Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spediz. ini abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-H Goriško uredništvo: Gorica, Siva Piazzutta it. II. CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L IVO, letno L 2.000. — Poštni čekov*! račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 29 Trst - Gorica 20. julija 1956 Izhaja vsak petek DOBA SVOBODE »Stvar svobode — je pisal v preteklem stoletju madžarski ro* doljub .Lajos Kossuth — je istot vetna z usodo človeštva. Kjer* koli na svetu svoboda napredu* je, so pridobitve skupne za vse tiste, ki hrepenijo po njej.« Tako začenja Paul L. Ford svoj članek, v katerem predvi* deva, da bo zadnjim desetlet* jem, v katerih so se uveljavljale tiranije, sledilo obdobje, v kat e* rem bo na pohodu svoboda. V našem stoletju je bilo res včasih videti, da ideja svobode nekako izgublja na privlačnosti, moči in ozemlju. Posebno opaž* no je bilo to v zadnjih tridesetih letih. Tudi po drugi svetovni vojni so malodušneži napovedo* vali, da je stvar svobode prežU vela, kajti dežela za deželo, v vsem 15 držav, je padlo pod jat rem komunističnih režimov. Raz: položen je in pogum teh prerq* kov sta pač podobna onim, ki so nekako izgubili svojo pot, ko so videli, kako je Hitler požiral dr* žavo za državo. Namesto da bi ostali pri svojem mnenju, so se vključili v tedanje fašistične in nacistične vrste, prepričani, da so na strani močnih in zmago* valcev, pa so se na lepem znašli na strani premagancev in razo* čarancev. Nekaj podobnega doživljajo tudi povojni navdušenci za ko* munizem. Komunistična ekspan* zija je ustavljena in vsak dan slišimo kaj novega o težavah, ki se pojavljajo v državah, katerih so se komunisti nasilno polastili. Celo komunisti sami ne štedijo s priznanji, ki so vse prej kot priporočljiva in reklamna za nji* hov režim in sistem. Kaj vse je počenjal Stalin, rte da bi se mu tvegal kdo upreti, in to prav za* ladi organizacije komunistične vladavine, ki daje vso oblast najvišjim političnim predstavni* kom, ne pa narodu. Poleg tega ne smemo pozabiti, da tudi v času komunističnega napredovanja v prvem desetle; tju po drugi svetovni vojni slika h ni tako črna, kakor se navad* no misli. Res je, da je komunu zem stisnil v svoj objem prebu valce 15 držav, toda tako rekoč istočasno je 17 drugih držav, ki so bile doslej podvržene kolo* nialnim režimom, doseglo po* polno neodvisnost in svobodo. Napis »Kolonija« je v atlasih iz* ginil s področij, ki obsegajo skupno 13 milijonov kvadratnih kilometrov. Ta področja, če jim dodamo še Nigerijo in Zlato o; balo (obe v Afriki), ki sta na tem, da postaneta samostojni v najkrajšem času, štejejo 650 mu hjonov prebivalcev. Toliko lju* di se je torej otreslo tuje nad* oblasti v manj kot dvajsetih le* tih. Prvi med temi sta bili Sirija in Libanon. Francija jima je pri* znala njuno neodvisnost l. 1944, torej 'prav takrat, ko je Sovjets ska zveza ustvarjala svoje prve satelite. Sledili so jima Indija, Pakistan, Ceylon, Burma, LibU ja, Jordanija, Sudan, Indonezija, Filipini, Južna Koreja, Vietnam, Laos, Kambodža. Nastala je h /raelska država. Otok Portori* co, ki je bil prej odvisen od Združenih držav, je postal svo* boden in enakopraven. Če napravimo bilanco, pri ka ieri damo na eno stran vse, kat je v tem času pridobil komunizem, na drugo pa dežele in ljudi, ki so postali svobodni, potem odkrijemo, da račun ni tako pa* siven, kakor smo mislili, da svo* hoda v zadnjih dveh stoletjih ni bila na izgubi, kakor smo do* mnevali. Komunizem je razteg* rdi svojo oblast na 15 držav, ki štejejo približno 650 milijonov ljudi. Tamkajšnje narode je vr* gel v duhovno in gospodarsko suženjstvo, v katerem je svo* bodna misel izpostavljena naj* hujšemu preganjanju, vzposta* vil je razmere, v katerih ni kru* ha za tiste, ki bi se upali v če* merkoli ugovarjati trenutnim go* spodarjem teh dežel. Toda na drugi strani je, kakor smo vide* h, v istem času 17 dežel prido* bilo prav to, kar je komunizem svojim podložnikom odvzel. Pri* bližno prav toliko ljudi, kolikor jih je zapadlo pod rdeči totalita* rižem, si je usvarilo pogoje, v katerih lahko uživajo in utrjuje* jo svobodo. Posebno zanimivo pa je pri tem, da je komunizem, ki sma* tra sam sebe za napredno silo, deloval v reakcionarnem smislu, je jemal, ne pa širil svobodo in priznavanje človeškega dosto* janstva, medtem ko je, po ko* munističnem mnenju, »reakcionar na« demokracija v svojem področju storila vse, da bi prav ti dobrini čimbolj razširila in u* veljavila. Houe upraue p italijanskih občinah Sestavljenih je 6890 občinskih odborov, od teh je 5015 v sredinskih rokah Počasi, vendar skoro proti pričakovanju uspešno. in brez imenovanj komisar-jev prevzemajo nove občinske .uprave pq državi vodstvo občinskih' poslov. Medtem ko v manjših' občinah, z manj kot 10.000 prebivalci, kjer je večinski vodilni sistem, sploh ni; bilo težav, je v večjih občinah, kjer je veljal proporcionalni volilni sistem, marsikje zelo težko že izvoliti samo župana,, kje šele postaviti za delo sposoben občinski odbor. Strankarska .razbitost je pač prevelika. Vkljub temu pa do preteklega ponedeljka so že v 63 pokrajinskih glavnih, mestih (vseh je 88) izvolili občinske odbore. 'Med večjimi središči, v začetku tega tedina še niso imela novih občinskih uprav, so bilo sledeča mesita: Milan, Florenca, La Spe-zia, Mantova, Piša, Arezao in, seveda, naš Trst. Skupno je bilo do ponedeljka izvoljenih 495 občinskih odborov, od ke-terih jih je bilo 176 krščansikodemokra,, -skih, 175 levičarskih, trije so bili sestavljeni iiz ‘zastopnikov desničarskih strank, 49 'pai iz drugih političnih skupin. Posebno trda je borba v središčih, kjer so podani pogoji iza sestavo socialistično usmerjenih občinskih uprav. 'Komunisti se namreč .povsod trudijo, da far ostali povezani z Nennijem, kateremu pa s tem seveda onemogočajo sodelovanje z drugimi socialno usmerjenimi skupinami. Boje se pač ostati sami, in zato hočejo Nenmiju čimbolj omejiti njegovo svobodo. 'V splošnem se pa o težavah .za sesita-vo občinskih odborov v večjih mestih (toliko piše in razpravlja, da so 'ljudje že dobili dojetm, kot bi zadnje volitve izpadle skrajno neugodno in da je položaj demokratičnih strank v Italiji postal nevzdržen. Kakor smo pa svoječasno, že podčrtali v našem komentarju o volilnih rezultatih, pa stoji proti temu še vedno dejstvo, da so demokratične sredinske stranke na zadnjih občinskih volitvah pridobile veliko glasov, medtem ko s > j,ih skrajne stiranke, tako levice kot desnice, izgubile. Težav.e, na katere naletavajo občinski svetovalci pri volitvi županov in sestavljanju občinskih odborov večjiih središč, niso torej posledica iza demokratično sredino slabših volilnih rezultatov, pač pa novega volilnega zakp-na, ki je v večjih središčih, namesto prejšnjega večinskega sistema, uvedel proporcionalni sistem -razdeljevanja mandatov. Odtod izvira večja vloga desničarskih :in levičarskih skupin in s tem razne nevšečnosti. Tega se ne sme izpre gledati. Zato tudi, resni komentatorji in odgovorni politiki menijo, da' 'morebitni neuspehi pri, ustvarjanj« občinskih odborov v večjih središčih ne morejo in ne smejo izzvati politične krize. Obravnavati jih je treba kot krajevne izadeve, ki nimajo splošno-•državnega