Uvoz vlna iz Jujoslavije v republiko fVvstrijo. Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe aa Slovenijo v Mariboru je na izrednem ol>čnem zboru dne 22. avgusta 1925 sklenil odposlati višjega kletarskega nadzornika g. J. Zabavnika v Avstrijo, da prouči položaj glede izvoza naših vin na temelju trgovinske pogodbe, ki je sklenjena med naš.o državo in republlk« Avstrijo in ki bo v hajkrajšem času stopila v veljam Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov za Slovtnijo v Mariboru pa je v isti namen istega dn« sklenila odposlati vinogradniškega veleposestnika in predsednika kletarske zadruge »Ljulomerčan« g. R. Košara. Zabavnik in Košar sta se podala na pot dne 26. aygusta 1925. Ustavila sta se najprej v Špilju in sta stopila v stik s tamošnjimi carinskimi organi glede nastopanja pri uvozu vina v Avstrijo. Pogoji za uvoz vina v Avstrijo danes so sledeči: Plača se za 100 kg teže brut« za netto pri vinih do 13 odstot. alkohola 60 zlatih kroo uvozne carine (1 zlata krona —14.400 avstrijskih papirnatih kron), potem 2.200 kron vinskega davka za vsaki liter, 40 kron od litra kontrolne takse, 2000 kron manipulacijske pristojbine od 1 komada vinske posode ter 7 odstotkov prometnega davka, ki se ga izračuna po fakturni vrednosti vina plus vinski davek. Pri uvozu vi» z nad 13 odstot. alkohola se uvozna carina zniža na 30 zlatih kron za 100 kg teže brutto in netto, vse ostale pristojbine pa se morajo plačati v polnem obsegu že pri uvozu. Umljivo je, da pod temi težkimi pogoji Tina pod 13 odstotkov alkohola dosedaj izvažati nisma mogli. Nova trgovinska pogodba, sklenjena med republiko Avstrijo in našo državo predvideva baje (oficijehiega besedila pogodbe še ne poznajo ne Avstrijcij ne mi) maksimalno uvozno carino 45 zlatih kron za 100 kg vina brutto za netto ter za kontingent 80.000 hl vina znižano uvozno carino 30 zlatih kron za vina s pod 13 odstot. alkohola. Druge pristojbine ostanejo neizpremenjene. Od 80.000 hl odpade polovica na črno vino. Nižje Avstrijd»trenutno uvozu naših vin niso naklonjeni. Za naš uvoz pride v pošlev sedaj edinole Štajerska. Imenovana sta se podala najprej v Gradec. Obrnila sta se najprej do prezidenta deželne centralne zveze zadrug gostilničarjev in kavarnarjev Štajerske, JN(aksa "VVithaima, lastnika hotela »Goldene Birne«. Gentralna zreza šteje kakib 50 članic gostilničarskih zadrug raztrošenih po celi Štajerski. Kakih 30 gostilničarskih zadrug, ki ne leže v vino»odnih krajih, bi lahko nakupovalo in uvažalo naša vina. Prezident Withalm je izrecno naglašal. da Štajerci žele zopet slopiti v kupčijske stike z našimi vinogradniki, ker vina, ki jih danes uvažajo zbog ugodnejšib «en iz Italije in Ogrske, kvalitativno naših vin iz bivše Spodnje štajerske ne dosegajo. Kot viden uspeh in dokaz gornjih besed je centralna zveza naročila pri kletarski zadrugi »Ljutomerčan« 1 vagon vina, poloIvico najbolje kvalitete, polovico namiznega. To bo začetek. če bo ugajala kvaliteta in cena, se bo stvar razivijala sama naprej. Kot drugi veliki odjemalec naših vin pride v poštev zveza Gospodarskih zadrug za Štaijersko, ki ima v Eggenbergu pri Gradcu svoje založne kleti. Ta zveza ima posode za 12.000 hl, ki pa je danes napolnjena z vinom le do ene tretjine. Imenvona sta se še posvetovala tudi z voditeljem aveze gospodarskih zadrug Anwaltom dr. Rudolfom Ricbterjem, ki je istotako obljubil, da bo zveza nakupoivala in uvažala naša vina, čim bo podana za to možnost. V prvi vrsti se bo pri nakupu vin posluževala Kletarske zadruge v Mariboru. Želi pa tudi ponudbe od drugih. Imenovana odposlanca sta iskala stike tudi z drugimi osebami in vinarskimi strokovnjaki, bila sta povBod ljubeznivo sprejeta in sta našla pri vseh pravo razonnevanje za stvar, za kar jim gre hvala. Niti v enem filučaju se ni pokazalo, da naših vin ne bi marali. Na nas je torej ležeče, da pridemo do uspeha in to na naBm, da jih zadovoljimo z dobro kvaliteto in ne preliranimi cenami. Smo tik pred trgatvo. Odlagajmo trgatev ysaj do druge polovice oktobra, grozdje sortirajmo, postopajmo pravilno pri izvedbi vseh tehničnih del, da bo Skvaliteta vina čim boljša. Edino s kvaliteto smo v stanu konkurirati na tujih {pinskih trgih. Gene vina iz bivše Spodnje Štajerske so v Gradcu Banes pri prodaji na drobno sledeče: odprto vino a 1 3 šilinge 60 grošev, vino v steklenicah 7-10 4 do 5 šilingov, ogrsko -vino a 1 3 šilinge 20 grošev, italijansko vino a 1 2 šilinga 80 grošev. 1 šiling — 7.88 dinarjer. —k.