gostota kme~kih sadovnjakov. ^eprav jih je le za slaba 2 % povr{ine dolin, je razmerje do povpre~nega deleà 4,7 : 1 in skoraj dve tretjini vseh povr{in te kategorije rabe tal. Je pa zanimivo, da je v dolinah do 11,9° deleèkstenzivnih sadovnjakov le malenkostno ve~ji kot v dolinskem svetu z ve~jimi nakloni. [e ve~ja pa je gostota pozidanih zemlji{~, saj je v dolinah 70 % vseh takih zemlji{~, predstavljajo 12 % povr{ine dolin, v razmerju do povpre~nega deleà v celotnem alpskem svetu pa 5,2 : 1. Je pa razlika v deleù pozidanih zemlji{~ med dolinami do 11,9° in nad to naklonsko mejo: v prvi reliefni enoti je kar 14 % povr{ja pozidanega, v drugi le 6 %, kar pa je {e vedno dale~ nad povpre~jem. Od kmetijskih zemlji{~ v dolinah najve~ji delè vendarle zavzema travinje, ki ga je za tretjino celotne povr{ine in predstavlja slabih 40 % vsega travinja. V dolinah do 11,9° je delè travinja primerno ve~ji, zna{a 39 %, v dolinah s strmej{im povr{jem ga je {e 20 %. Zato pa v dolinah z nakloni, ve~jimi od 12°, è 70 % povr{ja prera{~a gozd, kar je skoraj enako povpre~ju v celotnem alpskem svetu. Gozdovi v bolj uravnanem dolinskem svetu pora{~ajo le 30 % povr{ja in tako niso prevladujo~a kategorija rabe, kar je zna~ilno le {e za pobo~ja, vi{ja od 1700 m nad morjem. V dolinah se pojavlja tudi skoraj 90 % vseh povr{in vode in mokri{~, ki smo jih uspeli lo~iti na na{i rastrski sliki z osnovno celico 20 krat 20 m. Dobrih 60 % pobo~nih polic prekriva gozd, kar pa v razmerju do povpre~ja v slovenskem alpskem svetu pomeni 0,9 : 1, torej podpovpre~no. Travinje je druga najobsènej{a kategorija rabe v tem relief-nem tipu. Predstavlja 27 % povr{ja, na pobo~nih policah do 1200 m ga je 30 %, nad to nadmorsko vi{ino le {e 17 %. Vendar pa ti deleì kaèjo na ve~jo koncentracijo travinja na pobo~nih policah kot na planotah in pobo~jih. Razmerje deleèv v odnosu do povpre~ja v nìjih nadmorskih vi{inah zna{a 2,5 : 1 ter 1,4 : 1 v nadmorskih vi{inah, vi{jih od 1200 m. To razmerje je sicer manj{e kot pri dolinah, zato pa ve~je kot pri planotah in pobo~jih. Nadpovpre~no gostoto glede na celoten alpski svet imajo {e ekstenzivni ali kme~ki sadovnjaki, ki predstavljajo le slab odstotek povr{ine pobo~nih polic, v razmerju deleà ekstenzivnih sadovnjakov do celotnega alpskega sveta ta odstotek pomeni 2,6 : 1. Nobena reliefna oblika (enota) planot ali pobo~ij nima nadpovpre~nega deleà kme~kih sadovnjakov, je pa na pobo~jih do 1200 m kar 30 % vseh ekstenzivnih sadovnjakov, vendar zaradi obsènosti enote ta delè pomeni zanemarljivo malo. Tretji podatek, ki kaè na to, da so tudi pobo~ne police pomembne za delovanje ~loveka v alpskem svetu, je deleìn razmerje pozidanih zemlji{~. Delè zna{a 3,6 %, na policah do 1200 m celo slabih 5 %. To pomeni razmerje 2 : 1 v primerjavi s povpre~nim deleèm pozidanih zemlji{~ slovenskega alpskega sveta. Enako kot pri ekstenzivnih travnikih tudi pozidana zemlji{~a na nobeni drugi (razen v dolinah) reliefni obliki ne predstavljajo nadpovpre~nega deleà v povr{ini. V primerjavi z deleèm kmetijskih (razen travinja) in pozidanih zemlji{~ visok delè povr{ine zavzemajo {e nerodovitna zemlji{~a, ki jih je 10 %. [e bolj jasno sliko da podatek, da na pobo~nih policah v nadmorskih vi{inah nad 1200 m nerodovitna zemlji{~a predstavljajo kar 32 % in za ve~ kot {e enkrat presegajo 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 povpre~en delè. Taka zemlji{~a so nad zgornjo gozdno mejo in predstavljajo predvsem skalnate police v vseh treh visokogorskih pokrajinah. V tej kategoriji pa je tudi povr{je podov (Kaninski, Rombonski, Triglavski, Kri{ki, R`{ki, Veliki, Mali) ter skalnatih uravnav pod vr{nimi pobo~ji najvi{jih na{ih vrhov. Sicer pa so na pobo~nih policah na{le svoje mesto predvsem samotne kmetije v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah, pa doma~ije v karavan{kih naseljih nad Jesenicami, nad dolino Trì{ke Bistrice, tipi~no naselje na pobo~ni polici so Gozd pod Kri{ko goro, Nem{ki Rovt nad Bohinjsko Bistrico, ^adrg nad Tolminom, Drènica, vasi nad Ba{ko grapo, ~e na{tejemo samo nekatere. Na tej reliefni obliki so kmetje uredili {tevilne planine, predvsem planinska naselja. Tipi~ne planine, ki so izkoristile manj nagnjeno prisojno stopnjo, so pod Ko{uto in Stolom, v osojni legi pa na severnih strani Spodnjih Bohinjskih gora. Preglednica 60: Deleì kategorij rabe tal leta 2000 po reliefnih enotah (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). . doline doline police police planote planote pobo~ja pobo~ja pobo~ja alpski z naklonom z naklonom z vi{ino z vi{ino z naklonom z naklonom z vi{ino z vi{ino z vi{ino svet do 12° 12° in ve~ do 1200 m 1200 m do 20° 20° in ve~ do 1200 m med 1200 1700 m skupaj in ve~ in 1699 m in ve~ njive, hmelji{~a, 8,99 0,75 0,98 0,00 0,19 0,00 0,06 0,00 0,00 0,97 vinogradi, intenzivni sadovnjaki ekstenzivni 2,03 1,78 1,11 0,00 0,02 0,00 0,30 0,00 0,00 0,42 sadovnjaki travinja 38,64 19,40 29,78 16,29 12,32 5,56 8,91 6,54 1,53 11,89 gozd 30,54 69,71 62,57 50,78 81,18 82,76 87,53 76,47 16,67 71,73 pozidano 14,17 6,18 4,74 0,45 0,89 0,22 1,10 0,12 0,01 2,31 nerodovitno 1,04 0,86 0,49 32,39 5,23 11,45 2,02 16,85 81,79 12,11 vode, mokri{~a 4,60 1,32 0,34 0,10 0,17 0,01 0,08 0,01 0,00 0,56 Na planotah je prevladujo~a raba gozd, ki pokriva ve~ kot 80 % povr{ja, v primerjavi s povpre~jem alpskega sveta je delè le malo nad povpre~jem. Nerodovitna zemlji{~a so druga najobsènej{a kategorija rabe, povpre~en delè pa predstavljajo na planotah z nakloni nad 20°. To so predvsem zemlji{~a planot na zgornji gozdni meji, kjer se menjavajo redka drevesa, ru{evje, planinske trate in gola skalovja. Tretja pomembna zemlji{ka kategorija na planotah je travinje, ki na planotah z bolj uravnanim povr{- jem predstavlja 12 % povr{ja (kar je skoraj enako povpre~nem deleù travinja v celotnem alpskem svetu), na povr{ju z 20° in ve~ naklona je travinja {e vedno za 5 %. Na planotah je travinje namenjeno predvsem za planinsko pa{o. Najbolj znano pa{ni{ko obmo~je je è omenjena Velika Planina, kjer je domala celotna planota spremenjena v pa{nik, podobno je na Menini in Golteh. Druga~e je na Pokljuki, Jelovici in Meàkli. Te planote so predvsem gozdnate, za planine in senoèti (rovte) pa so gozd izkr~ili le na posameznih obmo~jih in danes predstavljajo travnate otoke v gozdni pokrajini. Na Fuìnarski planoti in Komni, podobno tudi v zgornjem delu Dleskov{ke planote, travinje zajema tudi zemlji{~a nad zgornjo gozdno mejo, deloma pa je bilo urejeno s ~i{~enjem gozda, torej pod naravno zgornjo gozdno mejo. Zato se je ta pomaknila niè, po nekaterih ocenah tudi za ve~ 100 m (Per{olja 2001, str. 102). Na planotah je malo pozidanih zemlji{~, {e manj stalnih naselij. Na Pokljuki sta ve~ji naselji Koprivnik in Gorju{e, pa po~itni{ko naselje Goreljek, na Meàkli so Perniki edino naselje, Velika planina je samostojno naselje od leta 1985 (Priro~ni krajevni leksikon Slovenije 1996, str. 322), sestavljajo pa jo predvsem plan{arske in planinske ko~e, na nìjih dveh planoticah v Kamni{kih Alpah sta naselji [tefanja Gora in Gozd. Delè pozidanih zemlji{~ na planotah je manj{i od odstotka, v primerjavi s slovenskimi Alpami v razmerju to pomeni 0,3 : 1. Ob naseljih je tudi nekaj obdelovalnih zemlji{~, ki pa predstavljajo {e bolj neznaten delè povr{ja planot kot pozidana zemlji{~a. 155 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek pobo~ja 1700 m in ve~ pobo~ja med 1200 in 1699 m pobo~ja do 1199 m planote 20° in ve~ planote do 19,9° police 1200 m in ve~ police do 1199 m doline 12° in ve~ doline do 11,9° 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 pozidano gozd njive, hmelji{~a, vinogradi, intenzivni sadovnjaki nerodovitno ekstenzivni sadovnjaki vode, mokri{~a travinje Slika 72: Deleì kategorij rabe tal leta 2000 po reliefnih enotah (RS MKGP 2002, O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). Delè gozda se z vsakim vi{jim vi{inskim pasom manj{a: na pobo~jih do 1200 m gozdovi predstavljajo kar 87 % povr{ja, na pobo~jih med 1200 in 1700 m 76 %, kar je {e vedno nadpovpre~no, na pobo~nih policah 1700 m in ve~ nad morjem pa jih je le {e 16 % reliefne enote. Enako se v vsakem vi{inskem pasu, ki je vi{e, zmanj{a tudi delè travinja, ki pa v nobeni reliefni enoti pobo~ij ni ve~ji od povpre~nega deleà. Je pa res, da je na pobo~jih kar 45 % vsega travinja v slovenskem alpskem svetu. Travinje se na pobo~jih pojavlja predvsem v manj{ih poligonih. Nekoliko ve~je sklenjene ploskve travinja predstavljajo na primer senoèti na Kamni{kem vrhu, Zaplati, Kri{ki gori, Dobr- ~i in Breginjskem (Kobari{kem) Stolu, pa{niki na Lepenatki in pod Raduho, obmo~ja naselij z okoli{kimi travniki, kot so Dràgo{e, Podjelje, Srednji Vrh, liv{ke vasi, vasi nad Ba{ko grapo, ali travinje nad zgornjo gozdno mejo na Bel{~ici, pod Krnom, na Planji, na pobo~ju Spodnjih Bohinjskih gora. Nasprotno kot travinje in gozd se z vsakim vi{jim vi{inskim pasom pobo~ij delè nerodovitnih zemlji{~ pove~a. Na pobo~jih na 1700 m in ve~ je nerodovitnega sveta za ve~ kot 80 % vse povr{ine, kar je ve~ kot polovica vseh nerodovitnih zemlji{~ v slovenskem alpskem svetu. Absolutno gledano je na pobo~jih do 1200 m nadmorske vi{ine kar 20 % vseh pozidanih zemlji{~. Ker pa je ta reliefna enota najobsènej{a v slovenskem alpskem svetu, pozidana zemlji{~a predstavljajo le odstotek enote, kar je ve~ kot {e enkrat manj, kot zna{a povpre~je v slovenskem alpskem svetu. To kaè na omejitveni pomen naklona povr{ja pri zidavi. Povezanost prostorske razporeditve kategorij dejanske rabe tal in reliefnih enot smo enako kot za kamnine, prsti, ekspozicije in naknadno {e za nadmorske vi{ine ter naklone ra~unali s kontinge~no tabelo. V tabeli smo imeli enakih 7 ({tevilo razredov oziroma vrstic) kategorij rabe tal kot pri omenjenih prvinah povr{ja, imeli pa smo tudi enako {tevilo stolpcev, ko smo na modelu reliefnih enot lo~ili 9 enot. Tako so imele vse primerjane kontingen~ne tabele enako {tevilo vrstic in stolpcev. Pri ra~unanju stopnje povezanosti med rabo tal in reliefnimi oblikami smo dobili rezultat r2 = 0,122441 in r = 0,349916. 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Velikost r2 = 0,122441 na pove, da si 12 % razlik med razporeditvijo kategorij rabe tal lahko razlagamo z razlikami v razporeditvi reliefnih enot. Korelacijski koeficient r = 0,349916 je med vsemi stopnjami povezanosti najve~ji (glej preglednico 59). Vendar pa je omenjeni korelacijski koeficient le malenkostno ve~ji, kot zna{a med rabo tal in nadmorskimi vi{inami. ^e pa ne upo{tevamo frekvenc gozda, je korelacijski koeficient (0,390714) za rabo tal in reliefne enote komaj kaj ve~ji kot pri nadmorskih vi{inah, in to kljub temu, da smo model reliefnih enot ~im bolj prilagodili razporeditvi rabe tal. To nam pokaè, da imajo na rabo tal v slovenskem alpskem svetu nadmorske vi{ine izjemno velik vpliv, kar je potrdil tudi zelo visok korelacijski koeficient, ki smo ga izra~unali s korelacijskim razmerjem (η(r) = 0,61332368). To je razumljivo, saj so v slovenskem alpskem svetu razlike v vi{ini med najvi{jimi vrhovi in dolinami velike. Razlike so celo tako velike, da se na kratkih dolìnskih razdaljah spreminjajo tudi podnebne razmere oziroma se z ve~anjem nadmorske vi{ine podnebje zaostruje. Zato se z nadmorsko vi{ino dolo~uje zgornja meja poselitve in gozda, ki sta najpomembnej{i vi{inski lo~nici, ki vplivata na razporeditev rabe tal. Nadmorske vi{ine imajo velik pomen pri razporeditvi rabe tal tudi zato, ker se z ve~anjem nadmorske vi{ine ve~a tudi naklon povr{ja. Poleg tega pa smo ugotovili, da v slovenskem alpskem svetu obstaja velika povezava tudi med pedolo{kimi enotami in nadmorskimi vi{inami. 6.6.3 RAZVR[^ANJE MEZOREGIJ V SKUPINE PO PODOBNOSTI DEJANSKE RABE TAL LETA 2000 Po Wardovi metodi hierarhi~nega razvr{~anja v skupine smo z mejno evklidsko razdaljo 15 dobili tri izrazito lo~ene skupine: So{ke Julijske Alpe v prvi skupini, Zahodne Karavanke, Kamni{ke Alpe in Savske Julijske Alpe v drugi skupini ter Savinjske Alpe in Vzhodne Karavanke v tretji skupini (glej sliko 73). V primerjavi s skupinami, ki smo jih dobili iz podatkov zemlji{kega katastra za leto 1999, smo dobili podobne skupine, ne pa povsem enake. Izkazalo se je, da Savinjske Alpe glede na dejansko rabo tal spadajo v skupino skupaj z Vzhodnimi Karavankami. Ker imata obe mezoregiji prevladujo~o obliko poselitve samotnih kmetij, smo tako skupino pri~akovali è iz podatkov zemlji{kega katastra za leto 1999. S tem se je izkazalo, da je oblika poselitve vedno bolj pomembna pri oblikovanju rabe tal, kar na prelomu iz 19. v 20. stoletje {e ni imelo pomembnej{e vloge pri razporeditvi kategorij rabe tal. To smo sklepali tudi iz korelacijskih koeficientov med oblikami poselitve in kategorijami rabe tal, ki so se po letu 1953 pove~evali, z drevesom evklidskih razdalj pa se je to tudi potrdilo. ^e primerjamo drevesi evklidskih razdalj iz leta 1900 (glej poglavje 6.2.1) in 2000, vidimo, da so bile Vzhodne Karavanke pred stotimi leti precej razli~ne v rabi tal v primerjavi s Savinjskimi Alpami. V tistem ~asu je bil v Vzhodnih Karavankah zaradi rudarjenja in topilnice svinca gozd è zelo pomemben element tudi vsakega kmetijskega gospodarstva, v Savinjskih Alpah pa je bilo kmetijstvo {e vedno glavna gospodarska panoga. Sto let kasneje sta ti dve mezoregiji najbolj »kmetijski« v slovenskem alpskem svetu, gospodarstvo kmetij pa je v obeh mezoregijah mo~no odvisno od gozda, kar je pogojeno tudi z velikostjo posesti. Na drugi strani so zaradi podobnih vzrokov v isti skupini Savske Julijske Alpe, Zahodne Karavanke in Kamni{ke Alpe. Vse tri mezoregije segajo v Ljubljansko kotlino in so, kljub nekoliko razli~nim naravnim razmeram v zaledju kotline, zaradi tega imele podoben vpliv na razvoj drùbenih dejavnikov in prek njih na rabo tal. Vse tri mezoregije so bile namre~ v vseh primerjanih letih v isti skupini. Iz podatkov dejanske rabe tal se je izlu{~ila {e ena pomembna ugotovitev. Mezoregije so si po rabi tal vedno bolj podobne, razlike med njimi se manj{ajo. Leta 1900 (podatki o rabi tal iz zemlji{kega katastra) so So{ke Julijske Alpe in Vzhodne Karavanke tvorile vsaka svojo skupino, ti dve mezoregiji pa sta se od preostalih {tirih mezoregij, ki so tvorile svojo skupino, mo~no razlikovali. Leta 2000 pa so bile So{ke Julijske Alpe v rabi tal è bolj podobne skupini treh mezoregij (Savske Julijske Alpe, Zahodne Karavanke in Kamni{ke Alpe). Ti dve skupini se od tretje (Savinjske Alpe in Vzhodne Karavanke) nista mo~no razlikovali. Vzrok za vedno ve~jo podobnost mezoregij v rabi tal sta vedno ve~ji delè gozda v vseh mezoregijah ter vedno ve~je omejevanje kmetijskih zemlji{~ na travinje (bodisi na travnike ali na pa{nike). 157 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek So{ke Juljske Alpe Savske Julijske Alpe Kamni{ke Alpe Zahodne Karavanke Vzhodne Karavanke Savinjske Alpe 0 5 10 15 20 25 30 evklidska razdalja Slika 73: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij iz karte dejanske rabe tal, leta 2000. Preglednica 61: Evklidske razdalje med mezoregijami slovenskega alpskega svet, ne glede na razvrstitev skupine po podobnosti rabe tal, leta 2000. So{ke Savske Zahodne Vzhodne Kamni{ke Savinjske Julijske Alpe Julijske Alpe Karavanke Karavanke Alpe Alpe So{ke Julijske Alpe 0,00 13,02 16,83 32,17 16,68 23,33 Savske Julijske Alpe 13,02 0,00 7,64 19,47 5,60 11,31 Zahodne Karavanke 16,83 7,64 0,00 19,43 4,89 9,74 Vzhodne Karavanke 32,17 19,47 19,43 0,00 16,68 10,44 Kamni{ke Alpe 16,68 5,60 4,89 16,68 0,00 6,87 Savinjske Alpe 23,33 11,31 9,74 10,44 6,87 0,00 6.6.4 ZNA^ILNOSTI DEJANSKE RABE TAL LETA 2000 PO KATASTRSKIH OB^INAH – PRIMERJAVA Z RABO TAL LETA 1900 Kategorije rabe tal (RS MKGP 2002) smo zdruìli, kot je bilo prikazano v poglavju 3.5. Vseh 21 kategorij, ki jih lo~i karta dejanske rabe tal, smo zdruìli v {tiri najbolj osnovne kategorije: njive, travinje, gozd in ostalo. Kategorije smo zdruìli zato, da smo lahko ugotavljali spremembe rabe tal med podatki iz zemlji{kega katastra in karte dejanske rabe tal. Poleg tega smo s tako prikazanimi (zdruènimi) podatki lahko ugotavljali povezanost dejanske rabe tal z obravnavanimi drùbenogeografskimi dejavniki (povezanost s prvinami povr{ja smo prikazali è v prej{njih poglavjih). Po tako zdruènih kategorijah je v slovenskem alpskem svetu njiv za slab odstotek (0,97 %), travinja 12 %, gozda 72 % in kategorije ostalo 15 %. 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Na sliki 74 vidimo, da je leta 2000 le 45 katastrskih ob~in imelo ve~ kot 2 % njiv. To so predvsem katastrske ob~ine, ki seèjo v uravnani del Ljubljanske kotline. Na tem obmo~ju so tudi edine {tiri katastrske ob~ine z ve~ kot 20 % njiv. V Savinjskih Alpah so katastrske ob~ine z ve~ 2 % njiv zgo{~ene v raz{irjenem spodnjem delu dolin Savinje in Drete obravnavanega obmo~ja. Na zahodu slovenskega alpskega sveta so take katastrske ob~ine zgo{~ene ob sami dolini So~e med Kobaridom in Tolminom. V primerjavi z letom 1900 se je delè njiv mo~no zmanj{al. Takrat je bilo ve~ kot 2 % njiv v 129 katastrskih ob~inah (od 150), ve~ kot 20 % njiv pa je imelo 25 katastrskih ob~in. Manj kot 2 % njiv so leta 1900 imele le katastrske ob~ine, ki so z velikim deleèm povr{ja segale v pravo visokogorje slovenskega alpskega sveta. S slikama deleèv njiv za leti 1900 in 2000 (glej sliko 74) je prikazana dejanska sprememba (tudi podatki za leto 1900 izkazujejo dejansko stanje rabe, zajeto po reviziji zemlji{kega katastra leta 1896; glej poglavje 3.1) deleèv njiv. Poleg tega sliki zelo nazorno kaèta, kako so njive v zadnjih sto letih skoraj izginile s polj. Njive predstavljajo pomembnej{i delè povr{ja le v katastrskih ob~inah, ki imajo dovolj uravnanega povr{ja, skoraj praviloma so se v takih obmo~jih razvile tudi kmetije z intenzivno sodobno mle~no proizvodnjo, kar potrjuje tudi statisti~no pomembna korelacija med deleèm njiv in skupnim GV@ na kmetijsko gospodarstvo (preglednica 62). Intenzivna mle~na proizvodnja pa zahteva njive za krmne rastline. Slika 75 prikazuje dejansko stanje travinja v 5 razredih glede na velikosti deleèv v vsaki katastrski ob~ini za leti 1900 in 2000. Leta 2000 je bilo najve~ katastrskih ob~in v 3. in 4. razredu, torej so imele med 10 % in 20 % ter med 20 % in 35 % travinja. Katastrske ob~ine z manj kot 10 % travinja so v prvem in drugem razredu, po {tevilu jih je le 37, po povr{ini pa zavzemajo skoraj polovico alpskega sveta. Take katastrske ob~ine zajemajo najvi{je vrhove pogorij Julijskih Alp, Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp (nerodovitna zemlji{~a), na manj{i delè travinja pa lahko vpliva tudi visok delè gozdov, kar smo ugotovili na primeru katastrskih ob~in, ki zajemajo ve~ji del visoke planote Jelovice, deloma tudi Pokljuke. stanja za leto 2000 z eltom 1900 prikazuje ogromno razliko. Travinje se ni skr~ilo le na ra~un opu{~anja pa{nikov in planin (najbolj o~itno je to na Bov{kem), ampak so se opu{~ali tudi sami travniki, predvsem senoèti (najbolj o~itno je to nad Ba{ko grapo v pobo~jih Spodnjih Bohinjskih gora). Res pa je, da so se nekdanje njive, ki so bile è v preteklosti na bolj ugodnem povr{ju, v veliki meri zatravile. Danes se ponekod v depopulacijskih obmo~jih, kjer tudi kmetijstvo è mo~no pe{a in je ve~i-na kmetijskih zemlji{~ v opu{~anju, na mestu nekdanjih njiv {e vedno kosi (terensko kartiranje 2000, 2003; DOF5 2000; mape franciscejskega katastra 1827). Te nekdanje njive v takih obmo~jih predstavljajo edino aktivno kulturno pokrajino. O~itna je razlika med vzhodnim in zahodnim delom slovenskega alpskega sveta. Leta 1900 je bilo skoraj v vseh katastrskih ob~inah So{kih Julijskih Alp ve~ kot 35 % travinja, v Savinjskih Alpah pa le v nekaterih, predvsem med Ljubnim in Lu~ami. Sicer se je delè travinja v ve~ini katastrskih ob~in obeh mezoregij do leta 2000 zmanj{al, vendar pa manj v Savinjskih Alpah. To vidimo na karti, ki prikazuje indekse sprememb deleèv travinja po katastrskih ob~inah (slika 75). Na tej karti {e posebej izstopajo katastrske ob~ine v Tuhinjski dolini (Kamni{ke Alpe). Pomembno pa je dejstvo, da je bilo leta 1900 v Tuhinjski dolini v vseh katastrskih ob~inah vsaj 10 % njiv, leta 2000 pa v vseh manj kot 2 %. To pomeni, da se je v Tuhinjski dolini ve~ina njiv spremenila v travnike, saj je v teh katastrskih ob~inah delè travinja stagniral ali celo porasel. To obmo~je je do danes ostalo precej »kmetijsko«, kar kaèjo razli~ni kazalci (poglavje 5). Zato je Tuhinjska dolina posebnost, saj smo z vsemi korelacijskimi koeficienti dokazali, da so obmo~ja z ve~jim deleèm travinja manj »kmetijska«. V teh katastrskih ob~inah se je delè gozda glede na preostali slovenski alpski svet podpovpre~no pove~al. Leta 2000 je imelo kar dve tretjini katastrskih ob~in delè gozdov ve~ji kot 65 %. To se jasno vidi na sliki 76, ki prikazuje deleè gozda v petih razredih. Katastrske ob~ine z deleì gozdov v prvih {tirih razredih, ki predstavljajo do 65 % gozdov celotne povr{ine, so zgo{~ene v dveh jedrih. Na zahodu slovenskih Alp so to predvsem katastrske ob~ine z obsènimi visokogorskimi predeliJulijskih Alp (nerodovitna zemlji{~a). Drugo jedro z manj{im deleèm gozdov so leta 2000 predstavljale katastrske ob~ine z mejami v Ljubljanski kotlini. Manj gozda so imele bodisi na ra~un pozidanih zemlji{~ bodisi na ra~un kmetijskih zemlji{~. Obe obmo~ji sta è leta 1900 imeli manj{i delè gozda kot druga obmo~ja. 159 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek deleì leta 1900 deleì leta 2000 do 1,9 % 2,0 do 4,9 % 5,0 do 9,9 % 0 km 5 10 15 20 25 10,0 do 19,9 % meje katastrskih ob~in Vir: Leksikon ob~in 1904–06; RS MKGP 2002 20,0 % in ve~ meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 74: Primerjava deleèv njiv ter indeksov sprememb deleèv njiv za leti 1900 in 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 leta 2000 brez njiv meje katastrskih ob~in 0 km 5 10 15 20 25 najmo~nej{i upad (indeks 9,0 in manj) meje mezoregij zelo mo~an upad (indeks 10,0 do 29,9) mo~an upad (indeks 30,0 do 49,9) Vir: Leksikon ob~in 1904–06; RS MKGP 2002 zmeren upad in stagnacija (indeks 50,0 in ve~) © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 74: nadaljevanje. Vendar pa s primerjavo kart deleèv gozda leta 1900 in 2000 na sliki 76 vidimo, kako mo~no se je celoten slovenski alpski svet ogozdil v stotih letih. Prav prej omenjeni obmo~ji manj{ih deleèv gozda karta indeksov sprememb teh deleèv med letoma 1900 in 2000 prikazuje kot obmo~ja z najve~jo rastjo deleèv gozda. Vzemimo primer katastrske ob~ine Nova vas pri Lescah. Ta katastrska ob~ina obsega le uravnano povr{je in je zato edina, ki leta 1900 ni imela gozdov, sto let kasneje pa so gozdovi predstavljali 2,5 % povr{ine. To absolutno {e vedno ni veliko, gledano z vidika velikosti sprememb, pa je nadpovpre~no. Podobno absolutni deleì gozdov {e danes niso veliki tudi v drugih katastrskih ob~inah z ve~ino uravnanega povr{ja (Deèla, Blejski kot, uravnane terase Trì{ke Bistrice), zato pa se je delè gozdov v sto letih tam mo~no pove~al. Torej se je tudi na najbolj ugodnih obmo~jihza kmetijstvo obseg gozdov pove~al. Zunaj uravnanih obmo~ij se je delè najbolj pove~al v obmo~jih, kjer kmetijstvo tako z ekonomskim kot ~love{kim potencialom ni zmoglo ohranjati nekdanjega obsega kmetijskih zemlji{~. Na eni strani gre za prej omenjena obmo~ja, ki segajo v vr{ni del Julijskih Alp. Ker so to predvsem obmo~ja planin, se v tem kaè njihovo opu{~anje. Vzemimo primer katastrske ob~ine Bovec, ki je imela leta 1900 gozdove na 17 % povr{ja, leta 2000 pa je bilo gozdov è za dobrih 40 %. Obenem je imela ta katastrska ob~ina 7 planin, ki so danes ve~inoma opu{~ene. Na drugi strani so to obmo~ja najve~jih samotnih kmetij v Vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah. Za kmetijska gospodarstva v teh obmo~jih je gozd postajal ekonomsko vse pomembnej{i, danes pa je za te kmete med pomembnej{imi dejavnik za preìvetje. 