pomena. Vse državno ,področje kot celota daje namreč vse drugačno sliko, kakor pa jo nudijo glavna sredi šča. V vsej državi je bilo do torka sestavljenih 6890 občinskih odborov, od 'ka t-erih jih je bilo 5015 v rokah predstavnikov sredinskih strank. To se pravi, da so sredinske stranke demokratično uveljavile svojo moč v. več kot dveh tretjinah vseh občin, kar je lepa večina, ne. katero se lahko prepričevalno sklicuje-jir, pri vodenju svoje politike. V ostalem se parlamentarni krogi zdai Severna Afrika in Bližnji Vzhod s Titom na letovišču na Brionih Jugoslovanska diplomacija se trudi, da bi dala sestanku med Nasserjem, Nehrujem in Titom čim večji mednarodni pomen, pri čemer skuša posebno poudariti posredovalno Vlogo omenjenih treh držav, ki me pripadajo nobenemu izmed dveh obstoječih blokov. Priznata je treba, da se ji je to deloma tudi .posrečilo, čeprav je vsekakor zanimivo, da skušajo urejati tujo hišo tisti — to velja vsaj za Titov in Nasseirjev režim — ki niti svojim domačim zadevam niso kos. ITako je Izrael .poslal jugoslovanski, vladi spomenico o, položaju na Bližnjem vzhodu. V njej, se pritožuje, da Bližnjega vzhoda ni smatrati za mirno področje ter da Egipt .ne izvaja, v odnosih do I-araela niti. od daleč tistih miroljubnih načel, ki jih sicer proglaša Med drugim Kairo stalno .grozi: posebno Zidom. Veljat no v zvezi ,s ito spomenico se je zadr inje čase mudil v Jeruzalemu tudi izraelski poslanik v Beogradu, ki se je pa medtem že vrnil v Beograd. Izraelsko spomenico 'bodo preučevali na brionskem sestanku. Medtem ko pišemo ta, članek se na Brionih še vedno raizgovarjajo vodilni predstavniki 'treh nevtralistlčnih držav: Indije, Egipta in Jugoslavije. Tito, Nehru in Nasser še niso izdali svojega končnega, komunikeja. IZato bomo naš zadevni komentar prihranili za prihodnjič. Zaenkrat s:ii 'bomo pa nekoliko ogledali Titovega gosta, za katerega smo že zadnjič rekli, da je Titu najbolj podoben. V čem je Nasser podoben Titu? Kakor pod Titom, itaiko je tudi v Egiptu ;z-delal novo .ustavo revolucionarni odbor, narodu pa je bilo pridržano, da to formalno potrdi. Med drugim je Nasserjev revolucionarni, odbor, podobno kot Titov, skrbno .pazil ,da 'ne bi bilo v ustavi nobene svoboščine, ki ,bi komurkoli še teko od daleč dovoljevala, da spodkopuje ali spreminja to, kar je revolucionarni odbor pripravil in kar še namerava storiti. Svoboda torej samo za pristaše, ki revolucionarnemu odboru in s tem iNasserjiu pritrjujejo, onemogočanje dela in po po-itrebi kaaensko .zasledovanje pa, za vse tiste, ki bi imu 'nasprotovali. Podobno kot Tito se itudi Nasser rad fotografira in dela vse mogoče, da. bi čimbolj poudaril svojo priljubljenost. Toda videti' je, da. je v resnici vedno manj priljubljen. Reklo bi se celo, da se razvija njegova priljubi jenost v iniotra-•njosti države v prav nasprotno smer od njegovega ugleda v 'tujini. Podobno torej kot 'Tito. Vsaj- tako sodimo po vtisu, ki ,ge je prinesel iz Egipta Hal Lehrman, dopisnik švicarskega tednika »Die Welt-W'oohe«. Lehrman pravi, da je Nasser Belo popularen 'V sosednjih' arabskih državah, na katere delajo velik vtis njegovi zunanje politični uspehi. Nasser si je vendar znal preskrbeti češkoslovaško orožje, ne da bi zaradi tega 'izgubil pomoč Zahoda. V Egiptu, kjer so ljudje nekoliko bližje temu nasmejanemu »očetu, naroda«, prevladujejo pa drugačni občutki. Egipčani v zadnjih desetletjih res niso nikdar poznali prave svobode, toda zato znajo tembolj razlikovati med posameznimi odtenki despoti}. iPo zahodnih pojmih1 je bila Panukova, vladavine' neznosna. 'Nasilja in koncentracijska taborišča so bila na dnevnem redu. Toda monarhistični policijski aparat je v .glavnem lovil velike ribe, mali človek ,pa ie lahko sorazmerno svobodno dihal in svoja čustva tudi javino izpovedaval. Danes pa se E-gipčami celo Naguiba, ki ga je Nasser pognal z vodilnega mesta, spominjajo z nekakšno otožnostjo. Vsi vedo, da je Naguib nasprotoval uvedbi enostrankarske vladavine, da je zahteval, da mora Egipt dobiti parlament, v katerem ne bodo sedeli sami kimavci.. Bil je torej neke vrste Djilas egiptske revolucije. Ali pa sedi Nasser trdno v sedlu? Vsaj ,na zunaj, se zdi, da je .us-pešno zar pahnil vsa vra.ta, kj vodijo na 'hodnike in s hodnikov, po katerih bi lahko prišlo do vstaje ali zarote. Vkljub temu pa je strah še vedno velik. Vodilno jedro revolucionarnega sveta, ki pa predstavlja samo manjšino častniškega, zbora egiptske vojske, se zbire, na, svoje seje sredi noči v skrbno zastraženi vili nekdanjega kralja Faruka. Prostovoljni štab 350 izbranih oficirjev je zasedel vse važne položaje v državni upravi. Nasser nadzira' ta širši krog s 40 posebno izbranimi in njemu osebno odgovornimi častniki. Glavni voditelji sekte Muslimanskih bratov so bili likvidirani,, so zaprti ali izgnani. Podobna usoda je doletela nekaj tisoč njihovih najbolj fanatičnih pris,t-> šev. Stare stranke so proglasili za nezar konite in so .jjih bili razpustili. Dva glavna povzročitelja nemirov in pravzaprav nosilca trevolucionarnih zahtev — proletariat in študentje — pa držijo Nasser ta njegovi, sodelavci na posebno strokovnjaški mačiin v šahu. Takšne je egiptska »svoboda« in »demokracija«, o kateri posebno levičarsko časopisje veliko piše. Pod to navidezno mirno gladino pa vre in v Egiptu še mi izrečena zadnja beseda. ske in britanske komunistične partije, ki so bili nedavno v Moskvi. Iz tega bi lahko sklepali, da postaja Kremelj že nekoliko zaskrbljen glede možnih posledic, ki bi jih lahko rodila zadnja razkritja o gnilobi režima, v »■domovini komunizma«. Predsednik Eisenhoiner zopet v Beli hiši 'Preteklo nedeljo ob 16. uri se je vrnil v Washington predsednik Eisenhower. Svež in dobro razipoložen se je v ponedeljek že lotil svojega rednega dela. Teko je Eisenhower prebolel tudi svojo drugo obolenje in se, kakor je sam izjavil, čutil •bolj pripravljenega kot prej, da 'lahko še iza- eno dobo prevzame nase 'breme iumk-cije predsednika Združenih držav. Prvo predsednikovo potovanje v tujino 'bo namenjeno konferenci predsednikov ameriških republik, ki bo v Panami. Konfere-ncat je bila prvotno določena, za konec junija, a so jo prav zaradi Eisen-howerjeve bolezni odložili. Predsednikov prihod y Panamo je predviden .za jutri (soboto) dopoldne. ..Praflda" obtožuje Bullesa ‘Glavni moskovski in sploh sovjetski dnevnik oilPravda« je pretekli ponedeljek hudo napadel ameriškega ziuinanjega ministra Dullesa. In kaj mu očita? 'Ne to, da bi bil protikomunist, pač pa, da skuša, oddaljiti od Sovjetske zveze druge komunistične države! »Pravda« očita Dul-ilesu, da ie pripravljen priseči, »da n: proti komunističnim partiijam«, peč pa šemo proti »povezavi drugih komunist!