J Xuku j'Mü ívlL p. fjjn-mj c.itt1 vu j HM ci- t rvfo? m - t' l yit : • -v- ^ - - W ISSN 14085852 številka: U letnik izdaie: 17 i\íIm kdki^r mdíi {¿iHmH'uui ^{í/ njjaw- j1 srctt sveí ( J. Sírlía r J kazalo: Pogovor z županom 3 Razpis ustanove Zupanov sklad 4 OBČINSKE STRANI Iz 7. redne seje Občinskega sveta 5 Javni natečaj za oddajo poslovnega prostora 5 Ločeno zbiranje odpadkov 5 Ustanovljeni novi krajevni odbori 6 Večer glasbe, plesa in smeha 9 VRTEC IN ŠOLA Jesenski utrinki skupine Čebelice 10 Obisk čebelarja 11 Uspešen nastop tekačev osnovne šole 12 Fantovska ekipa uspešna v ekipni atletiki 1 3 KULTURA Spomini Bogomirja Samse na Levstikov tabor 14 Fran Levsti k - naša vest 16 Misli Frana Levstika 16 Kako Levstika prikazujemo danes 18 Vabilo na prireditev ob Dnevu reformacije 19 Območna likovna razstava na Turjaku 20 Razstava Razodevanje Rafaela Samca 22 Razstava ikon grofice Jute Auersperg 23 Četrtkov večer v knjižnici 23 Knjižne novosti v knjižnici Frana Levstika 24 NAŠA DEDIŠČINA Velikolaška tržnica 25 Tradicionalni praznik suhega sadja 26 Društvo DOD Gradež na TV »Dobro jutro« 27 Na Ahac 28 MLADI Robarski oratorij 29 Počitnice z MD Vrt 29 Studijske izkušnje Karle Košir na Švedskem 30 DRUŠTVA Tekmovanje v gasilsko športnih 32 disciplinah za gasilce Gasilski podmladek in tekmovanja 33 Skupna vaja GZ in CZ in prevzem vozila 33 ŠPORT IN REKREACIJA KMN Velike Lašče osvojili 2. mesto 34 KMN Velike Lašče zmagovalci 35 pokalnega tekmovanja občine Mali nogomet-športno gonilo občine 35 Občinsko prvenstvo dvojic v balinanju 37 Vabilo na razstavo malih pasemskih živali 37 PISMA 38 V SPOMIN/ZAHVALE 39 KINO 40 PODJETNIKI 41 OGLASI 42 Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 17, številka 6, 26. oktober 2011 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.520 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Odgovorna urednica: Lidija Čop Uredniški odbor: Ivanka Peterlin, Veronika Vasič, Manfred Deterding, Urša Zalar Lektoriranje: Ema Sevšek Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: KVM Grafika d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 131 5 Velike Lašče. Tel.: 01/781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide zaradi predčasnih parlamentarnih volitev izjemoma že v četrtek, 1. decembra 2011. Prispevke oddajte najpozneje do 17. novembra 2011. V skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji bodo pogoji za objave v času volilne kampanje objavljeni v zakonsko določenem roku na spletni strani Občine Velike Lašče. Slika na naslovnici: Pogled na Rašico z Zgornjih Kokav (foto Lidija Čop) Trubarjeva domačija (foto Srečo Knafelc) l "SAT- antenski sistemi PiterKtfnar s,p, Merliarlera 2. Ribnica, asm 041 761-769 NOVO Končna na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne s uU ventile pri na kopi SAT tlttemer. v primero slabega sprfl|ema SLO l In SLD-2, pop a » (3) pogovor z županom Priča smo bili lepi in eni najtoplejših jeseni v zadnjih letih. Kako ste preživljali lepe jesenske dni? Letošnja jesen je bila resnično zelo lepa. Se se spominjam lanskih jesenskih poplav, ko je narava pokazala svojo moč. Kljub temu, da smo v občini sanirali nekatere posledice poplav, sem se kar malo bal, kaj bo letos. Pa je bilo čisto drugače. Sam sem bil med tednom večinoma v službi, ob sobotah pa sem čez dan malo urejal okolico hiše. To delo me zelo sprošča in ga opravljam s posebnim veseljem. Ob nekaterih večerih pa sem se udeležil tudi zborov krajanov, ki sem jih moral sklicati. Lahko rečem, da sem imel kar pestro jesen. Zapadel pa je tudi že prvi sneg, ki je sicer že po enem dnevu povsem sko-pnel. Je občina dobro pripravljena na prihajajočo zimo kar zadeva zimsko službo? Menim, da je. Z našim vzdrževalcem cest, ki opravlja tudi zimsko službo, bomo podaljšali pogodbo za še eno leto. Glede na dolgoletne izkušnje mislim, oziroma upam, da snežne padavine ne bodo presenetile naše zimske službe. Pred nami sta samo še dobra dva meseca tega leta. Katere investicije so trenutno v teku in bodo izvedene do konca leta? Kot sem omenil že v prejšnji Trobli, vseh planiranih investicij zaradi izpada prihodkov ne bomo mogli izvesti. Zaključiti moramo sanacijo vodovodnega sistema po Velikih Laščah, saj je potrebno asfaltirati še prekope cestišča, v zaključni fazi pa so tudi asfaltiranja nekaterih manjših odsekov cest. V izvedbi je prav tako projektiranje vodovodnega sistema od Karlovice do Krkovega. Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Na katere načine občina nudi pomoč in sodeluje pri pripravljenosti in opremljenosti naših društev in organizacij na področju civilne zaščite in gasilstva? S sklepom župana je bil imenovan nov štab civilne zaščite. Glede na veljavno zakonodajo s tega področja smo malo spremenili postrojenje civilne zaščite. Tako imamo poleg štaba, ki ga vodi poveljnik Brane Indiharz Rašice, še ekipo prve pomoči, tehnično reševalno enoto in službo za podporo. Štab in ustrezne enote se aktivirajo le ob izrednih dogodkih, za katere upam, da se pri nas ne bodo nikoli zgodili. V mislih imam potres ter druge večje naravne katastrofe. Že letos smo imeli v planu zgraditi objekt civilne zaščite, v katerem bi imeli shranjeno opremo. Pa se nam je, kot je to že običajno v naši državi, zataknilo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Upam, da ga bomo postavili naslednje leto, saj ta objekt potrebujemo tudi za parkiranje komandnega vozila, ki nam ga je podarila država, točneje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Dobili smo tudi dva šotora za namestitev ljudi. Vsekakor pa ključno vlogo pri zagotavljanju protipožarne zaščite opravljajo Gasilska zveza Velike Lašče in prostovoljna gasilska društva. Občina zagotavlja sredstva za delovanje gasilske zveze, za vzdrževanje gasilske opreme, za zavarovanje, usposabljanje in izobraževanje gasilcev. Največ sredstev pa gasilskim društvom namenjamo za nabavo nove opreme. Trudimo se, da kljub manjšim proračunskim prihodkom, ohranjamo finančna sredstva za gasilce v planirani višini. Za nami je praznovanje 180-letnice rojstva Frana Levstika. V tokratni Trobli pišemo o spominih na sklop prireditev, ki so se odvijale pred 30-imi leti, pa tudi o letošnji. Kaj vam osebno pomeni ohranjanje spomina na življenje in delo našega Frana Levstika? Frana Levstika večina ljudi pozna po Martinu Krpanu. Bil pa je veliko več kot samo pisatelj. Bil je tudi pesnik, jezikoslovec, kritik, predvsem pa velik Slovenec. Glede na vsa njegova dela, je Slovencem pustil poseben pečat. Povezan je bil s širokim krogom ljudi, predvsem pa s kmeti in delavci, zato je znal dobro presojati našo družbo ter politično in javno življenje tistega časa. Kot zaveden Slovenec je spodbujal k pisanju v slovenskem jeziku, v domači besedi, svoja dela je osnoval na govoru dolenjskega kmeta. Misli, ideje Frana Levstika niso bile aktualne samo v času njegovega življenja, aktualne so tudi danes. V naši občini se zelo zavedamo njegove veličine in se Frana Levstika s ponosom spominjamo. Tudi tako, da smo po njemu imenovali osrednjo kulturno dvorano in trg v Velikih Laščah, kot tudi enoto javne knjižnice pri nas. Ponosen sem, da smo na spominski znak Občine Velike Lašče, ki ga podeljujemo ob raznih priložnostih, vtisnili njegov znameniti verz: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!« Zame je to eden najlepših stavkov, ki govori o ljubezni do slovenskega naroda in jezika. Že v septembru so se v New Yorku začeli protesti proti nasilju finančnega kapitalizma, sredi oktobra pa so potekali tudi v več kot 1300 mestih po svetu, med njimi tudi v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Kako komentirate njihove očitke, da kapitalizem finančno uničuje njihove države in celoten svet? To je v današnjem času gotovo zelo aktualna tematika. Potrebovala bi precej časa, če bi želel na vaše vprašanje podati poglobljen odgovor. Vsekakor sem mnenja, da se bo kruti, globalni kapitalizem, ki trenutno vlada svetu, moral prej kot slej spremeniti. Breme gospodarske krize ni enakomerno in pravično porazdeljeno. Prepričan sem, da nam poleg bančnih, vladajo tudi farmacevtski in naftni lobiji, ki so zelo močni in vplivni. Zame je nesprejemljivo, da si bančniki po svetu izplačujejo milijonske nagrade za vodenje bank, ki jih sanirajo davkoplačevalci. Prav tako je nesprejemljivo, da si direktorji nekaterih podjetij izplačujejo milijonske vsote, za njihove delavce pa zmanjka denarja za mizerne plače ali celo za plačilo socialnih prispevkov. To je vsekakor sramotno in vsem takim dejanjem ostro nasprotujem. Kakšen pa je odgovor na vse te pojave? Odgovor ni enostaven, saj ga iščejo vlade mnogih držav po svetu. Ali je odgovor v komunizmu ali socializmu? Vsekakor ne. Poglejte samo življenjske razmere, ki vladajo v Severni Koreji, na Kubi, v Venezueli, v katerih še vedno imajo take sisteme. Tam so življenjske razmere veliko hujše kot v državah, kjer so se začeli proti kapital ¡stični protesti. Menim, da bodo svetovni voditelji iskali rešitev v nekem bolj humanem sistemu, v katerem bo kapital še vedno najpomembnejši, vendar ob dejstvu, da se bodo morale zmanjšati socialne razlike med zaposlenimi, povečati pa osebne odgovornosti vodilnih ljudi v gospodarstvu in politiki. Pogovarjala se je Lidija Čop. ~ ustanova Zupanov SKLAD Županov sklad se je s pomočjo donatorjev napolnil tudi v letošnjem letu. To nam omogoča, da nadaljujemo s podeljevanjem štipendij, enkratnih denarnih pomoči dijakom in študentom, hkrati pa pomagamo občanom, ki so se znašli v težkih življenjskih situacijah. Upam, da smo z dosedanjimi pomočmi nekaterim vsaj za kratek čas polepšali dneve, v katere težko posije sonce, in želim, da bi to s pomočjo vseh, ki prispevajo svoja sredstva v Zupanov sklad, lahko počeli tudi v bodoče. Zato naj bo moja iskrena zahvala namenjena vsem donatorjem, vsem dobrim ljudem, ki kljub splošni finančni krizi, v kateri se trenutno nahajamo, še vedno del svojih sredstev namenijo Zupanovemu skladu. Ugotavljam, da ste nekateri del svoje dohodnine, ki jo lahko namenite dobrodelnim organizacijam, namenili prav Zupanovemu skladu in vesel sem tega dejstva. Zato tudi letos objavljamo razpis v želji, da pomoč res pride tja, kjer je najbolj potrebna. USTANOVA ŽUPANOV SKLAD objavlja RAZPIS za šolsko leto 2011/2012 I. Dve štipendiji po 100 EUR/mesečno. II. Enkratne denarne pomoči (za šolske knjige, prevoze, izobraževanja ...) v skupnem znesku 2.500 EUR. Za štipendijo ali enkratno pomoč lahko kandidirajo dijaki in študentje, ki imajo stalno bivališče v Občini Velike Lašče. Vloga za sredstva iz točke I in II mora vsebovati: - osebne podatke vlagatelja, - fotokopijo spričevala, - originalno potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2011/2012, - potrdilo o finančnem stanju staršev (dohodnina za leto 2010, oziroma plača ali pokojnina v zadnjih treh mesecih, nadomestilo za brezposelnost ...), - dokazilo o višini kakšne druge štipendije, - opis o društvenih ali drugih aktivnostih prosilca. Rok za oddajo vloge je: 30. november 2011. V prošnji za enkratno denarno pomoč je potrebno dopisati še, za kateri namen bi se pomoč porabila. Glavni kriterij za pridobitev štipendije ali pomoči je socialno stanje prosilca. Drugi kriteriji pa so še: učni uspeh, društvena aktivnost ipd. III. Financiranje drugih aktivnosti v skupnem znesku 3.500 EUR, kot so npr: skupen izlet ob zaključku leta, športno udejstvovanje, strokovna predavanja ali izobraževanja, za razne druge pomoči družinam, ki so se znašle v težki finančni situaciji (ob smrti, nesreči, izgubi službe ... ). Vloge za sredstva iz točke lil. lahko pošljejo posamezniki, društva ali različne organizacije s sedežem v naši občini. Tudi v tej vlogi je potrebno napisati, za kakšen namen bi porabili sredstva. Sredstva se lahko črpajo do njihove porabe. Vse vloge je potrebno nasloviti na: USTANOVA ŽUPANOV SKLAD Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Anton Zakrajšek, župan Iz 7. redne seje občinskega sveta Občinski svet Občine Velike Lašče se je na 7. seji sestal septembra 2011. Pred sejo so se sestali odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, statutarno pravna komisija in komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsedniki odborov in komisij so podali kratka poročila o sejah. Svetniki so na seji soglasno potrdili sklep, s katerim so imenovali komisijo za oddajanje poslovnih prostorov v najem. Občinski svet je opravil prvo obravnavo odloka o ustanovitvi organa Medobčinskega i inšpektorata »Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Loški potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče«. Soglasno je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Velike Lašče ter Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Občini Velike Lašče, ki ureja podrobnejše pogoje, namen in način porabe teh sredstev. Svetniki so na seji soglasno sprejeli spremembo odloka o krajevnih odborih. Sprememba se nanaša na krajane naselja Velika Slevica, ki so izrazili željo, da bi se priključili h krajevnemu odboru Dvorska vas - Mala Slevica. Pred spremembo odloka so spadali h krajevnemu odboru Kokave. Občinski svet Občine Velike Lašče je dal soglasje k pogajanjem o prevzemu gradu Turjak v upravljanje Javnemu zavodu Trubarjevi kraji pod pogoji, ki bodo sprejemljivi za Občino Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji. Svetniki so sprejeli obvezno razlago tretje alinee točke »1 3.2. Pozidanost gradbene parcele« 4. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Velike Lašče. Obvezna razlaga je bila potrebna zaradi težav investitorjev pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za rekonstrukcije in nadzidave oz. rušitve in novogradnje objektov v vaških jedrih. Na seji so se svetniki strinjali s prenosom lastništva pare.št. *351 k. o. Turjak na lastnike parcele št. 164/3 k. o. Turjak. Tanja Uršič, občinska uprava Občina Velike Lašče na podlagi Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem in uporabo (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/10) objavlja Javni natečaj za oddajo poslovnega prostora v najem 1. Poslovni prostor v izmeri 18 m2 se nahaja v pritličju Doma krajanov v Turjaku. 2. Izhodiščna cena najemnine je 5 EUR/m2. 3. Predvidena namembnost poslovnega prostora je trgovina. 