6.6.5 POVEZANOST DEJANSKE RABE TAL LETA 2000 Z IZBRANIMI DRU@BENOGEOGRAFSKIMI DEJAVNIKI IN PRVINAMI POVR[JA Pri ugotavljanju statisti~no pomembne povezanosti med dejansko rabo tal leta 2000 in drùbenogeografskimi dejavniki so se pokazale podobne statisti~no pomembne povezave kot pri podatkih iz zemlji{kega katastra za leto 1999. To pomeni, da kljub zaostajanju katastrskih podatkov za dejanskim 161 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek deleì leta 1900 deleì leta 2000 do 4,9 % 5,0 do 9,9 % 10,0 do 19,9 % 0 km 5 10 15 20 25 20,0 do 34,9 % meje katastrskih ob~in Vir: Leksikon ob~in 1904–06; RS MKGP 2002 35,0 % in ve~ meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 75: Primerjava deleèv travinja ter indeksov sprememb deleèv travinja za leti 1900 in 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 zelo mo~an upad (indeks 24,9 in manj) meje katastrskih ob~in 0 km 5 10 15 20 25 mo~an upad (indeks 25,0 do 49,9) meje mezoregij zmeren upad (indeks 50,0 do 74,9) {ibek upad (indeks 75,0 do 99,9) Vir: Leksikon ob~in 1904–06; RS MKGP 2002 stagnacija in rast (indeks 100,0 in ve~) © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 75: nadaljevanje. Preglednica 62: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 2000 ter drùbenogeografskimi dejavniki (n = 144, meja statisti~ne pomembnosti 0,2148) in prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. njive 2000 travinje 2000 gozd 2000 ostalo 2000 njive 2000 0,4013 –0,6008 0,0328 travinja 2000 0,4013 –0,6785 –0,0727 gozd 2000 –0,6008 –0,6785 –0,6129 ostalo 2000 0,0328 –0,0727 –0,6129 % aktivnih v kmetijstvu 2002 –0,2139 –0,2263 0,3032 –0,0536 ha vseh uporabljenih zemlji{~ na kmetijo 2000 –0,1891 –0,3197 0,3137 –0,1605 ha kmetijskih zemlji{~ v uporabi na kmetijo 2000 –0,1952 –0,2099 0,2878 –0,1086 ha goza v lasti na kmetijo 2000 –0,1797 –0,3243 0,3202 –0,1572 PDM na kmetijo 0,0011 0,0595 0,1090 –0,1666 GV@ skupni 2000 na kmetijo 0,2750 0,1298 –0,0460 –0,0804 {tevilo planin –0,2647 –0,4003 0,2069 –0,0894 % opu{~enih planin 1993 0,4552 0,4740 –0,4934 0,0046 prevladujo~a poselitvena oblika 0,2696 0,2889 0,4171 0,2469 javna avtobusna linija 1974 0,2357 0,0695 0,1958 0,1146 % nadmorskih vi{in do 1200 m 0,3880 0,6307 –0,2574 –0,3756 % nadmorskih vi{in od 1200 do 1700 m –0,4149 –0,6156 0,4148 0,1345 % nadmorskih vi{in nad 1700 m –0,2037 –0,4418 –0,1279 0,7006 % naklonov do 12° 0,7172 0,6850 –0,7032 0,0877 % karbonatnih kamnin –0,4614 –0,4667 0,3807 0,0770 % proda 0,5396 0,4688 –0,6694 0,3232 % dolinskega povr{ja 0,7107 0,6714 –0,7251 0,1370 % planotastega povr{ja –0,1378 –0,1323 0,2766 –0,2334 skupaj statisti~no pomebnih povezav 15 15 16 6 163 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek deleì leta 1900 deleì leta 2000 do 19,9 % 20,0 do 34,9 % 35,0 do 49,9 % 0 km 5 10 15 20 25 50,0 do 64,9 % meje katastrskih ob~in Vir: Leksikon ob~in 1904–06; RS MKGP 2002 65,0 % in ve~ meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 76: Primerjava deleèv gozda ter indeksov sprememb deleèv gozda za leti 1900 in 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 stagnacija (indeks 109,9 in manj) meje katastrskih ob~in {ibka rast (indeks 110,0 do 124,9) meje mezoregij zmerena rast (indeks 125,0 do 149,9) 0 km 5 10 15 20 25 mo~na rast (indeks 150,0 do 199,9) Vir: Leksikon ob~in 1904–06; RS MKGP 2002 zelo mo~na rast (indeks 200,0 in ve~) © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 76: nadaljevanje. stanjem pravilno kaèjo smer sprememb. Torej so za ugotavljanje sprememb rabe tal v dalj{em ~asovnem obdobju podatki uporabni. Tako pri katastrskih podatkih kot pri podatkih dejanske rabe tal je najve~ statisti~no pomembnih povezav s travniki (oziroma travinjem pri karti dejanske rabe tal) ter z gozdom. Razlika pa je v mo~i povezav. Pri dejanski rabi tal so korelacijski koeficienti za travinje nekoliko nìji, povezave so zato nekoliko {ibkej{e, za gozd pa so povezave mo~nej{e. To pojasnjuje dejstvo, da je pri dejanski rabi tal gozd {e bolj prevladujo~a kategorija rabe kot pri katastrskih podatkih. Travinje pa pri dejanski rabi tal zajema tudi pa{nike. Zanje se je pri katastrskih podatkih izkazalo, da praviloma nimajo tako mo~nih statisti~nih povezav z drùbenogeografskimi dejavniki kot travniki. Tudi zato so povezave za travinje nekoliko nìje kot za travnike iz katastrskih podatkov. ^e primerjamo povezanost rabe tal leta 2000 in 1900 z izbranimi drùbenogeografskimi dejavniki ter prvinami povr{ja, vidimo, da so bile leta 1900 le redke korelacije deleèv travinja statisti~no pomembne, in {e tiste so bile {ibke. To kaè na enakomerno raz{irjenost travinja v ve~ini katastrskih ob~in. Po drugi strani je so bile leta 1900 povezave med njivami in na primer dolinskim povr{jem {e mo~nej{e (r = 0,8250) kot leta 2000 (r = 0,7100), kar kaè na to, da je bilo pred stotimi leti dolinsko povr{je v veliki meri preorano. Pomembno je {e dejstvo, da so bile leta 2000 povezave poselitvenih oblik z vsemi kategorijami rabe tal statisti~no pomembne, leta 1900 pa le z gozdom (~e nismo zdruìli travnikov in pa{nikov, je bila pomembna povezava tudi s travniki). Na prelomu 20. stoletja torej prevladujo~a oblika poselitve {e ni mo~no vplivala na razlike v gospodarskem razvoju razli~nih obmo~ij slovenskega alpskega sveta, sto let kasneje pa mo~no. 6.7 DOLO^EVANJE PROCESOV SPREMEMB RABE TAL Osnovne zna~ilnosti sprememb rabe tal smo spoznali z neposredno primerjavo rabe tal po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. Vendar s tako primerjavo lahko ugotavljamo le spremembe 165 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek za vsako kategorijo rabe tal posebej. Pri spremembah rabe tal je pomemben tudi prevladujo~i proces sprememb rabe tal. Spremembo rabe zemlji{~ med letoma 1827 in 2000 smo izdelali po enaki metodologiji kot Medved (1970) za obdobje med letoma 1950 in 1970. Zato smo to metodologijo poimenovali Medvedova metodologija. To metodologijo sta uporabila tudi Gabrovec in Kladnik (1997) za ugotavljanje sprememb rabe tal med letoma 1961 in 1994, ter Gabrovec, Kladnik, Petek (2001) za ugotavljanje sprememb rabe tal med letoma 1900 in 1999. Metodologija temelji na spremembi deleèv zemlji{kih kategorij v katastrski ob~ini. Spremembe smo ugotavljali med petimi (njive, travniki, pa{niki, gozdovi in ostalo) oziroma {tirimi (njive, travinja, gozdovi in ostalo) temeljnimi kategorijami rabe tal, ki kaèjo na dejavnost ~loveka v pokrajini. Medved (1970, str. 17–18) je dolo~il {tiri tipe sprememb: • ogozdovanje (v tej skupini so vse katastrske ob~ine, v katerih je prevladovalo spreminjanje kmetijskih zemlji{~ v gozdove); • ozelenjevanje (v tej skupini so vse katastrske ob~ine, v katerih je prevladovalo spreminjanje zemlji{- kih kategorij v travinje (travnike in pa{nike)); • intenzifikacija (v to skupino so uvr{~ene katastrske ob~ine, kjer se raba zemlji{~ ve~inoma spreminja v korist njiv in sadovnjakov); • urbanizacija (v to skupino so uvr{~ene katastrske ob~ine, kjer se raba zemlji{~ ve~inoma spreminja v korist nara{~anja zazidanih in drugih zemlji{~ za potrebe urbanizacije (ve~anje deleà kategorije ostalo); ta proces lahko ozna~uje tudi ve~anje deleà nerodovitnih zemlji{~, v primeru, da so slab{a kmetijska in gozdna zemlji{~a med primerjanima letoma pre{la med nerodovitna zemlji{~a). Glede na intenzivnost procesov pa lo~i: • mo~no (na primer) ogozdovanje, kjer je ve~ kot 75 % vseh sprememb v zemlji{kih kategorijah v korist nara{~anja gozdov; • zmerno ogozdovanje, kjer je ve~ kot 50 % vseh sprememb v zemlji{kih kategorijah v korist nara{~anja gozdov; • {ibko ogozdovanje, kjer je relativna prevlada ogozdovanja nad preostalimi spremembami rabe zemlji{~. Po enaki metodologiji kot pri ogozdovanju tudi pri preostalih treh procesih spreminjanja rabe zemlji{~ lo~imo tri stopnje intenzivnosti: mo~no, zmerno in {ibko. Metodologija je sestavljena iz dveh faz. V prvi izra~unamo dejanske deleè povr{ine katastrske ob~ine, ki jih zavzemajo procesi sprememb, v drugi fazi pa dolo~imo prevladujo~i proces, glede na najve~ji delè med vsemi procesi. Za primer izra~una tipov sprememb vzemimo katastrsko ob~ino s skupno povr{ino 1000 ha, v kateri se je zmanj{ala povr{ina njiv in vinogradov za 50 ha, travi{~a so narasla za 45 ha, gozdovi za 5 ha, druge zemlji{ke kategorije pa so ostale nespremenjene. Spremembe v rabi zemlji{~ so nastale na 50 ha, od tega je {lo 5 ha ali 10 % v korist nara{~anja gozdov, 45 ha ali 90 % pa v korist nara{~anja travi{~. Taka katastrska ob~ina bi bila uvr{~ena v tip mo~nega ozelenjevanja. Skupno je rabo zemlji{~ spremenilo 5 % povr{ja. 6.7.1 PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1827 IN 1900 Prav med letoma 1827 in 1900 je bila razlika v deleìh kategorije ostalo (nerodovitna, pozidana zemlji{~a) prevelika, da bi jo nekriti~no prevzeli. Iz podrobnih primerjav deleèv ter tudi statisti~nih povezav (glej poglavje 6.2) smo ugotovili, da so med tema dvema letoma v kategorijo ostalo pre{la predvsem slab- {a gozdna zemlji{~a, nikakor pa ni mogo~e, da bi se v tem obdobju za ve~ kot polovico pove~ala kategorija ostalo na ra~un pozidanih zemlji{~, torej urbanizacije zemlji{~. ^e ne upo{tevamo sprememb kategorije ostalo, je v slovenskem alpskem svetu prevladoval proces intenzifikacije kmetijskih zemlji{~, pove~al se je deleòrnih zemlji{~ (njive). Na ravni mezoregij pa je bila intenzifikacija prevladujo~a le v Savinjskih Alpah. Sicer podatki kaèjo, da je kar v treh mezoregijah (Savske Julijske Alpe, Zahodne Karavanke; Kamni{ke Alpe) prevladovalo ogozdovanje, v preostalih dveh pa ozelenjevanje. Ogozdovanje je po na{ih 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 ugotovitvah odraz sprememb v definiciji nerodovitnih zemlji{~ med franciscejskim in reambulan~nim katastrom in ne pravega ogozdovanja. O~itno pa se je v ve~ini katastrskih ob~in pojavljal tudi proces intenzifikacije in je zato na ravni celotnega alpskega sveta ta proces prevladal. Sicer pa je pomembno tudi vedeti, da so bili procesi sprememb rabe tal, ~e ne upo{tevamo kategorije ostalo, zelo {ibki. V celotnem alpskem svetu se je raba tal spremenila le na 0,2 % celotne povr{ine. Preglednica 63: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1827 in 1900. prevladujo~ proces brez upo{tevanja povr{ine sprememb od kategorije ostalo celotne povr{ine (%) So{ke Julijske Alpe ozelenjevanje 0,4 Savske Julijske Alpe ogozdovanje 0,6 Zahodne Karavanke ogozdovanje 5,2 Vzhodne Karavanke ozelenjevanje 14,8 Kamni{ke Alpe ogozdovanje 7,3 Savinjske Alpe intenzifikacija 1,2 alpski svet skupaj intenzifikacija 0,2 Tako prevladujo~i proces intenzifikacije kot mo~ sprememb rabe tal med letoma 1827 in 1900 povsem ustreza takratnim drùbenim spremembam. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bila agrarna prenaseljenost zaradi propada obrtnih dejavnosti in {ibkega zagona industrializacije na vrhuncu. Zato se je pove~ala potreba po ornih povr{inah, ki so se pojavljale tudi na manj ugodnem povr{ju (nagnjen ali kamnit svet). Prehod pa{ne ìvinoreje v hlevsko se v podatkih {e ne kaè tako mo~no, da bi prevladoval proces ozelenjevanja, vsekakor pa je v tem obdobju prehod è potekal. To potrjuje tudi slika 77. Na karti procesov sprememb rabe tal med letoma 1827 in 1900 se vidi, da je bila intenzifikacija prevladujo~ proces v 21 katastrskih ob~inah, ozelenjevanje pa kar v 65. Na drugi strani je v katastrskih ob~inah, kjer je prevladovala intenzifikacija, ta proces predstavljal 100 % vseh sprememb, spremembe pa so bile na dobrem odstotku povr{ine. Torej so bile te spremembe mo~nej{e kot pri ozelenjevanju. Zato ne presene~a, ~e na ravni celotnega alpskega sveta prevladuje intenzifikacija, saj se v procesu sprememb rabe tal zrcalijo tudi omenjene drùbene razmere. 6.7.2 PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1900 IN 1953 Med letoma 1900 in 1953 so se zgodili najpomembnej{i globalni dogodki v 20. stoletju: od prve svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije do svetovne gospodarske krize, ki se je kon~ala z drugo svetovno vojno. Spoznali smo, da agrarna reforma pred drugo svetovno vojno ni bila u~inkovita (poglavje 5.1.3), v podatkih do leta 1953 pa se socialisti~na agrarna reforma po drugi svetovni vojni {e ne kaè v polni meri. Zato so spremembe rabe tal med tema dvema letoma predvsem odraz spodbujanja razvoja kmetijstva {e iz konca 19. stoletja. Vseeno pa se kaèjo è u~inki deagrarizacije: prevladujo~ proces sprememb rabe tal je bilo ozelenjevanje, torej je bilo è mo~ zaznati spremembe njiv v travnike. Mo~ sprememb je bila {e vedno zelo {ibka, saj so spremembe zajele manj kot 2 % slovenskega alpskega sveta, vendar bistveno ve~ja kot med letoma 1827 in 1900. Ozelenjevanje na ravni celotnega slovenskega alpskega sveta prevladuje predvsem na ra~un katastrskih ob~in v Savinjskih Alpah in So{kih Julijskih Alpah, kar lahko vidimo tudi na sliki 77. To je bilo obdobje, ko je imelo kmetijstvo (ìvinoreja) v Savinjskih Alpah {e prevladujo~ gospodarski pomen, delè travnikov in pa{nikov skupaj pa se je pove~al predvsem na ra~un zmanj{anja deleà gozda. V So{kih Julijskih Alpah je bilo med letoma 1900 in 1953 obdobje najmo~nej{ega izseljevanja. Tisti, ki so ostali, 167 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 64: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1900 in 1953. prevladujo~ proces povr{ine sprememb od prevladujo~ proces povr{ine sprememb od brez upo{tevanja celotne povr{ine (%) z upo{tevanje celotne povr{ine (%) kategorije ostalo vseh podatkov So{ke Julijske Alpe ozelenjevanje 0,0 urbanizacija 0,7 Savske Julijske Alpe ogozdovanje 2,1 ogozdovanje 3,4 Zahodne Karavanke ogozdovanje 1,5 urbanizacija 3,5 Vzhodne Karavanke ogozdovanje 2,9 ogozdovanje 3,5 Kamni{ke Alpe ogozdovanje 0,9 ogozdovanje 1,4 Savinjske Alpe ozelenjevanje 10,4 ozelenjevanje 10,4 alpski svet skupaj ozelenjevanje 1,7 ozelenjevanje 2,6 so se naslonili na ìvinorejo, kar se ob takratni modernizaciji proizvodnje kaè predvsem v ozelenjevanju. Predvsem pa je bilo v So{kih Julijskih Alpah malo sprememb, raba tal se skoraj ni spremenila. To kaè na to, da se, razen izseljevanja, spremembe v prebivalstveni strukturi v tej mezoregiji {e niso za~ele. Zato pa se je v Savskih Julijskih Alpah, Zahodnih Karavankah in Kamni{kih Alpah è poznal u~inek prve industrializacije na Gorenjskem. Kmetijska zemlji{~a se v teh mezoregijah niso ozelenjevala, ampak predvsem ogozdovala, procesi sprememb niso bili tako intenzivni kot Savinjskih Alpah. Ljudje so ostali na zemlji, niso pa tako naglo kot v Savinjskih Alpah spremenili kmetijske usmeritve. V Savinjskih Alpah se ljudje niso mogli zana{ati na to, da bodo preìveli z drugimi panogami gospodarstva, v omenjenih treh mezoregijah pa è. Povsem druga~en vzrok pa je bil za proces ogozdovanja zemlji{~ v Vzhodnih Karavankah. Tam se je è za~el proces na~rtnega ogozdovanja pa{nikov. Gozd je postajal vse bolj pomembna dopolnilna dejavnost kmetijskih gospodarstev. 6.7.3 PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1953 IN 1979 Med letoma 1953 in 1979 podatki o rabi tal iz zemlji{kega katastra kaèjo najintenzivnej{e spremembe. V tem obdobju je v vseh mezoregijah è prevladovalo ogozdovanje, kar vidimo tudi iz slike 77. Proces ozelenjevanja je prevladoval v 47 katastrskih ob~inah, ogozdovanje pa v 121. Preglednica 65: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1953 in 1979. prevladujo~ proces povr{ine sprememb od prevladujo~ proces povr{ine sprememb od brez upo{tevanja celotne povr{ine (%) z upo{tevanje celotne povr{ine (%) kategorije ostalo vseh podatkov So{ke Julijske Alpe ogozdovanje 5,7 ogozdovanje 5,7 Savske Julijske Alpe ogozdovanje 3,4 ogozdovanje 4,2 Zahodne Karavanke ogozdovanje 4,3 ogozdovanje 5,5 Vzhodne Karavanke ogozdovanje 23,8 ogozdovanje 24,5 Kamni{ke Alpe ogozdovanje 3,6 ogozdovanje 4,1 Savinjske Alpe ogozdovanje 15,3 ogozdovanje 15,3 alpski svet skupaj ogozdovanje 6,6 ogozdovanje 6,6 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Slika 77: Procesi sprememb rabe tal med letoma 1827 in 2000 v slovenskem alpskem svetu po katastrskih ob~inah. ➤ 170, 171 Preglednica 65 kaè, da se je med letoma 1953 in 1979 raba tal spremenila na dobrih 6 % celotne povr{ine, kar je trikrat toliko kot med letoma 1900 in 1953. Najbolj intenzivne spremembe so se pokazale v Vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah. V tem se kaè zna~ilnost kmetijskih gospodarstev v teh dveh regijah, ki so zaradi ugodnej{e velikostne strukture posesti ter ob dvigu cene lesa in splo{nega spodbujanja gozdarstva v primerjavi s kmetijstvom naslonila gospodarstvo tudi na gozd (Meze 1980, str. 20). Mo~no se odraàjo spremembe, ki jih je povzro~ila prepoved gozdne pa{e. Zaradi nje so {tevilne planine izgubile svojo uporabnost, kmetije v dolini pa pomembno osnovo za ekonomsko mo~. Zakoni za spodbujanje kmetijstva iz za~etka 70. let minulega stoletja se v teh podatkih o~itno {e ne kaèjo. V Savskih Julijskih Alpah, Zahodnih Karavankah in Kamni{kih Alpah je bil delè povr{ja, ki se mu je spremenila raba tal, mo~no pod povpre~jem. Te mezoregije so bile pod mo~nim vplivom industrializacije, ki je v danih razmerah omogo~ila razvoj polkmetov. Ti so o~itno zmogli ohranjati kulturno pokrajino, predvsem travnate kulture. Zato se je v teh mezoregijah ustvaril nekak{en »status quo«, ki je zaviral mo~nej{e spremembe rabe tal, vendarle pa je smer (proces) sprememb zelo jasna in enaka kot v celotnem alpskem svetu. Tudi v So{kih Julijskih Alpah je bil prevladujo~ proces med spremembami ogozdovanje. Razlog za to je bila vse bolj neugodna prebivalstvena struktura, ki ni mogla ve~ ohranjati kulturno pokrajino s {tevil-nimi planinami in senoètmi v osr~ju Julijskih Alp. Tam so bile naravne razmere za kmetijstvo v novonastalih drùbenih razmerah neustrezne in so se zato zemlji{~a s slab{imi talnimi razmerami najprej opustila. Obdobje med 1953 in 1979 lahko ozna~imo za prelomno. V tem obdobju so se (tudi zaradi revizi-je zemlji{kega katastra v letih po sprejetju Zakona o zemlji{kem katastru (1974)) pokazale velike spremembe predvsem zaradi opu{~anja kmetijskih zemlji{~ (ogozdovanje). To je z vidika ohranjanja kulturne pokrajine najve~krat dokon~en proces. Le redko katero zara{~eno kmetijsko zemlji{~e alpskega sveta ima mònost, da bi se v sodobnih razmerah tr`no usmerjenega kmetijstva rekultiviralo. Ogozdovanje je bilo prevladujo~ proces v vseh mezoregijah, ne glede na to, da se te med seboj razlikujejo tako v prvinah povr{ja kot v drùbenogeografskih razmerah. Zato lahko ugotovimo, da je skupek ve~ dejavnikov (agrarna reforma: zemlji{ki maksimum, prepoved gozdne pa{e; industrializacija) enako vplival na spremembe rabe tal v zelo razli~nih okoljih. 6.7.4 PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1979 IN 1999 Zna~ilno za spremembe rabe tal v obdobju med 1979 in 1999 je umirjanje mo~i procesov. Med tema letoma se je raba tal spremenila na 2,5 % povr{ja, kar je le nekoliko ve~ kot med letoma 1900 in 1953. Ogozdovanje je bilo {e vedno prevladujo~ proces sprememb. Najmo~nej{e je bilo ogozdovanje v So{- kih Julijskih Alpah, kjer je predvsem obmo~je Trente in vasi nad Ba{ko grapo skoraj izpraznjeno oziroma ima izjemno slabo prebivalstveno strukturo za ohranjanje kulturne pokrajine. Na drugi strani je bil na obmo~ju Savinjskih Alp prevladujo~ proces ozelenjevanje. Na to so vplivali zakoni za izbolj{anje kmetijstva iz za~etka sedemdesetih let 20. stoletja ter predvsem ustanovitev centra za pospe{evanje kmetijstva v okviru zadrùne zveze. Na karti, ki kaè procese sprememb med letoma 1979 in 1999 (slika 77), ozelenjevanje pa tudi intenzifikacija ozna~ujeta obmo~ja, kjer je kmetijstvo ohranilo pomembnej{e mesto v gospodarstvu. Poleg obmo~ij v Savinjskih Alpah so to {e obmo~ja v Kamni{kih Alpah (med Dupljami in Preddvorom, katastrske ob~ine pod Krvavcem in Veliko planino ter katastrske ob~ine v Tuhinjski dolini) ter v Zahodnih Karavankah (okolica Trì~a). Tudi v Savskih Julijskih Alpah (Bohinj) in v So{kih Julijskih Alpah so se pojavljale katastrske ob~ine s prevladujo~im ozelenjevanjem. Vendar pa je bila skupna sprememba rabe tal v teh katastrskih ob~inah manj{a od 1 % celotne povr{ine. Vplivi osamosvojitve Slovenije, nove strategije razvoja kmetijstva 169 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek spremembe med letoma 1827 in 1900 spremembe med letoma 1900 in 1953 spremembe med letoma 1953 in 1979 meje katastrskih ob~in meje mezoregij ogozdovanje: ozelenjevanje: intenzifikacija: 0 km 5 10 15 20 25 mo~no mo~no mo~na Vir: Franciscejski kataster 1827; zmerno zmerno zmerna Leksikon ob~in 1904–06; Zemlji{ki kataster 1953, 1979, 1999; RS MKGP 2002 {ibko {ibko {ibka © GIAM ZRC SAZU, 2005 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 spremembe med letoma 1979 in 1999 spremembe med letoma 1900 in 1999 spremembe med letoma 1900 in 2000 meje katastrskih ob~in meje mezoregij ogozdovanje: ozelenjevanje: intenzifikacija: 0 km 5 10 15 20 25 mo~no mo~no mo~na Vir: Franciscejski kataster 1827; zmerno zmerno zmerna Leksikon ob~in 1904–06; Zemlji{ki kataster 1953, 1979, 1999; RS MKGP 2002 {ibko {ibko {ibka © GIAM ZRC SAZU, 2005 171 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek v Sloveniji (1993) ter prilagajanje na{e kmetijske politike evropski (2001) se v podatkih rabe tal nikakor {e ne poznajo. Ocenjujemo, da raba tal tudi na tako klju~ne vzvode odreagira {ele v nekaj letih, priblìno desetih. Podatki zemlji{kega katastra pa za dejanskim stanjem zaostajajo {e bolj. Preglednica 66: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1979 in 1999. prevladujo~ proces povr{ine sprememb od prevladujo~ proces povr{ine sprememb od brez upo{tevanja celotne povr{ine (%) z upo{tevanje celotne povr{ine (%) kategorije ostalo vseh podatkov So{ke Julijske Alpe ogozdovanje 5,4 ogozdovanje 5,4 Savske Julijske Alpe ogozdovanje 2,5 ogozdovanje 2,6 Zahodne Karavanke ogozdovanje 2,0 urbanizacija 4,1 Vzhodne Karavanke ogozdovanje 0,9 ogozdovanje 1,1 Kamni{ke Alpe ogozdovanje 0,6 ogozdovanje 0,7 Savinjske Alpe ozelenjevanje 0,8 ozelenjevanje 1,1 alpski svet skupaj ogozdovanje 2,5 ogozdovanje 2,8 6.7.5 PROCESI DEJANSKIH SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1900 IN 2000 Ker imamo podatke o dejanski rabi tal le za leto 2000 (zajem podatkov iz letalskih posnetkov z let-nicami med 1998 in 2001), smo za kolikor toliko primerljivo dejansko stanje iz zemlji{kega katastra vzeli stanje iz leta 1900 (podatki kaèjo stanje neposredno po reviziji zemlji{kega katastra). Podatki kaè- jo, da je domala v vseh katastrskih ob~inah prevladoval proces ogozdovanja. To niti ni presenetljivo, saj smo iz opisa podatkov karte dejanske rabe tal spoznali, da ta vir izkazuje za petino ve~ gozda kot pa zemlji{ki kataster. Tudi prevladujo~i procesi sprememb rabe tal, ugotovljenih na podlagi podatkov le iz zemlji{kega katastra med letoma 1900 in 1999, kaèjo (slika 77), da je v ve~ini katastrskih ob~in prevladovalo ogozdovanje, ~e pa primerjamo mezoregije, da je proces sprememb rabe tal potekal popolnoma enako. Bistvena razlika je v mo~i procesov, nastala pa je zaradi razlik v metodologiji zajema podatkov in tudi zaradi zaostajanja zemlji{kega katastra za dejanskim stanjem. Izkazalo se je, da je dejanska mo~ procesov zadnjih sto let v povpre~ju enainpolkrat