č-nih partij s isovjetsko komunistično p^r tlijo«. Moskovski list seveda opozarja 'komuniste na 'ta inajnovejši »reakcionarni manever« in jih poziva k solidarnosti. Tako pripominja, da je glavni tajnik italijanske komunistične partije, Togliatti,, brezpogojno odobril postopek razčiščevanja s stalinizmom. ‘Prav tako naj bi potekli v najprisrčnejšem vzdušju tudi razgovori s predsedniki francoske, litailljan- Komunistični krvnih Rahosi odrezan Madžarski radio je objavil, da je glavni tajnik madžarske KP odstopil .Komunistični krvnik, zvesti učenec in posne-malec Staline, ki je pobil in pomoril na deset tisoče nedolžnih državljanov, priznava v svojem odstopnem pismu svoje težke pogreške v »oboževanju osebnosti«. Razumljivo je, da je odstop Rakosija zaukazala Moskva in da spada tudi ta u-ikrep med Titove terjatve pri obnavljanju prijateljstva s Sovjeti. Tudi v znahu pomirjenja V Združenih državah je izšla prva številka sovjetske revije v angleškem jeziku, v kratkem pa ibo fcšla tudi' v Sovjetski zvezi podobna ameriška revija v -nu-skem .jeziku. Izid obeh revi j je sad dogovora', ki so ga že lani sklenili med Moskvo in Wa.'shingtonom. Reviji se bosta, oziroma se imenujeta »Sovjetska zvezia« im »Amerika«. 'Niti' prva-, niti druga, ne bosta objavili' komentarjev političnega, značaja,, temveč bosta prikazovali deilo in življenje v obeh državah: na vseh področjih. Prva številka revije »Sovjetska zveiza« ima uvod maršala Bulganina, ki poziva na spoznavanje in sporazumevar nje med obema narodoma. Cepljenja proti otroški paralizi v Italiji Kaikor poročajo bodo prihodnjo zimo začeli po vsej Iteliji s cepljenjem otrok prati otroški paralizi. Zadevno cepivo je že pripravil Zavod iza izdelavo cepiv v Neaplju. Preden .bodo začeli s cepljenjem po vsej državi, izvajajo še razne preizkuse in preglede. V septembru bo v Rimu. pri Višjem zavodu iza zdravstvo, mednarodni sestanek izbi vskladitev »nadzorstev nad cepljenjem. odpravljajo na počitnice, ki. bodo sledile zaključku deibate o proračunu. Delo pa ne bo ni-ti medite,m počivalo. Predvideva se samo, da bodo politiki v tem času nekoliko pozabili na 'dnevne malenkosti ter se bodo -predali pripravam zaj jesensko o-življenje, ki ,naj bi med ostalim prineslo nekaj več jasnosti v vprašanje, ki je zadnje čiaise postalo vvjtal. .notranji politiki posebno akitualino, namreč ,g lede tako imenovanega »odprtja na ilevo«, kaikor so nekateri, ne iiavno posrečeno, krstili; problem razmerja nesocialističnih strank s socialisti. V oktobru bo .namreč državni kongres Krščanske demokracije, ki bo ■moral določiti smernice za, .bodoče delo, sledili bodo pa. kongresi ostalih strank, tudi komunistične. Za kongres Krščanske demokracije že napovedujejo, da bo glavno vprašanje, o kateirem bodo razpravljali, prav problem ideološko-političnih odnošajev s socializmom. In če se bo enkrait problem načel, bodo pač do njega morale zavzeti stališče vse stranke. Zeleiti je samo, da bi ga rešile na pozitiven mački, tako kakor zahteva ugled, demokracije, kantat svobode in dobrobit širokih množic. Navdušenje po naročilu Zastave, zvočniki, slike, ljudske množice in prenapolnjene ulice. Desettisočglave množice so sprejemale Tita ma beograjskem kolodvorskem trgu. Člani vte-de, visoki upravni uradniki in. člani diplomatskega zbore so se zbrali na, peiro-'iiu; vsa .generaliterta, in sovjetski vojaški atašeji sc -bili prisotni. Enaindvajset topovskih strelov je naznainjalo pribori »dvornega vlaka«. Novo zbiranje množic, nove parade, novi sprejemi, nove pojedine, novi darovi, nova slava, novi kulti: osebnosti — Nasser. Titova politična igra je kot kovček z dvojnim dnom tvegana in zamotana. Cele. najspreitnejšemu politiku odkriva same uganke. To politiko je bilo mogoče ■množicam preds,navijati v pcienostaivllje-nih parolah, kaijti ab tej priložnosti je potekal tempo politike znatno hitreje kot ipa propaganda. Dogodki so kot hudourniki zdrveli mimo razumevanja množic.' Res je, da je mogoče ,te množice mobilizirati za ulično manifestacijo, vendar bi morda le visak deseti 'mogel povedati', ,za kaij in čemu v resnici demonstrira im kakšni so vzroki injegovege navduševar nja. 'Propagalnda se je pač potrudila, da bi iz vsemi registri izoblikovala enotno mnenje o pomenu moskovskega obiska, vendar ji to ni popolnoma uspelo. Poklicni komunisti so lahko računell na starodavno prijateljstvo z Rusijo, ki verjetno še vedno tli v srcih starejšega po-kalenja'. Osemletna protiboijševiška .propaganda pa unii ostala brez sledov. Črnogorski komunist je n. pr. dopisniku nekega zaihodnone mškega tednika obrazložil Titovo vožnjo takale: »Pravi .uspeh maršalovega potovanja na Vizhod- je ta, da sedaj mii vodimo iZahiod, na vrvici, medtem ko je Zahod mislil, da, nas on uči hoditi. Ce želi Weshin@tom mir, je to cd inas odvisno.« »Skoda, da Stalin ni živel še deset let. Prijateljstvo s Sovjeti bi si prihranili, saj je to prijateljstvo tako silovito drar go«, je istemu, dopisniku odgovoril šofer. Hrvatsiki razumnik je dopisniku izjar vil: »Hvala Bogu, da smo spet s Sovjeti. Sedaj nas menda Zahod ne bo pustil na, cedilu in nas ne bo prepuščal Kremlju.« IzgledB' morda absurdno, pa je' vendar tako: Titovo ljubimkanje z boljševiiki je mogoče opravičiti ie, če ne vodi do preloma z Zahodom. Za. Jugoslavijo ta z« vse Titove častihlepne načrte bi pameniii-la pot v Moskvo smrtno obsodbo, če bi Tiito pdrušil za seboj' vse mostove' proti Zahodu. iNeki Beograjčan je v intimnem razgovoru med tržaškim velesejmom o-iblikoval tole misel: »Po vojni- smo se pustili od Sovjetov izropati, da smo si, pridobili njihovo prijateljstvo. Zahvala, za to je bila kominformistična hladna vr ■-na proti nam. Leta in leta, smo stradali žeto, da okreipimo vojsko v obrambi proti Komiinformu, namesto da bi obnavlja 11 požgano to izropano deželo. Pri (tem so nam izdeitno pomagali zahodnjaki1. Uspeh itega žrtvovanja je novo prijateljstvo s Sovjeti. Ce nam zaradi tega prijateljstva Zahod pokaže figo, bomo tam, kjer smo bili 1. 1946: od Moskve odvisni, od Moskve iziropami.« Titovo moskovsko romanje pa je pustilo doma ta v tujini grenko-sladke .priokuse, fci j ih je bilo treba nujno poplakniti a učinkovito pijočo. To je Netsser pr'-neisel le Egipta^ Vse egiptske pijače pa so hudo vodene; ali jim bo 'Nehru prilil kaj boljšega soka, pa je* tudi odprto vprašanje. Titov izunan jepoli tičn i položaj je podoben mesečniku:, ki hodi po slemetniu strehe. Tu je mogoč samo popolni uspeh ali popdlna propast in vsak najmanjši «n 'nepreviden! slučaj lahko vodi v katai-strotfo. R. N. 'VESTI z GORIŠKEGA! Zgodovina Gorice Tako si jo zamišlja „Gazzettino“ Počastili smo grob pesnika msgr. Irinka sikaj' drugega bi, v .zvezd- is tem lahko povedali, saj smo videli itudi solze v očeh dobrega in svoji materinščini izveste ga tZa -goriškimi plemiči, ki so več ali manj 'bili skoro sami avstrijakainti, to ki ite dni razstavljajo svoje pohištvo in hišne okrasite ter v tem vidijo vso in edino lepoto Gorice v 17. in 18. stoletju, zdaj oglaša še »Gazzetttoo« iin po svoje prikazuje takratno mesto kot »vljudno Gorico«, medtem iko jo je F,raji,coz Laro-chefo-caiuld .našel kot -slabotno .in (neznatno, brez industrije in trgovine ter ležečo izven -stičnih -prometnih poti. In ker pra- vi Larocbefocaiuld, da ljudstvo Gorice takrat ni kazalo sposobnosti., da: ibi se izvleklo iz le -ubožnosti v industriji in trgovini, v širšem smislu seveda, pravi »Gazizetti.no«, da so temu bile krive avstrijske oblasti, ki da so bile -naklonjene bolj Slovencem nego Italijanom! 