4. Poslovni prostor se daje v najem za dobo 5 let. 5. Rok za oddajo ponudb je do 11. novembra 2011 do 10. ure. Ponudbe zbiramo na Občini Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Vse potrebne informacije dobite na občini Velike Lašče (Jerica Tomšič Lušin, tel. 7810369, jerica.tomsic-lusm@velike-lasce.si). Občina Velike Lašče LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Uredili smo še tri lokacije ločenega zbiranja odpadkov Veni izmed preteklih številkTroble smo že poročali o prvem na novo urejenem ekološkem otoku z nadstreškom v Dolščakih. Glede na pozitiven odziv in pohvale s strani občanov smo se odločili, da s tovrstnim urejanjem nadaljujemo. Tako smo pred kratkim na podoben način uredili še lokacijo ločenega zbiranja odpadkov v Dvorski vasi, Mali Slevici in Mohorjih. S postopnim urejanjem ekoloških otokov bomo glede na razpoložljiva sredstva ponovno nadaljevali v prihodnjem letu. Občinska uprava Mala Slevica USTANOVLJENI NOVI KRAJEVNI ODBORI V skladu z 7. členom Odloka o krajevnih odborih (Uradno ni člani posameznih odborov, ki so nato na prvih sejah izmed glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/11, popravek 3/11) je župan sebe izvolili predsednike posameznih krajevnih odborov, sklical vse zbore občanov. Na zborih občanov so bili izvolje- KRAJEVNI ODBOR PREDSEDNIK PREDSTAVNIKI VASI VELIKE LAŠČE Marija Trotovšek Helena Grebene Martina Venturini Roman Debeljak Janez Oblak Janez Petne Tomaž Marolt MALE LAŠČE Cvetka Jakovljevič Silvo Možek Roman Kastigar Albert Zgajnar Primož Jakše Marija Jelaska France Mramor TURJAK Vasja Spindler Sloka Gora Silvester Jerebic Veliki Ločnik Ladislav Perme Veliki Ločnik Maja Marinčič Gradež Boris Zore Andrej Andoljšek Andrej Jakob Tomaž Ferkolj Laporje Rok Štrukelj Mali Osolnik Tone Perhaj Prazniki Jože Krampelj Javorje Miha Tekavec Cetež Janko Pirman Ščurki Jože Uršič Mali Ločnik Primož Petrič Turjak Janez Lukančič Joško Ahec ROB Srečko Knafelc Rob Raul Šiler Krvava Peč Gradišče Valter Javornik Bavdek Robert Str le Tomaži ni Svetlana Pri kratki Marinčki Tone Ivančič Dolščaki Klemen Peteri in Podhojni hrib Alojz Jančar KRAJEVNI ODBOR PREDSEDNIK PREDSTAVNIKI VASI Osredek Raj ko Str le Centa Ivanka Bavdek Mački Vida Kalan Strletje Metod Str le Uzmani Franc Golob Purkače Tone Strle Sekirišče Sašo Zgonc Pečki Zvone Klančar Bukovec Janko Intihar Veliki Osolnik Jože Geroni Laze Jože Kaplan Skamevec Raj ko Centa Srnjak Tone Lenič DVORSKA VAS - MALA SLEVICA Ivan Levstik Dvorska vas Ladka Deterding Dvorska vas Marko Petric Mala Slevica Zdenka Cestnik Boštjan Hočevar Alojz Centa Škrlovica Jože Petrič Pod kraj Ciril Žužek Kot pri Vel. Slevici Branko Krajnc Medvedjek Janez Petne Velika Slevica Anton Hočevar Alojz Stritar RETJE Anton Benjamin Strah Srobotnik Jože lic Pri lesje Branko Ivane Strmec Jože Žužek Dolnje Retje Stanislav Indihar Bojan Dej a k Gornje Retje Jože Stane Peter Debeljak Pri lesje Rok Borštnik KOKAVE Anton Marolt Ulaka Andrej Bavdek Opalkovo Veronika Virant Podulaka Robert Žužek Prhajevo Borut Vasic Pušče Ivan Ivane Hlebce Marko Gradišar J a ki če vo Franc Zabukovec Hrustovo Janez Grilc KRAJEVNI ODBOR PREDSEDNIK PREDSTAVNIKI VASI Grm Boštjan Kastelic Kukmaka Anton Marolt Alojz Tomaži n KARLOVICA Franc Kraljic Karlovica Boštjan Skulj Krkovo Podkogelj Sandi Cukrov Pozni kovo Rudolf Rupar Plosovo Danica Roje Debeljak Brlog Boris Žužek Žaga Davor Marjanovič Podžaga Franc Zakrajšek Podstrmec Matic Kraševec Borovec Draga Babic Polzelo Darko Peteri in Adamovo Janez Škulj Brankovo Matej Gradišar Podsmreka Franci Praznik Logarji Jože Rigler Kaplanovo Jože Skulj Lužarji Eva Zakrajšek RUTE Marjan Cimperman Selo Janez Kraševec Vrh Rupe Silvo Stefin Mohorje Borut Tomaži n Dedni k Silvo Stefin Boštetje Ludvik Zadnik Naredi Franci Cimperman Bane Jože Juvanc Zgonče Jože Juvanc Gorenje Kal išče Jože Juvanc Dolenje Kališče Jože Juvanc RAŠICA Andrej Pečnik Podlog Klemen Pečnik Rašica Marko Žužek Stope Igor Zupanič Knej Darko Gradišar Rašica Drago Mu star Franc Brezovar Branko Cimperman Jakob Jaklič Branko Indihar Andrej Stritar Primož Skulj OBČINA VELIKE LASCE VABIMO VAS NA /r) S n D *l » i ki bo v nedeljo, 20. novembra 2011, ob 18. uri v športni dvorani Velike Lašče. PREDSTAVILE SE NAM BODO GLASBENEr PEVSKE IN PLESNE SKUPINE IZ NAŠE OBČINE. Zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni otrokom iz socialno šibkejših družin. Gosta večera bosta: Adi Smolar in Lucija Čirovič. VABLJENI! jesenski utrinki skupine čebelice doga1an1e v heterogeni skupini enote vrtca sončni žarek na karlovici Obisk Ruparjeve kmetije V septembru smo z otroki obiskali kmetijo na Poznikovem, ki se ponaša ne le z urejenostjo in prelepo okolico, pač pa tam prebivajo tudi prav posebne živali. Njen lastnik, g. Rudolf Rupar, nas je najprej popeljal do ribnika, kjer so otroci občudovali in hranili račke, nato pa smo si iz neposredne bližine lahko ogledali damjake, ki niso prav nič plahe živali. Otrokom so iz rok jedli jabolka in suh kruh. Sprehodili smo se še do ptičje kletke, kjer prebivata dva navihana krokarja, ki znata oponašati celo pasji lajež ... Otroci so stik z živalmi doživljali takole: Jurij: »Najbolj všeč mi je bila račka, ker je imela tako zeleno frizuro.« Ana: »Najbolj všeč sta mi bila jelenček in srnica.« Maša: »Krokar mi je všeč, ker je črn. Jelenček je kakal in lulal.« Lana: »Jelenčki so mi lepi, všeč so mi rogovi in hrbet.« Sara: »Jelenček mi je všeč, ker sem ga videla od blizu. Lepe pikice je imel.« Rebeka: »Všeč mi je bila srnica Pika. Njene pikice so mi všeč.« Lastniku kmetije se za povabilo in gostoljubnost zahvaljujemo. Občudovanje zaljubljenih račk Obisk gasilcev V mesecu požarne varnosti so nas obiskali gasilci PGD Kar-lovica. Otroci so se preizkusili v gašenju »požara«, nadeli so si tudi prave gasilske čelade in sedli za krmilo gasilskega avtomobila. Manjkala ni niti sirena ... Gasilcema Boštjanu Skulju in Urošu Perovšku se za njun čas in pripravljenost otrokom približati skrb za varnost nas vseh ter prostovoljno pomoč ljudem prisrčno zahvaljujemo! Gašenje »požara« i Srnica Pika ni pa prav nič plašna . Pa še ena gasilska ... Teden otroka V prvem tednu oktobra, ki je posvečen našemu največjemu zakladu - otrokom, smo se skupaj s starši odpravili na popoldanski orientacijski pohod po okolici Karlovice. Na poti so nas spremljale živali iz Levstikove pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico. Otroci so sledili znakom, ki so nas pripeljali do določene živali. Tam so nas čakale naloge, ki smo jih s skupnimi močmi tudi uspešno rešili, ob tem pa smo se ob zapletanju v pajkovo mrežo, skakanju prek ovir, z lovljenjem in petjem zelo zabavali. Na poti nas je čakalo tudi sadno presenečanje, ki ga je pripravila družina Gruden in smo ga s slastjo tudi »pospravili«. V torek nas je obiskal plesni učitelj Tilen iz plesne šole Polka in skupaj smo zaplesali pred vrtcem. Najbolje so nam od rok in nog šle »račke«. Obisk čebelarja Sredi septembra smo drugošolci in tretješolci OS Primoža Trubarja Velike Lašče povabili na obisk čebelarja gospoda Braneta Borštnika. Povabilu se je z veseljem odzval ter nam povedal veliko zanimivosti iz življenja čebel. Prikazal nam je različne projekcije organiziranosti življenja v panju. Spoznali smo matico, trota in čebele delavke. Pobliže smo si lahko ogledali, kako si čebele zgradijo dom, kje matica odlaga jajčeca, kako čebele skrbijo za ta jajčeca, da se iz njih rodijo čebele. S Tilnom smo se pošteno razgibali. Letošnjo jesen obeležujemo tudi 50-letnico bralne značke. Ker v vrtcu veliko časa posvečamo prebiranju pravljic in pesmic, nas je ob tej priložnosti obiskala pesnica in pisateljica Anja Štefan. Predstavila nam je svojo zbirko pesmi Lonček na pike, zastavila nekaj ugank, ki smo jih uspešno rešili, ter povedala dve pravljici - in to na način, da so otroci poslušali z odprtimi usti in očmi ... Čas je seveda kot vedno prehitro minil. Priredili smo tudi čisto pravo modno revijo. Naše deklice so se spremenile v prave manekenke s klobuki, ogrlicami, sončnimi očali in drugimi modnimi dodatki. Prav nič pa niso zaostajali niti naši dečki, ki so s svojimi frizurami »na petelinčka«, s kravatami in klobuki, sposojenimi od dedkov, prav »zašarmirali«. Izkoristili smo še zadnje tople dni, ki po svoji temperaturi niso prav nič spominjali na jesen, pač pa prej na poletje, in se odpravili na lov za zakladom. Zaklad se je skrival za debelo smreko v gozdu ... Na Karlo-vici je možnosti za sprehode v naravi veliko in zares je prijeten občutek, ko nas domačini vedno z nasmehom sprejmejo, pozdravijo, povabijo na obisk. , , , T.. i i -i Manekenke in manekeni s Mi se vsakemu vabilu z vese- Karlovice Ijem odzovemo in upamo, da s svojo mladostjo, radoživostjo in vedoželjnostjo vnašamo pomlad na Karlovico ... Napeto iskanje zaklada Ajda Kokelj, foto Tadeja Gradišar S seboj je prinesel satovje, čebelarsko obleko in cvetni prah. Vse to smo si lahko pobliže ogledali in spoznali. Najbolj zanimive pa so bile seveda čebele, ki jih je gospod Brane prinesel v panju. Skupaj smo prepoznali matico, ki jo mora čebelar na poseben način označiti. Čas se je kar prehitro iztekel, saj gospod Brane resnično zna pritegniti otroke ter jim razumljivo in nazorno posredovati svoje bogato znanje o čebelah. To je tudi dokaz, kako šola lahko sodeluje s krajem, ki ima zares bogato dediščino različnih dejavnosti. Gospod Brane na naši šoli vodi tudi čebelarski krožek za starejše otroke. Upamo pa tudi, da se jim bodo sčasoma pridružili tudi mlajši. Na koncu bi se gospodu Branetu še enkrat zahvalili za obisk in njegovo pripravljenost za sodelovanje z nami. Prihodnje leto pa upamo, da se ponovno srečamo. Katarina Polzelnik Sever foto Barbara Babic ponovno uspešen nastop tekačev osnovne šole Primoža Trubarja na medobčinskem krosu v loškem potoku V petek, 23. 9. 2011, je v Loškem Potoku v prekrasnem jesenskem vremenu potekal kros, ki ga vsako leto organizira tamkajšnja osnovna šola. Letos se je na pot iz OS Primoža Trubarja podalo 28 učencev. Kot vsako leto smo tudi letos zabeležili nekaj odličnih uvrstitev: Boštjan Pod logar Mojca Kokelj Gaber Kokovnik Kristjan Pečnik Jon Hvala Zan Žužek Gal Skulj Sara Dovič Jakob Samsa Žiga Vilhar Nejc Duščak Maja Petne Ni k Škof L i I i j a n a Zgonec 1. mesto 2. mesto 2. mesto 2. mesto 3. mesto 3. mesto 3. mesto 4. mesto 4. mesto 4. mesto 4. mesto 4. mesto 5. mesto 5. mesto Vse učence velja pohvaliti za vložen trud in športni boj. Bojan Novak, Simona Bavdek Kristjan Pečnik in Cal Skulj na podelitvi medalj Najbolj številčna zasedba (šestošolci) na štartni črti Dvojna zmagovalca Boštjan Podlogar in Gaber Kokovnik na stopničkah Fantovska ekipa OS Primoža Trubarja Velike Lašče osvojila 11. mesto v ekipni atletiki med vsemi slovenskimi šolami Zavod za šport Planica v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije vsako leto jeseni organizira ekipno atletsko prvenstvo osnovnih šol. Šolske ekipe tekmujejo v naslednjih atletskih disciplinah: ■ tek na 60 metrov, ■ tek na 300 metrov, ■ tek na 1000 metrov, ■ štafeta 4 x 100 metrov, ■ skok v daljino, ■ skok v višino, ■ met žvižgača, ■ suvanje krogle. V vsaki disciplini se štejeta dva najboljša rezultata, ki ju pretvorijo v točke. Posebej tekmujejo dekleta in posebej fantje. Tekmovanje je organizirano najprej na področni ravni. Naša osnovna šola spada pod področni center Grosuplje. Ker se tekmovanja tega področnega centra zaradi odhoda na tridnevni tabor nismo mogli udeležiti, smo se udeležili tekmovanja področnega centra Notranjska v Postojni (3. 10. 2011). Učenci so na tekmovanju nastopili odlično ter dosegli 14.616 točk, kar je pomenilo 2. mesto in 6. mesto med vsemi slovenskimi osnovnimi šolami. Tako smo se po dolgih sedmih letih spet uspeli uvrstiti med najboljših 12 slovenskih osnovnih šol, kolikor jih ima pravico nastopiti na državnem prvenstvu. Letošnje državno prvenstvo je bilo 12. 10. v Slovenj Gradcu. Na tekmovanje smo šli dobro razpoloženi, saj smo se uvrstili nanj kot najmanjša šola. Z doseženim 11. mestom smo bili zadovoljni, saj smo dosegli uspeh, ki ga bo v prihodnje zelo težko ponoviti. Velja omeniti, da je bila večina ekip iz atletsko uveljavljenih slovenskih mest (Brežice, Velenje, Novo mesto), ki imajo bogato atletsko tradicijo, neprimerno boljše pogoje, njihovi učenci pa trenirajo v atletskih klubih. Posebej velja pohvaliti vse učence, ki so se po najboljših močeh borili za ime šole in dokazali, da so v občini Velike Lašče doma sposobni in delavni učenci. Ekipo so zastopali: Gal Škulj, Mark Oblak, Kristjan Pečnik, Zan Žužek, Alen Salčinovic, Aljaž Ahčin, Ambrož Hren, Jan Popla-tnik, Anže Kovačij:, N i k Lipovac, Martin Gradišar, Žan Japelj, Nejc Mramor, Luka Debeljak, Dejan Grčar, Jošt Žužek, Klemen Sernel, Matevž Vehar, Jakob Hočevar in Matic Štrukelj. Bojan Novak Ekipna atletika 2011 Slovenj Gradec: Skupinska fotografija 11. najboljše osnovnošolske ekipe v državi Ekipna atletika 2011 Postojna: Predstavniki ekipe na podelitvi Ekipna atletika Slovenj Gradec: Učenci naše šole na zaključni slovesnosti Spomini Bogomirja Samse na Levstikov tabor pred 30 leti Čeprav je bilo pokroviteljstvo prireditev v rokah republike (Anton Vratuša, Jože Osterman), je bila neposredna organizacija na ramenih krajanov, domačinov. Ni ko Valjavec je imel kot vodja krajevnega odbora veliko požrtvovalnih pomočnikov; naj omenim Marijo Perhaj, ki je poskrbela za vsebino kataloga prireditev in še česa, pa Janeza Debeljaka, Levstikovega rojaka, ne smem pozabiti. fm Zanimivo je, kako človek z leti rad kramlja o preteklosti. Tudi jaz. Vsako leto bolj. Ko so se v letošnjem zaključku poletja začeli vaščani Retij in KUD Primož Trubar Velike Lašče pripravljati na proslavo ob 1 80. obletnici Levstikovega rojstva, so mene spomini odnesli 30 let nazaj, v čas proslave, ki smo jo imenovali Levstikov tabor. In kdo bi bil bolj primeren za pomoč pri obujanju spominov kot moj najbližji sosed Miro Samsa, ki je tedaj aktivno sodeloval pri organizaciji te prireditve? Malo je sicer potožil, da se marsičesa ne spominja več dobro, pa so mu k obuditvi spomina pomagali shranjeni zapisi o tem dogodku. Nekaj tega hrani sam, zlasti amaterski film pokojnega svaka Staneta Debeljaka, nekaj pa je dodal njegov prijatelj Janez Gruden, ki je bil tudi eden ključnih akterjev celotnega kulturnega tedna. Med drugim je povezoval tudi retensko prireditev, kar ni bilo ravno enostavno glede na obseg in pestrost programa. Moj spomin mi najprej pričara sliko ogromne množice ljudi, ki se peš zgrinja iz Velikih Lašč v Retje, na prizorišče tabora. Vem pa, da so se prireditve začele že teden dni prej. Cela vrsta prireditev, razstav in nastopov je bila vezana na otvoritev obnovljenega kulturnega doma. Ogromno energije so v obnovo nekdanjega Zadružnega doma, ki smo ga v čast Levstiku ob tej priložnosti preimenovali v Levstikov dom, vložili, žal danes, razen naju z Grudnom in Marije Perhaj, že pokojni Laščani: Karol Kobe, France Rigler, Jože Zidar, Ni ko Valjavec, Tone Žagar, Tone Kline in še mnogi drugi. Projekt je bil s finančne plati zahtevna stvar in zlasti sposobnost Franceta Riglerja je bila zelo dobrodošla, saj je znal zaigrati na prave strune, da je iz občinske blagajne na Viču in Ljubljanske kulturne skupnosti pricurljalo dovolj denarja. Pika na i otvoritve je bila krstna predstava Jožeta Javorška, Ljudski glas, ki je nato še dvakrat v tednu prireditev napolnila prenovljeno dvorano. Nadarjenost in s tem kvaliteta laških amaterskih igralcev se je tedaj znova potrdila. Dopolnili so jo še »Gačnikovi« pevci s samostojnim koncertom naslednji dan, pa literarni večer Društva slovenskih pisateljev in gledal iščn i ki z Iga ter Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane pa tudi Levstikovi značkarji in še nekateri. Poudariti moram veliko angažiranost Jožeta Javorška, ki je bil poleg Janeza Grudna, takratnega predsednika KUD, idejni usmerjevalec vsega kulturnega dogajanja. K>1 ' M rv»; jMHf' v> ^m^tl' vk? i, • T*7«^ I kar 4 ^ ^^k Mmf m\ Jfmj m m* r Šiški Že od'jutra se'je množica ljudi pomikala proti prireditvenemu prostoru v Dolnjih Retjah. Nedvomno pa je višek predstavljala prireditev v naših Retjah, v nedeljo 27. septembra. Retje so bile tega dne kulturni in delno tudi politični center Slovenije. Prireditev je bila všečna tudi takratni politiki, saj so bili tega dne v Retjah tudi vrhovi le-te. Razen slavnostnega govornika akademika Josipa Vidmarja, ki se je zaradi starosti iz Lašč pripeljal, so vsi ostali prišli peš od Levstikovega spomenika, kjer je po položitvi venca France Rigler udeležence pospremil na pot s kratkim pozdravnim govorom. Povorko so spremljali zvoki godbenikov Litostrojske godbe in Godbe mi- lice, za razgibanost pa poskrbeli tudi konjeniki, zastavonoše, narodne noše ter večtisočglava množica starih in mladih iz vse Slovenije. Poleg teh so ostale obiskovalce do pod vasi pripeljali še posebni vlak in avtobusi, ki so skupaj z osebnimi avtomobili napolnili parkirišča na stari cesti skozi Gornje Retje. kot retensko vzpeti- Če se danes sprehodim po »holmu«, no imenuje Levstik v pesmi Naša vas, imam občutek, da za takšno množično prireditev ni pravega prostora. Pa vendar se je prostor našel za kar veliko različnih prizorišč. Je pa res, da so vaščani brez zadržkov dovolili, da so prireditveni objekti, odri in »štanti« s hrano in pijačo zasedli prostore praktično do hišnih pragov. Vas je živela za prireditev. Naj omenim, da smo se potrudili, da je bila vas čista, hiše lepe, celo znamenje, bogca, ki stoji med cesto in železnico, smo obnovili. Mlaj smo postavili tako visok, da je bil z vrhom krepko čez vse hiše. Seveda so glavno delo opravili gozdarji z mehanizacijo, a tudi veliko močnih rok je bilo še potrebnih, da je stal. Naj poudarim, da so pri vseh delih krepko pljunili v roke gasilci, ne samo retenski, in ostali prebivalci Retij in sosednjih vasi. Čebelarji so na primer s panji napolnili in sploh lepo uredili čebelnjak, ki stoji na vrtu že od Levstikovih časov. Režiser prireditve Zvone Sedlbauer in scenaristka Meta Hočevar sta se potrudila in našla čudovite točke za posamezna prizorišča. V Dnevniku je bilo naslednji dan med drugim zapisano: »V majhni kotanji je na edinem ravnem prostoru stal strm, stopničast oder, ki se je zdel od daleč, recimo z vrha bližnjega pobočja, kot bela in s črnimi pikami posejana kvadratna lisa na travnati površini. Tak vtis so pač ponujale bele srajce pevskega zbora, ki je stal na stopnicah odra, kjer so ob njegovi desni strani bodli v oči živopisni, na ogromen sladoled spominjajoči baloni v barvah nacionalne zastave.