UBOJ IN UMOR ALI UBOJSTVO
V našem tisku beremo včasih besedo ubojstvo. Kdor ni doma v pravni terminologiji, lahko misli, da naj bi z ubojstvom nadomestili stari uboj. Pleteršnik (II 706) se pri ubojstvu sklicuje na Janežiča, Cafa in Krelja. Kot izpeljanko iz uboja pozna besedo ubojstvo tudi SP 1950, 527.
Od prve strokovne terminologije (1853) dalje sta bila dosledno v rabi dva termina, in sicer umor (nem. der Mord) — naklepna usmrtitev človeka, in uboj (nem. der Totschlag) — usmrtitev človeka brez usmrtilnega naklepa. To jasno ločevanje obeh terminov, ki je temeljilo na nemški pravni terminologiji, pa se ni skladalo s srbohrvatsko terminologijo, ki pozna, podobno kot italijanščina (uccisione), Je en termin ubistvo za umor in za uboj. Ta srbohrvatska posebnost se je uveljavila v sh. izvirniku in potem seveda tudi v slovenskem prevodu kazenskega zakonika (čl. 135—138). Naslov člena 135, ki obravnava umor, je Uboj, naslov nadaljnjih dveh členov, ki pa obravnavata pravi uboj, pa je Uboj na mah in Uboj iz malomarnosti. Iz tega torej sledi, da pomeni uboj brez vsakega določila umor, uboj z določilom pa uboj. Zadnji člen nas z naslovom Delomor spominja na umor,- zanimivo pa je tudi, da dobiva sh. detoubistvo dvojnico čedoumorstvo.
Iz kazenskega zakonika je torej izpadla beseda umor, ki je tudi v prečiščenem besedilu iz 1. 1960 nadomeščena z ubojem. Nikjer v zakoniku pa nimamo ubojstva. Če 'Stremi kdo za tem, da bi zakonski termin uboj nadomestil z ubojstvom, ki naj bi pojmovno obseglo uboj in umor, za to nima nobene opore, kajti ubojstvo bi bilo v tem primeru nekako prilagojeno sh. ubistvu z znanim širokim pomenom in po vsem tem pravzaprav ne bi šlo za oživitev starega slovenskega ubojstva, slonečega na uboju, ki se le deloma krije s sh. ubistvom.
Čeprav je termiri umor izrinjen iz kazenskega zakonika, še vedno živi in je tudi njegova raba v naši jezikovni praksi utemeljena.*
Fr. Goršič
* Po našem mnenju črtanje termina umor iz s!o\enskega pravnega izrazoslovja t več pogledih nasprotuje načelom ustvarjanja strokovnih terminologij: 1. vsakem", pojmu pripada poseben termin; 2. terminov, ki jih jezik žo ima ~ v našem primeru že celih slo let — in ki poleg tega popolnoma ustrezajo ter jih tudi vsak količkaj izobražen Slovenec pozna in loči, ni mogoče kratkomalo ukinjati; 3. termini brez določil so primernejši kakor termini z določili (uboj na mah, uboj iz malomarnosti); i. vživetemu terminu ni mogoče spreminjati vsebine. — Uredništvo.