'Pomislite no, že taikirait, v Napoleonovih časih, ko Avstrija ni. še izdala svojega znanega demokratičnega zakona o e-naikoprav.nositi vseh jezikov avstrijskih narodov in so Slovenci v jezikovnem in sploh .narodnem oziru živeli kot prrv-i-tlačani, že takrat je »Gazzetttoo« našel naklonjenost avs.trijskiih oblasti 'bolj do Slovencev kot .pa do Italijanov! Res brihtne glave ima »Gaz-zetittoo« za. svoje sotrudnike-l Ni da bi se mu morali čuditi, kajti vsaki nezmožnosti, to vsakemu ineuspehu Italijanov so pod Avstrijo vedno bili »krivi« le Slovenci, ki jim je Avstrija dajala prednost! Tudi takrat, ko je v.se javne službe podeljevala, le Italijanom in Nemcem. Tudi takrat, ko so Italijani bfflt najzvestejši in najbolj vneti zagovorniki ter branilci Avstrije! Mar tn-ismo bili priča, prizorom. ko so posamezne skupine gorniških Italijanov pljuvale .na slovenske rodoljube, ko jih jc policija, skoiro samo italijanskega jeaika., .gonila v .zapoge? Ali niiso bili itali janskega jezika tisft goniški policijski poveljniki, zvesti avstrijski podrepniki, ki' so na vse motgoče načine ovirali in prepovedovali slovensko javno udejstvovanje, bodisi športno bodisi kulturno.? Ce se dobro spominjamo, je bili prav »Gazizetti.no« tisti dnevnik, ki. je leta 1937, ob priliki .beograjskih dogovorov, to je za časa fašizma, odkrito pisal, da je gola bajka 'trditev, da je Avstrija dajala kdaj prednost Slovencem na škodo Italijanov. Seveda ne, saj so se Italijani od takrat najbolj uveljavljali, .na primer v Tr »tu, ko jih je Avstrija trumama sprejemala iz 'Italije in jih kot italijanske državljane nameščala po .raenh uradih! »Gazzettino« .naj pove raje .to: da do Slovenci bili v Goniči in na Goriškem številčno 'močnejši od Italijanov, ter de je Avstrija prvo - jezikovnimi diskriminacijami, nato pa s krivičnimi n-edemo-kratičiiiiimi volilnimi zakoni delala veliko krivico prav Slovencem, ter da so se 'zaradi teh okoliščin Italijani opomogli in ■uveljavljali .na škodo Slovencev! Ta trditev je tako resnična, da je Italija čutila in še danes čuti potrebo, do Slovence na odkrite in prikrite načine raznaroduje, češ da so itali.jamstviu tega področja mievarni! . . . Zaradi te iz trte izvite »nevarnosti« se Slovenci v ».demokratični« Italiji ne smemo v javnih uradih posluževati svojega jezika-, .in garaški prefekt nas očitno prezira kot -kako kolonialno ljudstvo. Prisiljeni smo, demo- Razstava goričkih plemičev V palači Attems na Kornu so goriš-ki plemiči o,tvorili razstavo pohištva in raa-nih predmetov ter okraskov iiz prejšnjih vekov. Pravijo, da je to zgodovinska- razstava. 'Razstava je sicer res zanimiva, ker .prikazuje razkošje, y katerem je goriški. gospoda nekoč živela, Razstava sama pa še ne prdkaziuje -življenja' Goriške, kot je namen in geslo razstavljavcev, saj je gospode bilo takrat še mnogo manj kot jo je v Gorici danes! iDa -bi .razstava bila prikaz -resnično vsega življenja nekdanje goriške grofije, tat morale- biti seveda- izpopolnjena s hiširwmi predmeti in okraski tudi' neple-mišdcega ljudstva, obeh odnosno vseh treh takrat tu živečih narodov: furlanskega, slovenskega ,to nemškega! , Sicer ostane Audi ta raizstava samo e-nostransfka, kakor navadno ostaja eno stranska vsa »zgodovina« Gorice, ki jo inemfti modrijani pišejo, 'ne da bi Slovencev sploh omenili! ... Razstava pohiStva Tudi krmtoaki, obrtniki so se pred krotikim udeležili pokrajinske re.xs.tave pohištva. Sedaj so prejeti nagrade. Tire-itjo nagrado je prejela slovenska tvrdka ikratičnost Italije, to je njenih oblasti seveda, staviti v narekovaj, ker se čutimo -zapostavijane v svojih pravicah, tlačene, saj nam je poleg drugega, prepovedano celo roj e nek e krstiti s slovenskim imenom! Nadalje -se v Svojem- članku od ponedeljka 16. t. m. »Gazzetttoo« pritožu-je nad avstrijskim sodstvom in sodniki, ki da so pustili zapornike po mesece in mesece ter tudi po celo leto, predno so jih -zaslišali in sodili. N,a sodbo pa da so za-■parnike vodili orožniki po .ulicah' vklenjene ob špalirju radovednega ljudstva. Ali pa»Gaz'zettino« ne ve, da se kaj takega še danes dogajai prav v »demokratični« Italiji, kjer držijo ljudi v zaporu tudi -po več kot eno leto, predno jih sodijo, in jih vodijo vklenjene -tudi po javnih poteh ob spremstvu močne orožniške straže? Ali .»G-azzettino« ne ve, da. so Slovence pod .italijanskim fašizmom tako močno za roke -vezali, da- so jim- (zatekale? Več demekratiičnositli !in pravilnega presojanja -dogodkov ter resnosti, gospodje okoli »Gazzettina«, pa- bo .zgodovina res izgodovina in ne šovinizem! Prošnja do obmejne policije Od raznih naših čitateljev simo prejeli iznaiz že-lje, da -bi itudi na obmejnem bloku pod Vipolžami italijanske oblasti dovolile prehod -čez mejo z motorji, ki imajo zadevni »carnet*. Jugoslovanski stražniki .na .tem bloku ne detejo ovir. Le italijanski ,ne dovolijo takega, prehoda. ,Z«to prosimo pristojne oblasti, da bi izdale .potrebna i na vodila za dovoljevanje k retam ja preko tega -bloka -tudi z motorji, ki imajo svoj »oannnet«. Hoditi v za-padna Brda preko šte-verjanskeiga bloka ■je .namreč sila nerodna -in tudi težaivria teir draga- stvar! proti komunizmu ma splošno in proti komunističnemu režimu v Jugoslaviji 'e posebej morali vendarle upoštevati, kar ima komunizem dobrega in kar je komunistični režim v Jugoslaviji dobrega naredil. Taki izrazi in taki naisveti prihajajo •navadno -iz -ust ljudi, zlasti razumnikov, ■k: se v politiki in torej v -borbi proti komunizmu praktično najraje ne udejstvujejo! -Zato bi- takim ljudem lahko odgovorili, da kdor n-iima smisla za- dejansko -sebno udejstvovanje v -borbi demokratov pioti komunizmu in njegovemu nasilju nima niti pravega pojma, o demokraciji iin komunizmu ter o borbi prve proti dru gemu, ki je 'borba za svobodo prati suženjstvu in nasilju. Vendar smo vse take ljudi, tudi razumnike, -dolžni- poučiti, 'da njihova izmota o .naši borbi ne .zdrkne na krivo pot, , kajti svetost imena Domovine, katero komunisti spretno izrabljajo, njihovi sopotniki- pa svoje koristalovstvo >z njo o-prav.ičsujejo, utegne marsikaterega preslepiti in ga iz resničnega in dobrovernega demokrata in svobodoljubneža ter rodoljuba- prekucniti >na škodo Domovine v. podpornika komunizma in komunističnega diktatorskega režima. Komunistom, 'na primer Kraigherju In drugim, ni bilo prav nič mar .za Domovino, ko iso še .pred vojno prati njej rovarili in pripravljali prevrat, namesto da bi ji bili zv-esti sinovi in jo pomagali graditi. Z vso drznostjo im krvoločnostjo pa so isti Kraigherji in tovarišija med -vojno pobijali vse, kar ni bilo komunističnega odnosno komunistom podrejenega, da1 so -le oni sami. -zavladali in odpravili vse državljanske to sploh človečanske svoboščine! Domovina, to se zna in- je vsaj- za nas demokrate jasno, sestavlja ves narod na -določenem ozemlju! Komunisti, pa- pojma ■Domovine v tem- smislu nimajo in- ga nc priznavajo. Ga pa trpijo, dokler jim po potrebi to prija. Iz tega .sledi, da- nima nihče pravice .samovoljno vladati: v Domovini sam ali v imenu določene organizirane in celo oborožene skupine- proti volji m ‘koristim vsega, naroda, to je proti. koristim Domovine same! Komunizem, to vedno priznavamo in poudarjamo, ima -sicer v svojem programu tudi -taike točke, ki tod jih mi neko munisti lahko odobrili, če bi to-ile ostva-r-ijive, ne da bi zato bilo treba- odpraviti vse državljanske in sploh vse1 človečem- V nedeljo 15. t. m. se je torej- vršil izlet, ki sta ga priredili Kmetsko - delavski zvezi iz Doberdoba in Sovodenj. Izletnikom iz teh