« Na drugih prizoriščih so se odvijali glasbeni nastopi, zlasti nastop Janija Kovačiča so mladi glasno odobravali, pa folklorne skupine, na malem odru »Pod orehom« je Štefka Drolčeva pripovedovala otrokom odlomke iz Naj-dihojce. Rdeči balon je bil znamenje za oder Poldeta Bibiča, ki je odlično interpretiral Martina Krpana. Oder je posrečeno stal pred kozolcem, na katerem je Levstik to delo napisal. Nastopali so še dramski igralci Ivo Ban, Brane Ivane, Boris Juh, Boris Kralj, Rudi Kosmač. Nastop Rudija Kosmača v tem tednu prireditev je bil zadnji v njegovem življenju, saj je dva dni po nedeljski prireditvi umrl zaradi kapi. Vem, da je bil Janez Debeljak velik poznavalec in občudovalec rojaka Levstika, in spomnim se, da je bil zelo aktivno vpet v dogajanje. ROJSTNA VAS FMNA ¡LEVSTIKA IL33EV KOZOLEC KJER ]E. nastal Martin KRPAN ¡¡ÉÉ^ - trny Seveda. Sam je izdelal in postavil leseno znamenje ob cesti pod vasjo, ki še danes sporoča, da so Retje Levstikova vas in da more obiskovalec še vedno videti ilijev kozolec, na katerem je pisatelj napisal Martina Krpana. Najpomembnejši poklon slavnemu rojaku pa je izid književnega dela Popotovanje k Levstiku v značilnem Janezovem slogu pisanja, polnem iskrivosti, s katerim tudi skozi odlomke iz Levstikovih tekstov razkriva življenje v Retjah in okolici v Levstikovem času. Tudi to, da je najstarejši Retenčan pozdravil prisotne, je bila njegova ideja. Tišlerjev oče, Ivan Prijatelj, je bil tedaj star že 80 let in je to s ponosom opravil. Zaključil je z besedami, da je prijatelj (Prijatelj) z vsemi, tudi s tistimi, ki se morda z njimi krega. Najstarejši vaščan je prisotne pozdravi tudi ob Levstikovem stotem rojstnem dnevu. Tišlerjev oče se je še spomnil, da je to tedaj storil Grudnov oče, ki je bil pisateljev sorodnik, menda pranečak. Pravzaprav malokdo ve, da so Grudnovi pisateljevi potomci po mami, ki je bila Grudnova. Ta rod v Retjah še živi. Njihov prvotni dom je bil na mestu današnje Tišlerjeve hiše, pozneje pa so si nov dom zgradili v spodnjem delu vasi, ob poti proti Srobotniku, kjer njih potomci žive še danes. Vendar kot vem, se prireditve po lepi vaški šegi niso zaključile v nedeljo, saj se je z veselico prešerno vzdušje nadaljevalo v naslednji dan. Obiskovalcev je bilo tudi na veselici ogromno, saj so se Miheličeve vi že slišale daleč naokoli in vabile plesalce na plesišče. Vsi »štanti« iz vasi in še novi pa so omogočili, da se je veselo razpoloženje tudi zaradi dobre hrane in pijače moglo nadaljevati v ponedeljkovo jutro. Seveda je poleg odlične organizacije k tako popolni sliki slavnosti pripomoglo tudi čudovito vreme. Na koncu naj strnem vtise pogovora v navdušujoče dejstvo, kako je tako majhna vas brez pomislekov stopila skupaj, kako so vaščani nesebično omogočili prireditev na svojih dvoriščih, vrtovih, travnikih, sodelovali pri urejanju prireditvenega prostora, postavljanju objektov, stojnic, postavitvi mlaja, organizaciji veselice in še in še. Ni manjkalo ne iznajdljivosti ne pridnih rok. Ali bi zmogli tudi danes kaj podobnega? Bi. Delno smo to dokazali tudi ob mnogo skromnejši, a prisrčni proslavi ob 180. Levstikovem rojstnem dnevu. Morda pa pride kaj kmalu tudi čas za vaško (gasilsko) veselico? Lepo bi bilo, saj take prireditve vaščane vedno povežejo. Po pogovoru zapisala Ivanka Peteri in Fran Levstik-naša vest 28. septembra je minilo 180 let, ko se je v Dolnjih Retjah rodil Fran Levstik, pesnik, pisatelj, časnikar, literarni kritik in najvidnejši politični kritik tedanjih družbenih razmer ter neu-trudljivi borec za obstanek in napredek slovenskega naroda. Ob tej priložnosti je bila 30. septembra v njegovi rojstni vasi slavnostna prireditev. Povabilu nanjo se je kot vselej do sedaj rad odzval dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, pisatelj, publicist in član SAZU. V svojem pronicljivem in poetičnem govoru je kot pomemben raziskovalec Levstikovega življenja in njegovega delovanja pritegnil poslušalce, veliko množico, ki se je v Retje stekla od blizu in od daleč, podobno kot je nekoč Močilar pod mogočno vaško lipo s pripovedovanjem o Martinu Krpanu očaral Levstika. »Najpomembnejša osebnost tistega časa, največja avtoriteta, h kateri so se po odgovore o književnih vprašanjih in političnih razmerah stekali vsi, a kljub temu do srednjih zrelih let brez stalnega zaslužka, zato mnogokrat sestradan pa Dr. Matjaž Kmecl govori zbrani množici. tudi zasmehovan in hkrati čaščen,« tako so zvenele osrednje Kmeclove besede. Njegovim besedam so sledile Levstikove. V kulturnem programu, ki so ga pripravili in izvedli člani KUD Velike Lašče, se je Levstikova avtobiografija prepletala s pasusi iz njegovih kritičnih političnih člankov v političnem časniku Naprej, ki sta ga urejala on in Miroslav Vilhar, in iz njegovega satiričnega lista Pavliha in še nekaterih drugih objav. Njegove kritične politične misli, ob katerih se je marsikdo zamislil in se vprašal, ali so resnično iz nekega drugega časa, tako današnje so odzvanjale, so od nastopajočih prihajale kot odmev z Levstikove najljubše poti v vasi: od domače hiše proti 11 ijevi m do vaške lipe. Tako se je modrovanje Levstikovih interpretov zlilo s poslušalci. Med vse prisotne pa se je zlila tudi pesem. V njej so bile pevke ribniškega none-ta Vitra pod vodstvom Bernarde Kogovšek na začetku slovesnosti s svojimi čarnimi glasovi prave goske, tako izvirno, glasovno ubrano in doživeto so opeva- Župan Anton Zakrajšekje položil cvetje pred spominsko obeležje. le vse druge kot prepirljivke, kot modre pa izpostavljale sebe. Do naslednje so se umirile, da je pesem o domovini zvenela ljubo in domoljubno. Svečanost se je zaključila z odlomki iz Slovenskega naroda, edinega dnevnika v času Levstikovega življenja, ki je že isti dan, izhajal je zvečer, ko je naš veliki rojak »izdihnil zjutraj ob 9. uri svojo dušo«, poročal o njegovi smrti in mu namenil obširen nekrolog, v katerem mu je priznal vso njegovo veličino in Slavnostni večer se je zaključil ob obloženi mizi. nesmrtno zapuščino. Spomin na Levstika je po kulturnem programu s položitvijo cvetja pred spominsko obeležje pesnikove rojstne hiše počastil tudi župan Anton Zakrajšek, ki se je kot najvišji predstavnik občine udeležil svečanosti. Da so se obiskovalci Levstikovih Retij po slavnosti zadržali v vasi in mogli izmenjati vtise in morda izreči kakšno kritično misel, so retenske gospodinje obložile mize, čebelarji so postregli z medico, člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež pa točili domače sokove. K svečanemu vzdušju je pripomoglo tudi vreme, saj se je zadnji septembrski petek, kot bi bil dan sredi vročega poletja, prevesil v prijeten večer. Tako so bile Retje za en dan kot iz Levstikovih spominov, ko so pod lipo modrovali možje, v luži so se oglašale žabe in »v vročini skače kup otrok«. Tudi ta večer je bilo ob glasovih odraslih izza sosednjega skednja slišati gručo prešernih otrok. Ohranjajmo spomin na Levstika in bodimo ponosni nanj. Majda Samsa foto Peter Centa Nonet Vitra pred hišo Levstikove matere Med kulturnim programom pod staro vaško lipo Misli Frana Levstika Iz scenarija slavnostne prireditve izdvajamo nekaj zimzelenih misli Frana Levstika, vizionarsko primernih (očitno) za vse večne čase. V njegov spomin, nam vsem skupaj pa v trajni opomin. V7 našem cesarstvu je mnogo strank, mnogo prepira, mnogo različnih misli, ker je politiki, ki se ne sramuje pobirati drobtin, ki padajo od mize, pri kateri ima laž pojedino, neznana ljubezen do bližnjega. Kdor iz osebnega sovraštva narodu pravice jemlje, ta ne hrani, ampak zapravlja, ker seje črt, nezaupljivost in prepir. Ni treba pojesti četrtinke soli s tistim, ki z njim sediš v deželnem zboru, da bi ga spoznal; treba je le odkritosrčnosti, vrlega čuta, kaj je po pravici, kaj ne; treba je takega prijateljstva, katero vedno gleda na duševno in materialno blagost svoje dežele! Narodna reč je sveta reč, povzdignjena nad vse, celo nad osebne ozire. Prvosednik v ljubljanskem deželnem zboru tedaj ne more in tudi ne sme glasu hraniti do konca, da bi potem z njim podprl svojo stranko, če omaguje. Kolikor je nam znano, le malokdo se peče z volitvami, vsak pravi: naj volijo drugi, jaz ne utegnem; tega pa ne pomisli, da je tudi njemu na škodo, če se izvoli mož, ki volitve ni vreden. Slovenski jezik v kranjski deželi ni pražnja obleka, katero bi človek nase deval samo tačas, kadar bi se hotel posebno pokazati; deželni zbor ni semenj, na katerem bi se prodajala umetnost; narodove pravice so sveto blago, za katero se ima premišljeno in krepko boriti vsak poslanec. V današnjem pokvarjenem času ljudem ni do resnice, dobri so vsi, tudi najgrši, najzaničljivejši pripomočki, samo da se doseže nepošteni namen. Znano je, da imajo največji lumpje in hudodelci, ako jih roka svetne pravice doseže, navado, svoj greh s tem od sebe odvaljevati, da drugim navaljajo na rame lastno krivico. Med Slovenci vsak misli, da vse ve, ker skoraj nobeden nič ne ve. Navideznemu velikačenju torej zdaj pšenica bogato cvete, in še dolgo bode cvetla. A gorje človeku, kateri si upa zoper to ziniti! Kajti kdor hoče med nami dobro živeti in srečo imeti, ni mu treba očeta in matere spoštovati, kakor uči pismo, nego spoštovati mu je samo prvake, ali vsaj molčati vsemu njih početju, ako ga hvaliti ne more. Kar pri Slovencih ne rodi prvak, to ne velja; če je tudi samo na sebi tem bolje, tem pošteneje, vendar naj se ubije! Navideznemu velikačenju in brezobzirnemu absolutizmu se druži najkosmatejši materializem; torej vse dere samo za novci, kateri edini vladajo; a kdor teh nima, molčati mu je v okrožju narodne modrosti. Ali je vseh teh stvari kriva prevelika uradna slepota, kriva o nepravem času kazana birokratska gorečnost ali preobilo hrepenenje po zlatih križih in redovih, pohvalah in poboljšanih službah? Mislimo, da se ne bi zelo premotili, ako rečemo, da drugo z drugim pod okriljem vladnega prikimavanja, vladne podpore. Nam, ki mirno in z jasnim očesom to stvar gledamo, dozdeva se od dneva do dneva očitneje, da se to vse nalašč nareja, dozdeva se nam, da vladni možje vrabca nalašč streljajo s topom, če ga tudi ne zadeno, samo da se bobnenje daleč naokrog sliši in odmeva čez mejo in v sosednje ter daljne dežele. Kakor ima vsaka reč svojo dobro in slabo stran, tako jo ima tudi naša kritična doba, v kateri se bodo stari plesnivi kožuhi dozda-njega postopanja malo očistili moljev, flegmatični patriarhali-zem otrebil suhih vej, morda tudi večja delavnost prebudila na političnem in posebno na znanstvenem polju. zbral Matjaž Gruden Kako Levstika prikazujemo danes? To sem se spraševala, preden sem se udeležila ure vodenja v spominski sobi Levstika in Stritarja pod vodstvom gospe Slave Petrič. Obiskovalci so bili osmošolci z Blok. In nad čim slišanim so bili mladi še posebej navdušeni? Zanimivo je, da je Levstik potoval zelo veliko, kar je bilo za tiste čase v Velikih Laščah redkost, saj takrat v naše kraje še niti vlak ni vozil. Njegova pot je bila razpeta med rodnimi Retjami, Ljubljano, Olomucom, Dunajem, Trstom in drugje. Ukvarjal se je z veliko stvarmi: bil je pisatelj, pesnik, knjižničar, časnikar - skratka dejaven na vseh področjih literarnega ustvarjanja. Že kot mlad fantič je rad v rodnih Retjah svojim vrstnikom razlagal in pridigal. Tako si je pridobival krog prijateljev, saj je prijatelje meril po tem, kdor ga rad posluša. Ko je napisal igro juntez, v Laščah igre kot take sploh še niso poznali. Laščanom se je zdelo skoraj čudaško, ko je Levstik hodil po hišah in nabiral stara oblačila, in govorili so, da se verjetno pripravlja maškarada. Igro, ki so jo zaigrali v gostilni pri Drakslerici, si je ogledalo veliko ljudi od blizu in daleč. Zgodba še pravi, da je ravno takrat bil v gostilni tudi eden od vaščanov, ki ni vedel, kaj se pravzaprav dogaja. Obrnil se je celo na gospodarico gostilne, češ, ali sploh ve, da je v gostilni nek čuden mož, ki se čudno obnaša in govori. Ko mu je Drakslerica odgovorila, da vse ve in da gre le za igro, je še vedno zatrjevalda to ni nobena igra, ampak je vse res. Levstik je z igro Juntez postavil začetke ljudske igre. Levstik se je vedno rad vračal v Retje. Ob enem od povratkov njegovih domačih ni bilo več. Sosedje so mu povedali, da so se odselili v Novo mesto, a Levstik ni hotel iti za njimi. K sebi ga je sprejel sosed llija in Levstikovo pisateljevanje se je lahko nadaljevalo. Ustvarjal je pod llijevim kozolcem in nastala so številna dela, med njimi najpomembnejša pripoved o Martinu Krpanu, pa Napake slovenskega pisanja in Popotovanje od Litije do Čateža. Levstika so vabili tudi v Ljubljano, da bi uredil nemško-slovenski slovar. V času priprave in urejanja slovarja je prepotoval veliko slovenskih krajev, saj ga je gnala želja po spoznavanju širokega spektra pomenov besed. Zbral je veliko materiala, slovar pa je dokončal Pleteršnik, saj se je Levstik bolj videl v javnem delovanju kot pa v zbiranju in urejanju podatkov. Ko je bil Levstik na Dunaju pri josipu Stritarju, sta skupaj urednikovala pri Zvonu. Zanimivo je dejstvo, da prav Levstik in Stritar veljata za začetnika uradnega in znanstvenega slovenskega jezika. Preizkusil pa se je tudi v pisanju za otroke. Bil je namreč tudi urednik časopisa Vrtec; kamor je objavljal svoja dela z otroke. Sprva se mu je to delo zdelo skoraj ponižujoče, saj je menil, da je njegovo poslanstvo predvsem ustvarjanje resnih literarnih del, pozneje pa je v tem delu našel tudi svojo otroško ustvarjalnost. Iz tega obdobja so še danes znane pesmi Cvilimožek in Stoji učilna zidana, ter vedno aktualna Kdo je napravil Vidku srajčico. Osnovnošolce je gospa Slava najbolj pritegnila s prisrčnim in navdušenim opisovanjem našega rojaka Levstika, čemur je poseben čar dodalo še njeno velikolaško narečje. Skoraj tako, kot da je Levstik še danes živ in tu med nami. In kako bi bil po njenih besedah Levstik prav gotovo ponosen, da njegova ideja od slovenstvu letos praznuje svojo 20. obletnico. Lidija Čop TAVKIZAVOD TRUBARJEVI KRAJI Občina Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar vas vabijo na SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE in odprtje slikarske razstave dipl. slikarja Draga Petroviča. Prireditev bo na praznični dan, v ponedeljek, 31. oktobra, ob 18. uri, na Trubarjevi domačiji na Rašici. Vsi prav lepo vabljeni! / IM'NI ZAVUIJ TKliJJARjr.VI KRAJI TRUBARJEV ČETRTEK V četrtek, 10. novembra 2011, ob 19. uri, vas vabimo na Trubarjevo domačijo na Rašico na 9. TRUBARJEV ČETRTEK. Gostili bomo BARBARO KORUN, slovensko pesnico, pisateljico in kritičarko. Predstavila nam bo svojo novo pesniško zbirko »Pridem takoj«, za katero je v letu 2011 prejela Veronikino nagrado, in nas popeljala na sprehod po svoji neminljivi igri besed. Večer bo povezovala Ana Porenta. Vabljeni! Velikolaška vokalna skupina Koncert domoljubnih pesmi sobota, 26. november 2011, ob 19. uri Levstikov dom v Velikih Laščah Vabljeni! Območna likovna razstava na turjaku Prva območna likovna razstava je bila organizirana s strani ZKD Lj.