ve~ja kot za enako spremembo kaèjo podatki iz zemlji{kega katastra. V sto letih se je v slovenskem alpskem svetu raba tal v povpre~ju spremenila na ~etrtini povr{ja, zemlji{ki kataster pa kaè spremembo na desetini povr{ja. Sicer s primerjavo rabe tal med letoma 1900 in 2000 brez vmesnih stanj ne moremo ugotoviti morebitnih drugih prevladujo~ih procesov, kot smo jih s pomo~jo podatkov iz zemlji{kega katastra. Ker pa smo prav iz slednjih podatkov ugotovili, da je bil proces ogozdovanja najmo~nej{i med letoma 1953 in 1979, lahko trdimo, da se je glavnina procesa ogozdovanja dejansko zgodila v priblìno tistem obdobju. Ogozdovanje poteka {e danes, kar je mo~no povezano tudi z manj{anjem {tevila kmetijskih gospodarstev. Od popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 se je do marca 2004 {tevilo kmetijskih gospodarstev zmanj{alo za 9000 kmetij, tako da jih je {e 77000 (SURS 2004, str. 1). Po drugi svetovni vojni so se spremembe v dràvni ureditvi ter s tem tudi v gospodarstvu najmo~neje odraàle v rabi tal. Ti vzvodi so bili v primerjavi s tistimi izpred druge svetovne vojne veliko mo~nej{i. Procesi sprememb rabe tal, ki se dogajajo v zadnjem desetletju ali morda nekoliko ve~, so tako {ib-ki, da se znotraj dolgega ~asovnega obdobja ne poznajo vidneje. Vpra{anje je tudi, ali se bodo dana{nji ukrepi za ohranjanje obdelanosti kulturne pokrajine kdaj tako mo~no odrazili v spremembi rabe tal, kot so se industrializacija, agrarna in zemlji{ka reforma ter poudarjanje gozdarstva v primerjavi s kmetijstvom 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 po drugi svetovni vojni. Predvidevamo, da bodo dana{nji ukrepi kve~jemu upo~asnili trend ogozdovanja, kar se na karti sprememb med letoma 1979 in 1999 deloma è kaè v posameznih katastrskih ob~inah s prevladujo~im procesom ozelenjevanja. Preglednica 67: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1900 in 2000. spremembe na podlagi karte dejanske spremembe na podlagi zemlji{kega rabe tal z upo{tevanje vseh podatkov katastra z upo{tevanje vseh podatkov za obdobje 1900–2000 za obdobje 1900–1999 prevladujo~ povr{ine sprememb prevladujo~ povr{ine sprememb proces od celotne povr{ine (%) proces od celotne povr{ine (%) So{ke Julijske Alpe ogozdovanje 36,8 ogozdovanje 10,9 Savske Julijske Alpe ogozdovanje 23,7 ogozdovanje 10,3 Zahodne Karavanke ogozdovanje 23,3 ogozdovanje 12,9 Vzhodne Karavanke ogozdovanje 39,3 ogozdovanje 28,9 Kamni{ke Alpe ogozdovanje 18,1 ogozdovanje 6,0 Savinjske Alpe ogozdovanje 27,5 ogozdovanje 14,9 alpski svet skupaj ogozdovanje 26,6 ogozdovanje 10,2 6.7.6 PODOL[EVA: PROCESI SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1964 IN 2000 – PRIMER UPORABE STARIH LETALSKIH POSNETKOV Stari letalski posnetki so za preu~evanje rabe tal zelo koristen, a v Sloveniji {e neizkori{~en vir podatkov. Interpretacija rabe tal iz teh posnetkov bi omogo~ila {e bolj{e razumevanje u~inkov razli~nih politi~nih in gospodarskih ukrepov na pokrajino oziroma odziv pokrajine na ukrepe, ki ga lahko spremljamo preko sprememb rabe tal. Najstarej{i letalski posnetki, ki jih hrani Geodetska uprava Republike Slovenije, so iz leta 1944 za majhno obmo~je v okolici Kranja. Po drugi svetovni vojni so bila posneta posamezna obmo~ja Slovenije. Taka snemanja se imenujejo posebna aerosnemanja (PAS). Leta 1971 so za~eli s sistemati~nim snemanjem celotne Slovenije, ki si od takrat sledi na vsake tri leta. Taka snemanja se imenujejo cikli~- na aerosnemanja (CAS) (GURS 2004). V arhivu Geodetske uprave RS in Geodetskega zavoda smo pregledali podatkovno bazo PAS, ki je nastala po drugi svetovni vojni in pred letom 1971. Ta snemanja so v posameznih letih pokrila le dolo- ~en del Slovenije. Ugotovili smo, da je obmo~je alpskega, predvsem pa gorskega in visokogorskega sveta pred letom 1971 z letalskimi posnetki slabo pokrito. Vseeno pa dovolj, da bi bilo mogo~e izdelati primerjalno analizo po zna~ilnih ali vzor~nih obmo~jih. Uporabo starih letalskih posnetkov smo prikazali na primeru obmo~ja Podol{eve (Petek, Bric, Rotar 2004), naselja, ki ga sestavljajo samotne kmetije z zemlji{~i v celku. Za Savinjske Alpe smo ugotovili, da je med letoma 1900 in 2000 med procesi sprememb rabe tal prevladovalo ogozdovanje, spremembe rabe tal pa so bile na 27 % celotne mezoregije. Ta mezoregija spada med najbolj kmetijske, kmetijstvo je {e vedno pomembna gospodarska panoga, pomembno ekonomsko dopolnilo predstavljata tudi gozd in turizem, mònosti za zaposlitev zunaj omenjenih panog so z oddaljevanjem od Mozirja in Nazarij majhne. Za ugotavljanje dejanskih sprememb rabe tal smo letalske posnetke iz leta 1964 morali pretvoriti v digitalni ortofoto (delo so prijazno opravili na Geodetskem zavodu Slovenije. Posebej bi se zahvalili mag. Vasji Bricu in Tadeju Rotarju, ki sta iz starih letalskih posnetkov izdelala ortofoto. Zahvala tudi g. Rudiju 173 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Zavrlu, ki je brezpla~no odobril omenjeno delo posebej za to {tudijo), {ele tako so bili uporabni za neposredno primerjavo z najnovej{imi ortofoti. Ortofoto je skeniran aeroposnetek, ki je z upo{tevanjem centralne projek-cije posnetka in modela reliefa transformiran (razpa~en) v dràvni koordinatni sistem. Izdelek je v metri~nem smislu enak linijskemu na~rtu ali karti. Ortofoti s slikovnim elementom 0,5 m in izrisom ortofoto karte v merilu 1 : 5000 so bili izdelani na osnovi aeroposnetkov merila 1 : 20000. Rektifikacija ortofotov s slikovnim elementom 0,5 m in izrisom v merilu 1 : 5000 je bila izvedena na osnovi modela reliefa z gostoto 20 m. Zemlji{ke kategorije rabe tal na interpretiranih ortofotih iz najstarej{ih letalskih posnetkov smo prilagodili kategorijam iz karte dejanske rabe tal (RS MKGP 2002). Primerjava stanja rabe tal iz leta 1964 in 2000 na pogled kaè, da so izkr~eni deli celkov ohranili zelo podoben obseg (glej sliko 78, zgornja in srednja karta). Bistvena sprememba pa je, da so izginile njive. [e leta 1964 je bilo na tem obmo~- ju 12 ha njiv, kar je predstavljalo 15 % izkr~enih zemlji{~ na priblìno 660 ha velikem opazovanem obmo~ju. Vseeno pa se je obseg izkr~enih delov celkov predvsem na travni{ko-gozdnem stiku zmanj{al. To kaèta tudi slika 78 (spodnja karta) in preglednica 63. Leta 1964 so njive in travinje skupaj predstavljali 13,5 % celotnega obmo~ja, leta 2000 pa tri odstotne to~ke ali petino manj. Na drugi strani se je delè pozidanega povr{ja (sem spadajo tudi ceste) relativno mo~no pove~al predvsem na ra~un novih cest pa tudi stavb v okolici domov (Podol{eva je bila med drugo svetovno vojno pògana). Delè gozda se je sicer pove~al za dobri dve odstotni to~ki, vendar to predstavlja le dvoodstotno pove~anje. Preglednica 68: Podol{eva – deleì osnovnih zemlji{kih kategorij rabe tal leta 1964 in 2000 (Letalski posnetki 1964; RS MKGP 2002). leto njive travinje gozd pozidano ostalo 1964 1,9 11,6 84,0 0,5 2,0 2000 / 10,6 86,3 1,9 1,2 Pri ugotavljanju procesov smo upo{tevali samo tiste, ki so se zgodili znotraj izkr~enih delov celkov ali na gozdnem robu teh delov. Med procesi sprememb rabe tal prevladuje ogozdovanje, ki je med letoma 1964 in 2000 zasedlo 3,4 % povr{ine obmo~ja, ozelenjevanje je zasedlo 2,6 % ter urbanizacija 0,9 %, skupaj se je raba tal spremenila na slabih 7 % povr{ja (preglednica 69), kar je v primerjavi z dejanskimi spremembami v Savinjskih Alpah med letoma 1900 in 2000 (na 27 % povr{ine) malo. ^e pa bi primerjali podatke iz zemlji{kega katastra, bi bile spremembe po obsegu {e manj{e, saj na primer za katastrsko ob~ino Sol~ava kataster {e vedno navaja 65 ha njiv (karta dejanske rabe tal 0) in 784 ha travinja (karta dejanske rabe tal 290 ha travinja). Obravnavano obmo~je Podol{eve je bilo è ob za~etnem letu 1964 zelo gozdnato, tako da se raba tal ni mogla mo~no spremeniti. Ob uporabi letalskih posnetkov pa smo povsem natan~no lahko opredelili, kako se je raba tal spremenila. Ve~ji del ozelenjevanja se je zgodil na ra~un njiv, vendar pa se je tudi 7 ha gozdov spremenilo v travinje. Na spodnji karti slike 78 vidimo, da se je gozd umaknil travinju na primer na sredini izkr~enega dela celka, v enem primeru so s kr~enjem gozda povezali dva celka. Gozd je napredoval predvsem na ra~un travnikov, nekaj tudi na ra~un njiv. Najbolj zna~ilni sta dve obliki ogozdovanja: na meji med travni{ko-gozdnim stikom ali ogozdovanje celotne kr~evine. Meze (1980, str. 13) med kmetijami v Podol- {evi leta 1980 ne navaja kmetije Strgar, pred letom 1963 pa je ne navaja med opu{~enimi kmetijami. Torej se je ta kmetija opustila med tema dvema letoma. Posledice opustitve Strgarjeve kmetije se lepo kaèjo tudi v spremembah rabe tal: izkr~eni del celka se je skoraj v celoti zarasel, do danes je ostal le travnik v okolici doma, ki je ve~inoma v ru{evinah. S primerjavo starej{ih in novih posnetkov na primer lahko sledimo tudi spremembi lokacije Majda~evega doma, o kateri govori Meze (1963, str. 268), ter Slika 78: Podol{eva – raba in spremembe rabe tal med letoma 1964 in 2000. 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 leto 1964 leto 2000 njive gozd 0 m 200 400 600 800 1000 sadovnjaki pozidano Viri: Letalski posnetki 1964; Rs MKGP 2002 travinje ostalo © GIAM ZRC SAZU 2005 spremembe 1964–2000 travinje brez sprememb gozd brez sprememb ozelenjevanje iz njiv ogozdovanje iz njiv 0 m 200 400 600 800 1000 ozelenjevanje iz gozda ogozdovanje iz travinja Viri: Letalski posnetki 1964; in kategorije ostalo RSMKGP 2002 urbanizacija © GIAM ZRC SAZU 2005 175 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 69: Podol{eva – procesi sprememb rabe tal med letoma 1964 in 2000, njihov povpre~ni naklon, povpre~na oddaljenost od najblìje hi{e ter hektari in deleì povr{ine s spremenjeno rabo. procesi povpre~en naklon povpre~na oddaljenost % celotne povr{ine v stopinjah od najblìje hi{e (m) povr{ina (ha) obmo~ja travinje brez sprememb 20,4 123,2 54,8 8,3 gozd brez sprememb 28,7 354,9 560,6 84,8 ozelenjevanje iz njiv 20,7 100,5 10,5 1,6 ozelenjevanje iz gozda 20,1 153,5 6,9 1,0 ogozdovanje iz njiv 21,1 113,5 1,1 0,2 ogozdovanje iz travinja 23,3 190,2 21,5 3,2 urbanizacija iz njiv 15,6 38,9 0,9 0,1 urbanizacija iz travinja 18,4 62,4 3,9 0,6 urbanizacija iz sadovnjakov 17,4 17,0 1,1 0,2 posledicam spremembe lokacije v spremembi rabe tal. Okoli starega doma so se travni{ke povr{ine zmanj{ale. Urbanizacija na sliki 78 (spodnja karta) v glavnem prikazuje le pove~anje pozidanih zemlji{~ okrog starih domov. Ob obnovitvi kmetij, ki je v veliki meri potekala tudi {e po letu 1964 (Meze 1963, str. 267–269), so domove prilagajali potrebam sodobnega kmetovanja in zato zgradili predvsem dodatna gospodarska poslopja. Prikazan na~in ugotavljanja sprememb rabe tal pa omogo~a tudi dolo~evanje nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na spremembe rabe tal. Ugotovili smo, da je na ogozdovanje bolj kot naklon povr{ja verjetno vplivala oddaljenost zemlji{~ od najblìjega doma, {e bolj verjetno pa kombinacija obeh dejavnikov. V preglednici 69 so navedeni povpre~ni nakloni povr{ja, na katerem se pojavlja posamezen proces sprememb rabe tal. Povpre~en naklon znotraj kr~evine brez sprememb rabe tal je manj{i od povpre~nega naklona ogozdovanja iz travinja, vendar le za 3 naklonske stopinje. Povpre~na oddaljenost od najblì- je hi{e pri ogozdovanju iz travinja je 190 m, kar je za priblìno 70 m dlje, kot je povpre~na razdalja znotraj kr~evine, kjer ni bilo sprememb. Na podoben na~in bi lahko ugotavljali {e nekatere druge dejavnike, ki so vplivali na spremembe rabe tal. Zanimivo bi bilo ugotavljati povezave med spremembami rabe tal in lastniki: njihova starost, zaposlitveni status, velikost posesti in druge. Iz neposrednega ugotavljanja dejanskih sprememb rabe tal pa se pokaèjo tudi nekatere odvisnosti, ki niso ne sledljive ne izmerljive. Dober primer je popolna zara{~enost dveh nekdanjih celkov. Vzrok: pògana doma~ija med drugo svetovno vojno. Ali pa sprememba rabe tal zaradi naravnih nesre~, kot je Macesnikov plaz. Njegova pot se jasno vidi tudi na sliki 78 (srednja in spodnja karta). 6.7.7 GRAFI^NI PRIKAZ POVEZANOSTI OSNOVNIH PROCESOV SPREMEMB RABE TAL S PROCESI IN UKREPI V GOSPODARSTVU IN DRU@BI NA SPLO[NO Ko smo spoznali zna~ilnosti rabe in sprememb rabe tal na eni strani ter zna~ilnosti gospodarskega in prebivalstvenega razvoja na drugi strani, smo s ~asovnim trakom posku{ali prikazati povezanost teh procesov. @eleli smo prikazati, kako se raba tal odziva na politi~ne in gospodarske procese ter ukrepe; s kak{no mo~jo, smerjo (procesi) ter tudi s kak{nim ~asovnim zamikom. Na sliki 79 so prikazani trije ~asovni trakovi. Na zgornji strani vsakega so prikazani prevladujo~i procesi med prej primerjanimi leti na ravni celotnega alpskega sveta. Mo~ procesov je prikazana z deleì Slika 79: ^asovni trak klju~nih drùbenogeografskih dejavnikov ter procesov sprememb rabe tal, nastalih med letoma 1827 in 1999, v slovenskem alpskem svetu. 176 Procesi sprememb rabe tal: 1800 1900 2000 1850 1950 i n t e z i f i k a c i j a o z e l e n j e v a n j e o g o z d o v a n j e odpravljanje servitutov agrarna reforma, agrarna reforma zakoni za p r e h o d p a { n e v h l e v s k o ì v i n o r e j o izvajanje izbolj{anje zakon o zemlji{kega maksimuma kmetijstva kon~ni likvidaciji Procesi in ukrepi agrarne reforme v kmetijstvu: zakon o zakon o agrarni reformi razlastitvi strategija razvoja in kolonizaciji veleposestev slovenskega kmetijstva ustanovitev sprememba zadrùne zveze zakon zakon o lastni{tva in centra za o svobodni delitvenih postopkih skupnih zemlji{~ nov, 10 ha zakon o pospe{evanje delitvi kmetij spro{~ene zemlje zemlji{kem kmetijstva maksimumu Procesi sprememb rabe tal: 1800 1900 2000 1850 1950 i n t e z i f i k a c i j a o z e l e n j e v a n j e o g o z d o v a n j e f u ì n a r s t v o , r u d a r s t v o , o g l a r s t v o k r e p i t e v i n d u s t r i j e k r e p i t e v s t o r i t v e n i h d e j a v n o s t i Procesi v industriji: GEOGRAFIJ Procesi sprememb rabe tal: 1800 1900 2000 1850 1950 i n t e z i f i k a c i j a o z e l e n j e v a n j e o g o z d o v a n j e mreà gozdnih cest g o z d n o z a { ~ i t n i u k r e p i v o d n o s u d o k m e t i j s t v a A SLO javni cestni osebna potni{ki promet motorizacija gozdni redi èleznica VENIJE 11 gozdni zakon prepoved Jesenice-Gorica svetovna Procesi in ukrepi kozjereje Kranj-Trì~ gospodarska kriza v gozdarstvu ter prometu; prepoved 177 èleznica gozdne pa{e dogodki globalnega pomena: zemlji{ka odveza èleznica Ljubljana-Kamnik 1. svetovna vojana Ljubljana-Trbì 2. svetovna vojna Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek skupne povr{ine povr{ja s spremembami rabe tal, ki smo jih izra~unali brez upo{tevanja procesa urbanizacije, torej je mo~ prevladujo~ih procesov prikazana objektivno. Na spodnji strani vsakega ~asovnega traku so prikazani procesi in ukrepi v razli~nih gospodarskih panogah: na prvem ~asovnem traku kmetijstvo, na drugem industrija oziroma industrializacija ter na tretjem gozdarstvo in promet. Mo~ vpliva teh procesov na procese sprememb rabe tal smo na podlagi podatkov za posamezno podro~je (na primer delè zaposlenih v gozdarsvu, indusriji) izrazili zgolj ilustrativno in zato bolj subjektivno. V prvem primerjanem obdobju se s prevladujo~im procesom intenzifikacije zelo lepo odraà propad manufakturne proizvodnje èleza in èleznih izdelkov, s tem pa tudi tovorni{tva, rudarjenja in oglarjenja v slovenskih Alpah. Vrzel med pravim zagonom industrije ter industrializacije drùbe se je na eni strani odrazila v ve~jem {tevilu ljudi, ki so morali preìveti na zemlji. S tem se je pred koncem 19. stoletja pojavil vrhunec agrarne prenaseljenosti, v rabi tal pa v pove~anju ornih povr{in oziroma v procesu intenzifikacije. Zna~ilno pa je, da se kljub velikim gospodarskim pretresom za tiste ~ase to ni mo~no odrazilo v rabi tal, mo~ skupnih sprememb je bila zelo {ibka. V obdobju med letoma 1900 in 1953 so se zgodili najpomembnej{i globalni dogodki v 20. stoletju, v spremembi rabe tal pa se niso mo~no odrazili. ^e primerjamo vse tri ~asovne trakove med seboj, vidimo, da je na spremembe v rabi tal najbolj vplival ukrep za izbolj{anje u~inkovitosti kmetovanja {e iz 19. stoletja – prehod pa{ne v hlevsko ìvinorejo. Industrializacija in vzporedni razvoj prometa se v rabi tal na ravni celotnega alpskega sveta {e nista odraàla, prav tako ne ukrepi za za{~ito gozda. Ugotovili pa smo, da je industrializacija è imela vpliv v mezoregijah blizu prvih industrijskih centrov. Njen vpliv se je odraàl v procesu ogozdovanja, kar je znak upadanja mo~i in pomena kmetijstva v pokrajini. Tretje primerjano obdobje je med letoma 1953 in 1979. Na ~asovnem traku se jasno vidi, da so bili procesi sprememb rabe tal v tem obdobju dale~ najmo~nej{i. V tem obdobju so se odrazili tudi dogodki pred letom 1953 (1. svetovna vojna, poskus agrarne reforme, gospodarska kriza, 2. svetovna vojna, socialisti~na agrarna reforma, 10-hektarski zemlji{ki maksimum). Neizmerljiv pa je vpliv industrializacije (v naj{ir{em smislu) z obratno sorazmernim pojavom deagrarizacije na spremembe rabe tal. Tretji ~asovno vzporedni dejavnik, ki je vplival na ogozdovanje kmetijskih zemlji{~, pa je bil mo~an pritisk gozdarstva na kmetijska zemlji{~a, predvsem z zakonom o prepovedi gozdne pa{e. V obdobju med letoma 1979 in 1999 se je po katastrskih podatkih mo~ sprememb zmanj{ala, vendar pa je {e vedno prevladovalo ogozdovanje. Prevladujo~e ozelenjevanje v nekaterih obmo~jih znotraj mezoregij kaè na to, da so se izoblikovala obmo~ja, kjer so kmetijska gospodarstva uspela preìveti burno obdobje. Za mo~ sprememb v zadnjem primerjanem obdobju ne moremo z gotovostjo trditi, da se je zmanj{ala, saj je zaostajanje zemlji{kega katastra za dejanskim stanjem vse ve~je. 6.8 SINTEZA: TIPIZACIJA KATASTRSKIH OB^IN NA PODLAGI RABE IN SPREMEMB RABE TAL, DRU@BENIH DEJAVNIKOV TER PRVIN POVR[JA Prevladujo~e spremembe rabe tal po katastrskih ob~inah, ki smo jih prikazali v poglavju 6.7, kaè- jo le najintenzivnej{i proces sprememb med vsemi procesi. Na primer med letoma 1900 in 2000 je bilo skoraj v vseh katastrskih ob~inah najintenzivnej{i proces ogozdovanje. To pa ne pomeni, da preostali trije procesi sprememb rabe tal niso bili prisotni. Zato nas je zanimalo, katere katastrske ob~ine so si podobne glede na deleè povr{ine, ki so jo zajeli vsi {tirje procesi sprememb rabe tal. S tem smo zajeli tako mo~ kot tudi smer sprememb rabe tal. Enako smo s hierarhi~nim razvr{~anjem v skupine ugotavljali skupine katastrskih ob~in po podobnosti glede na deleè posameznih kategorij rabe tal. Po podobnosti katastrskih ob~in glede na deleè povr{ine, ki so jih zajeli {tirje osnovni procesi sprememb rabe tal med letoma 1900 in 2000, smo pri evklidski razdalji 15 dobili 9 skupin. Vendar pa skupine niso bile prostorsko zaokroène oziroma so bile katastrske ob~ine istih skupin precej razpr{ene. Enako je bilo, ~e smo evklidsko razdaljo pove~ali na 30 in dobili samo 3 skupine. Bolj zaokroène skupine smo ugotovili pri razvr{~anju v skupine po podobnosti razporeditve deleèv kategorij rabe tal. 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 raba tal 1900 spremembe rabe 1900–1999 raba tal 1900 spremembe rabe 1900–2000 1. skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 0 km 5 10 15 20 25 5. skupina meje katastrskih ob~in Vir: Leksikon ob~in 1904–06; Zemlji{ki kataster 1999 6. skupina meje mezoregij RS MKGP 2002 © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 80: Skupine katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta po podobnosti rabe tal leta 1900 in sprememb rabe tal med letoma 1900 in 1999 ter 1900 in 2000. 179 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Izkazalo pa se je, da najbolj zaokroène skupine dobimo, ~e v hierarhi~no razvr{~anje vnesemo deleè procesov sprememb ter deleè kategorij rabe tal za za~etno leto ugotavljanja sprememb rabe tal. Torej smo katastrske ob~ine razvr{~ali po podobnosti deleèv kategorij rabe tal na primer leta 1900 ter tudi po podobnosti deleèv povr{ine, ki so jo predstavljali procesi (ogozdovanje, ozelenjevanje, intenzifikacija, urbanizacija) sprememb rabe tal med letoma 1900 in 2000. Tako smo ugotovili, katere katastrske ob~ine so imele podobno za~etno stanje rabe tal ter nato v dolo~enem ~asovnem obdobju tudi podobne procese sprememb rabe tal. Nìjo ko smo dolo~ili mejno evklidsko razdaljo, ve~ skupin smo dobili. To sicer zmanj{a preglednost, vendar pa se s tem ohranijo pomembne zna~ilnosti in razlike v spremembah rabe tal. Na sliki 80 smo prikazali skupine katastrskih ob~in po podobnosti rabe tal leta 1900 in spremembah rabe tal med letoma 1900 in 1999 (vsi podatki iz zemlji{kega katastra) ter med letoma 1900 in 2000 (kombinacija katastrskih podatkov in podatkov dejanske rabe tal RS MKGP 2002). Ti dve karti prikazujeta glavne zna~ilnosti sprememb rabe tal v 20. stoletju. Za spremembe rabe tal v 19. stoletju smo ugotovili, da so bile predvsem bistveno manj intenzivne kot po letu 1900, procesi pa so zavzemali bolj izena~e-ne deleè sprememb. V tem se kaè mo~no prevladovanje kmetijstva med gospodarskimi panogami v 19. stoletju. Zato smo pri interpretaciji rezultatov ve~jo pozornost namenili spremembam v 20. stoletju, kar je pomembno za razumevanje dana{njega stanja rabe tal. Najpomembnej{a je ugotovitev, da so spremembe rabe tal znotraj mezoregij dokaj razli~ne. Glede na rabo in spremembe rabe tal pa so si podobne nekatere sosednje katastrske ob~ine, ki so sicer v razli~nih mezoregijah. To pomeni, da bi bile glede na rabo in spremembe rabe tal meje mezoregij lahko tudi druga~ne. Pri evklidski razdalji 15 smo dobili 6 skupin katastrskih ob~in glede na rabo tal leta 1900 in spremembe rabe tal v obdobju celotnega 20. stoletja. Ne glede na vrsto vhodnih podatkov, karti na sliki 80 prikazujeta dokaj podobne skupine. To ponovno dokazuje, da so katastrski podatki o rabi tal, predvsem za ugotavljanje sprememb rabe tal v dalj{ih obdobjih, kljub zaostajanju uporabni. Najve~jo razliko med kartama lahko opazimo v So{kih Julijskih Alpah, kjer karta, ki vsebuje podatke dejanske rabe tal, lo~uje katastrske ob~ine na Bov{kem in Kobari{kem v dve skupini, na prvi karti pa so te katastrske ob~ine v isti skupini s katastrskimi ob~inami celotnih Julijskih Alp. Sicer smo v nadaljevanju pri interpretaciji rezultatov upo{tevali rezultate, ki prikazujejo spremembe rabe tal med letoma 1900 in 2000. Ti rezultati bolj stvarno kaèjo spremembe rabe tal kot tisti, dobljeni na podlagi samo katastrskih podatkov. Prva in druga skupina katastrskih ob~in (slika 80, karta spodaj) sta si po zna~ilnostih rabe tal leta 1900 in sprememb rabe tal med letoma 1900 in 2000 podobni in bi pri vi{ji mejni evklidski razdalji tvorili isto skupino. Skupna zna~ilnost teh dveh skupin je, da imata izjemno velik delè povr{ja z ogozdovanjem (glej preglednico 70). Lo~ita pa se po deleìh kategorij rabe tal leta 1900. Prva skupina je imela najve~ji delè pa{nikov, druga pa travnikov. Tudi prostorsko sta ti dve skupini jasno lo~eni: prva zaobjema katastrske ob~ine v osrednjem delu Savinjskih Alp ter, z izjemo ene, vse katastrske ob~ine v Vzhodnih Karavankah, poleg tega pa se v isti skupini pojavljajo tudi posamezne katastrske ob~ine nad Tuhinjsko dolino, pod Krvavcem, na Jelovici, v pore~ju Tolminke ter v Bov{ki kotlini. Druga skupina je lepo zaokroèna v nizu katastrskih ob~in od Breginjskega kota prek Ba{ke grape do Zgornje Sel{ke doline. Kako velike spremembe so bile v tej skupini katastrskih ob~in, nam nazorno kaè tudi karta upada deleà travinja (slika 75). Izstopa predvsem obmo~je med