dveh krajev pa so se pridružili .tudi iniekaiteri iztetniiki iz- Gorice in okolice ter iz Steverjana in. Krmtoa. Z dvema avtobusoma se nas je osemdeset veselo razpoloženih -ljudi popeljalo najprej v. Cepletišče nad Savodnjam-i, ka-im-or smo ,po precej strmi poti prišli ob -desetih predpoldne, prav -ob času, ko je župnik g. Cičigoj začel na,povedano mašo. Domače -ljudstvo nas je pričakovalo, saj se j-e glas o našem prihodu, precej hitro raznesel. Z domačini iiz Cepletišča in okolice so nas čakali tudi dahro zastopani orožniki iiz Sovodenj ter -nas takoj o-pozonil-i na prepoved. slikanja in -».izzi-va*-nj.a« s kakimi pesmimi, Seveda -smo jim zagotovili, da -mimaimo prav nobenega namena izzivati, ka-r se pa pesmi tiče, bomo peli slovenske narodne, kar smo pač Slovenci. In tako se je tudi 'zgodilo in vse jie1. poteklo v -redu. Med mašo je g. Cičigoj razglasil tudi .v slovenščini, da pride birmat v Cepl^-tiišče g. škof, 'ter vernike poaval, naj pripeljejo .svoje otroke k birmi ,to’škofa, lepo sprejmejo! To pa je bilo tudi vse, kar smo v cerkvi slovenske besede iz -ust duhovnika slišali, Ker so domačini: govorili iz nami saimio slovenski, smo -radovedni spraševali o vzrokih razlage evangelija samo v italijanščina. Pa so nam povedali, da to hočejo finamcarj.i, češ da slovenščine me raizume-jo! . . . Stara pesem .torej, ki tudi tam diši po -mržn-ji materinega jezika domačega ljudstva.! ■ Naše pevke so med mašo nastopile in s svojim čistim in donečim glasom nudile cerkvenemu obredu lep sijaj. Bilo je sicer nekam čudno slišati dvojazičlno službo -božjo, toda slovensko petje je itako -močno ganilo domačine, da so nam (in ■ne samo .nam! ...) izjavljali, da si tudi ske pravice in svoboščine, kot se dogaja povsod tam, kjer vlada- komuniize-m! Recimo itiudi: kjer kom-unize-m vlada in me ostvarja tistih socialnih točk programa-, a katerimi v nekomunističnih deželah dselavce slepi to jih .zapeljuje! Toliko j-e res, da je komunizem vsaj do obsodbe Stalina- pobijal ali spravljal v koncentracijska 'taborišča- ina. milijone delavcev! Toliko je res, da -so -se komunistični vladi na Polj,ske m uprli prav delavci iz Po-,znanja, .in sicer .zaradi -takih absollutno nesocialnih plač, da. jiim niso zadostovale niti iza dnevni kos kruha! In itoliko je tudi res, da se devetdeset odstotkov ljudi, ki -prihajajo iz: Jugoslavije y Italijo s prepustnico, pritožuje ne samo zaradi odpra-ve političnih svoboščin, ampak tudi, zaradi slabih gospodarskih in sploh socialn.i-h razmer. Da ne govorimo o pobegih čez mejo, -ki postajajo ' iz dneva v dan -bolj1 množični! Človeka, in -nas demokrate in- rodoljube še posebno vse to 'boli. .bodisi zaradi -trpljenja, ki ga naši bratje -morajo prenašati i.n bodis-i zaradi -ugleda, ki ga- matična država .zaradi -komunistične ditotai ture to njenih posledic v svetu ne uživa. Zlasti nas to 'boli, ko smo priča, k&ko se nam -Italijani, zlasti fašisti posmehujejo. Fašisti, proti katerim smo se v imenu držav,Ijansikih in človečanskih pravic u-, pirali in jim postavljali za vzigled našo ' matična državo! N-ihče .nam ne -more očitati, da ne pri-zinavamo uspehov komunističnega režima-; v Jugoslaviji, kajti vsak resničen iin tra- i jen ter pameten uspeh smo mi vedno od krito priznali in ga pozdravili-! j Toda teh uspehov je tako z-e-lo malo .da jih drugi kričeči neuspehi- silno pre-t segajo. Uspehi v industrijskem oziru in v .gradnji kake -železnice n-e morejo vendar pokriti im plačati imeiuspehe v zunanji -politiki, -kot so izguba Koroške, Trsta, Goriške to Benečije; niti ne opravičiti odpravo državljanskih in človečanskih pravic jugoslovanskih narodov, še nianj1 pa opravičiti stalno ndizko raven kmetijskih' -pridelkov, ki stoji globoko :pod ravnijo predvojne »cumija&te« Jugoslavije, iz katere niiso ljudje 'beiaili za vsako ceno, tudi za ceno življenja po -kopmem -in- po morju! Seveda nas boli, ko v-idimo -bežati iz Jugoslavije celo vojake to letailce to radi tbi, da. b,i se'kaj. 'takega ne dogajal''. Toda kdo je temu kriv-? Komuni,zem s .svojo diktaturo in vsi sopotniki, ki ko-m-im-iiziem podpirajo! (Kraigher to mijegovi tovariši so prvi dali vzgled ta povod aa- upor prati lastni iDomovini, ko so -proti njej- rovarili 'n jo -podiTa-li. Za.to so njihove pritožbe n odiitik-i o -naši .borbi proti- ko-miuniMmi in režimu povsem -neupravičeni! Kar se pa sopotnikov tiče, ponavljamo naše prepričanje, ki odgovarja dejstvu, da so tudi eni krivi komunistične diktat ure to komunističnih zločinov. Irt -to isa.mo .iiz osebnih koristi, ker se komunizmu vdajajo, da živijo dobro le oni sami im se .za trpljenje skupnosti -niti ne zmenijo. To so tisti, ki svoje neupravičeno. početje, to je podpiranje komunizma-v njegovih metodah- in cilj,ih, proti koristim skupnosti in Domovine opraviču- ijudštva! Po maši sta- o,ba naša harmonikarja- i-grada. Dekleta, in fantje pa so ob njihovem spremljanju -za-peli nekaj- veselih narodnih. To nas j-e seveda spravilo v še boljše razpoloženje! (Nato se -nas je skupina, a vencem podala -proti Trčmunu na grob msgr. Tr-in-ka; drugi so se zaradi dolge din, težke poti raje vrnili z avtobusi- nazaj v Sovod-.nje, kjer so počakali na- naš povratek. T-udi v T-rč-mu-n. so -nas spremljali orožniki. Ko s-mo dospeli k cerkvici to na pokopališče okoli nje, smo za-pa'ziii nadaljnje orožnike s svojim poveljnikom. Pristopil pa j-e k nam -pranečak msgr. T-r.iin-ka, nas lepo pozdravil to se na-m prisrčno -zahvalil :za -prihod in -njega namen. Ganjeni in svesti si svojega- na-mena smo na skromni grob velikega- -moža, duhovnika, pesnika to učenjaka msgr. Ivana Trinka- položili venec doberdobskega domačega cvetja. To cvetje iiz domače zemlje naj -priča velikemu pokojniku, da ga naše -lj-udstvo časti to spoštuje ter mu ,je izvesta to hvaležno za pot, ki mu jo je ■pokazal, -in -za luč življenja., ki mu jo e prižgal! IProf. Bratina- je v kratkih besedah- o-risal življenjsko pot msgr. Trinka. Na grob-u -s-mo z g. Čiči goje m še pomolili in naš imame-n j-e bil do tu izpolnjen. Slava msg.r. Ivanu Trinku, vzornemu duhovniku -to vuile-mu pesniku, velike-mu voditelju roaišega rodu! Ogledali smo si še dom msgr. Trinka. ikjer so nas njegovi nečaki in pranečaki' prijazno sprejeli, -se -nam iskremo zahvalili .za naš prihod to namen ter nam ponudili tega ito onega. Tudi g. župnik nam je ponudii- pijače. 