-okolica, in sicer leta 1993 v knjižnici Prežihov Vo-ranc v Ljubljani. Nato nekaj let tovrstnih razstav ni bilo, nakar je Matko Zdešar kmalu po ustanovitvi JSKD-ja Ol Lj.-okolica sklical sestanek predsenikov društev. Na tem sestanku je Franci Pečnik, predsednik našega KUD Marij Kogoj, podal pobudo, da območne likovne razstave znova zaživijo. Ponudil jim je možnost, da bi se le-ta lahko organizirala na Turjaku, ob tem pa bi domači KUD ponudili vsestransko organizacijsko pomoč Javnemu skladu (JSKD). Razstava naj bi bila v mesecu oktobru, saj bi takoz njo počastili državni praznik, dan reformacije, ki je pustila prav v teh krajih velik pečat. Tako je oktobra leta 1998 prvič "prišla" na Turjak območna likovna razstava. Predsednik Franci Pečnik je imel vseskozi tiho željo razširitve likovne dejavnosti tako v domačem kraju kot v celotni občini Velike Lašče. Ob tem naj bi spodbujali mlade umetnike, kasneje pa naj bi se v društvu ustanovila tudi likovna sekcija. Ta načrt se je več kot popolnoma uresničil, saj so območne razstave na Turjaku skozi leta postale celo tradicionalne, pa tudi domača likovna sekcija se je razširila nad vsemi pričakovanji. Tudi novo vodstvo JSKD Ol Lj. - okolica, na čelu s Tatjano Avsec, je spoznalo našo dotedanjo požrtvovalnost, trud in vztrajnost, tako da so te območne razstave postale prisotne v vsakoletnem koledarju kulturnih prireditev v organizaciji JSKD. Razstave so se skozi leta zelo izpopolnile. Ob 10. obletnici razstave se je le-ta preselila v lepo grajsko okolje - v Stolp gradu Turjak (vse dotedanje so bile organizirane v Domu krajanov Turjak). KUD Marij Kogoj Turjak ima pri teh območnih razstavah sedaj samo še to dolžnost, da spodbuja mlade člane iz svoje likovne sekcije, jo krepi ter vse člane spodbuja k umetniškemu ustavarjanju. Petra Virnat s svojo sliko opozarja na drugačen pristop do našega planeta. Foto Martina Stare. Na letošnji razstavi na temo TEKST V PODOBI sta od domačih umetnikov razstavljali samo že izkušena Irena Hegler ter mlada Petra Virant, katerima se KUD Marij Kogoj iz srca zahvaljuje (iz objektivnih razlogov letos ni razstavljalo večje število domačih umetnikov). Veseli nas, da se je na razstavi prvič pojavila Petra Virant, sicer članica KUD Marij Kogoj in prekaljena harmonikašica, ki je že nekajkrat nastopila na državnem tekmovanju harmonikašic na gradu Rai-henburg. Petra je tudi zgled svoji mlajši sestri Ani, saj jo je spodbudila in motivirala, da je začela z obiskovanjem glasbene šole v Grosuplju z igranjem baritona. Skupaj nastopata na mnogih kulturnih prireditvah. Vse Petrine kulturne aktivnosti so svetla luč za prihodnost in spodbuda za mlade, zato je nepogrešljiva članica v domačem KUD Marij Kogoj. Ob Foto Matjaž jug Razstavljalka Irena Hegler s svojim umetniškim delom - s sliko "Cvetlična steza". Foto Martina Stare. tej priložnosti čestitamo obema domačima razstavljalkama, upamo pa tudi, da bo strokovni sodelavec na razstavi, akademski slikar Todorče Atanasov, izbral njuni deli za regijsko razstavo, ki bo prihodnji mesec na Vrhniki. Spoštovani Irena in Petra, KUD Marij Kogoj se zaveda vajinih umetniških vrlin in idej, ki jih je v "vajinih dušah" na pretek. Zato vama želimo še dolgo in uspešno ljubiteljsko kulturno delovanje. Hvala vama! KUD MARIJ KOGOJ Tekst v podobi na gradu Turjak V viteški dvorani Gradu Turjak smo 4. oktobra 2011 odprli tradicionalno območno razstavo likovnih ustvarjalcev z okolice Ljubljane, ki bo na ogled do 23. 10. 2011. Otvoritveni večer je glasbeno popestrila Ines Zeleznikar. Letošnja razpisana tema TEKST V PODOBI je k ustvarjalnem razmišljanju izzvala 21 likovnih ustvarjalcev z okolice Ljubljane (Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica, Medvode pa še malo dlje, Ribnica in Cerknica). Tema je tokrat razpisana na državni ravni, kar pomeni, da po vsej Sloveniji potekajo razstave ljubiteljskih ustvarjalcev v organizaciji območnih izpostav JSKD na to tematiko. Izhodišče teme je črka, beseda oz. tekst kot element likovnega dela. Kako so avtorji razstave odgovorili na to temo, je ocenil in z vsakim posebej pokomentiral letošnji strokovni spremljevalec likovnih razstav Osrednje Slovenije, akademski slikar in graf i k Todorče Atanasov. Izmed razstavljenih del bo izbral tista s presežkom za regijsko likovno razstavo Osrednje Slovenije, ki bo 8. novembra na Vrhniki. Od tu pa bodo likovna dela izbrana še za državno razstavo, ki bo prihodnje leto jeseni v Slovenj Gradcu. Državna razstava bo del Mednarodnega festivala mlade literature Urška, ki sodi v program EPK (Evropske prestolnice kulture) 201 2. ii ■■■■ ■■■■z ■■■ ■■ ■ ■■ jskd JAVNI SKLAD REP JBUKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Obmofna izpostava Ljubljana okolica v sodelovanju z Mladinskim centrom Medvode razpisuje DELAVNICO IGRANEGA FILMA Namenjena je filmskim in video ustvarjalcem, ki delujejo na območju JSKD - Osrednja Slovenija. Delavnica bo potekala od 5. novembra 2011 -tri zaporedne vikende, v Mladinskem centru Medvode pod mentorstvom filmskega režiserja in scenarista BORISA PETKOVIČA. Udeleženci bodo na konkretnem primeru (snemanje filma) spoznavali zakonitosti igranega filma in scenaristike. Razpis in prijavnico dobite na JSKD-OI Ljubljana okolica: Trg MDB 14, 1000 Ljubljana oi.ljubljana.okolica@jskd.si ali na spletni strani www.jskd.si (Ol Ljubljana okolica) tel: 01 241 05 37 Rok prijave je 28. 10. 2011! Tatjana Avsec JSKD-OI Ljubljana okolica - nekdanji prostor za shranjevanje topov in pozneje ječah. Sporočilnost odplastenja najsubtilnejše Resnice bivanja presega nekdanjo grobo funkcijo izrazito strateškega, 'ka-takombno1 oblikovanega, asketskega, vojaškega prostora. Z natančno umeščeno instalacijo mu daje novo vrednost. Razstava bo na ogled še do konca oktobra 2011. Javni zavod Trubarjevi kraji Silva Langenfus Grad Turjak - razstava razodevanje, rafael samec Od 1. septembra do 30. oktobra 2011 Rafael Samec, kot je zapisala Anamarija Stibilj Sajn, je v svetlobo zemeljskega bivanja vstopil 28. septembra 1943 v Vidmu pri Dobrepolju. Smisel za kreiranje mu je nedvomno bil položen že v zibelko. Svoje sposobnosti pa je pozneje razvijal na Srednji aranžerski šoli v Ljubljani in jih vseskozi tudi osebno nadgrajeval. Pred tremi desetletji se je z ustvarjalno močjo, neizmernim elanom in izostrenim čutom --za estetiko posvetil izdelovanju umetniško oblikovanih sveč. Za izjemne dosežke na tem področju je dobil celo naziv »Mojster umetnostne obrti«. V spremstvu izbranega materiala in lastne raziskovalnosti se je podal na pot snovanja idejno raznolikih skulpturalnih form. S prepoznavno osebno noto je ustvaril bogat opus. Z njim se predstavlja na številnih razstavah doma in v tujini. Njegova dela, ki jih upravičeno uvrščamo na področje likovne umetnosti, pa so vzbudila zanimanje ne le širše, temveč tudi strokovne javnosti. Bojana Čampa, univ. dipl. um. zg.: Stopinje, ki puščajo za seboj paleto številnih oblik in barv; vtisi v parafinu, vosku, odtisi virtuoznih dotikov, sporočilo duha skozi materijo misli. To je izvirna pot ustvarjalca Rafaela Samca. Svet ideje, ki se skozi utekočinjeno in mehko nežno snov preliva v kozmos vrhunskih drobnih predmetov, detajlov, v svet, ki ga je ponesel z ravni obrtne virtuoznosti na raven oblikovanja, da, celo na raven prefinjene kiparske plastike, prelite v vosek. Razodevanje, kakor je avtor razstavo simbolično poimenoval, se tokrat opazovalcu razkriva v obokanih Kazematah STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve \ RENAULT KLANCAR, D.o.O. Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA razstava ikon grofice jutte auersperg Eden izmed vrhuncev letošnjega kulturnega dogajanja na gradu Turjak je prav gotovo izjemna razstava ikon grofice Auersperg. V Rozamundini sobi, ki je ena izmed najlepših prostorov na gradu, smo na otvoritvi razstave v petek, 23. septembra, gostili visoke plemiške goste iz Avstrije in Italije, na čelu z avtorico Jutto Auersperg. Jutta Auersperg se je rodila v Preddvoru pri Kranju, šolala pa na Višji šoli in eksperimentalnem zavodu za uporabno grafiko (Höhere graphische Lehr und Versuchsanstalt für Gebrauchsgraphik) na Dunaju. Očaralo jo je slikarstvo srednjega veka in leta 1998 se je odločila dodatno znanje poiskati pri ruskem pravoslavnem duhovniku, očetu Chrisostomu Pijenburgu, ter se povsem posvetiti slikanju ikon. Živi in dela kot svobodna slikarka na Dunaju in v Gradcu. Imela je več samostojnih razstav poslikane keramike in emajla na Dunaju in v Gradcu, medtem ko so bile ikone le redko na ogled. Otvoritev razstave je na grad Turjak privabila številne ljubitelje ikon ter slovenske družinske prijatelje Auerspergovih. Med njimi je prav gotovo potrebno omeniti direktorico Narodnega muzeja Slovenije, Barbaro Ravnik, ki nam je ob tej priložnosti za poročno dvorano na gradu Turjak poklonila 1 2 reprodukcij manierističnih slik iz muzejske zbirke. Za prijetno vzdušje je poskrbela Velikolaška vokalna skupina pod umetniškim vodstvom Martine Kovačič, za domačnost in dobro počutje pa Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža. Razstavo si lahko ogledate še predvidoma do 10. novembra. Javni zavod Trubarjevi kraji eae četrtkov večer v knjižnici V Knjižnici Frana Levstika je v četrtek, 6. oktobra, potekal prvi letošnji literarni večer. Gospa Mihaela Androma-ko Rihar, naša dolgoletna knjižničarka, nas je obiskala in nam predstavila knjigo z naslovom Zadnji Maov plesalec avtorja Lija Cunxin. Knjiga je avtobiografski roman kitajskega baletni ka. Predstavitev same knjige in tudi širše: kitajske zgodovine, tradicije, kulture in življenja nasploh je bila zelo zanimiva in obenem iztočnica za kar nekaj zanimivih osebnih zgodb poslušalcev. Večer je bil sproščen in minil je prehitro. Vse ljubitelje literature in prijetnega klepeta tako vabimo na naslednje srečanje, ki bo v četrtek, 3. novembra, ob 19.00 uri. S knjigama Razdalja med nama in Beli tiger se bomo preselili v živahno in pisano Indijo. Lepo vabljeni! Katarina Duščak Knjižnica Frana Levstika Stritarjeva cesta 1, Velike Lašče, tel.: 788 98 86 URNIK pon., čet. in petek 13.00-19.00 sreda 9.00-14.00 IZPOSOJA knjige 3 tedne DVD-ji 1 teden IZPOSOJA REVIJ za odrasle, otroke in mladino LETNA ČLANARINA mladi do 18. let in nezaposleni BREZPLAČNO študenti in upokojenci 8 EUR zaposleni 12,50 EUR KNJIŽNE NOVOSTI V MESECU SEPTEMBRU stroka KROMPRIRJEVI VOJŠČAKI, M. Petrov HITRI AVTOMOBILI, I.Graham KMETIJA, A.Vandevviele OBLIKE OKROG MENE. Trikotniki, A. Loughrey OBLIKE OKROG MENE. Krogi, A. Loughrey OBLIKE OKROG MENE. Kvadrati, A. Loughrey FOTOGRAFSKI PRIROČNIK ZA OTROKE, N. Johnson TEŠI, TEŠI IN KOZOLEC SI POSTAVI, S. Pucer leposlovje DOM ZA MEDVEDA, B. Ortelli RAZVOZLANKE, Š. M. Žugman SNEŽKO, BELI PRIJATELJČEK, Peni KRESNIČEK NINO, S. Menezes KRUHEK JE ŠEL PO SVETU, T. Jamnik Pocajt ROMEO IN JULIJA, T. Pavček NJAM!, L. Cousins HUDIČEVA VOLNA, ljudska PRAVLJICE, ljudska VOŽNJA S ČAROBNO PREPROGO, H. Daze PIRATSKO PRESENEČENJE, H. Daze VELIKA ŽEHTA, V. Moderndorfer MAJHEN SVET, A. Borin DANES NINA RIŠE, S. Vegri TISTA O BOLHAH, S. Eržen ČUDEŽNI PRSTAN, P. Svetina POTOVANJE, K. Lasky MILA JE KLEPETULJA, F. Blanchut MILA JE MUHASTA, F. Blanchut VETERINARKA LIVIJA, E. Beaumont EKO KRALJ, M. Podgoršek IVANA, M. Podgoršek SAMO ENO DARILO, M. Podgoršek JURI MURI PO SLOVENIJI: tretji del, T. Pavček GOSPOD KLOBASNIK IN GOSPOD ŠPILA, Z. Sverak PROFESOR ČURILAJ IN PAPIGA KI KI, M. Derganc DNEVNIK LEGIONARJA ..., Ž. Gombač BRONTEJIN KNJIŽNI KLUB, K. Gregory CELIJIN ROBOT, M. Chang ŽUŽELČJI ZAKAJ I, L. Praprotnik - Zupančič ŽIVALSKA ABECEDA LJUBIM ELVISA, J. Scheerer VAMPIRKIN DNEVNIK. SNIDENJE, L. J. SMITH MAMA, MOJI PUNCI JE IME DEPRA, A. Furlan MOJA DRUŽINA, C. Bevc HRIBCI KREMEN ITI, M. Manček WINNIE LOVI NETOPIRJE, L. Owen PREKLETSTVO KROKARJEV, R. Lisle PREKLETSTVO KRASTAČ, R. Lisle MIKI 5, M. Muster LUMPI IZ 3. A, T. Kočar LUMPI IZ 4. A, T. Kočar PROFESOR ČURILAJ IN PAPIGA KI KI, M. Derganc PACO IN NJEGOVI KUŽKI, A. Burlingham GOSPOD GNILC IN GOBLINI, A. Stantod GOSPOD GNILC IN KRISTALA MOČI, A. Stantod ČEBELA SIVKA V DEŽELI MEDELANDIJA, I. Jančar OBISK ZA MEDVEDA, B. Becker ZAPELJANA, P. C. Cast DVD odrasli JUST GO WITH IT EASY VIRTUE DVD otroci in mladina RIO RANGO CHUGGINGTON KNJIGA TE ČAKA. POIŠČI JO! Odrasli stroka SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA NAJSTNIC, E. K. Res h O SPOLU IN NEKATERIH ... R. Vodeb DVAJSET LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE ZA NARODOV BLAGOR, A. A. Sirca SLOVENSKI ZGODOVINSKI ATLAS REVIZOR, N. V. Gogolj, A. A. Sirca KONJI: izvor in značilnosti, M. C. Harris GUINNESS WORLD RECORDS 2012 JABOLČNI SOK, MOŠT, JABOLČNIK, U. Jakubik leposlovje ZLATI DEŽ ALI KAJ HOČE MOŠKI, L. Novak O ČEM GOVORIM, KO GOVORIM O TEKU, H. Murakami SOBA, E. Donoghue GOZD, H. Coben SONČNA URA, F. Milčinski TEŽA METULJA, E. De Luca TRIJE KONJI, E. De Luca HVALNICA LOČITVI, B. Švigelj - Merat HVALNICA REŠNJEMU TELESU, A. Ihan NESMRTNO ŽIVLJENJE HENRIETTE LACKS, R. Skloot TRI MOČNE ŽENSKE, M. NDiaye ALEF, P. Coelho ZLOVEŠČI OTOK, D. Lahne POLETJE V MESTU, C. Bushnell SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA, T. Gerritsen Angleška bralna značka WILLIAM TELL, F. Shiller SAN FRANCISCO STORY, J. Escott THE TREE MUSKETEERS, A. Dumas THE CANTERBURY TALES, G. Chaucher THE WIND IN THE WILLOWS, K. Grahame ON THE BEACH, N. Shute AND THEN THERE WERE NONE, A. Christie HOW GREEN WAS MY VALLEY, R. Llewellyn NEWSPAPER CHASE, J. Escott THE LONG ROAD, R. Smith THE SLAVE BOY OF POMPEII, R. Smith TOM CRUISE, R. Smith SPEED QUEENS, R. Smith LEAVING MICROSOFT TO CHANGE ...,J. Wood RABBIT'S FRIENDS, D. Dallas THE GHOST HOUSE, J. Escott THE CROWN, M. R.James COLD MOUNTAINS, C. Frazier THE TALENTED MR. RIPLEY, P. Highsmith TEACHER MAN, F.McCourt CAPTAIN CORELLI'S MANDOLIN, L. De Bernieres SEVEN, A. Bruno EXTREME SPORTS, M. Dean RUN FOR YOUR LIFE, S.Waller TINKERS ISLAND, S. Rabley OTROCI VABLJENI V KNJIŽNICO VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU OB 18. uri. Gospa SLAVA PETRIČ bo z vami zapela pesmice in vas popeljala v svet pravljic! Otroci in mladina VcJ+^oUsk* Velikolaška tržnica 2011 Sobota, 1. oktobra, med 8. in 12. uro na trgu pred Levstikovim domom. BUCNO-MARMELADNI DAN Zapihal je jesenski veter in prinesel dišave zrelih plodov, polne košare buč in sladkega sadja. To je čas, da se gospodinje pokažejo v svoji najboljši luči in pričarajo nasmehe na obraz celi družini. Članice Društva podeželskih žena so tokrat dokazale, da so konkurenca brez primere. Na stojnicah so se predstavili: > Čebelarsko društvo Velike Lašče - med in drugi čebelji pridelki; > Rokodelska družina Grčar - ročno izdelan nakit in spominki; > Katja Rupar s. p. Domača peka - piškoti in sladice; > Društvo podeželskih žena Velike Lašče - domači rezanci, predpasniki; > DRUŠTVO ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE GRADEŽ - suho sadje in izdelki iz suhega sadja; > INFO-STOJNICA Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Letos nismo izbirali najbolj simpatične buče, temveč smo izbrali bučo, kije posvoji velikosti in oblinah najbolj izstopala. Največjo bučo je pridelala Tončka Purkart. Da ne bi bilo »foušije«, smo izbrali tudi najmanjšo bučo, kateroje pridelala Jožica Mauser. Brez dekoracije iz naravnih materialov jesen ne bi bila prava jesen. Med vsemi smo izbirali, kdo je bil najbolj izviren in pričaral najlepšo dekoracijo, in prepričljivo je zmagal Ciril Žužek. Posebej smo ocenjevali tudi aranžma iz buč, za katerega je čestitke prejela Milka Debeljak. Marmelade, zaradi katerih so se nam cedile sline, so bile prav vse po vrsti gurmanske. Za najboljšo marmelado pa smo vseeno izbrali marmelado gospe Vide Kalan. Brbončice so bile zaslužne za izbiro najbolj izvirnega okusa marmelade, ki je pripadal marmeladi Ladke Deterding. In na koncu še najlepše aranžiran kozarček marmelade, ki se je šopiril v rokah Društva za ohranjanje kulturne dediščine Gradež. Vsem še enkrat čestitamo! Iskreno se zahvaljujemo naslednjim sponzorjem: Gostilni Kukelj, Trgovini Poni, Trgoupu in Pizzeriji Rok. Hvala Domnu za popestritev programa s harmoniko, Cirilu za dodatno popestritev tržnice in Veri za slastno bučno juho in za recept. Posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste v prelepem sobotnem dopoldnevu obiskali velikolaško tržnico in s tem doprinesli k prijetnemu razpoloženju. Verin recept za kremno bučno juho Sestavine: jedilna buča, malo olja, čebula, korenček, česen, sladka smetana za kuhanje, sol, vegeta (priporočam narejeno doma). Način priprave Na vročem olju prepražimo čebulo (ne preveč, ni priporočljivo da porjavi), dodamo nariban korenček, domačo vegeto in na kocke narezano bučo. To kuhamo, da se buče malo razpustijo, dodamo na drobno sesekljan česen in s paličnim mešalnikom vse skupaj zmešamo. Postavimo nazaj na kuhalnik, zalijemo z vročim kropom (ali govejo juho) in med kuhanjem dodamo smetano. Posolimo in še malo prevremo. Dober tek! Javni zavod Trubarjevi kraji Silva Langenfus; foto Niko Samsa in Milka Debeljak Tradicionalni praznik suhega sadja na gradežu Tradicionalni »Praznik suhega sadja na Gradežu« je bil v nedeljo, 18. 