Ba{ko grapo in Sel{- ko dolino ter katastrske ob~ine pod Peco v Vzhodnih Karavankah. Delè travinja se je v sto letih zmanj{al za ve~ kot 75 %. Tretja in ~etrta skupina imata za polovico manj{i deleògozdovanja od prve in druge skupine, skupen jima je tudi ve~ji delè kategorije ostalo leta 1900 v primerjavi z drugimi skupinami, kar pomeni, da so v teh dveh skupinah katastrske ob~ine, ki obsegajo najvi{ja, nerodovitna obmo~ja ter v primeru Jesenic mo~no pozidano obmo~je. ^etrta skupina se od tretje mo~no razlikuje v deleù povr{ja, ki naj bi bilo podvrèno urbanizaciji. Proces urbanizacije se po Medvedovi metodologiji (glej poglavje 6.7) dolo~uje 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 ob spremembi katerekoli kmetijske rabe v kategorijo ostalo. Pri tem je treba upo{tevati predpostavko, da naj bi se kategorija ostalo pove~ala le na ra~un pozidanih zemlji{~, zato take spremembe ozna~ujemo za urbanizacijo. V ~etrti skupini urbanizacija predstavlja kar 11 % povr{ja. S tem procesom bi lahko upravi~ili pove~anje deleà pozidanih zemlji{~ v katastrskih ob~inah od Jesenic do Begunj, tèko pa tudi na Bov{kem in Kobari{kem, kjer je bilo v prvi polovici 20. stoletja izseljevanje najmo~nej{e v slovenskem alpskem svetu in se je {tevilo prebivalcev od leta 1869 najbolj zmanj{alo. Ker so to katastrske ob~ine, v katerih je bilo neko~ veliko planin na gornji gozdni meji, danes pa imajo najve~ opu{~enih planin, lahko upravi~eno sklepamo, da se je proces »urbanizacije« pokazal na ra~un spremembe katastrske kategorije slabih pa{nikov v nerodoviten svet. Tudi v tem pa se kaèjo razlike v rabi tal, saj so bile na primer na Bov{kem prve planine opu{~ene è pred drugo svetovno vojno, drugod ve~inoma {ele po drugi svetovni vojni. Le oznaka procesa je v tem primeru neustrezna. Tretja skupina zdruùje predvsem katastrske ob~ine na savskem delu Julijskih Alp ter katastrske ob~ine z najvi{jimi obmo~ji Kamni{ko-Savinjskih Alp. Kljub zelo razli~nemu razvoju vplivnih obmo~ij oskrbovalnih in industrijskih sredi{~ v Julijskih Alpah v primerjavi z zgornjim delom Zgornje Savinjske doline se niso pokazale bistvene razlike med katastrskimi ob~inami, ki segajo v visokogorje. Iz tega lahko sklepamo, da so {e vse do konca 20. stoletja v teh obmo~jih na spremembe rabe tal vplivale naravne razmere oziroma selektivno opu{~anje najmanj primernega povr{ja za kmetijsko rabo, in to ne glede na razlike v drù- benem razvoju. Peta skupina je imela leta 1900 s 60 % med vsemi skupinami dale~ najve~ji delè gozda. Ogozdovanja je v primerjavi s tretjo in ~etrto skupino manj {e za 10 %, skupni delè vseh sprememb rabe tal pa je bil najmanj{i. V tej skupini so katastrske ob~ine, ki obsegajo ve~ji del Jelovice in Meàkle, deloma obsegajo tudi Pokljuko, katastrske ob~ine med Ko{uto na severu in Storì~em na jugu ter katastrske ob~ine Menine planine, Golt in Smrekovca. Tudi v tej skupini se je izkazalo, da so se sosednje katastrske ob~ine v razli~nih mezoregijah v rabi tal podobno odzvale. O~iten tak primer so katastrske ob~ine med Dobr~o in Storì~em, v Tuhinjski in Zadre~ki dolini, ki si »delijo« Menino planino, ter tudi na Smrekovcu, kjer je Ter v Savinjskih Alpah, Javorje pa v Vzhodnih Karavankah. Slednja katastrska ob~ina je v rabi tal o~itno veliko bolj podobna tistim v vzhodnem in jùnem delu Savinjskih Alp kot pa preostale-mu obmo~ju Vzhodnih Karavank. Zna~ilnost {este skupine je zelo velik delè njiv leta 1900, pa tudi velik deleùrbanizacije med letoma 1900 in 2000. V tej skupini so predvsem ravninske katastrske ob~ine zgornjega konca Ljubljanske kotline, posamezno pa se pojavljajo tudi zunaj tega obmo~ja ([tefanja Gora, Tunji{ke dobrave, [mihel). Ogozdovanje pa tudi v tej skupini zavzema bistveno ve~ji delè kot urbanizacija, ki jo je bilo za 9 % povr{ja. Posebnost te skupine je tudi relativno velik deleòzelenjevanja. Preglednica 70: Zna~ilnosti skupin katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na podobnost v deleìh kategorij rabe tal leta 1900 in deleìh povr{ine katastrskih ob~in, ki so jih zajeli procesi sprememb rabe tal med letoma 1900 in 2000. 1. skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 5. skupina 6. skupina % ogozdovanja 1900–2000 41,4 44,8 25,5 25,6 16,0 16,8 % ozelenjevanja 1900–2000 0,0 0,1 0,1 0,0 0,2 1,6 % urbanizacije 1900–2000 1,1 0,5 0,3 11,2 2,1 9,0 % inenzifikacije 1900–2000 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 % njiv 1900 10,2 5,6 2,7 4,6 8,8 27,1 % travnikov 1900 8,8 30,1 6,5 12,8 17,5 27,6 % pa{nikov 1900 40,3 28,3 20,0 34,1 10,3 13,0 % gozda 1900 37,7 28,0 42,7 34,3 60,2 26,8 % ostalega 1900 3,0 8,1 28,1 14,2 3,2 5,5 181 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek raba tal 1827 spremembe rabe 1827–1900 raba tal 1900 spremembe rabe 1900 in 1953 rabe tal 1953 spremembe rabe 1953 in 1999 1. skupina 0 km 5 10 15 20 25 2. skupina k. o. brez podatkov 3. skupina meje katastrskih ob~in Viri: Franciscejski kataster 1827; Leksikon ob~in 1904–06; 4. skupina meje mezoregij Zemlji{ki kataster 1953, 1999; © GIAM ZRC SAZU, 2005 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Slika 81: Skupine katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta po podobnosti rabe tal leta 1827 ter sprememb rabe tal med letoma 1827 in 1900, rabe tal leta 1900 ter sprememb rabe tal med letoma 1900 in 1953, rabe tal leta 1953 ter sprememb rabe tal med letoma 1953 in 1999. Pri prostorski razporeditvi skupin katastrskih ob~in sta se pokazali dve pomembni zna~ilnosti: 1. sosednje katastrske ob~ine iz razli~nih mezoregij so glede na spremembe rabe tal lahko v isti skupini; 2. katastrske ob~ine v isti skupini so v povsem razli~nih obmo~jih glede na gospodarski in drùbeni razvoj. Raba tal in spremembe rabe tal so o~itno veliko bolj kompleksen odraz kombinacije naravnih in drùbenih razmer in {e bolj kompleksen proces, kot smo menili s predhodno postavitvijo mezoregij. To pojasnjujejo tudi karte na sliki 81, ki prikazujejo skupine katastrskih ob~in po podobnosti glede na procese sprememb rabe tal med letoma 1827 in 1900 (ter za~etnega stanja rabe tal leta 1827), med letoma 1900 in 1953 (ter za~etnega stanja leta 1900) in med letoma 1953 in 1999 (ter za~etnega stanja leta 1953). Vidimo, da so se v razli~nih obdobjih oblikovale razli~ne skupine katastrskih ob~in. Iz tega sledi, da so bili v razli~- nih obdobjih razli~ni dejavniki, ki so vplivali na spremembe rabe tal, vendar ne vedno enaki na istih obmo~jih. Na kartah slike 81 smo prikazali manj{e {tevilo skupin katastrskih ob~in s podobnimi lastnostmi rabe in sprememb rabe tal. S tem smo bolj jasno prikazali ve~je skupine podobnih katastrskih ob~in. Vzemimo primer katastrskih ob~in Logarska dolina in Sol~ava. Do konca 19. stoletja sta ti dve katastrski ob~ini imeli podobne spremembe rabe tal kot ve~ina katastrskih ob~in, ki so kolikor toliko segale v visokogorje. V prvi polovici 20. stoletja sta omenjeni dve katastrski ob~ini imeli podobne spremembe rabe tal kot tiste v ve~jem delu So{kih Julijskih Alp, ne pa tudi tiste v sosedstvu Kamni{kih Alp. V drugi polovici 20. stoletja pa so imele podobne spremembe rabe tal kot izrazito »visokogorske« katastrske ob~ine. Iz tega bi lahko sklepali, da se je raba tal v 19. stoletju prilagajala predvsem naravnim razmeram, mo~ sprememb ni bila velika in zato tudi spremembe {e niso kazale jasno zaklju~enih skupin. V obdobju med letoma 1900 in 1953 so na rabo tal o~itno bolj kot naravne razmere vplivali drùbeni dejavniki. V tem obdobju je prav v So{kih Julijskih Alpah potekalo najmo~nej{e izseljevanje, opu{~e-ne so bile prve planine. Na obmo~ju katastrskih ob~in Logarska dolina in Sol~ava so bile med drugo svetovno vojno pògane {tevilne samotne kmetije, ljudje so se nanje postopno vra~ali {e ve~ desetle-tij, tisti pa, ki so se odselili v bliìno doma~ij, pa ob~asno (terensko delo 2003). Ali je mòno, da se je ta dogodek v spremembah rabe tal odrazil enako kot drùbene razmere v prvi polovici 20. stoletja v So{- kih Julijskih Alpah? Z ve~jo gotovostjo pa lahko trdimo, da so na podobne spremembe rabe tal v drugi polovici 20. stoletja bolj vplivale naravne razmere, vsaj v »visokogorskih« katastrskih ob~inah, ki zelo jasno tvorijo svojo skupino. Sklepamo lahko, da so spremenjene drùbene razmere po drugi svetovni vojni spodbujale selektivno opu{~anje kmetijskih zemlji{~ na slab{ih talnih razmerah in so se zato katastrske ob~ine z najve~jim deleèm povr{ja v visokogorju zdruìle v isto skupino. Da bi izmerili mo~ vpliva na spremembe rabe tal bodisi naravnih prvin bodisi drùbenih dejavnikov, ki smo jih obravnavali predhodno (poglavja 4., 5. in 6.), smo katastrske ob~ine razvrstili v skupine tudi po podobnosti prvin povr{ja in drùbenogeografskih dejavnikov. Ker smo obravnavali veliko {tevilo spremenljivk, smo s faktorsko analizo dolo~ili tiste spremenljivke, ki imajo najve~jo korelacijo z dobljenim faktorjem (Bajt, [tiblar 2002, str. 146). [tevilo spremenljivk smo zmanj{ali. Tako smo dosegli làje miselno dojemanje medsebojnega vplivanja ve~ spremenljivk ter zmanj{ali mònost napa~nih interpretacij korelacij, ki smo jih ugotovili za prvine povr{ja v poglavju 4.6 ter za drùbenogeografske dejavnike v poglavju 5.6. Vzemimo primer nadmorskih vi{in, za katere smo ugotovili, da so mo~no povezane z rabo tal, nakloni pa nekoliko manj. Vendar so nadmorske vi{ine in nakloni povr{ja povezani tudi med seboj. Zato ne moremo z gotovostjo re~i, ali je raba tal z nadmorsko vi{ino bolj povezana zaradi nje same ali pa tudi zaradi naklonov, ki so v visoki povezavi z nadmorskimi vi{inami. Faktorska analiza pa nam je pomagala izbrati tiste spremenljivke, ki najbolje pojasnjujejo na primer en tip povr{ja ali pa en tip drùbenogeografskih spremenljivk. Pri prvinah povr{ja smo v faktorsko analizo dali deleè vseh obravnavanih prvin povr{ja za vsako katastrsko ob~ino, skupaj 12. Dobili smo 183 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek faktor 1 = 48,9 % faktor 2 = 21,1 % 1. skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 0 km 5 10 15 20 25 5. skupina meje katastrskih ob~in Vir: O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003 6. skupina meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 82: Skupine katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na izbrane prvine povr{ja. 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 en izrazit faktor, drugi je è manj izrazit, oziroma imata z njim zelo visoko povezanost (r je ve~ji od 0,7) le dve spremenljivki. Prvi faktor pojasnjuje skoraj 50 % skupne variance, z njim pa imajo zelo visoko povezanost (r ve~ji od 0,7): • deleì dolinskega povr{ja, • deleì naklonov do 12° ter • deleì proda. S faktorjem 1 nobena od treh spremenljivk, ki ozna~ujejo razrede nadmorskih vi{in, ni imela ve~- je povezanosti kot naklonski razred do 12°. Torej se visoka povezanost rabe tal z nadmorskimi vi{inami o~itno pojavlja tudi na ra~un naklonov. Z drugim faktorjem, ki pojasnjuje dobrih 20 % skupne variance, so mo~no povezane: • nadmorske vi{ine nad 1700 m ter • nakloni med 12° in 30°. Na podlagi omenjenih spremenljivk smo s hierarhi~nim razvr{~anjem v skupine (Wardova metoda) izdelali dve razli~ni karti skupin katastrskih ob~in, ki so si podobne po prvinah povr{ja. Na prvi karti (slika 82, karta zgoraj) so se izoblikovale posamezne skupine, ki so vezane na nekatere tipi~ne oblike povr{ja. Na primer skupina 3 je v veliki meri vezana na robove dolin in planote (Jelovica, Pokljuka): nakloni do 12° zavzemajo tretjino povr{ja, dolinskega povr{ja je nekoliko manj kot tretjina, proda è manj kot petina. Peta skupina je {e bolj vezana na en tip povr{ja: delè naklonov do 12° presega 80 %, delè dolinskega povr{ja in proda pa celo 95 %. Skupine na spodnji karti (slika 82) so bolj oblikovane le glede na nadmorske vi{ine in naklone povr{ja, ne pa tudi glede na kamnine in reliefne enote. Korelacijo med skupinami katastrskih ob~in po podobnosti glede na rabo in spremembe rabe tal ter skupinami katastrskih ob~in, ki so si podobne glede na naravne razmere po spremenljivkah, izbranih iz faktorja 1 in 2, smo ra~unali s kontingen~no tabelo. Izra~unali smo, da sta obe omenjeni povezavi pri 99-odstotnem zaupanju statisti~no pomembni. Korelacijski koeficient za prvo zna{a 0,4306, za drugo pa 0,5034. Mejni koeficient t-testa pa je pri obeh vrednostih korelacijskih koeficientov ve~ kot enkrat preseèn. Pri iskanju najbolj reprezentativnih drùbenogeografskih dejavnikov smo v faktorski analizi upo{tevali 17 spremenljivk za vsako katastrsko ob~ino. Prvi faktor pojasnjuje malo manj kot 30 % skupne variance, z njim pa imajo zelo visoko povezanost (korelacijski koeficient r je ve~ji od 0,7): • indeksi rasti {tevila prebivalcev med letoma 1900 in 2002, • indeksi rasti {tevila aktivnega prebivalstva med letoma 1953 in 2002, • deleì aktivnega kme~kega prebivalstva leta 2002 ter • hektari vseh uporabljenih zemlji{~ na kmetijsko gospodarstvo leta 2000. Spremenljivke, izbrane iz faktorja 1, bi lahko poimenovali tudi demografske spremenljivke (oziroma demografski faktor), ~eprav je v kombinaciji tudi ena posestna spremenljivka. Skupine katastrskih ob~in, ki so si podobne glede na {tiri na{tete spremenljivke, smo dolo~ili s hierarhi~nim razvr{~anjem v skupine ter jih prikazali na sliki 83 (zgornja karta). V skupini 1 so zdruène predvsem katastrske ob~ine So{kih Julijskih Alp, kaèjo pa na najmo~- nej{e upadanje indeksov {tevila prebivalcev in aktivnih prebivalcev ter imajo najmanj{o povr{ino uporabljenih zemlji{~ na kmetijsko gospodarstvo. Tudi skupina 2 je zaokroèna predvsem v obmo~ju osrednjega in spodnjega dela Savinjskih Alp ter Tuhinjske doline. Razlika v primerjavi s skupino 1 je predvsem nekoliko manj{i upad dveh prebivalstvenih indeksov, bistveno pa je bil leta 2002 ve~ji deleàktivnih v kmetijstvu. Skupina 3 ima podoben upad prebivalstva kot skupina 1, zato pa dale~ najve~ji deleàktivnih v kmetijstvu in najve~jo povr{ino uporabljenih zemlji{~. To je predvsem obmo~je najvi{- jih in najve~jih samotnih kmetij v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah. Skupini 4 in 5 sta si podobni v deleù aktivnih prebivalcev v kmetijstvu, vendar je v skupini 4 rast prebivalstva, v skupini 5 pa stagnacija. Skupina 6 odstopa od preostalih predvsem po izjemno veliki rasti {tevila prebivalstva na eni strani ter dale~ najnìjem deleù aktivnih kme~kih prebivalcev, pa tudi povr{ine uporabljenih zemlji{~ na kmetijsko gospodarstvo so najmanj{e. To so predvsem katastrske ob~ine na Deèli, v okolici Jesenic in Trì~a, Preddvor in Bohinjska Bistrica. 185 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek faktor 1 = 29,9 % faktor 2 = 20,3 % 1. skupina 2. skupina 3. skupina 0 km 5 10 15 20 25 4. skupina k. o. brez centoidov naselij Viri: Leksikon ob~in 1904–1906; 5. skupina meje katastrskih ob~in Popisi prebivalstva 1953–2002; Krajevni leksikon 1995; Popis kmetijstva 2000 6. skupina meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 83: Skupine katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na izbrane drùbenogeografske spremenljivke. 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Drugi faktor pojasnjuje 20 % skupne variance vseh drùbenogeografskih spremenljivk, z njim pa imajo zelo visoko povezanost: • hektari kmetijskih zemlji{~ v uporabi na kmetijsko gospodarstvo leta 2000, • hektari gozdnih zemlji{~ v lasti na kmetijsko gospodarstvo leta 2000, • skupni GV@ na kmetijsko gospodarstvo leta 2000, • indeks {tevila govedi med letoma 1900 in 2000. Spremenljivke, izbrane iz faktorja 2, bi lahko poimenovali tudi kmetijske spremenljivke (oziroma kmetijski faktor). Skupine katastrskih ob~in, ki so si podobne glede na {tiri na{tete spremenljivke, smo tako kot druge dolo~ili s hierarhi~nim razvr{~anjem v skupine ter jih prikazali na sliki 83 (spodnja karta). Prva in druga skupina katastrskih ob~in imata najbolj pe{ajo~e kmetijstvo. [tevilo govedi se je v prvi skupini razpolovilo, v drugi celo zmanj{alo za 90 %. Druga skupina ima na sploh tudi najmanj kmetijskih zemlji{~ v uporabi, gozda pa {e manj. Ta skupina katastrskih ob~ih je v zahodnem delu So{kih Julijskih Alp ter v Ba{ki grapi. Prva skupina je zna~ilna v preostalih delih So{kih Julijskih Alp, v ve~jem delu Savskih Julijskih Alp, v okolici Jesenic ter med Begunjami in Trì~em. Tretja in ~etrta skupina imata najve~ gozda v lasti in kmetijski zemlji{~ v uporabi, tudi skupni GV@ je vi{ji kot v prej{njih dveh, {tevila govedi je manj do ~etrtine. V teh obmo~jih je gozd pomemben ekonomski dejavnik za kmetijska gospodarstva. V tretji skupini so katastrske ob~ine samotnih kmetij med Jezerskim in Vzhodnimi Karavankami. V ~etrti skupini pa katastrske ob~ine v osrednjem delu Savinjskih Alp, v Tuhinjski dolini, Kamni{ki Bistrici, bolj razpr{eno pa se pojavljajo vse do So{kih Julijskih Alp (okolica Tolmina). Zza peto in {esto skupino je zna~ilna rast {tevila govedi glede na leto 1900, za {esto skupino pa lahko re~emo, da je najbolj ìvinorejska. Ti dve skupini se pojavljata v ozkem pasu katastrskih ob~in, ki so z mejami v robnem delu Ljubljanske kotline od Deèle do Preddvora, drugo obmo~je so {ir{i deli dolin v Savinjskih Alpah. Preglednica 71: Zna~ilnosti skupin katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na podobnost izbranih drùbenogeografskih spremenljivk po faktorju 1 (demografski faktor) in faktorju 2 (kmetijski faktor). faktor spremenljivka 1. skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 5. skupina 6. skupina demografski indeks {tevila prebivalcev 48,2 69,1 55,3 163,7 111,0 414,8 faktor (1) 1900–2002 indeks aktivnih 1953–2002 46,6 71,9 50,7 135,6 97,0 185,4 % aktivnih v kmetijstvu 2002 6,4 19,7 40,2 5,0 4,5 1,7 ha vseh uporabljenih zemlji{~ 14,3 19,1 57,8 14,7 19,2 12,4 na gospodarstvo 2000 kmetijski ha kmetijskih zemlji{~ 5,4 4,1 12,8 7,1 4,9 6,7 faktor (2) v uporabi na gospodarstvo 2000 ha gozdnih zemlji{~ v lasti 7,9 3,9 45,9 12,8 5,6 10,7 na gospodarstvo 2000 GV@ skupaj na gospodarstvo 2000 4,3 2,7 8,5 7,0 6,2 10,9 indeks {tevila govedi 1900–2000 50,9 12,8 72,1 83,2 120,9 155,0 Korelacijo med skupinami katastrskih ob~in po podobnosti glede na rabo in spremembe rabe tal ter skupinami katastrskih ob~in, ki so si podobne glede na drùbenogeografske spremenljivke po faktorju 1 in 2, smo ra~unali s kontingen~no tabelo. Izra~unali smo, da sta obe omenjeni povezavi pri 99-odstotnem zaupanju statisti~no pomembni. Korelacijski koeficient za prvo zna{a 0,3614, za drugo pa 0,3021. 6.8.1 SKLEPNA INTERPRETACIJA SINTEZE Glede na izra~unane korelacijske koeficiente je prostorska razporeditev rabe in sprememb rabe tal med letoma 1900 in 2000 v slovenskem alpskem svetu bolj povezana s prvinami povr{ja kot z demo-187 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek grafskimi ali kmetijskimi spremenljivkami. Vendar pa moramo to ugotovitev oceniti kriti~no. Ve~ja korelacija sprememb rabe tal s prvinami povr{ja potrjuje è omenjeno selektivno opu{~anje kmetijskih zemlji{~. Selektivno opu{~anje pomeni, da so se najprej opu{~ala najbolj strma, kamnita, tèko dostopna zemlji{~a. To se zrcali v korelaciji med spremembami rabe tal in prvinami povr{ja. Vendar pa je tudi selektivno opu{~anje slab{ih, manj primernih kmetijskih zemlji{~ odraz sprememb v drùbi. Premajhna posest je ob agrarni prenaseljenosti z zemlje najprej odgnala ljudi tam, kjer se z zemljo niso uspeli preìveti. Na primer v Zgornjem Poso~ju so naravne razmere med najmanj ugodnimi za kmetijstvo, poleg tega je posest zaradi na~ina dedovanja izjemno majhna in razdrobljena, dogodki po prvi svetovni vojni pa so botrovali mo~nemu izseljevanju. Drug primer je upad planinske pa{e. Planinski pa{niki so v primerjavi z dolinskimi zemlji{~i na zelo neugodnem povr{ju in v visokogorskem obmo~ju. Zato propad planin in senoètnih planin kaè visoko korelacijo sprememb rabe tal s prvinami povr{ja, dejanski vzrok pa je v spremenjenih drùbenih razmerah v dolini. Med {estimi skupinami katastrskih ob~in, ki smo jih sintezno zdruìli po podobnosti glede na rabo in spremembe rabe tal med letoma 1900 in 2000 (slika 80, spodnja karta), smo izlu{~ili tiste, ki so è neposredno imele ve~jo korelacijo s skupinami, dobljenimi na podlagi drùbenogeografskih spremenljivk. Tako s skupinami iz spremenljivk demografskega kot iz kmetijskega faktorja imajo bistveno ve~jo korelacijo kot s prvinami povr{ja skupine 1, 2 in 6. Izlu{~ili smo torej katastrske ob~ine v osrednjem delu Savinjskih Alp in v Vzhodnih Karavankah, v spodnejm delu So{kih Julijskih Alp ter tiste v uravnanem delu Ljubljanske kotline (glej sliko 80, spodnja karta). Pomembna pa je tudi ugotovitev, da imajo s prvinami povr{ja ve~jo korelacijo kot z drùbenimi dejavniki skupine 3, 4 in 6. Torej ponovno skupina 6. V tem se tudi neposredno kaè dejanski vpliv drùbenogeografskih dejavnikov na ugotovljene spremembe rabe tal tudi v ve~jih korelacijah s prvinami povr{ja. @e predhodno v tem poglavju smo spoznali, da so se oblikovale skupine katastrskih ob~in s podobno rabo in spremembami rabe tal, vendar z razli~nimi drùbenimi in/ali naravnimi razmerami. Vzemimo primer katastrskih ob~in v 5. skupini (slika 80, spodnja karta). Primerjali smo tri zaokroèna obmo~ja katastrskih ob~in znotraj skupine, vendar med seboj lo~ena s katastrskimi ob~inami drugih skupin. Prvo je obmo~je katastrskih ob~in (obmo~je 1) med Zgornjo Bohinjsko dolino in vzhodnim robom Jelovice, drugo je obmo~je katastrskih ob~in (obmo~je 2) pod Dobr~o, Kri{ko goro in Storì~em skupaj s katastrskima ob~inama Lom in Spodnje Jezersko, tretje je obmo~je katastrskih ob~in (obmo~je 3) v Tuhinjski in Zadre~ki dolini. Na videz so to tri povsem razli~na obmo~ja, zato podobnost v spremembah rabe tal nekoliko presene~a. Prvo obmo~je ima 50 % planot in manj kot 10 % dolin, drugo obmo~je planot sploh nima, dolin je za 40 %, tretje obmo~je ima 20 % planot in 20 % dolin. Torej so si v prvinah povr{ja ta tri obmo~ja zares podobna le v deleù naklonov do 12°, ki zna{a okrog 30 %. Tudi po prebivalstvenih kazalcih so si obmo~ja razli~na. [tevilo prebivalcev je v prvem in tretjem obmo~ju med letoma 1900 in 2002 stagniralo oziroma celo rahlo upadlo (za 10 %), v drugem obmo~- ju se je pove~alo za ve~ kot 100 %. V prvem obmo~ju se je deleàktivnega prebivalstva od leta 1953 zmanj{al za dobrih 10 %, v tretjem se skoraj ni spremenil (kar kaè na bolj vitalno strukturo prebivalstva v primerjavi s prvim obmo~jem), v tretjem obmo~ju se je skladno s {tevilom prebivalcev pove~al. Deleàktivnih v kmetijstvu se je od leta 1953 v vseh treh obmo~jih zelo zmanj{al. V prvem jih je bilo leta 2002 {e 7 % oziroma {est kart manj kot leta 1953, v drugem obmo~ju jih je bilo {e 5 % (oziroma {est in polkrat manj, v tretjem obmo~ju jih je bilo leta 2002 {e 13 % oziroma {trikrat manj kot leta 1953. Pri posestnih kazalcih so imela vsa tri obmo~ja zelo podobne zna~ilnosti: kmetijsko gospodarstvo je leta 2000 imelo skupaj v uporabi okrog 19 ha zemlji{~, od tega dobrih 6 ha kmetijskih zemlji{~, v lasti pa so imela okrog 12 ha gozda. Kmetijski kazalci kaèjo razlike med njimi predvsem v indeksu {tevila govedi med letoma 1900 in 2000. V prvem obmo~ju se je {tevilo zmanj{alo za 30 %, skupni GV@ na kmetijo danes zna{a dobrih 5, polovica planin na tem obmo~ju je bila do danes opu{~ena. V drugem in tretjem obmo~ju se je {tevilo govedi do danes pove~alo za priblìno 15 %, skupni GV@ pa presega 7. V drugem obmo~ju se je {tevilo planin razpolovilo, v tretjem pa jih je opu{~enih le 30 %. 