'Po strmi, ozki stezi .smo se -nato spustili dol do Je ranice; od .tu -po ,-gladki poti ,pa do Sovodenj. Ko s-mo se od tega. kraja -poslavljaM ital pozdravili itudi oba voditelja- orožnikov, smo imeli priliko jej-o prav s »spoštovanjem« in »ljubeznijo« do Domovine, katero pa v resnici pomagajo držati sestradamo to v okovih! Gre torej za pravilo, ki je sveta pravica in dolžnost vsakega poštenjaka, da se vodi borba proti diktaturi in -diktatorjem v imenu vseh človečanskih pravic, ki ne dovoljujejo niti nasilja niti tlačenja -posameznikov in vseh narodov. Trenutni -neuspehi, recimo na. volitvah, nas demokratov ne strašijo, ker naša borca ni lov na. krestmice! Glasove ne >• predeljenih in ,-nepoučenih ter zapeljancev rabijo .samo tisti »politiki« -in ti'ti diktatorji-, ki jim za svobodo in človečanske pravice ni mar', ker jih' ne razumejo in ne iz-naj-o- ceniti- Fašistom, komunistom in njihovim sopctnOkcm je le za ©-sebno blaginjo, ca 'koristolovsivo, me pa tudi za vzvišeno ljubezen do Domovine! Borba nas demokratov pa. je tudi zelo težka in -naporna; na eni strani zaradi .pomanjkanja materi-ailnih sredstev, m drugi :,z laiziloiga, ker so na mašem področju. to je v Italiji in -na Tržaškem-, vladate in še vladajo .posebne okoliščine, in- sicer stal-ne vojne in diktature: prva svetovna vojna, za nj-o fašistična strahovlada £ krvoločnim, preganjanjem mašega rod-u. Potem drnca -svetovna vojna in -komunistično krvavo nasilje. In 'daine-s še slabo .ravnanje rimske vlade z nami Slo venci, ki -nimamo še -zaščitnega' .zakona, kot ga- 6. člen 'ustave ukazuje izdati! Pa pridigaj demokracijo im njeno -veličino, 'kb je ljudstvo pod stalnimi diktaturami i-n je ne more razumeti ali pa se mu zdi nedosegljiva. In vendar bo z žilavo .borbo, s požrtvovanjem in žrtvami tudi demokracija zmagala. S. Mature Na slovenskem učiteljišču v Gorici .so napravili maturo sledeči: 'Pertot Marija, Pet-ruša Vilma in Rac--cairo Jožef. — Deset kandidatov ima popravljalne izpite v jeseni. IN a slovenskem 'liceju so maturo na-.praiviilii: .pa sledeči: Beltram Li-lijana, Bratina Lea, Petrič Nada to Cvitkovič Dragan. — Štirje .imajo popravljalne izpite v jese-ni. — En prl-vatist ie bil zavrnjen. V,sem, ki so .na učiteljišču, iim na- liceju izdelali, maturo, iskreno čestitamo i.n želimo oblo veselega uspeha v poklicu, odnosno srečno nadaljevanje študijev na univerzi. Jeseni -bomo čestitali, pa, še' vsem ostali im. To je naše voščilo! Posnemanja vredna zamisel V švicarski Laiuisanni je učiteljica gospodinjstva, gospodična Mi-cihod, prišla ■ma posrečeno -misel to odprla med počitnicami »kuharski tečaj iza .bodoče učitelje in druge samce«. Učiteljski abiiturien-■t: so se polnoštevilno prijavili, to ise z vsem navdušenjem lotili novega učenje,. Gospodična Michod- -je radovednim -časnikarjem -povedaib., kafko hvaležmi' so j-i -bili mnogi samci, ki jih je v zadnjih letih posvetila v. kuharsko umetnost. slišati, da so orožniki -bili z našim olikanim in vljudnostnim obnaišanjem to ravnanjem zadovoljni. Z 'ljudstvom pa -smo se povsem dobro razumeli:. Tudi v redkih slučajih, ko je kdo nagovori' ali odgovoril v. italijanskem jeziku, je deležen irja-šega. upoštevanja in spoštovanja. Tako itudi dopisnik beneškega »Gazzet-tina«, ki j.e za to .priložnost prihitel nalašč na lice m-Esta in prosil za neka- -pojasnila. Tudi v -Spetru nas je ta gospo-d- od strani opazoval. Videli pa nismo v Spetru- nobenega orožniilka! S isebo-j. s-mo imeli tudi- nekega- jubilanta., ki je te dni slavil svojo srebrno ponakio. Ta je seveda bil deležen naših čestitk i-n voščili, izraženih tudi s pomembno pesmijo-! V zahvalo smo prejeli »konfete«. Harmonike ,so igrale in spremljale vesele, doneče izbore -mladine! Pohiteli smo potem do -Landa.rske jame in si jo ogledali. tiho in v redu, -da ne hi zbudili iz is,na, kralja Matjaža, in kraljice -Alenčice!.. -Zaradi- s>laibega- vremena, ki je hudo preit,-ilo, do Stupice nismo šili, pač pa- s-mo se raje napotili proti izviru Tera-. Pa- nas 'je -oviral hud naliv in tako smo bili tudi za to točko- izleta -prikrajšani. Vr-nivši se domov skozi Videm smo iskali lepega vremena, to prijaznega ter primernega prostora za prosto -zabavo. Pa ga nismo našli,, ker je povsod prevladovala, ine-vihta! Niti v Doberdobu samem nas nevihta ni pustila pri miru-! Tako smo se ostali pos Lov,iil i od vrlih Doberdobcev in Do iber.dobk, ki .so ves čas izleta, od j.utra do vtčera, v avtobusu in izven njega sitadno samo 'igralih peli in peli, da je bilo kaj; No, saj je skupina' -drugega avtobusa, s svojo harmoniko im svojimi pevci rav-n-alar prav tako!1 Ta dr.uga skupina pa- je vendar nevihto ukanila-. »Pri Tomažu« v Gabrijr-h je našla primeren, udoben to pred nevihto varen prostor. Pri dobri kapljici -smo se tu pozabavali, do -pol enajstih zvečer to mladina je končno dala zadoščenje svoji želji' in se ob -zvokih harmonike nekoliko zavrtela. Ko smo v nedeljo poromali v Ceple-ti-šče .in na grob msigr. Trinka ter obiska. Ili še druge kraje, nismo- imeli nobenega skritega in sploh izzivalnega, namena. Zadostni smo svojemu čutu dolžnosti, da počastimo -slovenskega pesin.ika msgr. Trinka, in svoji želji, da obiščemo tiste kraje, kje-r žive tudi naši bratje, občudujoč iza-niimi-ve točke, kot sta legendarna Lamdarsik-a jama to pa izvir Tera. ISBeit j-e potekel v popolnem re-du to It- škoda., da -nam ga j-e nevihta nekolika ■mo-tiia^ Izletnik * # * Ko priobčujemo gon-rtje poročilo o nedeljskem izletu naših prijateljev z Goriške, ne moremo mimo čudnega in na, vsgik način ne točnega poročanja o tern izletu, kot ga je prinesel »Gaezettino« od torka 17. t.m. Ze naslov sam tega »Gazzetti-novega« poročila pove njegov namen. Glasi se: »Izzivalni obisk ,Slovencem’ v Trčmun in v dolino Nadiže«. Trakovi in govorance v tujem jeziku na gi-odu 7nsgi. Trinca. Ljudstvo je odgovorilo z vzkU-kom: »Živela Italija!« V svojem članku pa pravi dopisnik »Gtizzettina«, da so msgr. Trincove poezije politične špekulacije od sirarn i kvalificiranih filoslovantskih skupin. Da se je po cerkvenem obredu skupina naših izletnikov, ob igranju harmonike, zadržala v gostilni v Cepletišču. Da je zadržanje te skupine, ki sicer ni prekoračila meje dostojnosti, dalo povod raznim o-pazkam, ki je iz prs dalinčanov vzkliknil v en sam krik: »Živela Italija!«. Da zaradi prisotnosti organov javne varnosti, ki s-tceir niso imeli povoda za nastop, zaideva kot taka ni imela posledic. Na msgr. Trinkovem grobu pa, da je v slovenščini spregovoril »neki prof. Ratina« (un certo prof. Ratina). »Izzivalci« da so se zopet zbrali v Sovodnjah ter od tam. odšli v Speter, nato k Landarski jami, v Stupico in drugam! »Izzivalce« je se,veda videl samo dopisnik »Gazzettinau, in krik »Živela Italija!« je seveda slišal tudi samo on! Naših izletnikov bi sicer ta krik prav nič ne motil, saj je tako vzklikanje pravita slehernega državljana! Menimo pa, da je dopisnik »Gazzettina« namenoma zapisal »nebi prof. Ratina« (■un certo prof. Ratina), saij se mlu je so/m prof. osebno predstavil: prof. Bratina. In dopisnik »Gazzettina« je pravzapmv prvi dejal: »Pro-fessore Bratina«. Menimo tudi, da je dopisnik »Gazzet-tina« nalašč in izzivalno zapisal ime Slo-ven,oi z Tnalo za,četnico in v narekovaju: »sloveni«. Videl pa je naše izletnike tudi v Stupici, kaimohr niti šli niso! . . . Slovenci v Italiji so italijanski držaiv-Ijdnt slovenskega jezika! Kot take jih ustava priznava, čeravno zakonsko še ne ščiti. Po 3. členu ustave imajo pravico uživati vsem drugim državljanom enako socialno dostojanstvenost! V [X}služenanju svojih pravic pa se takift dopisnikov »Gazzettina« Slovenci v Italiji ne bodo prav nič bali, ker jim gre le za mimo sožitje z ljudstvom ito-lijanskega jezika ter ■ranjencem in mu pretipa,val prsi pod srajco, ki jo je st-rdiidai odtekajoča ikri. Ko sem opazil ,zvezde na .rameinih in kačo Eskulapa, sem'se oddahnil. .Zope-t sem opazoval ranjenčevo roko. Strcedj- je bil večinoma prelepljen s strjeno krvjb. Kri pa. -j-e še curljala,, vendar zelo slabotno; komaj po kapljicah se je cedila skozi .razmesarjeno meso. »Nigiduibuie!