9. 2011, že devetič zapored (če štejemo tudi otvoritev obnovljene sušilnice sadja leta 2003). Z obiskom prazničnega programa smo zelo zadovoljni, saj je na tretjo septembrsko nedeljo prišlo na Gradež okrog 1700 obiskovalcev, med njimi tudi 120 pohodnikov po Trubarjevi rojstni fari. Program je potekal v lepem sončnem vremenu, le proti koncu veselice je nekaj minut po 20. uri dež obiskovalce združil pod veliki šotor na prireditvenem prostoru. Na Praznik je 52 članic in članov društva za ohranjanje dediščine opravljalo različne delovne zadolžitve, vse članice in člani pa so sodelovali v pripravah. Praznik je bil najavljen z gigant ponojem na Rudniku, z letaki in plakati od Ljubljane do Kolpe, z velikim in malim transparentom na Turjaku, s panojem na Gradežu, obširneje na prvem radijskem programu, zelenem valu, v Nedelu, Lisi in tudi v drugih radijskih ter tiskanih medijih, na spletu. Pohodnike po Trubarjevi rojstni fari, ki sta jih po poti vodila Avgust Gašparič in Damjan Petrič, je na turjaškem gradu sprejel Eugen Serbec, na Trubarjevi domačiji pa Andrej Perhaj, ki je navdušil pohodnike s svojo razlago. Zahvaljujemo se Javnemu zavodu Trubarjevi kraji za organizacijo obeh vodenih obiskov. Na novo trasirani poti po kolovozu od Rašice do Gradeža so imeli pohodniki postanek na še preostali veliki Zabukovčevi jasi na nekdanjih gradeških senožetih pod vrhom Kraja, kjer so se na lepi razgledni točki okrepčali s kifeljčki (ki jih je podarila Pekarna Grosuplje), naravno mineralno vodo Costella (ki jo je podarila Uskok d. o. o.) in domačim žganjem, ki ga je postregel Stane Zabukovec. Pohod se je zaključil na prazničnem Gradežu. Vse obiskovalce sta sprejeli ob kapelici iz leta 1882 z domačimi slaščicami in napitki Meta Klančar in Darinka Virant. Pod bližnjim kozolcem je bila na ogled očitno zelo zanimiva razstava gob, ki jo je Tine Rop zaradi sušnega pomanjkanja gob popestril z razstavo buč. Obiskovalci so se k sušilnici sadja napotili skozi velikolaško tržnico enajstih stojnic, na kateri so sodelovali JZ Trubarjevi kraji, Parnas, KTD Puconci z dvema stojnicama, DPZ Ribnica, suhorobarja iz Velikih Lašč in Sodražice, članice DU Velike Lašče s svojimi ročnimi vezeninami, DOD s sušilniško in slaščično stojnico ter stojnica z dobrepoljskimi pletenimi koški. V sušilni peči na drva smo sušili polne lese sadja, zato so si obiskovalci lahko ogledali, kako sušenje v stari peči resnično poteka in poslušali razlago Jožice Zabukovec. Marsikdo si je v prizidku ogledal razstavo o zgodovin i Gradeža. Pod Zabukovčevi m Članice društva upokojencev Velike Lašče so bogato obložile svojo stojnico s čudovitimi vezeninami Velikolaška folklorna skupina vsako leto obogati program kulturna dediščina na gradeškem odru ob Prazniku suhega sadja na Gradežu kozolcem z zbirko starega orodja je obiskovalce sprejel lastnik zbirke, poleg njega pa so pod kozolcem prikazovale izdelovanje zobotrebcev, svitkov, predpražnikov, predenje na kolovratu, luščenje prosa ... še tri naše članice (Joža, Justina in Tončka). Obiskovalce je pot vodi lav središče vasi, mimo nekdanje Kogojeve hiše, vodnjakov, kašč, kozolcev, do Andolškove stare črne kuhinje in Koroščeve nekdanje gostilniške kleti, stare 250 let. Program kulturna dediščina na gradeškem odru smo prestavili iz središča vasi na spodnji prireditveni prostor, ker smo pol ure pred pričetkom programa dobili obvestilo, da v Ljubljani dežuje. Zaradi boljše slišnosti je bil oder za različne točke sporeda na različnih mestih. Moški pevski zbor iz Sel je zapel na vzhodnem robu šotora, Matjaž Gruden je predstavil tri odlomke iz Levstikovega Bučelstva v počastitev 180. obletnice Levstikovega rojstva s pomočjo ozvočenja na lesenem pokritem odru, pevski kvartet Podvig je zapel pod šotorom, ravno tako Puconski duet ob instrumentalni spremljavi, velikolaška folklorna skupina je zaplesala na lesenem plesišču, pod šotorom pa je program zaključil Puconski duet. Improviziranje se je pokazalo kot nepotrebno, saj je dež prineslo na Gradež šele zvečer. Nekateri otroci so se vključili v Parnasovo delavnico izdelovanja malih fresk - od ometa na ploščice do slikanja na mokri omet. Veliko mladih in odraslih seje poizkusilo v lokostrelstvu, mnogi so se udeležili tudi temovanja v treh kategorijah. Prvim trem v vsaki kategoriji je nagrade DOD in LKT podelil Božo Kovačič, predsednik Lokostrelskega kluba Turjak. Gradeška kuhinja je od poldneva dalje nudila proseno kašo s suhimi slivami, ajdovo kašo z jurčki, pečene svinjske krače iz gradeške peči, gradeški golaž iz velikega litoželeznega kotla, postrvi po gradeško, številne domače slaščice, na žaru pa se je pekla tudi vratovina, čevapčiči, hrenovke. Za pečenje na žaru je ostalo le toliko, da smo imeli dovolj za malico ob pospravljanju, vsega drugega pa je zmanjkalo. Razprodali smo tudi vse srečke srečelova. Za veselo razpoloženje in veselični ples je poskrbel Ansambel Podvig, ki je svojim raznolikim programom zadovoljil vse glasbene okuse. Za sodelovanje pri organizacij i tradicionalne, že nekaj let največje prireditve v naši občini, se zahvaljujemo Občini Velike Lašče, JZ Trubarjevi kraji, Zavodu Parnas, Društvu podeželskih žena in Konjerejskemu društvu Velike Lašče, Društvu upokojencev Velike Lašče, PGD Skocjan, LK Turjak, TD Turjak in vsem gostujočim društvom, zborom, skupinam in posameznikom. Prireditve ne bi mogli tako uspešno organizirati brez sredstev javnega razpisa za sofinanciranje prireditev turističnih društve v letu 2011, ki nam jih je odobrila Turistična zveza Slovenije, brez denarnih prispevkov in dobitkov za srečelov, ki so jih prispevali številni gospodarski subjekti in posamezniki. Boris Zore društvo za ohranjanje dediščine gradež nastopilo v oddaji tv »dobro jutro« Nastopajoči na oddaji Ob osebnem obisku Društva za ohranjanjedediščineGradežsi je Marija Merljak, priznana strokovnjakinja za zdravo prehranjevanje, ogledal a sušenje sadja v naši sušilnici in z zanimanjem prisluhnila razlagi o sušenju sadja na naraven način, ki jo je podala članica društva Joža Zabukovec. Videno in slišanojezadovoljilo njenim strokovnim kriterijem, saj je društvo povabila h gostovanju v oddaji »Dobro jutro« na TV Slovenija. S predsednikom društva sta se dogovorila o nastopu v njeni oddaji na živilski tržnici nakupovalnega središča BTC v Ljubljani. Zanimiva oddaja je bila predvajana na 1. programu TV Slovenije in ponovljena še na 2. programu. V oddaji sta kot predstavnika Društva za ohranjanje dediščine Gradež sodelovala predsednik društva Boris Zore, ki je pojasnil aktivnosti društva pri sušenje sadja, razliko med ekološko ter industrijsko pridelanim suhim sadjem kot tudi razliko med starimi in novimi sortami sadja. Joža Zabukovec je predstavila pravilen potek sušenja in shranjevanja suhega sadja. Na provizorični stojnici, postavljeni zgolj za potrebe snemanja oddaje, je bila tudi Trubarjeva prosena kaša s suhimi slivami, domača albuminska skuta s suhim sadjem, kruh krhljak s suhim sadjem in krhljevka. V nadaljevanju je Marija Merljak predstavila še domačo pripravo marmelade iz jabolk, korenja in paradižnikov, ki deluje na znižanje škodljivega holesterola v krvi. Oddajo je popestrila z raznimi zanimivostmi v zvezi z uživanjem sadja. Jože Jeršin mlacevajde V dopolnitev prispevkov o pridelavi ajde, objavljenih v prejšnji h Številkah Troble, objavljamo Še dokumentarno gradivo o njeni mlačvi. Mlatiči, ki so v mladosti še klasično mlatili s cepci in tega še niso pozabili, so cepce ponovno vzeli v roke. Iz lat kozolca so pobrali snope ajde, jih položili na tla in pričeli ubrano mlatiti. Zrnje se je ločilo od bilk, sledilo pa je še čiščenje zrnja od plev z ribniško reto in siti. V mlinu bodo ajdova zrna zmleli in nastala bo ekološko pridelana ajdova moka, ki jo bodo porabili za razne domače kulinarične dobrote. Jože Jeršin Mlačva ajde s cepci Čiščenje plev, od zrnja Na Ahac- 25. september 2011 V okviru dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) smo vam v nedeljo, 25. septembra 2011, na Gori nad Malim Ločnikom pripravili presenečenje. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so dostopali k cerkvici na hribu ne samo iz smeri Mali Ločnik, temveč tudi iz smeri Vrh - Gradišče. Lepa sončna nedelja je bila kot nalašč za popestritev izleta, kjer ste si lahko oddahnili in se naužili svežega zraka ob čudovitem razgledu z Gore nad Malim Ločnikom. Obenem pa ste si lahko brezplačno pod vodstvom vodiča ogledali cerkev, kjer domuje gotska arhitektura, in freske Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja. Ogledali ste si lahko tudi razstavo v stolpu - Po sledovih Andreja Turjaškega, ki so jo pripravili v zavodu Parnas, in je postavljena v samostojnem cerkvenem stolpu. To je bila tudi prva točka, kjer so pričeli z delom velikolaški prostovoljni mediatorji v kulturi. Zahvaljujemo se kulturnim media- torjem za veliko vloženega časa, truda in entuziazma v prostovoljno delo na območju občine Velike Lašče. Javni zavod Trubarjevi kraji Silva Langenfus Izšla je knjiga z naslovom Tradicionalni proizvodi in jedi območja OD TURJAKA DO KOLPE avtorja dr. Stanislava Renčelja. Predstavitev knjige bo v petek, 4. novembra 2011, ob 19. uri v sejni sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah. Lepo vabljeni! TUAfliaUNALNI J'KUIÜVÜIDI INSjoi O l¡ MU Uj A OD TURJAKA DO KOLPE Človek potuje po svetu, da bi našel, kar potrebuje in se vrača domov, da to najde. (Moore) Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantóte. PréNaDENT Novo! BREZBOLEČINSKO DELO z uporabo najnovejšega LASERSKEGA SISTEMA Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. Robarski oratorij že 10 let v »njegovo smer« Prostor pred robarsko cerkvijo se je v poletnem času že desetič zapored napolnil z otroki. Že desetič smo namreč izvedli poletni oratorij, katerega naslov je bil letos prav »V njegovo smer.« Glavni junak letošnjega oratorija, ki je v Robu potekal od 18. do 21. avgusta, je bil tokrat prerok Jona, zgodba njegovega življenja nam bo vsekakor ostala v spominu in nam bo nekoč morda tudi v pomoč. Kot ponavadi smo se tudi te tri dni veliko igrali, prepevali, ustvarjali, se smejali, molili ter se pogovarjali. Sobotni dan smo namenili vodnim igram, v petek pa smo odšli na izlet-z barčico smo od pluli po Ljubljanici, potem pa obiskali še Rakovnik, kjer smo pred lurško Marijo imeli mašo, na koncu pa smo imeli še dovolj časa, da smo se na igrišču SMC-ja dodobra naigrali. V nedeljo smo sodelovali pri robarski sveti maši, potem pa si skupaj s starši še enkrat ogledali celotno dramsko uprizoritev letošnje oratorijske zgodbe o preroku Joni. Vsekakor smo preživeli lepe dni in komaj čakamo, da se ponovno srečamo. Fotografije si lahko ogledate na spletni strani www.oratorij.net. Vseh teh doživetij pa ne bi bilo brez pridnih rok mnogih posameznikov. Prav vsem, ki ste nam v teh desetih letih kakor koli pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Robarski animatorji POČITNICE Z MD VRT Počitnice so se hitro iztekale, dnevi so postajali peklensko vroči in že se je živo srebro povzpelo preko 35 eC. V tem času smo z MD VRT organizirali piknik na Volčjem, ki pa se je prelevil v osvežilno kopanje in skrivanje v senci pred žgočimi žarki s kartami v rokah. Že v preteklih dneh smo se ob večerih večkrat dobili pred mladinskim društvom, odkolesarili na Videm, kjer imajo fitnes, in nato povsem izmučeni kolesarili še nazaj, tokrat pa smo se pomerili v plavanju. V naslednjih dneh smo nekajkrat pekli koruzo in moram vam priznati, da je bila zelo okusna. Nato se je v prostorih mladinskega društva pojavila profesionalna oprema za DJ-janje in nekateri navdušenci, ki se že nekaj let rokujejo s tako opremo, so nam pokazali svoje čare vrtenja elektronske glasbe. Opravila se je tudi temeljitejša čistilna akcija prostorov ter preureditev pohištva. Poletje je bilo torej obarvano predvsem športno in tudi družabno in poučno za tiste, ki jih zanima prihodnost v glasbenem svetu. V prihodnjih mesecih pa si obetamo izpeljati izlet v Gardaland, predavanje o drogah, ki naj bi ga vodil kriminalist s PP Ribnica, strokovno ekskurzijo v decembru in še kaj ... Tomaž Lenič študijske izkušnje karle košir na švedskem Karla pred fakulteto S prvim pravim jesenskim mesecem se je začelo tudi novo študijsko leto. Velik del populacije mladih se je podal v predavalnice različnih univerz in visokošolskih zavodov po Sloveniji. Nekaj od njih pa je tudi letos izkoristilo možnost, da svoje znanje nadgradijo na ustreznih izobraževalnih ustanovah v tujini. Ker marsikdo od nas, malo starejših, te možnosti v času svojega študija ni imel, se mi je zdelo primerno, da študentka Karla deli to izkušnjo z nami. Najprej me zanima, za kateri študij si se odločila po končani gimnaziji in zakaj ravno zanj? Odločila sem se za študij geodezije, ker je v študijskem programu veliko matematike in fizike, vse skupaj pa se povezuje še z geografijo. Kdaj si pomislila, da bi kandidirala za študentsko izmenjavo na eni od univerz izven Slovenije? O tem sem začela razmišljati konec 2. letnika, vendar sem idejo izpeljala šele v 3. letniku, saj imajo prednost študenti 3. in 4. letnikov. Zakaj si se odločila ravno za študij na švedski univerzi? Verjetno si morala izpolnjevati vrsto pogojev, da si bila izbrana? Po pravici povedano, sploh ne vem, kateri pogoji so morali biti izpolnjeni. Vsekakor v primeru prijave več študentov na razpisano mesto »zmaga« tisti, ki ima od vseh najboljše povprečje ocen. V mojem primeru je bilo v Stockhol mu razpisano le eno mesto za študente s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG), koliko se jih je dejansko prijavilo, pa ne vem. Za študij na Kungliga Tekniska högskolan (KTH) na Royal Institute of Technology v Stockholmu sem se odločila, ker sem želela severno od Slovenije, predvsem pa zaradi priporočil študentov, ki so že bili tam na izmenjavi. Vem, da imaš v sebi veliko poguma, da si uresničila to svojo željo. Kakšen je bil tvoj prvi stik z novim okoljem, kje si stanovala, kako je potekal študij itd.? Bila sem vznemirjena in malo zaskrbljena hkrati. Na začetku mi je bilo nekoliko lažje, ker sta me tja pospremili sestra Petra in prijateljica Vesna in z menoj ostali do konca prvega tedna. Skupaj smo na hitro raziskale center, si ogledale okolico fakultete ... Stanovala sem v Študentskem domu, ki je od fakultete oddaljen 15 minut, od centra mesta pa 20 minut z metrojem. Imela sem svojo sobo in kopalnico, kuhinjo in jedilnico pa sem si delila e z ostalimi enajstimi tudenti, ki so bivali v »mojem« koridorju. Študentski dom ima več nadstropij in v vsakem sta bila vsaj dva koridorja. Prav v