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 bohinjski (prvi) tip breginjsko-graparski (drugi) tip tip samotnih kmetij (tretji) visokogorski (~etrti) tip gozdni (peti) tip urbanizirani ({esti) tip meje katastrskih ob~in 0 km 5 10 15 20 25 dolinsko-ìvinorejski (sedmi) tip meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 84: Tipi katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na podobnost rabe insprememb rabe tal, prvin povr{ja, demografskih, posestnih in kmetijskih spremenljivk. Suhoparen prikaz zna~ilnosti treh obmo~ij je razkril, da imajo vsa tri obmo~ja redke podobne kazalce. Najbolj so si podobna v posestnih kazalcih, in posameznih kmetijskih kazalcih (PDM, GV@). V grobem lahko zaklju~imo, da imajo vsa tri obmo~ja danes podobno vitalno kmetijstvo in zato so bile tudi spremembe rabe tal podobne. V vseh treh obmo~jih se kmetje naslanjajo na ìvinorejo, glede na nadpovpre~no velikost gozda v lasti pa je v teh obmo~jih gozd za kmete pomemben dejavnik za ohranjanje kmetijstva. Nekme~ki elementi v primeru obmo~ja 2 o~itno niso imeli mo~nej{ega vpliva na spremembe rabe tal. Prav na primeru izbranih treh obmo~jih se lepo vidi, da vnaprej postavljene meje mezoregij z vidika sprememb rabe tal (s tem pa tudi z vidika drùbenogeografskih zna~ilnosti) niso najbolj ustrezne. Katastrske ob~ine Zadre~ke in Tuhinjske doline bi sodile v isto mezoregijo, enako katastrske ob~ine pod Dobr~o in Kri{ko goro. Zato smo so s hierarhi~no metodo razvr{~anja v skupine iskali katastrske ob~ine po podobnosti glede na skupine rabe in sprememb rabe tal (slika 80, karta spodaj) med letoma 1900 in 2000, glede na skupine prvin povr{ja (slika 82, obe karti) ter glede na skupine drùbenogeografskih spremenljivk (slika 83, obe karti). Dobili smo 7 izrazitih skupin ali tipov katastrskih ob~in, posamezne izolirane katastrske ob~ine (glej sliko 85) pa smo sami uvrstili v obdajajo~o skupino ter tako dobili skoraj popolnoma zaklju~ene skupine (slika 84). Tako smo s statisti~nimi metodami, torej kar se da objektivno, pri{li do tipov katastrskih ob~in, ki so si podobne po spremembah rabe tal in {e po dejavnikih, ki so vplivali nanje. Dobili smo presenetljivo zaklju~ene tipe (skupine), vsakega pa smo poimenovali, bodisi glede na pokrajinsko zaokroènost, bodisi glede na zna~ilni drùbenogeografski element, bodisi glede na zna- ~ilen tip povr{ja (zna~ilnosti vsakega tipa so prikazane v preglednici 72). 189 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 72: Zna~ilnosti sinteznih tipov katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na rabo in spremembe rabe tal, demografske, posestne, kmetijske dejavnike ter prvine povr{ja. 1. tip 2. tip 3. tip 4. tip 5. tip 6. tip 7. tip % ogozdovanja 1900–2000 31,9 44,9 38,5 27,1 17,2 19,8 14,1 % ozelenjevanja 1900–2000 0,0 0,0 0,0 0,1 0,8 0,4 0,1 % urbanizacije 1900–2000 1,0 1,0 0,6 *4,0 2,0 10,4 4,4 % intenzifikacije 1900–2000 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,0 % njiv 1900 5,4 5,1 6,1 2,4 9,9 20,3 16,5 % travnikov 1900 19,7 33,2 6,7 11,2 11,0 25,1 22,2 % pa{nikov 1900 23,5 26,5 30,9 26,9 16,5 19,1 9,7 % gozda 1900 46,7 27,5 49,6 36,0 58,4 28,8 47,6 % ostalega 1900 4,6 7,7 13,7 23,5 4,3 6,7 4,0 indeks {tevila prebivalcev 1900–2002 108,2 48,1 77,3 88,4 91,0 290,2 221,9 indeks aktivnih 1953–2002 85,6 52,5 75,6 69,3 86,3 151,0 141,8 % aktivnih v kmetijstvu 2002 5,6 7,1 25,0 10,4 17,1 1,8 4,9 ha vseh uporabljenih zemlji{~ na kmetijo 2000 15,7 13,4 51,6 13,1 26,9 11,8 13,2 ha kmetijskih zemlji{~ v uporabi na kmetijo 2000 5,6 5,2 10,8 5,8 7,2 5,2 5,5 ha gozdnih zemlji{~ v lasti na kmetijo 2000 8,2 4,9 33,6 6,0 17,8 6,2 7,0 GV@ skupaj na kmetijo 2000 3,9 3,7 7,6 4,1 7,0 6,1 8,3 indeks {tevila govedi 1900–2000 56,8 31,6 71,9 44,0 76,6 83,8 137,0 % povr{ja do 12° 27,8 15,0 9,4 10,7 23,7 50,0 46,5 % povr{ja od 12° do 30° 50,1 41,6 49,7 34,9 54,5 34,7 40,4 % povr{ja s prodom 25,5 20,0 8,9 21,1 10,6 57,2 35,0 % povr{ja z vi{inami 1700 m in ve~ 1,7 1,3 7,1 17,6 0,9 3,2 0,5 % dolinskega povr{ja 10,5 12,6 5,6 8,6 19,2 60,5 60,7 Prvi tip smo poimenovali »bohinjski tip«, saj se pojavlja predvsem v Bohinju. Zanj je zna~ilno, da je ogozdovanje doseglo 31 % celotnega povr{ja, kar je manj kot v 2. in 3. tipu, pa ve~ kot v vseh drugih. [tevilo prebivalcev je stagniralo, vendar ne upadlo, ob ne najbolj ugodni posestni strukturi pa je mo~no upadla govedoreja. Nekdaj pomembno ìvinorejsko obmo~je je v veliki meri izgubilo svojo funkcijo. Naklonov do 12° je za dobro ~etrtino, dolinskega sveta le za 10 %. Drugi je »breginjsko-graparski tip«. Zanj je zna~ilno dale~ najmo~nej{e ogozdovanje (44 % povr- {ine) med vsemi tipi, izjemno mo~an upad {tevila prebivalstva (50 %) ter {e ve~ji upad govedoreje (70-odstotni upad {tevila govedi) kot pri prvem tipu. Naklonov do 12° je 15 %, dolinskega sveta za dobro desetino. V tem tipu bi lahko lo~ili ozko obmo~je okrog Tolmina, kjer je ìvinoreja {e vedno pomembna gospodarska panoga. Tretji je »tip samotnih kmetij s prevlado gozda«. Tudi v tem tipu je bilo ogozdovanje zelo mo~no, doseglo je skoraj 40 % celotnega povr{ja. Prostorsko tip ni povsem enoten, vseeno pa je zaokroèn od Jezerskega, preko Sol~avskega do osrednjega dela Savinjskih Alp. V preteklosti so tretjino povr{- ja zavzemali pa{niki, mo~neje je bila razvita ìvinoreja, kar se vidi v upadu {tevila govedi. V tem tipu so najve~je slovenske kmetije, z najve~jo povr{ino gozda v lasti ter tudi najve~jim deleèm aktivnih v kmetijstvu. Med vsemi tipi je najmanj dolinskega povr{ja, polovica povr{ja je nagnjena med 12° in 30°. ^etrti je »visokogorski tip«. Med procesi sprememb rabe tal ogozdovanje ne presega 30 % povr{- ja, zato pa je za okrog 4 % ve~ nerodovitnega sveta kot leta 1900. Ta sprememba se je sicer pokazala kot urbanizacija*. Visokogorski tip je zdruèn v srednjem in zahodnem delu Julijskih Alp, v tem tipu je tudi katastrska ob~ina @upanje Njive, ki zavzema osrednji del Kamni{kih Alp. Kar ~etrtino povr{ja predstavlja nerodoviten svet, med vsemi tipi je tudi najve~ji delè povr{ja nad zgornjo gozdno mejo. Upad {tevila prebivalstva je bil manj{i kot v tretjem tipu, zato pa je bil ve~ji upad {tevila aktivnega prebivalstva. Aktivnega prebivalstva v kmetijstvu je za desetino vsega prebivalstva, posestna struktura pa je podobna 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 bohinjski (prvi) tip breginjsko-graparski (drugi) tip tip samotnih kmetij (tretji) visokogorski (~etrti) tip gozdni (peti) tip k. o. brez centroidov naselij urbanizirani ({esti) tip meje katastrskih ob~in 0 km 5 10 15 20 25 dolinsko-ìvinorejski (sedmi) tip meje mezoregij © GIAM ZRC SAZU, 2005 Slika 85: Tipi katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na podobnost rabe insprememb rabe tal, prvin povr{ja, demografskih, posestnih in kmetijskih spremenljivk, izoliirane katastrske ob~ine niso zdruène. dolinskim obmo~jem. [tevilo govedi je od leta 1900 upadlo za ve~ kot 50 %, kar je za »breginjsko-ba{- kograparskim« tipom najve~. Ta tip bi se v Julijskih Alpah lahko razbil vsaj {e na dva dela, in sicer na so{ki in savski del, predvsem zaradi razlik v demografskih in posestnih razmerah. O~itno pa razlike niso tako velike, da bi se to poznalo tudi v rabi in spremembah rabe tal. Peti je »gozdni tip«. To so obmo~ja, ki so imela è leta 1900 zelo velik delè gozda. Ta tip je po drùbenih zna~ilnostih zelo heterogen: na eni strani so obmo~ja z vitalnim kmetijstvom, ki ohranja rabo tal, na drugi strani so obmo~ja, ki imajo depopulacijsko tendenco s staranjem prebivalstva, na tretji strani pa obmo~ja, ki teìjo k mo~nej{emu prehodu agrarne pokrajine v neagrarno. Ogozdovanje je v tem tipu zasedlo 17 % povr{ja, ozelenjevanje slab odstotek (1 %), kar je relativno veliko, podatki so zaznali celo intenzfikacijo. Urbanizacije je mo~nej{a kot v prvih {tirih tipih, vendar precej {ibkej{a kot v {estem in sedmem tipu. Prostorsko je to najbolj razbit tip katastrskih ob~in: na zahodu slovenskega alpskega sveta je v tem tipu Meàkla z gorjanske strani; drugo je obmo~je Jelovice iz bohinjskega, blejskega in sel{kega konca; tretje je obmo~je osrednjega dela Karavank med Begunjami in Lomom pri Trì~u; ~etrto je obmo~je Tuhinjske in Zadre~ke doline; peto je obmo~je vzhodnega robu Savinjskih Alp in Vzhodnih Karavank. Leta 1900 je bil v tem tipu najve~ji delè gozda, zato ogozdovanje in spremembe sploh glede na preostale tipe niso bili mo~ni. [tevilo prebivalcev se je zmanj{alo le za desetino, aktivnih nekoliko ve~. Deleàktivnih v kmetijstvu je visok, zna{a 17 %. Tudi velikostna struktura posesti je za slovenske razmere velika, vendar s 27 ha zemlji{~ v uporabi za polovico manj{a kot v tretjem tipu. Glede na velikost gozda v lasti, se kmetijstvo poleg ìvinoreje naslanja tudi na gozd. [esti je »urbaniziran tip«. Zdruùje katastrske ob~ine pasu med Hru{ico, Bledom in Radovljico, manj- {e skupinice se pojavljajo {e v Trì~u, med Oto~ami in Podnartom, v okolici Dupelj in Stahovice. To so 191 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek katastrske ob~ine, kjer je prostor spremenil funkcijo: pomen kmetijstva se je povsem zmanj{al kljub najbolj primernim naravnim razmeram. Najbolj{a kmetijska zemlji{~a obdeluje majhno {tevilo kmetij. Leta 1900 je bilo v tem tipu kar 20 % njiv, do leta 2000 pa je bila urbanizacija najmo~nej{a (10 %) med vsemi tipi, na drugi strani je bilo tudi ogozdovanje relativno mo~no (20 %), glede na to, da je v tem tipu ve~ kot polovica dolinskega povr{ja. [tevilo prebivalcev se je pove~alo za skoraj 200 %, delè zaposlenih v kmetijstvu pa je manj{i od 2 %. Preìvele kmetije imajo relativno visok GV@ (ve~ji kot v 1., 2. in 4. tipu), kljub temu da imajo med vsemi tipi najmanj zemlji{~ v uporabi. Katastrske ob~ine nad Jesenicami (Planina, Plav{ki Rovt, Javorni{ki Rovt) bi zaradi manj{e intenzitete urbanizacije lahko tvorile podtip. Sedmi je »dolinsko-ìvinorejski tip«. Prostorsko se ta tip pojavlja v kombinaciji s {estim tipom, zato mu je zelo podoben v prvinah povr{ja. Urbanizacija je bila za polovico manj{a kot v {estem tipu, manj intenzivno je bilo tudi ogozdovanje. [estemu tipu je podoben tudi v zna~ilnostih gibanja prebivalstva. Deleàktivnih v kmetijstvu je sicer manj{i kot v vseh drugih tipih (razen v {estem), zato pa je GV@ v tem tipu najve~ji med vsemi, {tevilo govedi pa se je od leta 1900 pove~alo skoraj za 40 %. V tem tipu so najbolj zna~ilne tehnolo{ko razvite kmetije z usmeritvijo v intenzivno mle~no proizvodnjo. 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 7 SKLEPI IN GLAVNE UGOTOVITVE Sklepe in glavne ugotovitve smo predstavili, kot so si sledila poglavja. Podali smo kratke povzetke glavnih ugotovitev ter na koncu {e splo{en komentar novih spoznanj. 7.1 SPLO[NE UGOTOVITVE V knjigi smo obravnavali spremembe rabe tal v 19. in 20. stoletju na primeru slovenskega alpskega sveta. Slovenski alpski svet je za preu~evanje zastavljene tematike zelo primerna pokrajina: kmetijsko gospodarstvo, ki je skozi preteklost najbolj oblikovalo in vzdrèvalo kulturno pokrajino, je v alpskem svetu vezano na planine, zemlji{~a v dolini in gorovju sestavljajo gospodarsko celoto. Zato so se spremenjene drùbene razmere v dolini mo~no odrazile na zelo {irokem obmo~ju. Kljub dokaj homogenim naravnim razmeram v tem prostoru, ki jim je ~lovek prilagodil svoje delovanje, smo ugotovili velike razlike znotraj alpskega sveta. Iz preverjanja pravilnosti za~etnih izhodi{~ smo ugotovili: • vnaprej postavljene mezoregije na osnovi naravnogeografskih mezoregij in prilagojene rabi tal na podlagi planinsko-pa{ni{ke gravitacije niso povsem potrdile teze o podobnih spremembah rabe tal znotraj posamezne mezoregije. To pomeni, da raba tal odraà {e precej bolj zapletene odnose v pokrajini, kot smo mislili predhodno; • podobne spremembe rabe tal se lahko pokaèjo v povsem razli~nih naravnih in drùbenih razmerah. Tak je primer enake mo~i ogozdovanja v obmo~jih z mo~no urbanizacijo pokrajine (in zato razkroja agrarne drùbe) na eni strani ter v depopulacijskih obmo~jih. So~asno se je v izrazitem visokogorju se je raba tal ob istih drùbenogeografskih dejavnikih druga~e spremenila kot v izrazitih dolinskih in uravnanih obmo~jih. Zato je za razumevanje procesov, ki se kaèjo v spremembah rabe tal, treba poznati njihov zgodovinski razvoj; • obmo~ja, ki smo jih postavili v sosednje mezoregije in smo zato pri~akovali tudi razli~ne spremembe rabe tal, so imela v nekaterih primerih podobne spremembe rabe tal, zato smo na podlagi podobnostnih skupin (ali tipov) katastrskih ob~in glede na rabo in spremembe rabe tal, prvin povr{- ja ter drùbenogeografskih dejavnikov oblikovali nove skupine oziroma tipe pokrajine (Petek 2005). 7.2 VIRI ZA PREU^EVANJE RABE TAL Podatki o rabi tal iz zemlji{kega katastra so zaradi enotne in le malo spremenjene metodologije zbiranja podatkov è vse od vzpostavitve stabilnega (franciscejskega) katastra v prvi polovici 19. stoletja zelo ustrezen vir predvsem za ugotavljanje sprememb rabe tal v dalj{ih obdobjih na ve~jih prostorskih enotah. Pri tem je najmanj{a enota preu~evanja parcela, na vi{ji ravni pa katastrska ob~ina. Sicer zemlji{ki kataster vsaj od sedemdesetih let prej{njega stoletja vse bolj zaostaja za dejanskim stanjem. Karta dejanske rabe tal med vsemi viri, ki zajemajo rabo tal v Sloveniji, trenutno najbolje izkazuje razmerje med zemlji{kimi kategorijami. Njena prednost je zajem podatkov iz letalskih posnetkov in zato mònost dolo~evanja dejanske rabe tal iz velikega merila (1 : 5000). Njene slabosti pa so neenoten ~as zajema podatkov (v razdobju treh let), napake v interpretaciji ekstenzivnih travnikov (najve~ teàv z raz-mejitvijo planin na zgornji gozdni meji), napake zaradi tèkega lo~evanje intenzivnih in ekstenzivnih travnikov, njiv in intenzivnih travnikov, ekstenzivnih sadovnjakov in zemlji{~ v zara{~anju. Zato bi interpretacijo posnetkov (oziroma digitalnih ortofotov) morali izvajati dobri poznavalci dolo~enega obmo~ja. Za obmo~je Slovenije najstarej{i letalski posnetki obstajajo iz ~asa druge svetovne vojne. Po letu 1971 pa se izvaja cikli~no aerosnemanje. Ti stari letalski posnetki so zelo dober, vendar {e neizkori{~en vir za preu~evanje dejanskih sprememb rabe tal. Izdelai smo preprost primer uporabe starih letalskih posnetkov. Na primeru 660 ha velikem izseku Podol{eve (tipi~no naselje samotnih kmetij) smo iz letalskih posnetkov iz leta 1964 (Geodetska uprava RS) izdelali digitalni ortofoto (Geodetski zavod Slovenije 2004). Interpretirano rabo iz leta 1964 smo primerjali s stanjem, ki ga kaè dejanska raba tal (RS MKGP 2002) 193 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek za leto 2000. Ugotovili smo, da se je obseg celkov na travni{ko-gozdnem stiku skoraj praviloma zmanj- {al. Ohranila se je ve~ina celkov in samotnih kmetij: po drugi svetovni vojni so zmarle nekatere kmetije, njihovo izkr~eno zemlji{~e v celku je bilo leta 2000 è ve~inoma zara{~eno z gozdom. Zanimivo bi bilo ugotavljati vzroke za propad teh kmetij in zakaj nobena od sosednjih kmetij ni prevzela zara{~enega zemlji{~a, katera zemlji{~a je prerasel gozd (21 ha travnikov iz leta 1964 se je zaraslo z gozdom) in zakaj. Na primerno velikih vzorcih bi s tako primerjavo lahko dobili natan~no vzro~no-posledi~no analizo sprememb rabe tal. 7.3 ZNA^ILNOSTI RABE TAL IN SPREMEMB RABE TAL Leta 1827 je bilo v slovenskem alpskem svetu 45 % gozdov, pa{niki pa so predstavljali kar dobro ~etrtino povr{ja. Njiv je bilo glede na naravne razmere v alpskem svetu relativno veliko, 5 %. Do leta 1900 se je zmanj{al predvsem delè pa{nikov, pove~al pa delè nerodovitnih zemlji{~. Ugotovili smo, da se je delè nerodovitnih zemlji{~ pove~al predvsem na ra~un gozdov. Slab{i gozdovi so ob spremenjenih definicijah pre{li v kategorijo nerodovitnih zemlji{~, izrazito gozdni pa{niki pa v gozdove. Sicer je med procesi sprememb rabe tal prevladovala intenzifikacija, skupaj so bile spremembe kmetijskih zemlji{~ med letoma 1827 in 1900 zelo {ibke, zajele so manj kot 1 % povr{ja slovenskega alpskega sveta. Podobne spremembe in njihova intenzivnost so bile enakomerno razporejene po celotnem alpskem svetu. Leta 1953 se je glede na leto 1900 pove~al delè travnikov na ra~un pa{nikov. Ta sprememba je odraz prehoda iz pa{ne v hlevsko ìvinorejo. Delè njiv se kljub za~etkom deagrarizacije v nekaterih obmo~jih slovenskega alpskega sveta (Gorenjska) glede na leto 1900 {e ni bistveno zmanj{al. Spremembe rabe tal so bile po povr{ini majhne, vendar so presegle 1 % celotnega alpskega sveta. Med procesi sprememb rabe tal je prevladovalo ozelenjevanje. Katastrske ob~ine so se glede na deleè povr- {ine, ki so jih predstavljali procesi sprememb rabe tal med letoma 1900 in 1953, zdruèvale v dokaj jasno lo~ene skupine: katastrske ob~ine So{kih Julijskih Alp z nekaterimi sosednjimi (Bohinj, Sel{ka dolina) v eno skupino, katastrske ob~ine Savskih Julijskih Alp, Zahodnih Karavank in Kamni{kih Alp v drugo skupino, katastrske ob~ine Savinjskih Alp v tretjo skupino. V tem obdobju so imele najve~ji vpliv na take spremembe rabe tal spremenjene drùbeno-gospodarske razmere (za~etek industrializacije, deagrarizacije, razvoj prometnih poti; v So{kih Julijskih Alpah meja med Italijo in Kraljevino Jugoslavijo). Leta 1999 je bil glede na stanje leta 1953 predvsem bistveno ve~ji delè gozda, deleì njiv, travnikov in pa{nikov so se zmanj{ali. Delè gozda je kljub podatkom iz zemlji{kega katastra, ki sicer zaostajajo za dejanskim stanjem, presegel polovico (55 %) povr{ja slovenskega alpskega svet. Med procesi je prevladovalo ogozdovanje. Med letoma 1953 in 1979 je bilo ogozdovanje najmo~nej{e, raba se je spremenila na dobrih 6 % povr{ja, med letoma 1979 in 1999 se je mo~ procesa ogozdovanja zmanj{ala, {e vedno pa je dobra 2 % povr{ja spremenilo rabo v gozd. Za prvo polovico 20. stoletja smo ugotovili, da so bile glavni vzrok za spremembe rabe tal spremembe drùbeno-gospodarskih razmer, po drugi svetovni vojni pa so bili glavni vzroki za spremembe rabe tal predvsem politi~ne narave. Stanje rabe tal leta 2000 smo zajemali iz karte dejanske rabe (RS MKGP 2002). Ko smo stanje primerjali z letom 1900, smo videli, da se je v slovenskem alpskem svetu dejansko mo~no pove~al predvsem delè gozda: iz 45 % na 72 %. Njiv je ostalo za slab odstotek, travinja (travniki in pa{niki skupaj) je bilo leta 2000 za 12 % povr{ja, enako nerodovitnih zemlji{~. Skoraj v vseh katastrskih ob~inah je bilo ogozdovanje prevladujo~ proces sprememb rabe tal med letoma 1900 in 2000. Po primerjanju podatkov iz zemlji{kega katastra se je v tem obdobju raba tal spremenila na 10 % povr{ja, primerjava stanja leta 1900 iz zemlji{kega katastra (neposredno po reviziji katastra) in stanja po karti dejanske rabe tal leta 2000 pa kaè spremembe na 26 % povr{ja. Ugotovili smo, da so si katastrske ob~ine znotraj vnaprej postavljenih mezoregij po spremembah rabe tal razli~ne, v nekaterih primerih pa so si podobne s sosednjimi v drugi mezoregiji. Glede na podobnost katastrskih ob~in v rabi tal leta 1900, procesih sprememb rabe tal med letoma 1900 in 2000, izbranih 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 prvinah povr{ja ter drùbenogeografskih spremenljivkah smo opredelili 7 tipov (skupin), ki jih sestavljajo katastrske ob~ine slovenskega alpskega sveta: • bohinjski tip • breginjsko-graparski tip • tip samotnih kmetij z mo~no prevlado gozda • visokogorski tip • gozdni tip • dolinsko-ìvinorejski tip • urbanizirani tip. 7.4 RABA IN SPREMEMBE RABE TAL V POVEZAVI S POVR[JEM Prvine povr{ja so med seboj in z rabo tal v slovenskem alpskem svetu razli~no povezane. Najbolj so med seboj povezane nadmorske vi{ine in nakloni povr{ja. Neposredno imajo z rabo tal najve~jo korelacijo nadmorske vi{ine, sledijo nakloni povr{ja. Vendar smo ugotovili, da ima raba tal zelo visoko povezanost z nadmorskimi vi{inami tudi zaradi naklonov povr{ja. Zna~ilno je, da kategorije rabe tal glede na povr{je hierarhi~no zavzemajo kolonizirano obmo~je. Na primer njive so na najmanj nagnjenem povr{ju, travniki na nekoliko bolj nagnjenemu povr{ju, pa{ni-ki na {e bolj nagnjenemu povr{ju, gozd na najslab{ih tleh. Pri tem so velike razlike med posameznimi koloniziranimi obmo~ji. Na primer njive so (bile) v obmo~ju z mo~no razgibanim povr{jem na enako ali celo bolj nagnjenem povr{ju kot travniki v obmo~ju z uravnanim povr{jem. Glede na zna~ilnosti povr{ja se je po letu 1900 za~elo selektivno opu{~anje kmetijskih zemlji{~ na manj ugodnem povr{ju (naklon, kamnitost, za njive in travnike tudi nadmorska vi{ina). Primer: na najmanj ugodnem povr{ju so bili pa{niki prepu{~eni zara{~anju, slabi travniki so se spremenili v pa{nike, slabe njive v travnike, njive so ostale le na najbolj ugodnem povr{ju. Z opu{~anjem nekaterih planin se tudi v nadmorskih vi{inah nad 1700 m izkr~ena zemlji{~a zara{- ~ajo in pri~ujemo lahko, da se bo v takih obmo~jih zgornja meja gozda pribliàla naravni. V nadmorski vi{ini se mo~no odraàjo predvsem klimatske razmere, ki pogojujejo skrajne meje posameznih kultur. Z najvi{jo nadmorsko vi{ino ekstenzivnih sadovnjakov lahko dolo~imo najvi{jo mejo stalne poselitve, ki je v slovenskem alpskem svetu med 1300 in 1350 m (najvi{ja samotna kmetija Bukovnik ima geodetsko izmerjeno vi{ino 1327 m, druga najvi{ja samotna kmetija v Koprivni le za meter manj). Karta dejanske rabe tal kaè nagel upad gozda v nadmorskih vi{inah nad 1900 m. To sovpada z zgornjo vi{insko mejo gozda, ki jo navaja razli~na literatura. Karta dejanske rabe tal je pokazala, da je ve~ kot 50 % njiv v slovenskem alpskem svetu na naklonih do 2° (prakti~no ravno), 85 % na naklonih do 6° ter 95 % na naklonih do 12°. Na povr{ju z nakloni do 12° je 45 % vsega travinja, na povr{ju z nagibom, ve~jim od 30°, pa je le {e 10 % travinja. Na povr{ju z nakloni ve~jimi od 12° med kmetijskimi zemlji{~i mo~no prevladujejo ekstenzivni travniki (do enkrat na leto ko{eni travniki in pa{niki). 