« Njegov glas jei bil vse prej kot proseč. Bil je ponosen in čist, 'kakor da bi hotel .dopovedati,, da njegova prošnje n,i inek« prenapeta zahteva, pač pa navaden upravičen nagovor. Moj, pogled je objemal, sijajno .ranjenčevo telo. Pravi atlet pod' vojaško srajco.. Zaokrožena stegne, ki so gledala ia. umaz.°i-n'h. s krvjo prepojenih -dokolenk, so se odlikovala, po somernoati in. iniič manj skladni sta bili golen in meča. Sedaj sem se -šele, spomnil, da prištevajo pripadnike plemena Z-uitu po -nj-iho v.i gradnji, telesa med najlepše narode s vela; spomnil -sem se, kako iz-redino ponosni iso možje ite-ga plemena na, svojo zunanjost i,n, kako odločno obsojajo vsar ko okvaro kot nekaj- protinaravnega, oe-l-c strahotnega to d« so v prejšnjih časih vse otroke, ki so se rodili pohabljeni, e-rostavino pobijali. Zato je. bilo povsem razumljivo, da. je ta mladi Zulu, ki je skoizi isto-letja izhajal in rodu- hrabrih ■vojščako-v, želel umreti; da- je- izase feirjal smrt. Ka.j mi to razdejano, neuporabno -telo, ,-ta- Šircelj roke pomenil zanj .zgolj še kletev in sramoto; kaj ni on- sam postal le še kričeča jeiza -ljudi' in bogov? Pogled mi je polzet po njegovih prsih in se srečal * njegovimi očrni, -Zavedel -sem se, da- me Zulu -ni i-zpus-til ,iz- oči, čeprav se -je. nemški zdravnik še vedno sklanjal, nad njim, ga preiskoval to obzirno otipaval njegove -rane. Sedaj, km da 'bi uganili moje- misli An v zaupanju,-. da se. bo njegov« želj« le: .izpolnil«, je preprosto in počasi dejal: »Nigidubule, Umlungu .. .« »Ne! Kaj, -blebečeš neumnosti!« »Nigidubule!« Kratek -trenutek, mi-ru je bil zlomljein, glas, je -s-pet silil na dan. ALi s,e ga, sni polaščal že prizvok očitka? 'Zdravnik je izvlekel svojo desnico izpod ramje-nčeve -srajce. Obrnil se je in me pogledal, »Kaj pravi?« me je vprašal po nemško. »Njegova, želja je, d« bi; ga ustrelili«, sem odgovoril. Istočasno pa- se mi je zagrizla v zavest -misel, da to niso bile besede, čeprav -sem jih natančno -posnel v nemščino, ki jih je (Zulu v resnici i®u-s-till, pač pa besede, ki foi- jih njegov por glavar izreke! s počasnim, svečanim glasom dir.ugim -zbranim poglavarjem, če bi sedaj obkrožali umira joče,ga, moža to se posvetovali- o njegovem slučaju. Ali je Zulu končno doumel, da njegove želje ne morem ali nočem izpolniti; ali je v nemškem izdravnik-u- spoznal svojega sovražnika, v katerem je slutili, da ni naklonjen izpolnitvi -takega dejanja,; tega, v iresn-ici. nisem mogel uganita. Ali kakor hitro je dojel ta novi, tujeizveneč glas, ki se j-e vtikal v najin razgovor, me n-i več pogledal, pač pa je svoje oči upiral le še v Nemca. 'Medtem ko se je naslanjal na Južn> afrikonca, ki mu je podpiral hrbet, je svojo desnico potožil na- tla, (Sedaj pa o je a velikim naporom >— njegove ustnice ,so bile obložene sledov pene to krvavih ■madežev -r- vodil po srajci to si počasi, tipaje razgalil prsi. Zatem se je z velikim -naporom vzravnal to- a globokim polnim glasom nagavorid nemškega stotnika: »Vena aungidubule! — Ustreli me tl!« Čudno, ali njegove .besede so sedaj iz.zvenele skoraj- -podeljujoče. »Zeli, da ga ustrelite«, sem dejal .zdravniku, Nemec, ki je togo stal zraven mene,, ni odgovoril ničesar, »Alii je kaj izgledov, da- ostane pri življenju?« »Nobenih«, se je glasil, -rezajoči- odgovor. »Ranjen- je moral hiti že včeraj popoldne to vso -noč je-tu prele-žal. Izgubil je toliko krvi, da -nima -skoraj ničesar več »zgubiti, Ce bi bil belec, bi bil že davno mrtev ,..« Njegov igla« je ,hil tako sunkovit kot vse njegove kretnje. Ce prav sva govorila po nemško, sva nagonsko stopila inekaj korakov -naizaj, kakor da bi naju ranjenec mogel razumeti. »In še vedno govori«, je sekal gles dalje, -»s celim -šraipnelom v telesu. Bržkone bo umrl -med prenosom. Drugače pa je še -talko -močan, da bi lahko živel še ure in ure.« (Konec prihodnjič) Tstoinga čez U-nhlien v Ulan Bator, ‘ki je glavno me,s,to Mongolske ljudske republike. 3) V dolini Hoang Ho so 'lani zgradili 1100 ik-m .nove . proge iz Lanchova, v Pao-tov. Tu so .zgradili velike železamne. Ta proga b > j. o-pctoc.ma dograjena 1. 1958 to bo vezala Peking z Rumenim morjem in kasneje tudii z rusko mejo, 4) Posebna proga, pri kateri bodo morali, premostiti izredno težke -naravne zapreke (samo na pogorju, Tstoltog bo potrebnih osem- predorov), ‘bo vodila od mestec«, -Packi proti ,tibetanski meji v Cheinigtu. 5) Letos so pričeli- z gradnjo 600 km dolge proge iz mesteca Ghengtu v K-un-ming. Tu so veliki rudniki, ‘bakra -in cinka. Kunmimg . pa je 'tudi izhodišče bu-rm-ske ceste v Mandaiay., 6) Strategično važna, proge, ki so jo izgotovili -lansko leto, vodi, da Litamga v Tsamkong. Ta, služi za oskrbovanje mornarskega oporišča- na oboku- Hatoonu. 7) Prvovrstno vojaško važnost ima- tudi gradnja železnice, ki bo vodila ia Kvefflcija v Amoy, -priistani,šče, fci leži nasproti Formoze. 8) Do leta 1957 bodo dogradili progi Hambto - Daire-n (946 km) to Peking -Mukden (854 km), a tem bodo dvotirne železnice povečali na 3000 km. 9) Gradnjo kombiniranega, orjaškega železniškega in cestnega mostu čez reko Yang tse - Ria-ng pri- Hb-nkov-u- -bodo verjetno končali leta 1959 to s tem zamašili zadnjo luknjo proge Peking - Kanton. Vse te gradnje dokazujejo, d« v rdeči Kitajski,,-ne raste samo želja po zboljšanju življenjske ravni prebivalstva, pač pr te gradnje kličejo v spomin Viljemovo j knjigo »Rumena nevarnost« ne se mo ne -Zahodu, pač pa budi v Kremlju. Odsevi večnosti »Potratnež čas*i,« je človek, ki na zapestju nosi sedemnajst zapestnih ur, drugo vrh druge. ♦ »Ropotajoča, budilka«, je dejal gospod Mihael, »me vsako jutro spominja, na določene despote: preklinjajo kljub temu, da so si jih sami- nastavili.« Z in brez župana desnice izoolien ing. Bartuli, ki je pa podal ostaoko TRŽAŠKI PREPIHI U Trstu je bil s podporo Na prvi seji novoizvoljenega tržaškega občinskega Sveta, ki ja bila predzadnji torek, niso uspeli izvoliti, župana. Nihče izmed kandidatov ni -dobiil .potrebne -nad-polovične večine glasov, kakor jo predpisuje zakon. Zato je foiila potrebna nova -seja, na .katero so se občinski možje izbira-iK pretekli torek. Tudi na njej je bila pri prvem .glasovanju: za .izvolitev župana potrebna absolutna večina, pri drugem .glasovanju pa bi zadostovala relativna večina. Toda, kakor bomo videli, je vse skupaj, padlo v vodo. Bo uvodnih formalnostih in .krajši debati o veljavnosti ali ,neveljavnosti izvolitve dir. Jožeta Dekleve, o čemer -so dokončno odločili že na prvi .seji, so sledile iiizja.ve predstavnikov posameznih strank (.ne vseh), ki so povedali, kaj mi-isl! jo ‘in kako ‘bodo glasovali. Ker je pa vse to dobilo svoj. izraz v .izidih posameznih glasovanj, nima smisla, da bi to na dolgo ,in široko obravnavali. Bistveno je, da so demakrščani še enkrat potrdili, da je njihov edini kandidat ing. Bartoli, medtem ko .so .komunisti, prisl’ na dan z izjavo, da odstopajo odi svojega, (kandidata v .pri-d ing. Mianija, svetovalca soc iaino-demokratske stranke. Zopet so padali: očitki, da pripravlia. ing. Bartoli odprtje na desno, da. je pripravil jera prijeti .za rck-o misinov in rnonac-histov, misini ,so .pa povedali, da njihov glas za. ing. Bartolija- ne pomeni podporo Krščanski demokraciji, pač pa, da hočejo z njim preprečiti, da. bi Trst dbhil ne-naciona-lno občinsko upravo. Nennijev-.siki svetovalec dr. Teineir je obenem obrazložil. kako