jedilnici, ki je bila nekakšna dnevna soba vsakega koridorja, smo se največ družili, se pogovarjali, poslušali glasbo in si ogledali kakšen film. V začetku se mi je zdelo smešno gledati angleško govoreče filme s švedskimi podnapisi, kmalu pa napisov nisem več niti opazila. Vsako nedeljo smo ob 21 .uri pripravili »fiko«. To je zelo priljubljeno švedsko druženje ob pitju čaja ali kave, zraven pa se poje še kaj sladkega. Študij na KTH je bil nekoliko drugačen, kot sem ga bila vajena na FGG. Največja razlika je bila v sistemu študija, saj je na FGG v Ljubljani študij potekal še po starem programu, na KTH pa je bil že bolonjski sistem. Prvi »bolonjci« so, na naši fakulteti v Ljubljani, letos v 3. letniku. Študijsko leto je bilo razdeljeno na 4 periode in na koncu je vsakemu sledilo enotedensko izpitno obdobje. Večji poudarek dajejo praktičnim vajam, saj smo v okviru vaj morali opraviti tudi dva projekta. Ker je bil vstop na fakulteto mogoč s čipom in kodo, smo imeli možnost tam delati vaje tudi čez vikend. Kadar so bile vaje obsežnejše, smo se s sošolci dogovorili in se dobili včasih tudi v nedeljo in delali do poznih ur. Kdo so bili tvoji študentski kolegi in kolegi v študentskem naselju, iz katerih okolij so prišli in kako ste se razumeli? V koridorju, kjer sem stanovala, so bili se štirje Švedi, Pakistanec, Poljak, dva Francoza, Mehičan, Španka in Italijanka. Razumeli smo se super, večkrat smo kaj skuhali skupaj, šli na kakšno zabavo, izlet ... Naj pojasnim, da sem obiskovala zaradi prej omenjene razlike med sistemom študija pri nas in na Švedskem prvi letnik magistrskega študija in da so bili vpisani vanj kot izmenjalci poleg mene še dva Nemca, Španec in Brazilec ter približno 20 rednih slušateljev, med katerimi so bili le trije domačini. Večina teh je bila z vzhoda (Pakistan, Bangladeš, Iran, Kitajska). Ena študentka je bila Cehinja, najbolje pa sem se razumela z Martino, ki je prišla iz Zagreba. Všeč mi je bilo, da so se ob 12. uri na celotni univerzi, na vseh fakultah, predavanja zaključila in sledila je prosta ura za kosilo, enako za profesorje in študente. Kosilo smo si navadno pripravili doma in ga prinesli s seboj. Pogreli smo si ga lahko v mikrovalovnih pečicah v jedilnicah. Vsaka stavba je imela svojo jedilnico, nekatere še restavracijo ali bar, ki so ga vodili študentje. V katerem jeziku so potekala predavanja? Si se spoprijateljila tudi s švedščino? Predavanja so potekala v angleškem jeziku. Velja namreč, da v primeru prisotnosti tujih študentov, ki ne razumejo švedsko, ne glede na njihovo število, vsi profesorji predavajo v angleščini. Sicer pa pride prav tudi osnovno znanje švedščine. Pred začetkom predavanj sem se zato udeležila tudi enomesečnega intenzivnega tečaja švedščine, tako da sem razumela pomembnejše informacije, na primer na metroju, v kavarni sem znala naročiti kavo, ob branju časopisa sem vedela, o kateri temi govori posamezen članek in podobno. Si imela morda čas in možnost spoznati Švedsko tudi izven okolja univerze? Njihov način življenja je verjetno drugačen kot naš. Kaj te je najbolj prevzelo? Imela sem dovolj časa za vse: za študij, izlete, rekreacijo, zabave ... Možnosti za to so bile bolj kot s časom pogojene z denarjem. Švedska mi je zelo všeč. Kljub temu da je to bogata država, žive ljudje za naše razmere skromno. V mestih ni pretirano veliko visokih zgradb, je pa veliko zelenih površin. Na podeželju prevladujejo veliko manjše hiše kot pri nas, in ker je les dober toplotni izolator, so večinoma zgrajene iz lesa. Prometa je malo. Na delo ali v šolo se vozijo s podzemno železnico ali z avtobusi. Začutila sem, da se res trudijo živeti zdravo. Veliko se rekreirajo, poleti tečejo, pozimi hodijo na organizirane vadbe, fitnes ... Tudi jedo zelo zdravo. Zelo veliko jih za kosilo je le solato. Delo začenjajo pozneje kot pri nas, domov prihajajo okrog 17h ali 18h. Koliko časa si bila na izmenjavi in kako si se prebijala finančno? Na Švedsko sem odšla konec julija 2009, vrnila pa sem se junija 2010. Sicer sem vmes prišla še dvakrat domov, prvič v jeseni in drugič konec decembra. Tudi v Stockholm sem dobila nekaj obiskov. Obiskali so me prijatelji in sestra Petra, spomladi so prišli še starši in sestra Nika. Imela sem več finančnih pritokov. Dobila sem Erasmus štipendijo, prejemala sem kadrovsko štipendijo iz geodetskega podjetja v Ljubljani, velik del pa so prispevali tudi starši. Verjetno predvidevaš, da mene in še marsikoga zanima, kako so tvojo odločitev sprejeli tvoji starši in kako so te spremljali v času bivanja na Švedskem? Ko sem prvič omenila, da razmišljam o izmenjavi, mislim, da me niso jemali resno. Ko sem prišla domov s prijavnico, je bilo pa malo drugače. Mama ni bila navdušena, skrbelo jo je, kaj bom jedla, če si bom kuhala, kdo mi bo pomagal, če huje zbolim ... Oče je bil manj skeptičen. Strinjal se je z menoj, da si grem nabirat izkušnje, učiti se živeti samostojno, za vse skrbeti sama, plačevati račune, razreševati probleme, kuhati ... Vedel je, da bo tudi moja angleščina pridobila na kvaliteti in da mi bo to morda kdaj koristilo. Nazadnje je tudi mama mojo odločitev sprejela in oba sta mi pomagala pri pripravi vsega potrebnega za odhod. V času bivanja na Švedskem smo se pogovarjali preko Skypa, pošiljali smo si elektronska sporočila, če je bilo kaj nujnega, smo se slišali tudi po telefonu. Zdaj si že eno leto znova doma. Kako bi ocenila to tvojo«avanturo« danes, ko nanjo že gledaš nekoliko z distance? Res je bila avantura! Spoznala sem veliko ljudi, novega videla ... Če bi takrat, ko sem bila še v Stockholmu, imela dovolj denarja, bi se verjetno kar redno vpisala v 2. letnik in tam dokončala celoten magistrski program. Tudi s profesorji, z mentorji, sem se zelo dobro razumela. Gledano v celoti, je bila izmenjava zelo koristna in jo res priporočam tudi V odmoru med predavanji drugim. Zase vem, da obstaja velika verjetnost, da bom odšla spet proti severu, če po zaključenem študiju ne bom našla primerne službe. Tudi možnosti zaposlitve so tam večje. Hvala ti, da smo smeli spoznati tvojo izkušnjo. Upam, da ne bo nič narobe, če si koga tako navdušila, da te bo želel posnemati. Želim ti, da tudi v prihodnosti pogumno uresničuješ svoje načrte in ti ob tem želim mnogo sreče. Ivanka Peteri in PODARIM/PODARIŠ Imate stvari, ki jih ne potrebujete več, pa so še uporabne? Zakaj bi končale na smetišču, če bi morda komu od naših bralcev prišle še kako prav. V uredništvu smo se odločili na novo rubriko v Trobi i - PODARIM/PODARIŠ m v kateri boste lahko brezplačno objavljali, če ste morda komu pripravljeni podariti opremo, oblačila, knjige ... Torej, če želite komu kaj brezplačno odstopiti, če kaj nujno potrebujete, pa si ne morete kupiti, pišite na uredništvo Troble i n bomo pod to rubriko z veseljem objavili. Če lahko kaj podarimo, smo bogatejši, če nam kdo takrat, ko nam je težko, ponudi pomoč), vemo, da nismo sami in smo lahko kljub stiski srečnejši. Uredništvo Troble Tekmovanje v gasilsko športnih disciplinah za mladino - Turjak 2011 Letošnje gasilsko tekmovanje za pionirje, pionirke, mladince in mladinke smo izvedli v nedeljo, 18. septembra 2011, na Turjaku. Tekmovanja se je udeležilo okrog 350 tekmovalcev i n tekmoval k, od tega več kot sto iz GZ Vel i ke Lašče. Kot je že v navadi, so pri pripravi tekmovanja sodelovala vsa gasilska društva iz naše zveze, večji del organizacije pa je prevzelo domače PGD Turjak. Pri vaji z ovirami morajo tekmovalci pokazati veliko spretnosti in poznavanja gasilskega orodja. Pohvalno je, da si je tekmovanje, ki smo ga izvedli v nedeljskem popoldnevu, ogledalo veliko gledalcev, zlasti staršev najmlajših gasilcev. Pionirji in pionirke od 7. do 11. leta so se pomerili v vaji z vedrovko, štafeti z ovirami na 400 m in letos prvič tudi v vaji razvrščanja, v kateri so morali pokazati, kako izvajajo ukaze: mirno, na desno ravnaj se, na desno, naprej, stoj ... Mladinci so tekmovali v vaji z ovirami za mladince, štafeti z ovirami na 400 m in v vaji razvrščanja. Najboljši so se udeležili regijskega tekmovanja, kjer so se pomerile ekipe iz desetih gasilskih zvez regije Ljubljana I. Ena najtežjih disciplin letošnjega tekmovanja - razvrščanje Rezultati: Pionirji Uvrstitev PGD Rezultat 1. Dvorska vas - Mala Slevica 1.008,10 2. Veliki Osolnik 1.004,60 3. Turjak 983,20 4. Velike Lašče 2 963,60 5. Rob 951,60 6. Velike Lašče 1 924,80 7. Dolnje Retje 816,40 Mladinci Uvrstitev PGD Rezultat 1. Karlovica 908,60 2. Dvorska vas - Mala Slevica 890,90 3. Velike Lašče 864,20 4. Dolnje Retje 856,50 Vaja z vedrovko je končana, ko so podrte vse tarče. Jože Starič foto Ni ko Samsa gasilski podmladek in tekmovanja V nedeljo, 18. septembra, se je v Turjaku zbrala množica otrok in mladih v gasilskih čepicah, pripravljenih, da se med seboj pomerijo v gasilskošportnih tekmovalnih disciplinah. Dve ekipi pionirjev (starost od 6 do 11 let) in ekipa mladincev (od 12 do 16 let) iz PGD Velike Lašče so nestrpno čakale, da sodnikom in konkurenci pokažejo, kaj so se naučili. Vaje so se očitno izplačale, saj so dosegli lepe rezultate, ugotovili pa so tudi, da je treba vse delo opraviti zelo natančno in korakati prav po vojaško, saj so sodniki skrajno nepopustljivi in te že najmanjša napaka lahko stane kakega mesta v končni uvrstitvi. Po tekmovanju smo se družili pred turjaškim gasilnim domom, se šli »Črnega moža« s pionirji in po nekaj sončnih urah dočakali razglasitev rezultatov. Laški pionirji so dosegli peto in sedmo mesto, mladinci pa tretje, kar jim je prineslo uvrstitev na regijsko tekmovanje. Slednje je potekalo že takoj naslednjo soboto, 24. 9. v Trzinu. Mladinci so se zelo potrudili in dosegli zavidljivo 7. mesto. Ker so bili naši otroci še polni tekmovalnega duha, so se udeležili tudi gasilskega kviza za mladino, ki je potekal 1.10. na Škofljici. Pomerili so se v gasilskih znanjih, poznavanju L. i ZMdŠJZfs t MF A l\| JL ^^ ^fei. ' ^ - • k" zgodovine gasilstva, požarne preventive, vezanju vozlov in poznavanju gasilskih vozlov. Naši ekipi sta osvojili tretje in deseto mesto. Vsem pionirjem in mladincem za dosežene rezultate iskreno čestitam, ker vem, da so vanje vložili veliko energije, truda in prostih popoldanskih ur. Upam, da vam ni bilo težko z nami mentorji (Tomažem, Martinom, Davidom, Gregatom, Francijem in mano) ter upam, da se pri nadaljnjih aktivnostih spet srečamo. Na pomoč! Alenka Vasic SKUPNA VAJA GZ IN ZC IN PREVZEM VOZILA Ste storili vse za varen dom? Oktobra smo gasilci še posebej aktivni in preverjamo svojo pripravljenost. Letošnji mesec požarne varnosti poteka pod geslom: Ste storili vse za varen dom? Skupno vajo vseh prostovoljnih gasilskih društev GZ Velike Lašče smo izvedli v petek, 7. oktobra v večernem času, ko je izvedba zahtevnejša. Scenarij je predvideval, da je požar izbruhnil v južnem delu objekta Mizarstva Tekavčič v Velikih Laščah. Domači in sosedje so ogenj skušali pogasiti sami, a so se v gostem dimu in temi začeli dušiti, nekateri so se tudi poškodovali. O požaru je bil na številko 112 obveščen regijski center za obveščanje, ki je takoj alarmiral domače PGD iz Velikih Lašč. Poveljnik je na kraju požara ugotovil, da potrebujejo pomoč, zato je s pomočjo Centra za obveščanje alarmiral še osem ostalih društev v občini Velike Lašče. Zaradi poškodovanih oseb v objektu je bila alarmirana tudi enota civilne zaščite za prvo pomoč, ki je tokrat prvič sodelovala na skupni vaji gasilskih enot. Vaja je uspela, vsi gasilci so uspešno opravili svoje naloge in pogasili požar, enota prve pomoči pa je oskrbela ranjence. Po vaji so se vse enote zbrale pred gasilskim domom v Velikih Laščah, kjer je poveljnik GZ Rudolf Rupar predstavil celoten scenarij in opravil analizo vaje. T* Ključe poveljniškega vozila je Darko But, direktor URSZR in podpoveljnik Civilne zaščite RS predal Antonu Zakrajšku, županu občine Velike Lašče, ki ga je nato predal Rudolfu Ru-parju, poveljniku GZ Velike Lašče. Gasilec lahko vstopi v objekt samo z izolir-nim dihalnim aparatom. Vajo sta si ogledala tudi župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek in direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But, ki sta poskrbela za prijetno presenečenje. Gasilski zvezi in Civilni zaščiti sta predala poveljniško vozilo Opel Frontera, ključe je prevzel poveljnik GZ Velike Lašče. Poveljniško vozilo je sicer že v letih, a je bilo pred predajo temeljito servisirano; prepričani smo, da ga bomo lahko koristno uporabljali. Novo poveljniško vozilo smo prvič uporabili že v nedeljo ob rednem letnem pregledu vseh PGD v GZ Velike Lašče. Pregleda se je udeležilo več kot 170 gasilcev, zato je bilo po vaseh naše občine spet živahno. V vseh gasilskih društvih so se dobro pripravili na ocenjevanje in izvedli vaje, s katerimi so krajanom pokazali, da poznajo požarno ogroženost na svojem območju in da znajo primerno ukrepati. Jože Stane, foto Ni ko Samsa KMN velike lašče osvojili 2. mesto na pokalnem tekmovanju MNZ Ljubljana V nedeljo, 18. septembra 2011, je v športni dvorani v Velikih Laščah potekalo pokalno tekmovanje MNZ Ljubljana v futsalu. Na tekmovanju je nastopilo 5 moštev, in sicer KMN Vuko Ljubljana, Fragmat Extrem, Fragmat Extrem U-21, Futsal klub Dobrepolje in domača ekipa KMN Velike Lašče. Domači ekipi žreb ni bil naklonjen, saj so se že v predkrogu pomerili s favoritom tekmovanja, ekipo KMN Vuko Ljubljana, za katero nastopajo tudi bivši člani futsal reprezentance Slovenije (Nenad Kurtič, Gorazd Drobnič, Si niša Brkič ...). Tekma je bila zelo zanimiva, tako da so tudi številni gledalci prišli na svoj račun. Na koncu je zmaga zasluženo pripadla domači ekipi z rezultatom 3:0. V prvem polfinalu je ekipa Fragmat Extrem iz Sodražice premagala ekipo FK Dobrepolje z 2 : 0 in tako se kot prva uvrstila v finale. V drugem polfinalu so domačini igrali proti ekipi mladi zasedbi Fragmat Extrem U-21 iz Sodražice in jo zasluženo brez večjih težav premagali s 4 : 2. V velikem finalu je ekipa Fragmat Extrem premagala domačine KMN Velike Lašče z rezultatom 5:1. Domačim je poleg poškodb dveh ključnih igralcev v odločilni bitki pošla tudi moč, saj je bila to za njih že tretja tekma, ampak so kljub temu pustili dober vtis na celotnem tekmovanju in z vzorno organizacijo tudi lepo promovirali občino Velike Lašče. Zmagovalna ekipa Fragmat Extrem se je s to zmago tudi uvrstila v osmino finala Slovenskega pokala v futsalu. Veselje ob zadetku na tekmi proti KMN Vuko Ljubljana REZULTATI TEKMOVANIA: Predtekmovanje: KMN Velike Lašče : KMN Vuko 3 : 0 (1 : 0) Polfinale: Fragmat Extrem : Futsal klub Dobrepolje 2 : 0 (0 : 0) KMN Velike Lašče : Fragmat Extrem U-21 4 : 2 (3 : 1) FINALE: KMN Velike Lašče : Fragmat Extrem 1 : 5 (0 : 3) Vabljeni tudi vsi ljubitelji malega nogometa na ogled domačih tekem 2. Slovenske futsal lige, ki bodo potekale v Športni dvorani v Velikih Laščah. Zmagovalna ekipa KMN Velike Lašče: (stojijo z leve) Matjaž Petelin, Goran Njetijič, Aleš Pirman in Peter Andolšek; (čepita) Roman KJarič in Mitja Centa. Termini 2.SFI do novega leta: Sobota, 12. 11. 2011, KMN Velike Lašče : Fragmat Extrem ob 18:00 uri. Sobota, 26. 11. 2011, KMN Velike Lašče : KMN Slovenske Gorice ob 18:00 uri. Sobota, 10. 12. 2011, KMN Velike Lašče : KMN Benedikt ob 18:00 uri. Ekipa KMN Velike Lašče v letošnji tekmovalni sezoni nastopa tudi v tekmovanju mladih U-21. Kapetan ekipe je reprezen-tant Slovenije do 21 let Mark Pintarič. Termini tekmovanja mladih U-21 do novega leta: Nedelja, 13. 11. 