7.5 RABA IN SPREMEMBE RABE TAL V POVEZAVI Z DRU@BENOGEOGRAFSKIMI DEJAVNIKI Kmetijstvo in s tem kme~ko prebivalstvo je na prehodu iz 19. v 20. stoletje prvi~ mo~no spremenila zemlji{ka odveza oziroma agrarne operacije, ki so jo izvajale. Pojavil se je problem zmanj{anja skupnih zemlji{~ (gmajn), ki so bila v pa{nem ìvinorejskem sistemu klju~nega pomena. S prehodom na hlevsko ìvinorejo se je veliko dolinskih pa{nikov spremenilo v travnike. V planinskem gospodarstvu ni bilo velikih sprememb, {e naprej so planine uìvali pa{ni upravi~enci. Zaradi pove~anja {tevila ljudi, katerih pre- ìvetje je bilo odvisno od zemlje (agrarna prenaseljenost), je bil ob koncu 19. stoletja obseg njiv najve~ji. Kmetijstvo je doìvelo velike spremembe tudi po drugi svetovni vojni. Kmetje so bili zaradi lastni-ne, ki so jo imeli, iz ideolo{ko-politi~nih razlogov zapostavljeni vsaj do 70. let 20. stoletja. Po drugi svetovni 195 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek vojni je bil sprejet 10-hektarski zemlji{ki maksimum, ki je mo~no zaviral normalen proces sprememb v strukturi kmetij, zato so bile tudi spremembe rabe tal po drugi svetovni vojni usmerjene predvsem v ogozdovanje. Druge pomembne spremembe v tem obdobju so bile spremembe njiv v travnike oziroma ozelenjevanje ter pritisk naselij na najbolj ugodna kmetijska zemlji{~a. Po letu 1960 so se zaradi zakona o prepovedi gozdne pa{e (kar je bila posledica poudarjanja gozdarstva v primerjavi s kmetijstvom) opustile {tevilne planine. To je mo~no vplivalo na spremembe rabe tal v planinskem kulturnem pasu. S tem se je za~el obsènej{i razkroj kulturne negozdne pokrajine zunaj òjih obmo~ij naselij. Prepoved gozdne pa{e je mo~no zmanj{ala mo~ kmetij, ki so bile vezane na planinsko gospodarstvo. Po nekaj desetletjih so v obmo~jih pod zgornjo gozdno mejo in nad poselitvenim pasom sledovi gospodarjenja marsikje è zabrisani. Industrializacija slovenske drùbe je imela svoje za~etke prav na obmo~ju alpskega sveta (Jesenice, Trì~, Kranj, Kamnik). Vendar zgodnja industrializacija na spremembe rabe tal {e ni imela velikega vpliva. Zato pa se je mo~an razmah industrializacije po drugi svetovni vojni pojavil vzporedno z degra-dacijo kmetijstva. Dogodki od leta 1945 in priblìno do leta 1970 so posredno imeli najmo~nej{i vpliv na spremembe rabe tal, ki so se sicer v podatkih pokazale z zamikom. Po letu 1991 oziroma s spremembami v dràvni ureditvi Slovenije se je kmetijstvo za~elo prilagajati tr`nemu gospodarstvu oziroma evropski kmetijski politiki. Za{~itne ukrepe, ki so bili v uveljavi {e po osamosvojitvi Slovenije, so ob nekajkratnih spremembah zamenjala neposredna pla~ila v kmetijstvu na hektar kmetijskih zemlji{~. Vpliva teh ukrepov na spremembe rabe tal na{e delo ob{irneje sicer ne obravnava, vseeno pa se kaè stagnacija ogozdovanja tudi v posameznih konkretnih primerih. Ponovno se oìvljajo planine, nekateri strmi ali grbinasti travniki se ponovno kosijo. Kvantitativno bomo prave u~enke teh zadnjih ukrepov lahko preu~evali v blìnji prihodnosti ob uporabi è omenjenih starej{ih letalskih posnetkov. Posestna struktura kmetij je imela velik vpliv na ohranjanje in razvoj kmetijstva do danes, s tem pa tudi na spremembe rabe tal. Kjer imajo kmetje najve~ zemlje v uporabi, so bile spremembe rabe tal najmanj{e, kmetijstvo pa zaposluje najve~ji deleàktivnega prebivalstva. Pomembna za ohranjanje kmetijstva je povr{ina gozda v lasti kmetijskih gospodarstev. Tam, kjer imajo kmetije ve~ gozda v lasti, je kmetijstvo bolj pomembna gospodarska panoga. Posredno to pomeni tudi manj{e opu{~anje kmetijskih zemlji{~ oziroma manj intenzivno ogozdovanje. V slovenskem alpskem svetu med tipi pridelave kmetijskih gospodarstev mo~no prevladuje ìvinoreja, ~istih ìvinorejskih gospodarstev je skoraj 90 %. Zato danes prevladuje izrazit krmni kmetijski sistem. [e leta 1960 je bil ta sistem zna~ilen le za zahodno polovico slovenskega alpskega sveta, vzhodno od Deèle pa è omiljen krmni sistem. [tevilo govedi je od leta 1900 upadlo za 30 %, ovac celo za dobrih 50 %. So pa velike razlike med mezoregijami: v So{kih Julijskih Alpah se je {tevilo govedi zmanj{alo za ve~ kot 70 %, v Kamni{kih (10 %) in Savinjskih Alpah (1 %) se je celo pove~alo. [tevilo ovac je najmanj upadlo v Savskih Julijskih Alpah in Zahodnih Karavankah (30 %), absolutno pa je {e vedno dale~ najve~ ovac v So{kih Julijskih Alpah, kjer se je {tevilo sicer zmanj{alo za 60 %. Danes je {tevilo ìvi-ne v mo~ni povezavi s polnovredno delovno mo~jo na kmetijskih gospodarstvih, v obmo~ju z ve~jim {tevilom ìvine se je ohranilo ve~ njiv. Skoraj polovica nekdanjih planin je opu{~enih. Leta 1993 je bilo v slovenskem alpskem svetu delujo~ih {e 223 planin, {tevilo delujo~ih planin se je do leta 2003 kve~jemu {e nekoliko pove~alo. Prve planine so bile opu{~ene è pred drugo svetovno vojno. Najve~ planin je bilo opu{~enih med letoma 1945 in 1966. To lahko neposredno povezujemo z zakonom o prepovedi gozdne pa{e, ki je mo~no spremenil mo~ in na~in gospodarjenja kmetij. To se je odrazilo tudi v spremembah rabe tal v planinskem pasu. V tem kulturno-vegetacijskem pasu so bile spremembe rabe tal najobsènej{e. Razlike v prostorski razporeditvi razvoja industrije ter drugih vzporednih dejavnikov, ki jih je industrija spodbudila, so se odrazile tudi v razlikah sprememb rabe tal. Najstarej{e industrijsko obmo~je se je v prvi polovici 20. stoletja razvilo v osi Jesenice–Trì~–Kranj–Kamnik. V tej osi se je do leta 2000 najbolj pove~al delè pozidanih zemlji{~ v slovenskem alpskem svetu, razkroj agrarne drùbe je bil najve~ji. 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Industrija v odmaknjenih alpskih dolinah (primer Bov{ka kotlina, Ba{ka grapa) je po drugi svetovni vojni sprva res zadràla prebivalstvo v teh dolinah, vendar je obenem onemogo~ila za tak tip pokrajine bolj primeren razvoj drùbe. V takih obmo~jih je kmetijstvo tik pred dokon~nim razkrojem, turizem kot resna alternativa oziroma najbolj ustrezna gospodarska partnerica za simbiozo s kmetijstvom se ni ustrez-no razvil. Zato je bila industrija oziroma industrializacija takih obmo~ij le kratkoro~na re{itev. Razvoj prometa je bil povezan z razvojem industrije. Zaposlitvena sredi{~a so po drugi svetovni vojni spodbudila razvoj mreè javnega potni{kega prometa, ki je ob slabi osebni motorizaciji prebivalstva omogo~ala dnevno migracijo. Ugotovili smo, da je prisotnost javne avtobusne linije v naselju povzro- ~ila pozitivna gibanja {tevila prebivalcev. Predvsem se je pokazalo, da je bil po letu 1953 v naseljih brez javne avtobusne linije deleàktivnega prebivalstva v kmetijstvu ve~ji kot v tistih z javno avtobusno linijo. To velja zlasti za Savinjske Alpe in Vzhodne Karavanke. Zato gre pri tej spremenljivki za posredno povezanost s spremembami rabe tal. [tevilo prebivalstva se je v slovenskem alpskem svetu od leta 1869 do 2002 pove~alo za 56 %. Vendar pa so razlike v gibanju {tevila prebivalstva med mezoregijami o~itne. Na eni strani so Savske Julijske Alpe, Zahodne Karavanke in Kamni{ke Alpe, v katerih se je {tevilo prebivalcev pove~alo tudi do 270 %, na drugi strani pa so Savinjske Alpe, kjer je {tevilo prebivalcev upadlo za slabih 10 %, V So{kih Julijskih Alpah za 50 % in v Vzhodnih Karavankah za 55 %. Ravno nasprotno pa je s prostorsko razporeditvijo aktivnega kme~kega prebivalstva. V tistih mezoregijah, kjer je {tevilo prebivalcev upadlo, je bilo ob popisu leta 2002 najve~ aktivnih v kmetijstvu. Izjema so So{ke Julijske Alpe, kjer je ob splo{nem upadu prebivalstva deleàktivih v kmetijstvu podoben, kot ga imajo obmo~ja z razvitim kmetijstvom v Savskih Julijskih Alpah, Zahodnih Karavankah in Kamni{kih Alpah. Gibanja {tevila prebivalstva imajo pomembne korelacije s spremembami rabe tal. Oba kazalca se tudi podobno odzivata na spremembe v drùbi. Najve~ statisti~no pomembnih korelacij smo izra~unali med tipom poselitve in drugimi spremenljivkami. To pomeni, da sta na~in in starost kolonizacije posredno vplivala tudi na spremembe rabe tal. V obmo~jih, kjer prevladuje tip poselitve v obliki samotnih kmetij (Savinjske Alpe, Vzhodne Karavanke, posamezna obmo~ja v Zahodnih Karavankah), se je ohranila ugodna posestna struktura: posest je zaokroèna v celku in je velika ve~ deset ha. Danes so to obmo~ja z najbolj vitalnim kmetijstvom, ki ima v zadnjem stoletju pomembno oporo tudi v gozdnih zemlji{~ih oziroma lesu. Zato se je v drugi polovici 20. stoletja v teh obmo~jih raba spremenila le znotraj kmetijskih kategorij (ozelenjevanje), ogozdovanje pa se je skoraj ustavilo. 7.6 KOMENTAR [tudija je odprla nekatere nove poglede o zakonitostih sprememb rabe tal, {e posebej v povezavi z zgodovinskim razvojem. Pokazala pa se je tudi potreba po {e podrobnej{ih preu~evanjih. Tako bi lahko {e bolje poznali, razumeli in predvsem iz izku{enj tudi predvideli u~inke strukturnih sprememb drùbe na prostor, okolje. Ne verjamemo, da se je na primer z oblikovanjem zakona o prepovedi pa{e leta 1960 predvidevalo tudi tako obsène spremembe v pokrajini sami. V tem primeru so se stoletja nespreme-njeni odnosi v pokrajini prekinili samo v enem ~lenu, pa je velik del ute~enega ustroja v relativno kratkem ~asu zamrl, ponovno so se vzpostavili naravni procesi, {tevilne planine v gozdnem pasu so se opustile in kasneje zarasle. To je lep primer, kako se neki ukrep mo~no in v velikem obsegu odrazi v pokrajini, v njenem videzu. Omeniti velja nekaj podro~ij, ki jih vsebina ne obravnava podrobneje, na spremembe rabe tal pa bi utegnila v blìnji prihodnosti mo~no vplivati. Posestna struktura kmetijskih gospodarstev se je izkazala za enega pomembnej{ih dejavnikov, ki so vplivali na vitalnost kmetijstva ter tako posredno na mo~ in smer sprememb rabe tal, na vidne procese v pokrajini. V Savinjskih Alpah so na primer kmetije po povr{ini zemlji{~ v lasti ve~je kot v ve~ini drugih obmo~ij slovenskega alpskega sveta, v tej mezoregiji pa so bile spremembe rabe tal v zadnjem 197 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek stoletju najmanj{e. Ni pa pomembna le povr{ina zemlji{~, ki jih imajo kmetijska gospodarstva v uporabi (in lasti), ampak tudi velikost parcel ter njihova razmetanost oziroma zaokroènost. Pri prej omenjenih Savinjskih Alpah imajo predvsem samotne kmetije posest v celku, zemlji{~e je zaokroèno. Vzemimo pa primer kmetije iz Smoku~a (naselje na Deèli po Pe~mi). To je sodobna kmetija z intenzivno mle~no proizvodnjo. Stalè molznic presega 60 glav, skupaj s teleti in telicami je v hlevu okrog 100 ìvali. Tako veliko {tevilo zahteva tudi veliko obdelovalnih povr{in za pridelavo krme. Kmetija ima v lasti okrog 18 ha zemlji{~ (od tega 9 ha gozda), za zadovoljevanje potreb po krmi pa imajo skupaj v uporabi 52 ha kmetijskih zemlji{~. Torej imajo v najemu ve~ kot 40 ha kmetijskih zemlji{~. Iz pogovora z gospodarjem smo izvedeli, da je najve~ja teàva prav razdrobljenost zemlji{~. Zemlji{~a imajo v najemu od 30 razli~nih lastnikov, upravljajo pa kar s 350 parcelami! Vseeno tèko doseèjo primerno zlòbo zemlji{~, obdelovanje (ko{nja, oranje, setev, ètev) je zato ekonomsko manj u~inkovito (razdrobljenost zemlji{~ podraì proizvodnjo tudi do 30 %). Tovrstne kmetije so torej prava podjetja, ki morajo natan~no voditi knjigovodstvo, da slu~ajno ne zaidejo v likvidnostne teàve. Tako poslovanje zahteva izobraè- nega kmeta (terensko delo 2003). Podobne kmetije bodo v prihodnosti o~itno obvladovale ve~ino slovenskega podeèlja, vsaj tistega tipa podeèlja, ki ima za tr`no proizvodnjo primerno povr{je. Da bi {e bolje spoznali razmere na slovenskem podeèlju, znali predvideti u~inke v pokrajini in predlaga-ti ustrezne ukrepe za obmo~ja s svojstvenimi razmerami, bi morali opraviti celovite {tudije, ki bi temeljile na kvantitativnih podatkih in na dovolj velikem vzorcu, da bi ugotovili statisti~no pomembne zakonitosti. Pri tem je velika ovira varovanje osebnih podatkov. Raziskovalci ne moremo dobiti vseh potrebnih podatkov, ki bi omogo~ali take {tudije. Zelo pomembna bi bila {tudija o spremembah struktur kmetij (na primer nekme~ke, polkme~ke, avtar-ki~ne) in naslednikih kmetij. Po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 je imela v slovenskem alpskem svetu le ~etrtina kmetij è znanega naslednika, kar polovica kmetij pa je imela gospodarja, starej{ega od 60 let, ter ~etrtina starej{ega od 70 let. V grobem lahko ugotovimo, da bo v slovenskem alpskem svetu v priblìno naslednjih 20 letih vsaj za ~etrtino manj kmetij (danes jih je okrog 4400). Bodo njihova zemlji{~a obdelovale (bodisi kot lastniki bodisi kot najemniki) velike kmetije (kakr{no smo opisali zgoraj) ali bodo njihova zemlji{~a izgubila kmetijsko proizvodni namen? Odgovor je odvisen od {tevilnih dejavnikov. Nekatere od njih smo obdelali tudi v tej knjigi. Zanimivo bi bilo spremljati vloge za neposredna pla~ila v kmetijstvu (Uradni list 24/2004). V kolik- {ni meri upravi~enci oddajajo vloge? Kdo oddaja napovedi? Kak{ni so u~inki teh pla~il v pokrajini? Se bo denar res vra~al v zemlji{~a, za katere se je pridobil? Neposredna pla~ila bodo nedvomno imela u~inek na pokrajino. Kljub temu pa taka vrsta spodbude, ki je prilagojena evropski praksi, v nekaterih primerih ni (ve~) u~inkovita. Bov{ka kotlina je primer pokrajine, kjer se je v zadnjem stoletju raba tal mo~no spremenila. Ogozdovanje senoèti in planin je bilo izjemno mo~no. Zaradi majhne velikosti posesti na Bov{kem na primer nekateri upravi~enci niti ne oddajo zapletene vloge za neposredna pla~ila. Zato je {e manj mònosti, da bi vsaj ostanek agrarne drùbe vzdrèval kulturno pokrajino, ki je v tej pokrajini tako ali tako doìvela zelo mo~an razkroj. Vpra{anje je tudi, zakaj ta dolina ni zaìvela tako kot mnoge podobne v Alpah, in to dolina, ki se po doìvljajskem potencialu lahko kosa z vsemi. Zakaj v tej dolini kmetijstvo in turizem nista preìvela oziroma zaìvela v polni meri? Leta 2004 je bilo v bov{ki ob~ini 50 % vseh prebivalcev zaposlenih v industriji. Je pojav industrije po drugi svetovni vojni (spodbujanje dislociranih industrijskih obratov) zaviral bolj{i (normalen) razvoj gospodarskih struktur v tej pokrajini? Kaj bo s planinami, ki v alpskem svetu predstavljajo zelo obseèn pas kulturne pokrajine, obenem pa so zelo ob~utljive za spremembe v dolini? Prej omenjeni tip kmetij nima potrebe niti resne mònosti, da bi ìvino po{iljal v planino. Na planini Razor se je na primer {tevilo krav v letu 2000 zmanj{alo za 10 glav prav zaradi modernizacije mle~ne proizvodnje enega izmed upravi~encev. Ohranjanje planin ima velik pomen iz ve~ vidikov: ohranjanje kulturne dedi{~ine, ohranjanje doìvljajskega potenciala in ve~anje privla~nosti pokrajine (turizem), ekolo{ka pridelava hrane (zdrava hrana), ohranjanje biot-ske pestrosti, izobraèvanje, ~e na{tejemo le nekatera. Bi na tradicionalnih obmo~jih planinskega 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 gospodarstva morali spodbujati tudi druga~en tip kmetij in ne le intenzivno mle~no pridelovalna podjetja? Nenazadnje bi bilo treba obdelati behavioristi~ni vidik sprememb rabe tal. Lastnik zemlji{~a/posameznik je namre~ tisti, ki odlo~a, kaj bo naredil s svojo lastnino. Razumevanje lastnikovega dojemanja pokrajine v kateri je zemlji{~e, njegov odnos do zemlje kot take ter tudi ekonomska logika in potrebe lastnikov zemlji{~ lahko klju~no vplivajo na spremembe rabe tal mimo vseh ugotovljenih zakonitosti. Z vsebino knjige smo torej izmerili u~inke na pokrajino le nekaterih ukrepov in ugotovili zakonitosti teh u~inkov, ki se kaèjo v rabi oziroma spremembah rabe tal. Taka spoznanja bi bila zelo uporabna tudi pri aplikativnih nalogah, kot so podlage za izdelavo celovite strategije upravljanja s pokrajino ali pa podlage za oblikovanje zakonov (na primer trenutno aktualno oblikovanje novega zakona o Triglavskem narodnem parku). 199 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek 8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Ale{, M. 1974: Geografija Preddvora in okoli{kih vasi. Diplomsko delo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 113 str. Anleitung Zur Ausführung … 1870: Anleitung zur Ausführung der mit dem Gesetze vom 24. Mai 1869 über die Regelung der Grundsteuer angeordneten Vermessungsarbeiten. Wien/Dunaj. Arhiv Republike Slovenije, fond AS 1102. Arcview GIS 2000. Ra~unalni{ki program za geografske informacijske sisteme. ARS 1827: Pregledne karte katastrskih ob~in franciscejskega katastra, Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana. Avsec, F. 1988: Zemlji{ki maksimum kot omejitev lastninske pravice. Zemlji{ki maksimum – raziskave in {tudije 69. Ljubljana, str. 7–20. Bajt, A., [tiblar, F. 2002: Statistika za drùboslovce. Ljubljana, 213 str. Bastarda, G. 2003: Planinsko pa{ni{tvo na Veliki planini in Krvavcu. Diplomsko delo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 103 str. Bat, M. 1990: Vpliv fizi~nogeografskih dejavnikov na rabo tal. Geografski zbornik 30. Ljubljana, str. 69–127. Belehrung Für Die Steuer … 1826: Belehrung für die Steuer Bezirksobrigkeiten und Gemeinden zur Vornahme der Vorarbeiten der Grundertrags Schätzungen für den mit dem allerhöchsten Patente vom 23. December 1817 angeordneten stabilen Cataster. Wien/Dunaj. Arhiv Republike Slovenije, fond AS 1102. Blazeti~, N. 2002: Kako ozdraviti Ba{ko grapo?: Ba~a pred ste~ajem. Primoske novice, 1. 3. 2002. Nova Gorica. Blaznik, P 1928: Kolonizacija sel{ke doline. Ljubljana, 118 str. Blaznik, P. 1933: Posestne razmere v Sel{ki dolini. Geografski vestnik 10. Ljubljana, str. 4–64. Blaznik, P. 1970: Kolektivna kme~ka posest. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, Zgodovina Agrarnih panog I. zvezek. Ljubljana, str. 149–160. Blaznik, P. 1970a: Enote individualne posesti. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, Zgodovina Agrarnih panog I. zvezek. Ljubljana, str. 161–184. Blaznik, P., Grafenauer, B., Kos, M., Zwiter, F. 1970: Vpliv delitve hub, razvoj kajàrstva in gosta{tva na populacijo. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, Zgodovina Agrarnih panog I. zvezek. Ljubljana, str. 29–127. Bohinjski zbornik 1987. Radovljica, 205 str. Britov{ek, M. 1964: Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem. Ljubljana, 430 str. Cartalinx 1998, GIS ra~unalni{ki program. Clark Labs, Clark University. Worcester. Cenilni operat za k. o. Le{e 1841: Einlage des allgemeinen Catasters fur die Steuergemeinde Loesc-hach, Bezirk Radmannsdorf, Kreis Laibach 1841. Arhis Republike Slovenije, Ljubljana. Cenilni operat za k. o. Otok 1841: Einlage des allgemeinen Catasters fur die Steuergemeinde Ottok, Bezirk Radmannsdorf, Kreis Laibach 1841. Arhis Republike Slovenije, Ljubljana. Centralni register prebivalstava 1996. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Cunder, T. 1998: @ivinoreja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 202–207. Cunder, T. 2001: Obmo~ja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in reforma kmetijske politike v Sloveniji. U~inki reforme slovenske kmetijske politike. Ljubljana, str. 83–100. Cunder, T. 2002: Strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu in razvoj podeèlja. Dela 17. Ljubljana, str. 123–137. Cunder, T. in ostali 1998: Zara{~anje kmetijskih zemlji{~ in ukrepi za prepre~evanje opu{~anja pridelave. Letno poro~ilo. Ljubljana. ^epi~, Z. 1987: Agrarna reforma. Enciklopedija Slovenije 1. Ljubljana, str. 19–20. ^epi~, Z. 1998: Splo{no ljudsko premoènje. Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana, str. 203. ^er~ek, E. 1949: Planine v jùnih Kamni{kih Alpah. Geografski vestnik 20–21. Ljubljana, str. 37–86. 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 ^erne, A. 1998: Razvoj èlezni{kega prometa. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 230–231. Delovodniki franciscejskega katastra 1827: AUSWEIS über die Benutzugsart des Bodensfur die Gemainde 1827. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana. Demek, J. 1972: Manual of detailed geomorfological mapping. Praga, 344 str. Dem{ar, B. 1995: Geodetske evidence v Sloveniji – Zemlji{ki kataster. Zgodovina slovenske geodezije in geofizike, Strokovno sre~anje Slovenskega zdruènja za geodezijo in geofiziko. Ljubljana, str. 15–30. Dem{ar, B. 1996: Zemlji{ki kataster v Sloveniji – stanje in perspektive. Zgodovina (2. del) – stanje in perspektive slovenske geodezije in geofizike. Ljubljana. Drozg, V. 1998: Kme~ka naselja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 298–300. Dràvna topografska karta 1 : 25000. GURS 1998. Ljubljana. Fajgel, V. 1953: Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp. Geografski vestnik 25. Ljubljana, str. 123–166. Feranec, J. in ostali 2001: Landscape Change Dtection, Analysis and Asessment in the Phare Coun-tries. Land use/Cover Changes in the Selected Regions in the World, volume I. Asahikawa, str. 53–60. Ferligoj, A. 1989: Razvr{~anje v skupine. Metodolo{ki zvezki {t. 4. Ljubljana. Ferreira, A. in ostali 2000: Kartiranje zgornje gozdne meje v Triglavskem narodnem parku z uporabo metod digitalne fotogrametrije. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1999–2000. Ljubljana, str. 187–199. Fischer, J. 1990: Industrija. Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana, str. 131–139. Fridl, J., Petek, F. 2004: Pretvarjanje listov zemlji{ko-katastrskega na~rta v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. Geografski vestnik 76-2. Ljubljana. Gabrovec, M. 1995: Dolomite areas in Slovenia with particular consideration of relief and land use. Geografski zbornik 35. Ljubljana, str. 7–44. Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1998: Povr{je. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 80–83. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji. Geografski zbornik 37. Ljubljana, str. 7–64. Gabrovec, M., Kladnik, D., Oroèn Adami~, M., Pav{ek, M., Perko, D., Topole, M. 1998. V: Perko D. 1998: Regionalizacija Slovenije. Geografski zbornik 38. Ljubljana, str 11–57. Gabrov{ek, I. 1998: Trì{ke Alpe. Diplomsko delo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Trì~, 138 str. Gams, I. 1959: Pohorsko Podravje. Ljubljana, 231 str. Gams, I. 1960: O vi{inski meji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah. Geografski vestnik 32. Ljubljana, str. 59–69. Gams, I. 1977: O zgornji gozdni meji na jugovzhodnem Koro{kem. Geografski zbornik 16. Ljubljana, str. 151–191. Gams, I. 1977: Ur{lja, gora mojih spoznanj. Planinski vestnik 77-10. Ljubljana, str. 615–619. Gams, I. 1983: Geografske zna~ilnosti Slovenije. Ljubljana. Gams, I., Kladnik, D., Oroèn Adami~, M. 1995: Naravnogeorafske regije Slovenije. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, 638 str. Geografski Atlas Slovenije 1998. Ljubljana, 360 str. Gliha, S. 1991: Kmetijstvo. Enciklopedija Slovenije 5. Ljubljana, str. 126–130. Grafenauer, B. 1970: Poljedeljski obdelovalni na~ini. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, Zgodovina Agrarnih panog I. zvezek. Ljubljana, str. 225–250. Gr~ar, J. 1968: Zgornje Jezersko. Krajevni leksikon Slovenije I. knjiga. Ljubljana, 487 str. GURS 1999: Meje katastrskih ob~in, Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Hillbrand, E. 1998: O Joèfinskem voja{kem zemljevidu in njegovih dopolnitvah. Slovenija na voja{- kem zemljevidu 1763–1787, 4. zvezek. Arhiv R Slovenije, Zalòba ZRC. Ljubljana, str. XV. Hladnik, D., Skvar~a, A. 2004: Kakovost prostorskih podatkov o rabi prostora na Slovenskem v 18. stoletju. GIS v Sloveniji 2003–2004. http://www.zrc-sazu.si/slogis/zbornik.htm; prebrano 13. 3. 2004. 201 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Hrvatin, M., Perko, D. 2003: Razgibanost povr{ja in raba tal v Sloveniji. Geografski zbornik 43-2. Ljubljana, str. 33–86. Hrvatin, M., Komac, B., Perko, D., Zorn, M. 2005: Slovenia. Soil erosion in Europe. Chicester. (v tisku) IDRISI 1987–2001. GIS ra~unalni{ki program. Clark Labs, Clark University. Worcester. Ile{i~, S. 1931: Planine od dolenji Zilji. Geografski vestnik 7. Ljubljana, str. 120–148. Ile{i~, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Ljubljana, 119 str. Ile{i~, S. 1958: Problemi geografske rajonizacije ob primeru Slovenije. Geografski vestnik 19–20. Ljubljana. Ile{i~, S. 1979: Pogledi na geografijo. Ljubljana, 610 str. Instruction Zur … Grund–Etrags–Schätung 1830: Instruction zur Ausführung der zum Behufe des allgemeinen Catasters mit Allerhöchsten Patente vom 23. December 1817 angeordneten, Grund-Ertrags-Schätzung, Ljubljana. Arhiv Republike Slovenije, fond AS 1102. Instruction Zur … Katstral Vermesung 1865: Instruction zur Ausfürung der in Folge des Allerhöchsten Patentes vom 23. December 1817 und vom 20. October 1849 angeordneten Katastral-Vermessung, Wien/Dunaj. Arhiv Republike Slovenije, fond AS 1102. Instruction Zur Ausfürung … Landes Vermessung 1824: Instruction zur Ausfürung derzum Behufte des allgemeinen Catasters in Folge des 8ten und 9ten Paragraphes des Allerhöchsten Patentes vom 23. December 1817 angeordneten Landes-Vermessung, Wien/Dunaj. Arhiv Republike Slovenije, fond AS 1102. Izkazek zastran porabe zemlji{a ob~ine 1869: Ausweis uber die Benutzung des Bodens der Gemeinde 1869. