Razne novice. Od kdaj poznajo steklino? Steklina psov in drugih živali je že zelo stara bolezen. Grki so poznali pasjo steklino že pred 2300 leti; 1800 let že vedo, da obolijo na steklini lahko tudi ljucje, 120 let pa je šele znano, da povzroči slina steklega psa, če pride v rano arugega zdravega psa, tudi pri tem steklino. Svetovni potnik na kolesu. Potovalec okoli sveta, Dewar, se je mudil dva dni v Ljubljani, nato pa odpotoval na svojem kolesu v Trst. Rodom Indijec vz Bombaja, slušatelj rseučilišča v Kalkutd, učenec slavnega pesnika in indijskega modrijana Tagoreja^ je zapustil prijetno življenje v dobro založeni družini in se napotil v svet. A kot pravi orjak hoče spoznati zemljo le tako, da pride ž njo in njenimi prebivalci tudi v resnično dotiko. Na svojem potovanju se poslužuje močnega kolesa, na .katerem je do danes prevozil silne daljave od rodnega mesta Bombaja, preko staroslavnega prelaza Kabula, Afganistana, Perzije, Kavkazije, Male Azije, severnega Egipta in zopet proti severu prelčo Carigrada, Sofije, Bedgrada in Zagreba do Ljubijane. Povsod je bil dobrodošel gost in sprejemali so ga najvišji predstojniki držav. Sprejela sta ga tudi naš kralj in bolgarski vladar. Le v Tiflisu so mu boljševiki vzeli samokres in. fotografski aparat, za katerim žaluje. V Ljubljani je bil dobrodošel gost. Posebno se je zanimal za naše gore in anani planinski fotograf Josip Kunaver mu je daroval velik ozbirko najlepših slik iz planinske Slovenije. Dewar si ana pomagati v vsakem shičaju, je zadovoljen z dobrtm in slabinv Tib in miren te, a globok; indijsko modioslovje preveva njegovo dušo. Svoje viise s pota si zapisuje sproti y inaterinščini. Zapiske pošilja od časa do časa očetu in Časopisorn v Bombaj. V Trst je odpotoval dne 15. t. m. Na dan prevozi okoli 120 km. Iz Trsta se bo odpeljal pireko Gorice in Predila na Koroško in na Dunaj, od tam pa v Prago, kjer bo najbrže prezimil. Na svojem potovanju je srečal Čeha Klimo, ki potuje peš okoli sveta. Iz Prage bo Sel na Francosko in Angleško, nato s parnikom v Newjork in s kolesom do San Franciska, nato zopet s parnikom do Jokohame in Sangaja. od koder se bo s kolesom peljal preko vzhodne in južne Azije do Bombaja. Linčan zamorec. V Ghicagu je nagOYoril zamorec na cesti dve belokožni deklici, kar je y očeh olikanih Amerikancev strašen zločin. Deklici sta klicali na pomoč, nakar je črnec pobegnil. Pravijo, da se je baje tudi nespodobno obnašal. jMnožica je drvela za njim, ga dohitela in toliko časa tolka z gorjačami, da je na mestu izdihnil. Najlepše pri celi stvari je, da mislita deklici, ko sta Kasneje pristopili k mrtvecu, da to ni pravi zamorec, ki ju je nagovoril. Ljudje iščejo sedaj drugega črnca, ki naj bi bil pravi. Bati se je nemirov, ker porabljaja Američani vsako priliko, da znesejo svoje sovraštvo nad črnim plemenom, in mora navadno za prestopek enega zamorca plačati na stotine njegovih soplemenjakov. Policija ,,. zastražila oni del' Ghicaga, kjer stanujejo zamorci. Kako sc je začel papimati denar. V knjižnici v Heidelbergu se nahaja rokopis Lz leta 1487 ob osvojilvi Granade. V lem rokopisu pripoveduje pisatelj, da grof Tendilla pri obleganju tmnjave Alhame leta 1484 ni imel nobenega denarja več, tako, da ni mogel izplačati svojim vojakoni dolocene plače. Ker so vojaki zbog tega postali nezadovoljni, je napisal grof Tendilla na majhnt1 koščeke papirja različne šLevilke ter jih razdelit med vojake. Nato je izdal razglas na občinstvo, da bi ta nakazila sprejemalo mesto denarja ter dalo vojakom zanje zahtevano blago. Kdor bi se protivil, je imel biti ostro kaznovan. Čisto naravno je, da je papir eeslokrat menjal svojega lastnika, prišel je v promet in kronika pristavlja, da je grof Tendilla kasneje izpolnil svojo obljubo, in za nakazila izplačal kovan denar. Tako se je torej pričel papirnati denar. Čudna kitajska drevesa. V ktu 1869 se je nastanil francoski misi jonar po imcnu E. David globoko v Kini, v mestu. ki se zove, Mon-pim. Tam je našel drevo, ki ga ni mogel trvrstiti v noben razred znanih drevcs, drevo, kakršiicga še ni svoj živ dan videl. Posamezne koščeke tega- drevesa je poslal domov y Pariz, ki so predsta^Ijali skoz 30 let edine vzorce čudovitega drevesa. V letu 1897 je našel drugi misijonar, zopet Francoz, po imenu Farges, to drevo na tistem mestu, kjer ga je svoje dni našel njegov prednik, misijonar David. Farges je nabral 37 semen tega nenavadnega drevesa in poslal v Pariz slavni semenski tvrdki Maurin de Vilmorin. Leta 1906 je seme vzklilo, ali praY povedano, od vseh 37 zrn, je pognalo samo eno semc. To je povsem neznatno drevo in je bilo imenovano »Davidia involburata« na čast možu, ki ga je našel. Tedaj se je pa zbudilo med naravoslovci veliko zanimanje, vsak je hotel imeti iijego^o seme donia. Zato je bila ena glavnih nalog Veitchove odprave, prinesli jako dosii tega seinena s Kitajskega. Ekspedkija je prodrla y notranjost kitajske dežele in posrečilo se ji je, da je drevo našla in poslala domov obilo semena. V Gombe Wood Nurmy so seme negovali s takirn uspehom, da je danes to kpo drevo navadna prikazen v angkškib parkih. Cvete vsako leto, cveti so po 6 palcev dolgi in 2 do 3 pake široki, ki trepečejo v vzduhu kakor papirnati traki. Tu čudno drevo je sicer res kpo, a japonska črešnja ima vendar še krasnejši cvet.