2011, KMN Velike Lašče: KIX Ajdovščina ob 17:00 uri. Sponzorji ekipe KMN Velike Lašče: Intralite d. o. o., Avtovle-ka, vulkanizerstvo in avtoservis Goran Njenjič s. p., Mapri d. o. o., KVM Grafika d. o. o., Tenis Cereja, Tapetništvo Indihar, Magri d. o. o. - okna in vrata, Knut d. o. o., Mina Cafe in Pizzeria Adam. Posebno se zahvaljujemo Občini Velike Lašče in županu, g. Antonu Zakrajšku, za podporo klubu. Aleš Pirman, predsednik KMN Velike Lašče Tudi pred domačim golom je bilo »vroče«. kmn velike lašče zmagovalci pokalnega tekmovanja občine velike lašče v malem nogometu V nedeljo, 25. septembra 2011, je na šolskem igrišču v Velikih Laščah po nekaj letih ponovno potekalo pokalno tekmovanje Občine Velike Lašče v malem nogometu. Na tekmovanje se je prijavilo 7 ekip, ki tekmujejo v občinski ligi v malem nogometu Velike Lašče. Tekmovanje je najprej potekalo v dveh skupinah, iz katerih so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili KMN Velike Lašče, Komarji, Slemena in ŠMD Turjak Mapri. V prvem polfinalu so po neodločenem rezultatu po rednem delu igralci Slemen po kazenskih strelih premagali Komarje, v drugem polfinalu pa so igralci KMN Velike Lašče premagali večne rivale SMD Turjak Mapri z rezultatom 4 : 3. Finale je potekal med ekipama Slemena in KMN Velike Lašče. Po lepi in zanimivi tekmi se je pokalnega naslova veselila ekipa KMN Velike Lašče, ki je zmagala z rezultatom 2 : 0 in s tem prejela tudi velik prehodni pokal. Ekipi Slemena pa je pripadlo končno 2. mesto. Po izvajanju kazenskih strelov je 3. mesto pripadlo ekipi SMD Turjak Mapri, 4. mesto pa so osvojili Komarji. Najboljši igralec turnirja je postal Roman Klaric (KMN Velike Lašče), ki je tudi dosegel oba zadetka v finalni tekmi. Najboljši vratar pa je bil Mitja Centa (KMN Velike Lašče). V lepem popoldnevu se je na tribuni zbralo tudi lepo število gledalcev, ki so spremljali zanimive boje skozi celotno tekmovanje. Končni rezultati tekmovanja 1. KMN VELIKE LAŠČE 2. SLEMENA 3. ŠMD TURJAK MAPRI 4. KOMARJI Aleš Pirman PGD Karlovica v Gasilskem domu odda manjše enoin-polsobno stanovanje v velikosti 57,5m2. Interesenti naj svojo vlogo pošljejo na naslov: PGD KARLOVICA, Karlovica 3, 1315 VELIKE LAŠČE. Prodam objekt dvojček, zgrajen do 3. gradbene faze, v izmeri 155 m2 bivalne površine, ki se nahaja na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku. Zgradbi sta povezani s komunalno infrastrukturo (elektrika, voda, telefon, plin, čistilna naprava, meteorna kanalizacija). Možnost dograditve po želji in kompenzacije s stanovanjem. Cena je 98.000 €/enoto. Pokličite - 041 751 266. Mali nogomet - športno gonilo občine Zgodovina občinskega tekmovanja v malem nogometu V občinski ligi malega nogometa se vsakoletno udejstvuje več kot 100 občanov. Prav zaradi tega je velikokrat glavna tema pogovorov, bodisi na športnih igriščih, še večkrat pa v hramih, kjer se vedno odvijajo vroče polemike in kjer vsak ve vse. V zadnjem času se vse večkrat pojavlja, da obujamo spomine, kako je bilo, kdo je bil prvak, katerega leta je kdo igral za posamezno ekipo, kdo je dal največ golov, koliko »koles« je na kakšni tekmi naredil g. Hegler ... Zaradi vseh navedenih razlogov sem se odločil pripraviti krajši pregled občinske lige, ki temelji na podatkih, ki jih je skozi vsa leta zbiral in beležil Andrej Lovšin. Občinsko tekmovanje se je začelo v letu 2000. Tekmovanje je sledilo uspešno izvedenemu turnirju v poletnem času, kjer se je pokazalo veliko zanimanje ekip iz Velikih Lašč za sodelovanje v takšnem tekmovanju. Vodenje tekmovanja je prevzela ekipa ŠMD Turjak z Alešem Pirmanom, takratnim članom te ekipe. Prva sezona je trajala polovico sezone, že z naslednjo pa se je liga razširila na spomladanski in jesenski del. Liga je doživela prelom leta 2005, ko se ekipe niso mogle zediniti glede vodenja lige, zato je prišlo do nastanka dveh lig. V nadaljnjo obravnavo sem vključil zgolj ligo, v kateri je sodelovala večina obstoječih ekip, to je liga, katero je vodil Aleš Pirman. Vodenje lige je v 2006 prevzel NK Velike Lašče z Markom Žužkom na čelu, ki to uspešno izvaja tudi sedaj. Od tistega leta naprej se liga tudi uradno imenuje Občinska liga. Letošnja sezona 2011 je bila tako že 12 po vrsti. Na lestvici ekip z največ osvojenimi naslovi zanesljivo vodi ekipa ŠMD Turjak, ki je osvojila kar 7 naslovov prvaka, sledi ji ekipa Laških pesjanov s 3 naslovi, enkrat pod imenom SBHS. Po enkrat sta naslov osvojili še ekipa Laščanov (sedaj Logarčani) in ekipa Škofi, ki je osvojila naslov v premierni sezoni. Prvaki občinske lige: Leto Prvak 2000 Škofi 2001 ŠMD Turjak 2002 ŠMD Turjak 2003 Laški pesjani 2004 Laški pesjani 2005 ŠMD Turjak 2006 Laščani 2007 ŠMD Turjak 2008 ŠMD Turjak 2009 SBHS 2010 ŠMD Turjak 2011 ŠMD Turjak Zanimiv je tudi pogled na lestvico igralcev, ki so osvajali naslove prvaka. Vrh lestvice kot pričakovano krojijo igralci ŠMD Turjaka. Na prvem mestu je Tomo Pečnik s 7 naslovi, sledi Igor Centa s 5 in Jani Levstik, Luka Blažič, Dejan Gakovič ter Janez Lukančič s 4 osvojenimi prvenstvi. Vsi navedeni igralci so vse naslove osvojili v dresu ŠMD Turjaka. S 4 naslovi se lahko pohvalita še Matej Gradišar, ki ga je osvojil z največ različnimi ekipami (Škofi, Laški pesjani, Laščani), in Aleš Pirman (ŠMD Turjak, Laški pesjani - SBHS). Po 3-krat so se veselili še Peter Andolšek, Matjaž Petelin, Sladan Klane in Roman Klane, ki je tudi največji »osmoljenec« občinske lige, saj je poleg treh naslovov ostal še 7-krat na drugi stopnički. Pri pregledu večne lestvice strelcev je potrebno poudariti, da lestvica ni popolna, saj manjkajo doseženi zadetki s prve sezone (2000). Pa nič zato. Na večni lestvici strelcev zanesljivo vodi Aleš Pirman s 395 zadetki, sledi Roman Klane z 280 in Blaž Feguš z 234 zadetki. Na mestih 4-10 si sledijo še Andrej Lovšin, Miha Feguš, Bojan Indihar, Peter Andolšek, Jani Levstik, Matjaž Petelin in Boštjan Škof. Večna lestvica strelcev: 1. Aleš Pirman 395 2. Roman Klane 280 3. Blaž Feguš 234 4. Andrej Lovšin 219 5. Miha Feguš 210 6. Bojan Indihar 205 7. Peter Andolšek 172 8. Jani Levstik 169 9. Matjaž Petelin 166 10. Boštjan Škof 143 Pokal za najboljšega strelca je največkrat osvojil Aleš Pirman (6-krat), največ zadetkov je v eni sezoni dosegel Jani Levstik (58), prav tako slednjemu pripada rekord doseženih zadetkov na eni tekmi (14), Zvone Hegler pa je s svojimi 58 leti postal najstarejši igralec, ki je kadar koli igral v ligi. Da pa ne bo ostalo samo pri statistiki, podajam še 4 zgodbe, ki si zaslužijo posebno pozornost ob pregledu zgodovine. Ob začetku občinske lige so v ligi nastopale ekipe, v kateri so navadno sodelovali zgolj igralci iz enega kraja - SMD Turjak (Turjak, Gradež), Laški pesjani (Velike Lašče), Komarji in Komarčki (Rašica), Dvorska vas, MLP United (Male Lašče, Pušče), Retje ... Z leti so se igralci premešali in tako ekipe niso več krajevno definirane. Pohvalo si na tem mestu prisluži ekipa MLP United, ki je sodelovala na vseh 12 izvedbah občinske lige, v svojem kadru pa je imela vedno zgolj igralce iz Malih Lašč in Pušč. Krajevno simbiozo so prekinili samo v letu 2009, ko je na dveh tekmah zaigral igralec iz Dvorske vasi (op. a.: glede na njegov neuspešen poizkus pomoči ekipi naj njegova identiteta ostane skrita). Druga zgodba sega sedaj v že oddaljeno leto 2000, ko sta na prvem turnirju s svojim zdaj že legendarnim komentiranjem tekem blestela Franci Pečnik in Franc Mramorja. Prvi je s svojim športnim in navijaškim načinom komentiranja poskrbel za še dodatno borbenost in tekmovalnost na igrišču, drugi pa je s svojo hudomušnostjo spravljal v smeh publiko kot tudi igralce na igrišču. Da, publika je v prvih sezonah stopnjevala nogometno mrzlico pred koncem tedna in na samih tekmah ter na ta način še dodatno spodbujala pozitivno in športno nastrojenost med ekipami. Vsi si želimo, da bi tudi sedaj na tekme prihajalo čim več gledalcev ter na ta način spodbujalo športno udejstvovanje občanov. Svoj prostor v tem pregledu si zasluži tudi »večno rivalstvo« med ekipama SMD Turjak in Laškimi pesjani (sedaj KMN Velike Lašče). Tudi sam sem kot igralec SMD Turjak del te zgodbe. Prav ta derbi je poskrbel za največje in najbolj odmevne tekme občinske lige, ki se ohranjajo vse od prve sezone naprej. Neslaven vrhunec je nastal v letu 2007, ko je med igralci prišlo celo do medsebojnega obračunavanja. Navkljub temu je ta dogodek prisostvoval k večjemu zanimanju gledalcev, saj se je že na naslednjem derbiju zbrala množica obiskovalcev, ki je ponovno želela videti vroče dogajanje na igrišču in ob njem. Kot vedno so bile prisotne provokacije tako z ene kot druge strani, a se je na koncu vse razšlo v športnem duhu. Morda tudi zato, ker je ekipa Turjaka takrat še drugič v tistem letu gladko odpravila Pesjane. Kdo ve. V zadnjem času je sicer bolj uspešna ekipa SMD Turjak, saj je v zadnjih 5 sezonah osvojila 4 naslove prvaka (v sezoni 2009 ni nastopala v ligi), a ostale ekipe so letos pokazale, da so jim zmožne konkurirati. Zadnjo zgodbo pa bi posvetil novi generaciji ekipe SMD Turjak. Ekipa najtrofejnejšega kluba v občini se je z leti močno spremenila. Tu ne gre spregledati dejstva, da je ekipa v začetnih letih nastopala z 2 ekipama, od leta 2007 pa z eno. Od prvotne ekipe je tako ostal samo Tomo Pečnik, ki je poskrbel, da je trojica Levstik - Blažič - Gakovič leta 2006 iz propadle Dvorske vasi prestopila v drugo ekipo Turjaka. Kljub temu da Tomo tistega leta zaradi hude poškodbe kolena ni igral, je uspel ekipo pripeljati do 4. mesta, kar je bil za nekatere igralce velik preskok, saj so kar naenkrat preskočili v sam vrh, še leto nazaj pa so se borili za kakšno točko. Ko so se drugi ekipi Turjaka v 2007 priključili še trije igralci propadle prve ekipe, je ekipa začela nizati zmage in v tistem letu zmagala prav na vseh tekmah v sezoni, kar se je zgodilo prvič v celotni zgodovini. Naslov je potrdila tudi v letu 2008. Leto pozneje ekipa zaradi nasprotujočih si mnenj ni nastopala v občinski ligi. Do preloma je zopet prišlo v sezoni 2010, ko so ekipo po 3 letih zapustili trije igralci. Na ta način je jedro ekipe sestavljala naveza Pečnik - Levstik - Blažič - Gakovič, ekipi sta se priključila Andraž Gruden in Luka Kralj ter na polovici sezone še Mark Pintarič. Letos se jim je pridružil še Matjaž Hočevar, bolj znan pod svojim vzdevkom »Lejnčk«, kateremu so kot novincu prepustili tudi dvig pokala za osvojeno ligo. Ne glede na velike spremembe v ekipi so igralci pokazali, da so sami sposobni osvajati najvišja mesta tako v občinskem tekmovanju kot tudi na tekmovanjih izven občine. Novi (stari) prvaki - SMD Turjak Ob zaključku bi se rad zahvalil Alešu Pirmanu za njegovo spodbujanje malega nogometa, saj je z ustanovitvijo kluba KMN Velike Lašče igralcem iz Velikih Lašč omogočil sodelovanje na državnem nivoju tako v članski ekipi kot tudi v selekcijah U-21, U-18 in U-15. S tem skrbi za še dodatno promocijo malega nogometa v občini, samim igralcem pa ponuja možnost, da se dokažejo na najvišjem nivoju. Po uspešnem zaključku 12. sezone malega nogometa pa nam misli že uhajajo v naslednjo sezono in večina nas že komaj čaka, da se aprila ponovno »udarimo«. Jani Levstik Občinsko prvenstvo dvojic v balinanju Na balinišču Gostilne Škrabec je TVD Partizan Velike Lašče organiziral in izvedel občinsko tekmovanje dvojic v balinanju. Tekmovanje je potekalo v več dnevih septembra in oktobra. Končni obračun za prva tri mesta je bil 5. oktobra 2011. Tekmovalo je 12 dvojic. Razdeljeni so bili v skupine po tri dvojice in prva dva para sta bila uvrščena v nadaljevanje tekmovanja ekip na izpadanje. Štiri najuspešnejše dvojice so se na koncu pomerile med seboj. Rezultati občinskega tekmovanja so: 1. mesto Milan Kadunc in Darko Rupar 2. mesto Jože Arko in Franci Zakrajšek 3. mesto Cveto Peteri in in Janez Škrabec Ni ko Samsa Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Crosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 DRUŠTVO GOjITELjEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI VELIKE LAŠČE vabi na 21. RAZSTAVO PASEMSKIH MALIH ŽIVALI \l/ 5. in 6. novembra 2011 na TURJAKU (Lovski dom). Razstava bo odprta- V v soboto, od 9. ure do io. ure,nn v nedeljo, od 8. ure do'16. ure. Razstavljali bomo: • 15 pasem kuncev v več barvah; • 20 pasem perutnine; - okrasne perutnine, - vodne perutnine, - pasemske perutnine, • 10 pasem golobov; • 15 vrst ptic (kanarčki, papige ...). Vljudno vabljeni! Otroci imajo prost vstop! ROŽNATI OKTOBER, SVETOVNI MESEC BOJA PROTI RAKU DOJK Mesec oktober je zaznamovan z roza pentljo, simbolom ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu. V Sloveniji letno zboli okrog 1100 žensk. Dokazano je, da je rak dojke visoko ozdravljiv, če je odkrit zgodaj. V Ribnici 12. leto deluje skupina za samopomoč žensk z rakom dojke v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Smo ena od 20 skupin v Sloveniji, ki delujemo v programu Pot k okrevanju. Skupina je odprtega tipa, vodita jo strokovna vodja in prostovoljka koordinatorka, ki sta za svoje delo posebej usposobljeni. Skupina deluje po pravilih, osnovna načela pa so zaupnost, demokratičnost, strpnost, tolerantnost, enakopravnost, svoboda in sprejemanje. Nihče ne more bolje razumeti in prisluhniti nekomu, ki je v stiski, kot tisti, ki ima izkušnjo bolezni. Phil Bosnians je zapisal: Kadar rečemo komu: »Bodi pogumen,« mu hkrati recimo: »Nisi sam.« Skupina se redno srečuje vsak mesec, udeležujemo pa se tudi aktivnosti, ki jih organizira Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije združuje bolnike z rakom, njihove svojce, prijatelje, zdravstvene strokovnjake in vse, ki želijo sodelovati. Ustanovljeno je bilo leta 1986 in ima status humanitarne organizacije. Sodeluje s sorodnimi združenji doma in v tujini. Je aktivni član Mednarodne organizacije za samopomoč žensk z rakom dojke Pot k okrevanju, Mednarodne zveze organizacij bolnikov in Evropske zveze bolnikov z rakom. Poleg skupin za samopomoč je organizirana tudi individualna samopomoč. V obdobju, ki je minilo, je društvo ustvarilo številne projekte. Med najodmevnejšimi je vsakoletni že 14-krat uspešno izpeljani pohod žensk z rakom dojke na Triglav. 19. leto zapored je bila organizirana Nova pomlad življenja, ki združuje ženske z rakom dojke iz vse Slovenije v Cankarjevem domu. Srečanje pomeni množici žensk nepozabno doživetje, vir novega upanja in veselja do življenja, ki je za vsakega, ki se sreča z rakom, še bolj dragoceno. Peto leto zapored je bila organizirana tudi kolesarska dirka od Ljubljane do Maribora po naslovom Kolo življenja in je bila letos posvečena evropskemu letu prostovoljstva. Društvo izdaja svoje glasilo OKNO, v katerem lahko preberemo strokovne članke, poročila o delu društva in številna pričevanja bolnikov. Društvo onkoloških bolnikov bo ob svoji 25. letnici organiziralo 28. 10. 