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana. Jalen, J. 1988: Ov~ar Marko. Ljubljana. Jerala, J. 1961: Trì{ka pokrajina. Diplomsko delo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Jer{i~, M. 1965: Drùbena geografija Blejskega kota. Doktorska disertacija na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 313 str. Jer{i~, M., Lojk, J., Olas, L., Vojvoda, M. 1962: Kmetijska proizvodnja in izraba tal v vasi Sebeborci v Prek-murju, [tudije o kmetijski izrabi tal v treh vaseh Jugoslavije. Geografski vestnik 34. Ljubljana, str. 81–97. Jeseni{ki zbornik 1995. Jesenice, 393 str. Jordan, B. 1945: Planine v Karavankah. Geografski vestnik 17. Ljubljana, str. 49–104. Kamni{ki zbornik 1998. Kamnik, 233 str. Kav~i~, B. 2003: Usposobljena delovna sila – predpogoj za razvoj ter povezovanje turizma, kmetijstva in naravovarstva na planinah zgornjega Poso~ja, naslov odobrenega Phare projekta. Tolmin; http://www.rec-lj.si/projekti/phare_cbc/opisi_projektov.doc; prebrano 29. 2. 2004. Kladnik, D. 1982: Slabosti zemlji{ke strukture kot pomemben zaviralec posodabljanja kmetijstva in sklad-nej{e preobrazbe podeèlja. Geografske zna~ilnosti preobrazbe slovenskega podeèlja. Ljubljana, str. 59–67. Kladnik, D. 1982: Zemlji{ka razdrobljenost. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 192–197. Kladnik, D. 1985: Zna~ilnosti zemlji{ke strukture v SR Sloveniji. Geographica Iugoslavia 4. Maribor str. 223–227. Kladnik, D. 1997: Breginjski kot. Veliki splo{ni leksikon, knjiga 1. Ljubljana, 626 str. Kladnik, D. 1998: Alpski svet. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana, 735 str. Kladnik, D. 1998: Planinsko pa{ni{tvo, karta na strani 204. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 202–207. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja, geslo: pa{ni{tvo, planinsko. Ljubljana, 318 str. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana, 318 str. Kladnik, D., Perko, D. 1998: Zgodovina regionalizacij Slovenije. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana, 735 str. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: ^lenitev slovenskega podeèlja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana, 196 str. 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Klemen~i~, M. 1974: Socialna in ekonomska struktura me{anih in delavsko-kme~kih gospodinjstev na kme~kih gospodarstvih. Geografski vestnik 46. Ljubljana, str. 61–74. Klemen~i~, M. 1974: Socialnogeografska transformacija podeèlja na primeru vzhodne Gorenjske. Geographica Slovenica 3. Ljubljana, str. 90–102. Klemen~i~, M. 1975: Sodobni prelog v SR Sloveniji. Geografski vestnik 47. Ljubljana, str. 75–89. Klemen~i~, M., Piry, I. 1978: Revitalizacija planinskega pa{ni{tva na Tolminskem. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Klemen~i~, V. 1962: Kmetijska proizvodnja in izraba tal v vasi Podgorje pri Kamniku, [tudije o kmetijski izrabi tal v treh vaseh Jugoslavije. Geografski vestnik 34. Ljubljana, str. 62–81. Klemen~i~, V. 1964: Die Geographische Probleme der Almwirtschaft in Jugoslawien. Almgeographie, Forschungsberichte 4. Wiesbaden. Klemen~i~, V. 2002: Procesi deagrarizacije in urbanizacije Slovenskega podeèlja. Dela 17. Ljubljana, str. 7–21. Koren, D. 2001: Interno neobjavljeno gradivo o planinah v Poso~ju. Kmetijska svetovalna slùba Tolmin. Tolmin, 80 str. Koro{ec, B. 1978: Na{ prostor v ~asu in projekciji. Ljubljana, 180 str. Kos, M. 1960: O nekaterih planinah v Bohinju in okoli Bleda. Geografski vestnik 32. Ljubljana, str. 131–139. Kos, M. 1970: Kolonizacija in populacija – viri. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, Zgodovina Agrarnih panog I. zvezek. Ljubljana, str. 29–62. Kos, M. 1970: Kolonizacija in populacija. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarni panog, I. zvezek. Ljubljana, str. 29–127. Kosi, M. 1998: Potujo~i srednji vek. Ljubljana, 344 str. Ko{ir, J., Breznik, B., Maslo, G. 1999: Vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemlji{~. Ljubljana, 90 str. Kotnik, B. 1956: Borba za pa{nike. Koro{ki fuìnar 10–12, Ravne na Koro{kem. Kova~i~, M. 2000: Razvojno – tipolo{ka ~lenitev podeèlja v Republiki Sloveniji. Agrarna ekonomika in politika 6. Ljubljana, 129 str. Kova~i~, M. in ostali 1995: Socioeconomic and size structure of farms in Slovenia in the period 1981–1991. Ljubljana, 70 str. Krajevni Leksikon Dravske Banovine 1937. Ljubljana, 715 str. Krajevni Leksikon Slovenije 1995. Ljubljana, 638 str. Krausmman, F. 2001: Land use and socio economic metabolism – the case of Austria 1830–1995. Land use and land cover changes in the period of globalisation, abstract book. Praga, 48 str. Krevs, M. in ostali 2004: Dinamikaspreminjanja kategorij poselitvene rabe zemlji{~ v Sloveniji v obdobju 1991–2002. Zaklju~no poro~ilo projekta, naro~nik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, izvajalec: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljan, 177 str. Kroparski zbornik 1995. Kropa, 257 str. Kunaver, J. 1998: Julijske Alpe. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana, 735 str. Kupic, A., Miv{ek, E., Kogov{ek, A. 2001: Pregled razvoja digitalnih baz zemlji{kega katastra v zadnjem desetletju. Geodestki vestnik 54/3. Ljubljana, str. 191–201. Leksikon Geografija 2001. Trì~, 684 str. Leksikon ob~in za avstrijsko-ilirsko primorje 1906: Leksikon ob~in kraljestev in deèl zastopanih v dràvnem zboru, Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. 7. knjiga. Dunaj. Leksikon ob~in za koro{ko 1905: Leksikon ob~in kraljestev in deèl zastopanih v dràvnem zboru, Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. 5. knjiga. Dunaj. Leksikon ob~in za kranjsko 1906: Leksikon ob~in kraljestev in deèl zastopanih v dràvnem zboru, Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. 4. knjiga. Dunaj. Leksikon ob~in za {tajersko 1904: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Dunaj. Leskovec, A. 1989: Fuìnarstvo. Enciklopedija Slovenije 3. Ljubljana, str. 170–172. 203 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Le{ki zbornik 1999. Lesce, 336 str. Lipej, B. 2001: Dràvni projekti na podro~ju evidentiranja nepremi~nin. Geodetski vestnik 45-3. Ljubljana, str. 226–245. Ljubno ob Savinji: 750 LET 1997. Ljubno ob Savinji, 175 str. Lovren~ak, F. 1977: Zgornja gozdna meja v Kamni{kih Alpah v geografski lu~i. Geografski zbornik 16. Ljubljana, str. 5–150. Lovren~ak, F. 1987: Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kra{kih planotah. Geografski zbornik 26. Ljubljana, str. 5–62. Marsano, M. 1932: Il pascoli alpini dell'alto e medio Isonzo. Goricia, 47 str. Martinu~, M. 1998: Regionalna geografija Lomske doline. Diplomsko delo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Koro{ka Bela, 110 str. Medved, J. 1967: Meì{ka dolina. Ljubljana, 186 str. Medved, J. 1969: Vpliv velikosti kmetij na na~in in smer spreminjanja izrabe zemlji{~. Ljubljana, 65 str. Medved, J. 1970: Spremembe v izrabi zemlji{~a in preslajanje kme~kega prebivalstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih. Geografski vestnik 42. Ljubljana, str. 3–30. Meje katastrskih ob~in, 1999, Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Melik, A 1928: Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju, Geografski vestnik 3–4. Ljubljana, str. 53–95. Melik, A. 1950: Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana, 301 str. Melik, A. 1954: Slovenski alpski svet. Ljubljana, 607 str. Melik, A. 1954: Slovensko Primorje. Ljubljana. Melik, A. 1957: [tajerska s Prekmurjem in Meì{ko dolino. Ljubljana. Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana, 595 str. Mencinger, B., Poto~nik, S., Prezel, S. 1999: Zaplata in Hudi~ev bor{t. Naravni Parki. RTV Slovenija, Ljubljana. (film) Mencinger, J. 1961: Bohinjsko jezero in Savica, Zbrano delo, 1. knjiga. DZS, Ljubljana. Meze, D. 1960: Prebivalstvo Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik 1960. Celje, str. 5–67. Meze, D. 1963: Samotne kmetije na Sol~avskem. Geografski zbornik 8. Ljubljana, str. 223–280. Meze, D. 1980: Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967. Geografski zbornik 19. Ljubljana, str. 5–97. Miheli~, D. 1998: Kolonizacija. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 288–291. Mischler, Ulbrich 1906: 2. knjiga, str. 981 MKGP 2002, Zgo{~enka s celotnimi podatki o zajemu rabe kmetijskih zemlji{~. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. MKGP 2002, Zajem dejanske rabe tal na osnovi letalskih posnetkov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Ljubljana. Mlakar G. 1990: Kataster 1 – Zemlji{ki kataster in zemlji{ka knjiga. Ljubljana, 141 str. Mlinar, B. 1981: Javni medkrajevni linijski avtobusni promet 1974/1975. Geografski vestnik 53. Ljubljana, str. 81–72. Mohori~, I. 1955: Zgodovina fuìn ob Bistrici v Kamniku. Kronika III, 1. zvezek. Ljubljana, str. 25–32. Natek, K. 1983: Metoda izdelave in uporabnost splo{ne geomorfolo{ke karte. Magistrsko delo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 195 str. Natek, M. 1976: Kmetijsko prebivalstvo v SR Sloveniji glede na zemlji{ko-posestne skupine. Geografski vestnik 48. Ljubljana, str. 57–76. Natek, M. 1998: Kme~ko prebivalstvo. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 164–167. Novak, V. 1970: @ivinoreja. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, Zgodovina Agrarnih panog I. zvezek. Ljubljana, str. 343–394. Obra~un proizvodnje in prejemkom na planini Stador-Razor 2003. Rokopis obra~una mi je prijazno posredov gospodar planine Stador-Razor v letu 2003 gospod Zdravko Kova~i~. Tolmin. Oroèn Adami~, M., Perko, D., Kladnik, D. 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, 638 str. 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 O{tir, K., Podobnikar, T., Stan~i~, Z., 2003. Digitalni model vi{in INSAR25, Prostorsko informacijska enota ZRC SAZU. Ljubljana. Pavlin B. 1991: Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah pri-morske slovenije. Geographica Slovenica 22/2. Ljubljana, 119 str. Pavlin, B. 1998: Uporaba podatkov zemeljskoopazovalnih satelitov za izdelavo digitalnih tematskih kart : (primer stare ob~ine Nova Gorica). Doktorska disertacija. Ljubljana, 157 str. Pav{ek, M. 2002: Snèni plazovi v Sloveniji. Geografija Slovenije 6. Ljubljana, 209 str. Pedolo{ka karta. Center za pedologijo in varstvo okolja. http://www.bf.uni-lj.si/cpvo/Novo/main_Podat-kiTalSlovenije.htm. Prebrano 9. 1. 2004. Pelc, S. 1998: Prometno omrèje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 226–228. Perko, D. 1998: [tevilo prebivalcev in njegovo spreminjanje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 128–131. Perko, D. 1998a: Ekspozicije povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, 88–89 str. Perko, D. 1998b: Regionalizacija Slovenije. Geografski zbornik 38. Ljubljana, str. 11–57. Perko, D. 1998c: Nakloni povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 86–87. Perko, D. 1998d: O Sloveniji, pokrajinah in ljudeh. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana, str. 8–11. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana, 229 str. Per{olja, B. 2001: Mentor planinske skupine. Ljubljana, 216 str. Petek, F 2004: Spremembe rabe tal v ob~ini Bled, Bled, Radovljica, str. 135–142. Petek, F. 2002: Metodologija vrednotenja sprememb rabe tal v Sloveniji med letoma 1896 in 1999. Geografski zbornik 42. Ljubljana, str. 61–97. Petek, F., Bric, V., Rotar, T. 2004: Uporaba starih letalskih posnetkov pri ugotavljanju sprememb rabe tal. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003–2004. Ljubljana, str. 295–302. Petz, B. 1981: Osnove statisti~ke metode za nematemati~are. Zagreb, 409 str. Planina, F. 1968: @elezniki. Krajevni leksikon Slovenije I. knjiga. Ljubljana, 487 str. Planinska statistika 1923. Tabelarni pregled planinskih statistik, rokopis. Komisar za agrarne operacije v Ljubljani. Ljubljana. Planinska statistika za dolinske planine 2001. Rokopisno interno gradivo gospe Tilke Klinar, kmetijske svetovalke pri Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sava Lesce. Planinska statistika za poso{ke planine 2001. Interno gradivo Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v Tolminu, posredoval kmetijski svetovalec gospod. Joè Von~ina. Pleterski, A. 1986: @upa Bled. Ljubljana, 154 str. Popis kemtijskih gospodarstev slovenije 2000. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Popis kmetijskih gospodarstev 2000 – rezultati raziskovanj. Ljubljana, 46 str. http://www.stat.si/doc/ pub/rr777-2002/notranjost-1del.pdf Popis prebivalstva 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana 2004. Popis stanovni{tva 1953. Savezni zavod za statistiku. Beograd 1960. Popisni list popisa kmetijskih gospodarstev 2000. statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 8 str. Poro~ilo o razmejitvi pa{nega in gozdnega … 1960. Poro~ilo o razmejitvi pa{nega in gozdnega gospodarstva na Pokljuki, Meàkli, Krmi in Severnih bohinjskih planinah. Okrajni ljudski odbor, Svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Kranj, 109 str. Poro~ilo o razmejitvi pa{nega in gozdnega gospodarstva na Pokljuki, Meàklji, Krmi in Severnih bohinjskih hribih 1960. Okrajni ljudski odbor Kranj, Svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Kranj, 68 str. in tabelarne priloge. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemlji{~ 1979. Uradni list SRS 28/79. Ljubljana. Pregledne karte katastrskih ob~in franciscejskega katastra, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana. Priro~ni krajevni leksikon 1996. Ljubljana, 376 str. Program of Agricultural Policy Reform 1998. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, predstavitvena bro{ura. Ljubljana, 25str. 205 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Radovlji{ki zbornik 1995. Radovljica, 351 str. Raj{p, V. 1998: Ob ~etrtem zvezku. Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787, 4. zvezek. Arhiv R Slovenije, Zalòba ZRC. Ljubljana, str. XXVI–XXVII. Raj{p, V., Sr{e, A. 1998: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787, 4. zvezek. Arhiv R Slovenije, Zalòba ZRC. Ljubljana, 303 str., kartografske priloge. Rebernik, D. 1996: Uporaba faktorske analize pri preu~evanju socialne diferenciacije mestnega prostora. Geografski vestnik 68. Ljubljana, str. 223–245. Ribnikar, P. 1982: Zemlji{ki kataster kot vir za zgodovino, Zgodovinski ~asopis 36-4. Ljubljana, str. 321–337. Rotter, A. 2001: Zajem rabe kmetijskih zemlji{~ v okviru Projekta posodobitve evidentiranja nepremi~- nin. Uporaba informacij o pokrovnosti in rabi prostora pri varstvu okolja in trajnostnem razvoju. Zbornik referatov. Gozd Martuljek. Ljubljana. RS MKGP 2002: Raba kmetijskih zemlji{~, verzija1.0_2002, zemljevid. Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. RS MKGP 2002a, Interpretacijski klju~, Podrobno pojasnilo posameznih klasifikacijskih razredov, ki so se uporabljali pri projektu Zajem rabe kmetijskih zemlji{~, interno gradivo projektne skupine. Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. RS MKGP 2002b, Interpretacijski klju~ – priro~nik za izobraèvanje. http://rkg.gov.si/GERK/docs/RABA_Int-Kljuc.pdf (prebrano 7. 4. 2005). Rustja, K. 2001: @elezni{ki promet. Enciklopedija Slovenije 15. Ljubljana, str. 313–315. Rutar, S. 1882: Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerknò njih prirodoznanskim in statisti~nim opisom. Gorica, 333 str. Rutar, S. 1882: Zgodovina Tolminskega. Gorica, 333 str. Rutar, S. 1892: Slovenska zemlja – 1. del Poknèja grofija Gori{ka in Gradi{~anska. Ljubljana, 116 str. Schlamberger, V. 1995: Planine in skupni pa{niki v Sloveniji. Ljubljana, 60 str. Senega~nik, J. 1985: Planinsko gospodarstvo v slovenskih Alpah. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, str. 44–84. Skumavec, D., [abi}, D. 2004: Multispektralna klasifikacija satelitskih posnetkov QuickBird. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003–2004. http://www.zrc-sazu.si/slogis/zbornik.htm; prebrano 13. 3. 2004. STATISTICA 1997. Verzija 5.1. Ra~unalni{ki program. SatSoft. Tulsa Statisti~ni letopis 1963. Zavod Republike Slovenije za Statistiko. Ljubljana, 563 str. Statisti~ni letopis 1991. Zavod Republike Slovenije za Statistiko. Ljubljana, 659 str. Statisti~ni letopis 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 659 str. Statisti~ni letopis Republike Slovenije1991, 1998. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. SURS – Sstatisti~ni urad Republike slovenije 2001. http://www.stat.si/doc/vsebina/gis_metod.doc; prebrano 3. 3. 2004. Strategija razvoja slovenskega kmetijstva 1992. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije. Ljubljana, 88 str. Stritar, 1990: Krajina, krajinski sistemi – Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana, 173 str. Sun~i~, V. 1991: Komisije za agrarne operacije, 1. del: A–K. Ljubljana, str. 1–489. Sun~i~, V. 1992: Komisije za agrarne operacije, 2. del: L–So. Ljubljana, str. 495–910. Sun~i~, V. 1994: Komisije za agrarne operacije, 3. del: Sp–@. Ljubljana, str. 915–1438. SURS 2004. Statisti~ne informacije 15 {tevilka 96/13. Ljubljana, 20 str. [abi}, D., Lojovi}, E., Tretjak, A. 1998: Statisti~ni GIS pokrovnosti in rabe tal Slovenije z oceno spremembe pokrovnosti tal med letoma 1993 in 1997. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997–1998. Ljubljana, str. 233–252. [abi}, D., Lojovi}, E., Tretjak, A. 2000: Ocenjena sprememba pokrovnosti tal v statisti~nem GIS-u pokrovnosti in rabe tal Slovenije: junij 1993–junij 1997. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1999–2000. Ljubljana, str. 201–207. 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 [ifrer, M. 1998: Povr{je v kvartaju, Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 78–79. Temeljni topografski na~rti 1 : 10000. Listi: Jezersko 1 1967, Jezersko 2,3,6,7,8 vsi 1971. GURS, Ljubljana. Tolminski zbornik 1975. Tolmin, 509 str. Topografska karta 1 : 50000, list Mozirje, Geodetski zavod SRS 1981, Ljubljana. Topole, M. 2003: Geografija ob~ine Morav~e. Geografija Slovenije 7. Ljubljana, 238 str. Tro{t, S. 1966: Depopulacija Zgornjega Poso~ja, Geografski obzornik 13, 3–4. Ljubljana, str. 114–118. Tuta, @. 1975: Ba{ka grapa: regionalnogeografski prikaz. Diplomsko delo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 60 str. Umek, E. 1999: Podlòniki zemlji{kih gospostev v ob~ini Preddvor v terezijanskem katastru iz let a1747, v: Preddvor v ~asu in prostoru. Preddvor, 418 str. Urbanc, M. 2000: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografije Slovenije 5. Ljubljana, 224 str. Urbanc, M. 2000: Zalo{ki in/ali Tolsti vrh?, Planinski vestnik 10. Ljubljana, str. 426–428. Vadnal, K. 1987: Agrarna politika, Enciklopedija Slovenije 1. Ljubljana, str. 18–19. Valen~i~, V. 1970: Gozdarstvo. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, Zgodovina Agrarnih panog I. zvezek. Ljubljana, str. 417–467. Valen~i~, V. 1970: Gozdarstvo. Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev, I. zvezek. Ljubljana, 650 str. Verbi~, T. 1998: Kamnine. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 74–75. Verbi~, T. 1998: Starost kamnin. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 76–77. Ver{i~, A. 2004: Pokrovnost i raba tal. Kazalci okolja 2003. Ljubljna, str. 12–14. Vide~nik, A. 1988: Zadrùno zdruèvanje kmetov v Gornji Savinjski dolini. Mozirje, 117 str. Vodopivec, P. 2001: @eleznica. Enciklopedija Slovenije 15. Ljubljana, str. 301–309. Vojvoda, M. 1965: Razvoj kulturne pokrajine v Bohinju. Doktorsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 204 str. Vojvoda, M. 1967: Spreminjanje gospodarskih funkcij in fizionomije sezonsko poseljenega pasu v slovenskih Alpah, elaborat. Ljubljana, 81 str. Vojvoda, M. 1967: Spreminjanje gospodarskih funkcij in fizionomije sezonsko poseljenega pasu v slovenskih Alpah. Ljubljana, 81 str. Vojvoda, M. 1994: Planina. Enciklopedija Slovenije 8. Ljubljana, 416 str. Vojvoda, M., Ton~i~, L. 1975: Preobrazba gorsko sezonsko pastirsko poseljenega podro~ja Slovenije. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 76 str. Vri{er, I. 1981: Razvoj industrije na Gorenjskem. Gorenjska, zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov. Ljublajna, str. 31–46. Vri{er, I. 1990: Industrija. Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana, str. 131–139. Vri{er, I. 1995: Agrarna geografija. Ljubljana, 218 str. Vri{er, I. 1998: Tipi kmetijske rabe zemlji{~ (Kmetijski sistemi). Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 210–211. Vri{er, I. 2002: Kmetijska proizvodnja v republiki Sloveniji (po popisu kmetijskih gospodarstev 2000), Geografski zbornik 42. Ljubljana, str. 8–60. Vri{er, I. 2002: Kmetijska proizvodnja v Republiki Sloveniji (po popisu kmetijskih gospodarstev leta 2000). Geografskih zbornik 42. Ljubljana, str. 7–60. Vri{er, I., Fischer, J. 1990: Industrializacija. Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana, str. 128–131. Zahtevek za izpla~ilo izravnave … 1996. Zahtevek za izpla~ilo izravnave stro{kov pridelave – planinska pa{a za leto 1996. Zakon o evidentiranju nepremi~nin, dràvne meje in prostorskih enot (2000): http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html; zajeto 26. 10. 2003. Zakon o kmetijskih zemlji{~ih 1996. svetovni splet: http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html; prebrano 29. 2. 2004. 207 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoènja 1994: svetovni splet: http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html; dopolnitve 1994, 1995, 1997, 1999. prebrano 29. 2. 2004. Zakon o zemlji{kem katastru 1974. Uradni list SRS 16/74. Ljubljana. Zakon o zemlji{ki knjigi (2003): http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/ sprejeti_zakoni.html; zajeto 26. 10. 2003. Zaplotnik, C. 2003: Odprli turisti~no sirarsko pot. Gorenjski glas, 26. 9. 2003. Kranj. Zbornik ob~ine Preddvor 1999: Preddvor v ~asu in prostoru, Preddvor, 418 str. Zemlji~, V. 1995: Promet. Enciklopedija Slovenije 9. Ljubljana, str. 372–373. Zemlji{ki kataster 1953, 1979, 1999. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Zgodovina agrarnih panog 1970, 1. knjiga. Ljubljana. Zgodovina agrarnih Panog 1980, 2. knjiga. Ljubljana. 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 9 SEZNAM SLIK Slika 1: Pregledni zemljevid slovenskega alpskega sveta z mejami katastrskih ob~in in mezoregij. 13 Slika 2: Pregled katatsrskih ob~in slovenskega alpskega sveta. 14 Slika 3: Razdelitev slovenskega alpskega sveta na mezoregije. 17 Slika 4: Obrazec franciscejskega katastra za vpisovanje povr{in zemlji{kih kategorij rabe tal po katastrskih ob~inah (vir: Arhiv Republike Slovenije). 23 Slika 5: Primer katastrskega na~rta franciscejskega katastra, del vasi Doslov~e s sadovnjaki (travniki s sadnim drevjem) okrog hi{ in skupnim pa{nikom za vasjo pod Pe~mi in Rebrom (dodatno ozna~eno z GW in grmi~evjem ter redkimi drevesi) (Franciscejski kataster 1827, katastrska ob~ina Doslov~e, list 10). 27 Slika 6: Leto snemanja povr{ja slovenskega alpskega sveta, na podlagi katerega je nastala karta dejanske rabe tal. 30 Slika 7: Izsek iz digitalnega ortofota – polje pri Begunjah na Gorenjskem leta 2000 kaè na njivsko-travni{ko rabo (GURS 2000, DOF5 list D2623). 32 Slika 8: [tevilo celic (frekvenc) digitalnega modela reliefa za vsak vi{inski meter povr{ja slovenskega alpskega sveta (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 37 Slika 9: Petdesetmetrski vi{inski pasovi v slovenskem alpskem svetu. 37 Slika 10: Povr{ina ({tevilo celic, frekvenc) povr{ja za vsako naklonsko stopinjo v slovenskem alpskem svetu (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 38 Slika 11: Naklonski razredi v slovenskem alpskem svetu. 39 Slika 12: Povpre~ni naklon povr{ja po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih v slovenskem alpskem svetu (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 39 Slika 13: Deleì povr{ine osmih osnovnih ekspozicij povr{ja v slovenskem alpskem svetu (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003) 40 Slika 14: Ekspozicije povr{ja v slovenskem alpskem svetu. 41 Slika 15: Deleì litolo{ki enot v slovenskem alpskem svetu (Verbi~ 1998, str. 75). 42 Slika 16: Kamnine v slovenskem alpskem svetu. 43 Slika 17: Deleì pedolo{kih enot v slovenskem alpskem svetu (Center za pedologijo in varstvo okolja 2002). 44 Slika 18: Prsti v slovenskem alpskem svetu. 44 Slika 19: Model osnovnih reliefnih enot, izdelan na podlagi digitalnega modela reliefa (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 46 Slika 20: Indeksi sprememb {tevila kmetijskih gospodarstev med letoma 1960 in 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta (podatki zgolj ilustrirajo prostorsko razporeditev upada, sami rezultati zaradi razli~ne metodologije zajema podatkov niso popolnoma verodostojni). 55 Slika 21: Povpre~na povr{ina vseh uporabljenih zemlji{~ na kmetijsko gospodarstvo leta 1960 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 57 Slika 22: Povpre~na povr{ina vseh uporabljenih zemlji{~ na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 57 Slika 23: Povpre~na povr{ina gozda na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 60 Slika 24: Polnovredna delovna mo~ (PDM) na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 61 Slika 25: [tevilo goveje ìvine in ovac leta 1900 in 2000 po nekdanjih avstrijskih upravnih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 64 Slika 26: Spremembe {tevila govedi na primeru katastrskih ob~in Zgornje Bohinjske doline in Blejskega kota med letoma 1960 in 2000. 66 209 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Slika 27: [tevilo govedi na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 67 Slika 28: [tevilo ovac na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 68 Slika 29: Poloàj in aktivnost planin v slovenskem alpskem svetu med letoma 1966 in 1993. 72 Slika 30: Deleòpu{~enih planin do leta 1993 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 73 Slika 31: Gibanje doseène cene za liter mleka z dodano vrednostjo na planinah Stador in Razor med letoma 1994 in 2003 (Obra~un proizvodnje in prejemkom na planini Stador-Razor 2003; Kmetijska zadruga Gori~e 2004). 74 Slika 32: [tevilo delovnih mest v industriji do leta 1977 po naseljih slovenskega alpskega sveta. 79 Slika 33: [tevilo delovnih mest izven kmetijstva leta 1996 po naseljih slovenskega alpskega sveta. 80 Slika 34: Koli~nik lokacijske divergence med {tevilom aktivnih prebivalcev in delovnih mest, izraèn v deleìh po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 81 Slika 35: Gibanje {tevila prepeljanih potnikov z javnim avtobusnim prevozom in {tevila osebnih avtomobilov v Sloveniji med letoma 1953 in 2002 (Statisti~ni letopis 1953, 1961, 1965, 1971, 1975, 1981, 1985, 1991, 1995, 2002). 82 Slika 36: Katastrske ob~ine slovenskega alpskega sveta s prevladujo~im {tevilom prebivalstva leta 1953 v naseljih z javno avtobusno linijo leta 1974. 84 Slika 37: Letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev v promilih med izbranimi popisi v Sloveniji in slovenskem alpskem svetu (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 85 Slika 38: Gibanje vrednosti indeksov sprememb {tevila prebivalcev glede na leto 1869 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 87 Slika 39: Letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 87 Slika 40: Letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 88 Slika 41: [tevilo prebivalcev po naseljih slovenskega alpskega sveta za leti 1869 in 2002. 91 Slika 42: Deleì aktivnega kme~kega prebivalstva od vsega aktivnega leta 1953, 1971, 1991 in 2002 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 94 Slika 43: Osnovne oblike poselitve po naseljih slovenskega alpskega sveta. 100 Slika 44: Osnovne oblike poselitve po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 102 Slika 45: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1827 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Franciscejski kataster 1827). 107 Slika 46: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1827, mejna evklidska razdalje je 15 (Franciscejski kataster 1827). 108 Slika 47: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1900 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Leksikon ob~in 1904–1906). 111 Slika 48: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1900. 112 Slika 49: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1953 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Zemlji{ki kataster 1953). 114 Slika 50: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1953. 115 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Slika 51: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1979 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Zemlji{ki kataster 1979). 117 Slika 52: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1979. 118 Slika 53: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1999 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Zemlji{ki kataster 1999). 120 Slika 54: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij rabe tal leta 1999. 121 Slika 55: Razredi deleèv njiv leta 1827, 1900, 1953, 1979 in 1999 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 122 Slika 56: Razredi deleèv travnikov leta 1827, 1900, 1953, 1979 in 1999 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 124 Slika 57: Razredi deleèv pa{nikov leta 1827, 1900, 1953, 1979 in 1999 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 126 Slika 58: Razredi deleèv gozda leta 1827, 1900, 1953, 1979 in 1999 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 128 Slika 59: Deleì kategorij rabe tal v slovenskem alpskem svetu leta 2000 (RS MKGP 2002). 132 Slika 60: Dejanska raba tal v slovenskem alpskem svetu leta 2000. 133 Slika 61: Skupni deleì kategorij rabe tal v mezoregijah slovenskega alpskega sveta leta 2000 (RS MKGP 2002). 134 Slika 62: Razporeditev frekvenc kategorij rabe tal po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih (RS MKGP 2002; INSAR25 2003). 137 Slika 63: Razporeditev deleèv kategorij rabe tal po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih (RS MKGP 2002; INSAR25 2003). 138 Slika 64: Frekvence njiv, ekstenzivnih sadovnjakov in pozidanih zemlji{~ po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 140 Slika 65: Deleì gozda po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih v mezoregijah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 142 Slika 66: Deleì travinja po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih v mezoregijah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 142 Slika 67: Deleì ekstenzivnih sadovnjakov po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih v mezoregijah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 145 Slika 68: [tevilo celic (s povr{ino 400 m2) kategorij rabe tal leta 2000 po naklonskih razredih (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 146 Slika 69: Deleì kategorij rabe tal leta 2000 v naklonskih razredih (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 147 Slika 70: Deleì kategorij rabe tal po litolo{kih enotah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; Verbi~ 1998, str. 75). 151 Slika 71: Deleì kategorij rabe tal po pedolo{kih enotah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; Center za pedologijo in varstvo okolja 2002). 152 Slika 72: Deleì kategorij rabe tal leta 2000 po reliefnih enotah (RS MKGP 2002, O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 156 Slika 73: Drevo evklidskih razdalj, ki kaè skupine mezoregij slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na deleè kategorij iz karte dejanske rabe tal, leta 2000. 158 Slika 74: Primerjava deleèv njiv ter indeksov sprememb deleèv njiv za leti 1900 in 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 160 211 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Slika 75: Primerjava deleèv travinja ter indeksov sprememb deleèv travinja za leti 1900 in 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 162 Slika 76: Primerjava deleèv gozda ter indeksov sprememb deleèv gozda za leti 1900 in 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta. 164 Slika 77: Procesi sprememb rabe tal med letoma 1827 in 2000 v slovenskem alpskem svetu po katastrskih ob~inah. 170 Slika 78: Podol{eva – raba in spremembe rabe tal med letoma 1964 in 2000. 175 Slika 79: ^asovni trak klju~nih drùbenogeografskih dejavnikov ter procesov sprememb rabe tal, nastalih med letoma 1827 in 1999, v slovenskem alpskem svetu. 177 Slika 80: Skupine katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta po podobnosti rabe tal leta 1900 in sprememb rabe tal med letoma 1900 in 1999 ter 1900 in 2000. 179 Slika 81: Skupine katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta po podobnosti rabe tal leta 1827 ter sprememb rabe tal med letoma 1827 in 1900, rabe tal leta 1900 ter sprememb rabe tal med letoma 1900 in 1953, rabe tal leta 1953 ter sprememb rabe tal med letoma 1953 in 1999. 182 Slika 82: Skupine katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na izbrane prvine povr{ja. 184 Slika 83: Skupine katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta po podobnosti glede na izbrane drùbenogeografske spremenljivke. 186 Slika 84: Tipi katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na podobnost rabe insprememb rabe tal, prvin povr{ja, demografskih, posestnih in kmetijskih spremenljivk. 189 Slika 85: Tipi katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na podobnost rabe in sprememb rabe tal, prvin povr{ja, demografskih, posestnih in kmetijskih spremenljivk, izoliirane katastrske ob~ine niso zdruène. 191 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 10 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Kronolo{ki pregled razvoja zemlji{kega katastra in katastrskih kultur na ozemlju Slovenije (Ko{ir, Breznik in Maslo 1999, str. 14; delovodniki franciscejskea katastra 1827; izkazek zastran porabe zemlji{a ob~ine 1869; Lipej 2001). 21 Preglednica 2: Zemlji{ke kategorije rabe tal po katastru iz leta 1827, prevod obrazca o skupnih povr{inah kategorij rabe tal za katastrsko ob~ino (Delovodniki franciscejskea katastra 1827). 24 Preglednica 3: Pregled zdruènih zemlji{kih kategorij rabe tal iz zemlji{kega katastra po referen~nih letih (Delovodniki franciscejskega katatstra 1827, Leksikon ob~in 1904–1906, Zemlji{ki katatster 1953, 1979, 1999). 26 Preglednica 4: Karta dejanske rabe tal leta 2000; zdruène kategorije rabe, kakr{ne so bile uporabljene pri prostorskih analizah zna~ilnosti dejanske rabe tal (RS MKGP 2002 in 2002a). 33 Preglednica 5: Usklajene zemlji{ke kategorije zemlji{kega katastra in karte dejanske rabe tal. 35 Preglednica 6: Deleì reliefnih enot po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 46 Preglednica 7: Korelacijski koeficienti med prvinami povr{ja za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina (n = 150), meja statisti~ne pomembnosti je pri 0.2106 ne glede na predznak. 47 Preglednica 8: [tevilo kmetijskih gospodarstev leta 1960 in 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (podatki zgolj ilustrirajo prostorsko razporeditev upada, sami rezultati zaradi razli~ne metodologije zajema podatkov niso verodostojni) (Popis kmetijstva 1960, 2000). 56 Preglednica 9: Velikost kmetijskih gospodarstev glede na skupno povr{ino zemlji{~ v uporabi leta 1960 in 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijstva 1960, 2000). 56 Preglednica 10: Povr{ine kmetijskih zemlji{~ v uporabi povpre~nega kmetijskega gospodarstva leta 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). 59 Preglednica 11: Polnovredna delovna mo~ (PDM) kmetijskih gospodarstev leta 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). 61 Preglednica 12: [tevilo goveda, konj, ovac in pra{i~ev leta 1900 in 2000 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Leksikon ob~in 1904–1906; Popis kmetijskih gospodarstev 2000). 63 Preglednica 13: Spremembe {tevila govedi, konjev in ovac v nekdanjih avstrijskih upravnih ob~inah Zgornja Bohinjska dolina ter Bled med leti 1900, 1960 in 2000 (Leksikon ob~in 1904–1906; Poro~ilo o razmejitvi … 1960; Popis kmetijstva 2000). 67 Preglednica 14: Povpre~no {tevilo govedi in ovac na kmetijsko gospodarstvo leta 2000 po katastrskih ob~inah slovenskega alpskega sveta (Popis kmetijskih gospodarstev 2000). 68 Preglednica 15: [tevilo aktivnih in opu{~enih planin do leta 1993 v slovenskem alpskem svetu (Vojvoda 1967; Vojvoda, Ton~i~ 1975; Senega~nik 1985; Schlamberger 1995; Kladnik 1998). 70 Preglednica 16: [tevilo delujo~ih planin leta 1993 ter {tevilo opu{~enih planin in obdobje, v katerem so bile opu{~ene, po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Vojvoda 1967; Vojvoda, Ton~i~ 1975; Senega~nik 1985; Schlamberger 1995; Kladnik 1998). 71 Preglednica 17: Spremembe {tevila ìvine na izbrani planinah slovenskega alpskega sveta med letoma 1923 in 2003 (Planinska statistika 1923; Marsano 1932; Vojvoda 1966; Schlamberger 1995; Zahtevek za izpla~ilo izravnave … 1996; Gabrov{ek 1998; Planinska statistika za Dolinske planine 2001; Planinska statistika za Poso{ke planine 2001; terensko delo 2002 in 2003). 75 213 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 18: Deleì zaposlenih v Sloveniji po panogah med letoma 1965 in 2004 (Statisti~ni letopis 1980, str. 108–119; Statisti~ni letopis 1991, str. 105–106; Statisti~ni letopis 1997, str. 196–197; Register dràvljanov 2004). 78 Preglednica 19: Primerjava {tevila osebnih avtomobilov na gospodinjstvo v izbranih nekdanjih ob~inah za leta 1971, 1981 in 1991 (Statisti~ni letopisi 1972, 1982, 1992). 83 Preglednica 20: Gibanje {tevila prebivalcev v naseljih z javno avtobusno linijo leta 1974 in brez nje po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popis prebivalstva 1953, 1971, 199). 83 Preglednica 21: [tevilo prebivalcev med letoma 1869 in 2002 po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 86 Preglednica 22: Letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev po obdobjih med izbranimi popisi prebivalstva po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002). 90 Preglednica 23: Deleì kme~kega prebivalstva v celotnem prebivalstvu med letoma 1869 in 1931 (Popisi prebivalcev 1869, 1900, 1931 v: Zgodovina agrarnih panog 1970, str. 110–111). 93 Preglednica 24: Deleì kme~kega prebivalstva leta 1953, 1971 in 1991 ter gostote kme~kega prebivalstva na celotni povr{ini mezoregij slovenskega alpskega sveta (Popisi prebivalcev 1953, 1971, 1991). 93 Preglednica 25: Deleì aktivnega kme~kega prebivalstva med vsem aktivnim prebivalstvom med letoma 1953 in 2002 ter letne stopnje sprememb teh deleèv po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Popisi prebivalcev 1953, 1971, 1991, 2002). 96 Preglednica 26: Poselitvene oblike v slovenskem alpskem svetu – deleì {tevila prebivalcev glede na celotno {tevilo ter letna stopnja sprememb {tevila prebivalcev (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002; Centroidi naselij GURS 2002). 98 Preglednica 27: Pregled {tevila naselij uvr{~enih v eno izmed oblik poselitve po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Centroidi naselij, GURS 2000). 99 Preglednica 28: Pregled gibanja deleèv {tevila prebivalcev od skupnega {tevila med letoma 1869 in 2002 v naseljih samotnih kmetij po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002; Centroidi naselij GURS 2002). 100 Preglednica 29: Pregled gibanja deleèv {tevila prebivalcev od skupnega {tevila med letoma 1869 in 2002 v naseljih s prehodno obliko poselitve po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002; Centroidi naselij GURS 2002). 101 Preglednica 30: Pregled gibanja deleèv {tevila prebivalcev od skupnega {tevila med letoma 1869 in 2002 v naseljih s strnjeno obliko poselitve po mezoregijah slovenskega alpskega sveta (Krajevni leksikon Slovenije 1995; Popis stanovni{tva 1953; Popis prebivalstva 2002; Centroidi naselij GURS 2002.). 101 Preglednica 31: Korelacijski koeficienti med izbranimi drùbenogeografskimi dejavniki za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina (n = 144). 104 Preglednica 32: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1827 v slovenskem alpskem svetu (Franciscejski kataster 1827). 106 Preglednica 33: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1827. 109 Preglednica 34: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1827 ter prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. 109 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 Preglednica 35: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1900 v slovenskem alpskem svetu (Leksikon ob~in 1904–1906). 110 Preglednica 36: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1900. 111 Preglednica 37: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1900 ter prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. 113 Preglednica 38: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1953 v slovenskem alpskem svetu (Zemlji{ki kataster 1953). 113 Preglednica 39: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1953. 115 Preglednica 40: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1953 ter prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. 116 Preglednica 41: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1979 v slovenskem alpskem svetu (Zemlji{ki kataster 1979). 116 Preglednica 42: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1979. 118 Preglednica 43: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1979 ter prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina). 119 Preglednica 44: Deleì osnovnih zemlji{kih kategorij leta 1999 v slovenskem alpskem svetu (Zemlji{ki kataster 1999). 120 Preglednica 45: Evklidske razdalje med mezoregijami, ne glede na razvrstitev v skupine po deleìh rabe tal leta 1999. 121 Preglednica 46: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 1999 ter drùbenogeografskimi dejavniki (n = 144, meja statisti~ne pomembnosti 0,2148) in prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. 130 Preglednica 47: Povr{ine in deleì kategorij rabe tal v slovenskem alpskem svetu leta 2000 (RS MKGP 2002). 131 Preglednica 48: Povr{ine in deleì kategorij rabe tal v mezoregijah slovenskega alpskega sveta leta 2000 (RS MKGP 2002). 135 Preglednica 49: Razporeditev {tevila celic s povr{ino 400 m2 po petdesetmetrskih vi{inskih pasovih slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 139 Preglednica 50: Osnovni podatki o nadmorskih vi{inah za kategorije rabe tal leta 2000 v slovenskem alpskem svetu (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 141 Preglednica 51: Podatki o korelacijskem razmerju med kategorijami rabe tal leta 2000 in nadmorskimi vi{inami po mezoregijah alpskega sveta. 141 Preglednica 52: Naketeri pomembni kazalci o povezavah med rabo tal leta 2000 in nadmorskimi vi{inami (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 144 Preglednica 53: [tevilo celic s povr{ino 400 m2 kategorij rabe tal leta 2000 po naklonskih razredih (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 147 Preglednica 54: Delè povr{ine kategorij rabe tal na naklonih do 12° v slovenskem alpskem svetu in povpre~ni naklon povr{ja kategorij rabe tal leta 2000 (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 148 Preglednica 55: Povpre~ni naklon povr{ja in delè povr{ine kategorij rabe tal na naklonih do 12° v mezoregijah slovenskega alpskega sveta (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 148 215 Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Franci Petek Preglednica 56: Podatki o korelacijskem razmerju med kategorijami rabe tal leta 2000 in nakloni povr{ja po mezoregijah alpskega sveta. 149 Preglednica 57: Nakateri pomembni kazalci o povezavah med rabo tal leta 2000 in nakloni povr{ja (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 149 Preglednica 58: Deleì kategorij rabe tal po osmih ekspozicijskih razredih in na ravnem povr{ju z nakloni do 2° ter razmerje med severnimi (se{tevek severnih, severovzhodnih in severozahodnih ekspozicij) in jùnimi (se{tevek jùnih, jugovzhodnih, jugozahodnih ekspozicij in ravnega povr{ja) ekspozicijam (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 150 Preglednica 59: Korelacijski koeficienti, ki kaèjo stopnjo povezanosti rabe tal in nadmorskih vi{in, naklonov, ekspozicij povr{ja, kamnin, prsti ter reliefnih enot, izra~unani s kontingen~nimi tabelami. 151 Preglednica 60: Deleì kategorij rabe tal leta 2000 po reliefnih enotah (RS MKGP 2002; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ 2003). 155 Preglednica 61: Evklidske razdalje med mezoregijami slovenskega alpskega svet, ne glede na razvrstitev skupine po podobnosti rabe tal, leta 2000. 158 Preglednica 62: Korelacijski koeficienti med deleì rabe tal leta 2000 ter drùbenogeografskimi dejavniki (n = 144, meja statisti~ne pomembnosti 0,2148) in prvinami povr{ja (n = 150, meja statisti~ne pomembnosti 0,2106) za slovenski alpski svet, osnovna prostorska enota je katastrska ob~ina. 163 Preglednica 63: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1827 in 1900. 167 Preglednica 64: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1900 in 1953. 168 Preglednica 65: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1953 in 1979. 168 Preglednica 66: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1979 in 1999. 172 Preglednica 67: Prevladujo~i procesi sprememb rabe tal po mezoregijah slovenskega alpskega sveta med letoma 1900 in 2000. 173 Preglednica 68: Podol{eva – deleì osnovnih zemlji{kih kategorij rabe tal leta 1964 in 2000 (Letalski posnetki 1964; RS MKGP 2002). 174 Preglednica 69: Podol{eva – procesi sprememb rabe tal med letoma 1964 in 2000, njihov povpre~ni naklon, povpre~na oddaljenost od najblìje hi{e ter hektari in deleì povr{ine s spremenjeno rabo. 176 Preglednica 70: Zna~ilnosti skupin katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na podobnost v deleìh kategorij rabe tal leta 1900 in deleìh povr{ine katastrskih ob~in, ki so jih zajeli procesi sprememb rabe tal med letoma 1900 in 2000. 181 Preglednica 71: Zna~ilnosti skupin katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na podobnost izbranih drùbenogeografskih spremenljivk po faktorju 1 (demografski faktor) in faktorju 2 (kmetijski faktor). 187 Preglednica 72: Zna~ilnosti sinteznih tipov katastrskih ob~in slovenskega alpskega sveta glede na rabo in spremembe rabe tal, demografske, posestne, kmetijske dejavnike ter prvine povr{ja. 190 216 pred_zalist.qxd 24.10.2005 08:31 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico, zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Raziskovanje Triglavskega ledenika, ki ga in{titut izvaja od leta 1946, je verjetno najstarej{i stalni slovenski znanstveni projekt. Leta 1998 je in{titut za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. pred_zalist.qxd 24.10.2005 08:31 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico, zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Raziskovanje Triglavskega ledenika, ki ga in{titut izvaja od leta 1946, je verjetno najstarej{i stalni slovenski znanstveni projekt. Leta 1998 je in{titut za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. geo11 OVITEK.qxd 24.10.2005 08:31 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 11 VENSKEM ALPSKEM SVETU SLOV TAL SPREMEMBE RABE SPREMEMBE RABE FRANCI PETEK ISBN 961-6568-10-8 TAL V SLOVENSKEM 11 ALPSKEM SVETU 9 6 1 6 9 8 7 4 0 1 8 6 5 FRANCI PETEK