2011 ob 20. uri v ljubljanski dvorani Stožice največji dobrodelni koncert v Sloveniji po naslovom Nešteto razlogov za življenje. Nastopili bodo številni znani glasbeniki in stand up komiki. Vstopnice so v prodaji na vseh prodajnih mestih Eventima in na www.eventim.si . Ob obletnici teče tudi akcija Nešteto razlogov, ki so jo lahko ogledate na spletni strani www. nestetorazlogov.sijn tudi Vi poveste svoj razlog. V oktobru smo članice naše skupine v zdravstvenih ustanovah postavile na ogled številne publikacije, ki jih izdaja društvo. Tako želimo spregovoriti, razširjati, ozaveščati, delovati in živeti v smislu gesla našega društva: Življenje je vrednota, zato z osebnim smislom vsakega trenutka povezujmo ga v celoto. Alenka Nadler Žagar Redna srečanja skupine za samopomoč žensk z rakom dojke so vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenegadoma Dr. JanezaOražma Ribnica. Prostovoljka koordinatorka je Marija Adamič, tel. 031559614, strokovna vodja pa Alenka Nadler Žagar, dr. med. Zahvala Lepo se zahvaljujem vsem pohodnikom na Triglav dne 3. avgusta 2011, ki so mi vsestransko pomagali na dolgi in naporni poti. Posebno iskrena hvala Janezu Škrabcu in njegovi ženi Zdenki ter gospe Ljubi. Fani Škerlj Čeprav samo 100m2 asfalta, pa je vseeno velika pridobitev za gornji konec vasi na Velikem Osolniku. Povezal je levi in desni krak ceste, ne vozimo več po blatu in prahu. Ko ni prometa, se spremeni v otroško igrišče. Lepa hvala g. županu in odboru za komunalo. Krajani Velikega Osolnika Prijatelju Tonetu v spomin 25. maja smo se na farnem pokopališču v Robu poslovili od Toneta Leniča, po domače Cecmanovega Toneta iz Purkač. Bil je gospodar velike kmetije, sposoben in delaven, skratka dober gospodar. Ko se je sredi šestdesetih let v hribih začela elektrifikacija, je bil dejaven član odbora. Ko pa je zasvetila elektrika, je kot inovator izdelal puhalnik. Čeprav je bil lesen, je uspešno deloval. Omislil si je tudi žago za razrez hlodov. Izpod njegovih rok je prišlo na tisoče gajbic in zabojev. Bil je napreden kmet, saj je med prvimi kupil kosilnico in traktor. Tone pa ni bil samo garač, bil je tudi svetovljan. Bil je odbornik v takratni občini Velike Lašče in kmetijski zadrugi Rob. Ko je ob koncu petdesetih let organ i st Ludvik Peteri in zbral fante iz okoliških vasi in ustanovil moški pevski zbor, je bil med njimi tudi Tone. Nekaj let so skupaj prepevali predvsem na koru. Ko pa se je večina fantov razkropila po svetu in je zbor prenehal delovati, se je Tone vključil v farni pevski zbor in v njem veliko let prepeval. Več let je bil tudi cerkveni ključar robarske farne cerkve. Tone je na svoji življenjski poti veliko izkusil. Ko je bil star enajst let, so jim ubili očeta. Drugega novembra letos bo minilo natanko sedemdeset let od tega zločina. Zaradi nastalih razmer se je družina odselila k staremu očetu v Srnjak. Po vojni, ko so se vrnili na svoj dom, je bil edina moška delovna moč na kmetiji. Kljub trdemu kmečkemu življenju, zadnja leta je tudi bolehal, je dočakal osemdeseta leta in z ženo Minko tudi petdeset let skupnega življenja. Toneta bomo ohranili v spominu kot marljivega človeka, dobrega srca in blage narave. Vsem nam, znancem, pevcem in prijateljem, je bil lep zgled in takega bomo za vedno ohranili v spominu. Mami, pogrešam te... ZAHVALA ob smrti moje ljube mamice Mihaele KIRIN (1935- 2011) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste jo pospremili ob slovesu na pokopališču v Lescah na Gorenjskem. hčerka Irma z družino ZAHVALA Dne 25. avgusta 2011 nas je za vedno zapustil mož, oče, stari ata, tast, brat in stric Franc DEBELJAK iz Plosovega. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskali. Hvala vsem, ki ste molili zanj in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Hvaležni smo duhovnikoma gospodu Vladimirju Jaksetiču in gospodu Andreju Muleju za lepo opravljen pogrebni obred, enako tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Posebno lepo se za udeležbo na pogrebu zahvaljujemo tudi vsem njegovim lovskim tovarišem iz Lovske družine Velike Lašče in drugim lovcem. Hvala gospodu Viktorju Čeču za poslovilne besede in vsem pogrebcem za lepo opravljen pogreb po lovskih običajih. Hvala tudi članom sosednjih lovskih družin, ki ste prišli na pogreb s svojim prapori. Hvala vsem, ki ste nam ob izgubi kakor koli pomagali in stali ob strani. Njegovi domači Delo je končano, odšel sem praznih rok, pri nebeških vratih te bom čakal, pridi kmalu za menoj! (pokojni Debeljak Franc) Kino - Velike Lašče Kinoprogram za oktober in november 2011 PETEK AMERIŠKA USPESNICA- LJUBEZENSKI FiLM 28.okt. STOTNIK AMERIKA OB 19.00 Režiser filmov Volkodlak in Jurski park 3 predstavlja zgodbo o rojstvu legende, prvega maščevalca najbolj znanih stripovskih junakov. Steve je krmežljav mladenič, ki ga zavrnejo na naboru za vojsko, toda ker se želi boriti proti nacistom, sprejme ponudbo sodelovanja pri nenavadnem poskusu. S pomočjo nenavadnega sevanja prejme nadnaravne moči in se poda na nevarno misijo, ki ga popelje v osrčje spopadov in tik pred vrata pekla. DOLŽINA: 101 minuta. NEDELJA AMERIŠKA USPEŠNICA-ANIMIRANI SINHRO 30. Okt. SM R KCl OB 17.00 Režiser filmov o Scooby-Dooju in Civava z Beverly Hillsa je na veliko platno prenesel kultne modre Smrkce. Na begu pred zlobnim čarovnikom Gargamelom in njegovim mačkom Azraelom Smrkci zapustijo svojo pravljično gozdno vasico in pristanejo sredi New Yorka. Skrijejo se pri nič hudega slutečem paru, ki kmalu občuti vso kaotično ustvarjalnost zabavnih modrih čudakov. Toda Gargamel je odločen, da Smrkce dobi, pa če potem takoj umre! DOLŽINA: 1 ura in 30 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI SPEKTAKEL 4 NOV BREZ POVRATKA 5 OB 19.00 Vizija spektakularnega porušenja visečega mostu skupino prijateljev reši pred gotovo smrtjo. Vendar starka s koso ni zadovoljna z njihovim pobegom, zato za vsakega pripravi nepričakovan in zelo boleč konec. Med iskanjem rešitve prisluhnejo nasvetom skrivnostnega pogrebnika, ki je v preteklosti že videl podobne primere Matildinega krutega poigravanja s svojimi žrtvami. Toda ledeni objem smrti je tokrat še bolj neizprosen in krvav. DOLŽINA: 1 ura in 32 minut. NEDELJA ANGLEŠKA USPEŠNICA - KOMEDIJA 6 NOV JOHNNY ENGLISH 2 OB 17.00 Najbolj nerodni agent njenega veličanstva Johnny English se po dolgih letih življenja v osami vrne v London, da bi preprečil načrte morilcem, ki želijo umoriti kitajskega premierja. Oborožen z najnovejšimi vohunskimi izumi se English poda v vrtoglavi pregon in divje pretepe, toda kot vedno mu komične katastrofe sledijo na vsakem koraku. Na srečo proti agentu z licenco za povzročanje zabavnega kaosa noben terorist nima možnosti ostati nepoškodovan. DOLŽINA: 1 ura in 36 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - LJUBEZENSKA KOM. 11 NOV TA NORA LJUBEZEN OB 19.00 Na videz srečno življenje preprostega Cala se sesuje v prah, ko ga žena sooči z željo po ločitvi. Med utapljanjem žalosti v alkoholu Cal spozna spretnega osvajalca ženskih src Jacoba. Ta se odloči ukrepati in Cala z nasveti o modi in dvorjenju znova vrniti med ljubezenske lovce. Toda romantične afere Calu le še dodatno utrdijo prepričanje v resnično, četudi boleče hrepenenje. Medtem se tudi Jacob sooča z največjim ljubezenskim izzivom svojega burnega življenja. DOLŽINA: 1 ura in 58 minut. NEDELJA AMERIŠKA USPEŠNICA - ANIMIRANI SINHRO 13 NOV MEDVEDEK PU OB 17.00 Ko jutranji žarki obsijejo Stoletno hosto, se nerodni medvedek Pu odpravi novim dogodivščinam naproti. Med večnim iskanjem loncev medu naleti na sporočilo dečka Robina in ga pokaže modri, toda kratkovidni Sovi. Ker naj bi v sporočilu pisalo, da je Robina ugrabila skrivnostna pošast, Pu zbere zveste prijatelje in skupaj se odpravijo na nepredvidljivo pustolovščino. Toda na popotovanju, polnem skrivnosti in pasti, si lahko pomagajo le s pravim pogumom in iskrenim prijateljstvom ... DOLŽINA: 1 ura in 13 minut. PETEK, 18 NOV KINOPREDSTAVA ZARADI ABONMAJSKE PREDSTAVE ODPADE ¡: to, mr^. v-vi -v- AflH II M 9 " V M J^jkVvl * PETEK AMERIŠKA USPESNICA - ROM. DRAMA 25. NOV. E N D A N OB 19.00 Režiserka nagrajenih filmov VVilbur se hoče ubiti in Šola za življenje predstavlja nenavadno razmerje ambiciozne Emme in sanjaškega Dexterja. Čeprav njuno srednješolsko spogledovanje ne obrodi ljubezni, se odločita postati prijatelja za vse življenje. Preko let se redno srečujeta, saj iz njunih pogovorov črpata življenjski pogum in navdih, da se lažje soočata s prijetnimi in tragičnimi presenečenji njunih življenjskih poti. DOLŽINA: 1 ura in 48 min. PODJETNIŠKE IN DRUGE INFORMACIJE - OKTOBER2011 Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www. podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. lavni poziv 9SUB-EVPQ11 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila. Razpisnik: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Predmet razpisa: nepovratne finančne pomoči za nakup novih baterijskih električnih vozil za cestni promet, ki vključujejo nova baterijska električna vozila in nova priključna (plug-in) hibridna vozila (z motorjem z notranjim izgorevanjem in z baterijo) za cestni promet in s tem implementacije nove energijsko učinkovite tehnologije v slovenski prostor. Rok: do porabe sredstev, vendar najkasneje do 31. 1 2. 2011. 2. lavni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1B 2011). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere v sodelovanju z bankami. Rok: 21. 11. 2011 oziroma do porabe sredstev. 3. lavno povabilo za izvedbo projektov »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011/2012«. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet povabila: sofinanciranje upravičenih stroškov splošnih in posebnih usposabljanj zaposlenih v letih 2011/2012. Rok: do 28. 10. 2011. 4. lavno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Zaposli.me / Spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Namen povabila: spodbujanje zaposlovanja in pomoč pri ohranjanju zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb na način, ki bo brezposelnim osebam iz ciljne skupine omogočil ponovno integracijo v delovno okolje, zmanjševal njihovo socialno izključenost in revščino ter izboljševal njihove zaposlitvene možnosti. Rok: do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 29. 2. 2012. 5. lavni razpis »Procesni vavčer 2011/2012«. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Predmet razpisa: sofinanciranje stroškov zunanjih strokovnjakov v zvezi z uvajanjem izboljšav poslovnih procesov v podjetjih in stroškov kotizacij za usposabljanja zaposlenih, ki so člani projektne skupine, na področju metodologij za uvajanje izboljšav poslovnih procesov v podjetjih. Rok: do porabe sredstev oz. ne dlje kot do 29. 11. 2011. 6. lavni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2011/201 2 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, študijskih programih višjega izobraževanja, dodiplomskih in podiplomskih magistrskih ali doktorskih študijskih programih. Rok: do vključno 30. 3. 2012 oz. do porabe sredstev. 7. lavni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). Rok: do porabe sredstev oziroma do 5. 9. 201 3. 8. lavni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: sofinanciranje izvajanja aktivnosti za vzpostavitev nove razvojno raziskovalne skupine (RR), ki izhaja iz predložene strategije podjetja za krepitev razvojno raziskovalnih sposobnosti. Rok: 9. 1. 2012, 21. 5. 2012, 3. 9. 201 2, vsi do 1 2. ure oz. do porabe sredstev. 9. lavni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov < ' ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3). Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 5.9.201 3. 10. lavni poziv k vpisu in podaljšanju vpisa v evidenco subjektov inovativnega okolja v letu 2011. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: vpis in podaljšanje vpisa v evidenco subjektov inovativnega okolja, ki jo vodi JAPTI. Rok: 30. 11. 2011. 11. lavni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46P011. Razpisnik: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Predmet razpisa: krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2012. 12. lavni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom (P1 TIP 2011). Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo. Predmet razpisa: garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Rok: 20.10.2011, 5.1 1.2011, 20.11.2011 in 5.1 2.2011 oziroma do porabe sredstev. DOBRODELNI KONCERT ZA URBANOVE PROTEZE 1 >9 I V Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju bo v nedeljo, 27. 11. 2011, ob 19. uri dobrodelni koncert. Zbirali bomo sredstva za nakup dveh protez, ki stanejo preko 60.000 €. Trinajstletni Urban, doma iz Male vasi, se je rodil brez kolen in gležnjev. V srednjo šolo bi rad šel z elektronskimi protezami, ki bi mu omogočile varno hojo. ISKRENA HVALA ZA VAŠO DOBROTO! Vljudno vabljeni! Kmetijska zadruga Velike Lašče proda 1301 m2 zazidljivih površin s starejšo stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem na Cereji. Infrastruktura je na parceli. Začetna cena je 65.000,00 €. Proda se najboljšemu ponudniku. Informacije - telefon 01 788-88-49 041 919-508 Oglasi O_ GOSTILNA SLOVENIJA Gostilne v Sloveniji so ena od sestavin naše dediščinske in sodobne kulinarična razpoznavnosti. Stoletja sooblikujejo podobo gastronomske kulture in pomenijo pomembna središča družabnosti, uživanja ob dobrih jedeh in odličnih vinih ter okolja za sestanke, sprejeme, praznovanja. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je pripravila projekt »Gostilna Slovenija« in tako postavila okvire za podeljevanje blagovne znamke in znaka za gostilne, ki dosegajo ustrezna merila in kriterije. Vsaka gostilna, ki pridobi pravico do uporabe te blagovne znamke, mora uporabljati enotni znak in izvesek. Do sedaj je bilo ustrezno ocenjenih 28 gostiln, ki so pridobile uporabo blagovne znamke. Med njimi je tudi Gostilna pri Kuklju iz Velikih Lašč. Margareta Damjanič po prejemu priznanja in izveska Gostilna Slovenija tako postaja urejen in razpoznaven proizvod sodobne gastronomske razpoznavnosti Slovenije. Dosledno upošteva določila sonaravnega in trajnostnega razvoja, predvsem pa omogoča boljšo kulinarično in gastronomsko razpoznavnost Slovenije na svetovnem zemljevidu. Pomen znamke je tudi v povezovanju nosilcev gostilniške dejavnosti v Sloveniji, skrb za njeno celovito kakovost, trajnostni razvoj in ohranjanje lokalne ter regionalne prepoznavnosti. Z blagovno znamko Gostilna Slovenija bodo gostilne v Sloveniji postale značilen in razpoznaven turistični produkt. Projekt promocije blagovne znamke Gostilna Slovenija delno financira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj. Povzeto po Sporočilu za javnost Obrtno-podjetniške zbornice Sovenije Gostilni pri Kuklju se iskreno opravičujemo za pomanjkljivo objavljen oglas v prejšnji številki Troble uredništvo Troble Če človeka lakota premaga, najbolje Kukelj vam pomaga! gostilna pri Kuklju ... In mojstrovine kuk^jevine po receptih babice Lcjce In mame Uaq]e, * dnevna, nedeljska In praznična kostia, ■ praznovanje obletnic ... * če človek pol sveta obteGe. naj bolj Se se pri Kuklju peče! peka kukelj ... na kavo v kavarno lil po slasten kruh, • mik dan sveži krofi, pecivo in vse sorte torte, • pebtramoVH potica velikanka skupoj v lesenem zaboju kot darilo ali pa kar tako ... •i II- H Gostil oa Pri EnUjn Trubaijavi GBl ta, 31.131 E Velike Laiče, Tel.: 01/788 B8, B-mnil: g b Bi L Imluki IjiQ.'B Lol a t, http^/www.prikuU]iLcom Si.mobilovo omrežje raste! ♦ Za boljšo pokritost in več interneta nadgrajujemo omrežje na območju Velikih Lašč, Turjaka, Vidma - Dobrepolja, Nemške vasi, Ribnice in Kočevja. Za morebitne nevšečnosti, povezane z nadgradnjo se vam opravičujemo. Nadgrajeno in posodobljeno mobilno omrežje bo omogočilo bistveno izboljšanje pokritosti z mobilnim signalom, predvsem pa boste odslej preko novega omrežja lahko dostopali do zmogljivega, še hitrejšega interneta. Nadgradnje in posodobitve intenzivno izvajamo tudi na drugih območjih Slovenije. Več informacij o nadgradnji omrežja lahko izveste na 080 40 40 40 ali na www.simobil.si/pokritost. S i. mobil d.d., Smartinska 134b, S1-1000 Ljubljana | vračil iiliIÍI.;» (3 ssmobil Povej nekaj lepega m.wm ibitm PONEDELJEK, 31. OKTOBER, ob 18. uri Trubarjeva domačija, Rašica DAN REFORMACIJE IN ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE dipl. slikarja Draga Petroviča (Občina Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar) PETER, 4. NOVEMBER, ob 19. uri sejna soba Levstikovega doma, Velike Lašče PREDSTAVITEV KNJIGE z naslovom Tradicionalni proizvodi in jedi območja od Turjaka do Kolpe ČETRTEK, 10. NOVEMBER, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica 9. TRUBARJEV ČETRTEK s pesnico Barbaro Korun (Javni zavod Trubarjevi kraji in Občina Velike Lašče) -v PETEK, 18. NOVEMBER, ob 19.30 Levstikov dom 2. ABONMAJSKA PREDSTAVA - gostuje Prešernovo gledališče Kranj s predstavo REVIZOR (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 19. NOVEMBER, ob 9. uri Športna dvorana Velike Lašče DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU ZA VETERANE IN REKREATIVCE (TVD Partizan) NEDELJA, 20. NOVEMBER, ob 18. uri Športna dvorana Velike Lašče VEČER GLASBE, PLESA IN SMEHA (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 26. NOVEMBER, ob 19. uri Levstikov dom KONCERT DOMOLJUBNIH PESMI (Velikolaška vokalna skupina) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.