dn zakaj je ‘zadnjič zasnoval kandidaturo dr. Fra-nzila, ki pa ni u-spela. Sledilo je prvo glasovanje. Ing. Bartoli je na njem dobil 30 glasov, -torej samo enega manj kot absolutno večino. Zanj so očitno glasovali vsi misini, en liberalec in demokristjani. Teh glasov bi. pravzaprav moralo biti 32. Dva. svetovalca o-menjenih skupin sta torej očitno oddala beli glasovnici, ki jih je -bilo skupno deset. Domnevajo, da sta -to bila dva demokristjana, ki sta "> tem .hotela preprečiti, da ne .bi -bil ing. Bartoli izvoljen, z glasovi desnice že -pri prve-m glasovanju ter bi potem moral podati ostavko (ka* kor je to .splošno stališče Krščanske demokracije v vsej državi), s čemer bi na stopile komplikacije, oziroma bi bilo zaenkrat sploh onemogočeno drugo, oziroma če štejemo .tudi- prejšnja, -peto .glasovanje. Miami je pri tem prvem glasovanju dohi-l 14 komunističnih in še dva druga .glasova, .skupno torej 16, za- -dr. Fra-nzila pa so še vedno oddali svoj -glas štirje občinski svetovalci. Tako ni dobil -noben kandidat absolutne večine in po predpisih .zakona je maralo .slediti -peto, usodno glasovanje. Zavedajoč se -važnosti tega glasovanja, v katerem -so svetovalci moralii izbirati med dvema kandidatoma, ki sta dobila pri četrtem (v torek prvem) glasovanju največ .glasov, t. j. med ing. ■Ba-rtolijem in Miamijem, so določili primeren odmor, da bi -se .svetovalci lahko dogovorili,. ‘Sledilo je -zopet nekaj- izjav, med katerimi je -bila najvažnejša tista, ,s katero .st® svetovalca republikanske stranke -obljubila svojo podporo Bartoli ju, toda, pod pogojem, da bo .le-ta odstopil, če .bi k večini, k-i je potrebna, za izvolitev, prispevali .Po spokorniškem romanju Hruščeva 'i, Bu-Iganiina v Beograd in posebno še po triumfalnem -sprejemu in .slavljenju Tita v .Sovjetiji- so se komunistični vrhunski ■užitkarjii obeh ločin ,na- Tržaškem sicer formalno še otresali zapovedane medsebojne reprize, po kratkem vljudnostnem obotavljanju- pa so si le skočili v objem. Tako -gladko pa ne gre med .navadnimi komunističnimi smrtniki. Tega- se prav tako zavedata V-idali- kot Jože Dekleva. V Moskvi pa .imajo za, vsako bolečino pripravljeno ustrezajoče mazilo. Ko so na XX. kongresu drugič pokopali Stalina, so se njegovi dediči zavedali-, da destalinizacrje ruski ,narod ne sme pogoltniti .v enem .samem požirku, pač pa le po kapljcah-. -Se danes preprosti sovjetski komunisti od .svojiih poglavarjev še niso izvedeli za vsebino Hnuščeve obtožnice proti včerajšnjemu maMkiu. Tudi samim urednikom »Dela« in komunističnemu .tropu poklicnih oznanjeva1-eev so na ta način dokazali, da sovjetski delavec v resnici »še ni postal človek«, ki misli z lastno -glavo, pač pa, da zanj še vedno misli in ukrepa kremeljski možganski trrust. T.udi na Tržaškem mislijo im ukrepajo za preprosto komunistično -rajo vrhunski kaporioni; .tudi pri nas -že pridno deliijo: V.idali, Marinka-, Dekleva et Co. ljubezenske eliksirje trmoglavi, bazi, ki se je še včeraj na- mrtvo pretepala, danes pa. bi sc morala objemati. Na- kulturnem popri-šču kažejo »kapljice« .nekaj navideznih uspehov. Justo Košuta se je že pamešil med občinstvo Narodnega, gledališča, prerinil se je celo v prve vrste in se že široko nasmehniti včerajšnjim smrtnim sovražnikom. Kljub tem nasmeškom pa se .komunistična tjudskofrontaška kultura, še vedno kislo drži kot kraška- nevesta. Ljubimkanje v občinskih odborih tudi še močno šepa. Povsod vlada sicer o-feilica ukaaovalcev, -pokornih ubogljivcev pa mi na spregled, če ne upoštevamo so- -glasovi skrajne desnice, ,t. j. misinov -in monarhistov. Demokristjani dn. njihovi izaveizmilki pri' .tem glasovanju za- župana. ,s-o pa na drugi .strani videli, da- morajo na-peti vse sile, če -hočejo preprečiti, da bi -bil izvoljen Miami, za katerega je -biilo več ali manj gotovo, da ibo dobil tudi ti-iste štiri .glasove, ki .so bili .pri prvem glasovanju oddani .za, dr. -Franzila, morda pa tudi de.1 prej- beltih .glasovnic, torej najbrž več kot 23 glasov, kolikor bi jih debili sami. demokristjani -z republikanci in e dimim liberalcem. Ko je -bil objavljen izid petega glasovanja se je pokaizalo, da je -bila .bojazen pristašev ing. Bartoli j a upravičena, Miami je dobil 26 ,glasov (zanj .so .glasovali komunisti, N emujev!, Sa-ragatov-i in neodvisni soc.ial.isti, -svetovalci MEN-a in zastopnik Slovenske -liste), Bartoli pa, je dobil 33 glasov, od- česar jih 10 izvira od misovcev ta -monarhistov. Brez podpore skrajne desnice ,bi torej Bartoli ne dobil ne absolutne ne .relativne večine. Teko je bil sicer izvoljen im-g. Bartoli1, ki je pa- takoj, po objavi rezultatov izjavil, da odstopa, ker .noče .biti izvoljen z glasovi desnice. Tako ie Trst pravzaprav dobil .župana, vendar na način im, ,z g-lasovi, ki temu- županu onemogočajo, da bi obdržal svoj položaj. Ker je bilo vseh .pet glasovanj .brezuspešnih, so s tem sicer -dozoreli pogoji .za imenovanje komisarja in naknadni razpis -nov.ih volitev. Toda ker so si- vse st-ra-nke edine, da je treba to preprečili, -Sesljam je naj,bolj zanemarjena vas v naši občini. Tako .nekako -hoče povedmi g. Skof v .nedeljski številki »Prim. dn.«, Ker spravlja v to zvezo moje ime, želim v nekaj vrstah odgovoriti g. Skof-u, ki, kakor vidim, le težko razume današnje razmere im težave, s katerimi se mora boriti občinska uprava. Res je, Sesljan obiskuje vedno več ■tujcev, ki s-e radi ustavijo v tem -lepem predelu od Devina do Se,sijema. Da tu n; v,se na višku za dostojen sprejem turistov, k.i se hočejo oddahniti ob prelepi naši jadranski obali, razumem in ,se tud, .zavedam. Krivda za to pa, verjemite g. Skof, ni v občinski upravi, ampak je. e-.nostavno v pomanjkanju .sredstev in drugih okoliščinah, ki .so s -tem v izvezi. Predvsem moram povedati, da nisem ‘bil .nikoli gluh ali nedostopen, ko je šlo za kakršnakoli. dela v 'Sesij-amu. Občinski odbor — in ne samo jaz — je raizprav-ljal o vseh predlogih, ki so šli v korist <=fe-s-lja-ne ter je napravil vse to, kar mu je .bilo mogoče. Nikdar pa nisem zanemarjal Seslja,na v korist Nabrežine. V od,boru je bil .tudi zastopnik 'Sesljan®, ki- se je vedno potegoval za razna dela v Seslja-nu ter imi -res, da bi- Vaših -predlogov ne -podpiral. Ker je aktivno sodeloval v upravi je tudi i-zprev.idel, koliko lahke uprava- tudi sama- stori. Odbornik .za .turizem je bil g. Drago Legiša iz Devina, .njemu je bila zaupana •naloga, da se zanima za v,sa vprašanja, ki so v zvezi s tujskim prometom. V t® .namen je napravil več .intervencij pri ‘u- patmiikov, ki se neprestano klanjajo na levo i.n na- desno. N.aš obnovljeni župani Dušan, ki je v tržaškem CK KIP po zadnji izmBgi v o-.se-bne-m kultu v.isoko zdrsnil mimo mnogih hi-e.ra.rhov — i-n mu .zaito -nekateri izvedenci ,za tržaška komunistična vprašanja prerokujejo Hnuščevo kariero — je imel z l-jubavnimi kapljicami več‘sreče. Zavedal se je, da je ‘delavstvo ibolj disciplinirano od — .inteligencije. Na hitiro ro ko ja ustanovil siiidikal-no podružnico Delavske zbornice CGIL, ,potegnili v njo enega titovca, pa je bila »ljubezen« skr-pucana. Naš župan je človek naglih ukrepov in specialist .za ljudsko froinrtaštvo. Ali pa se bodo v občinskem svetu in v, novi CGIL ljubimci tudi na povelje objemava,li ,im poljubavali, tega v resnici ne moremo prerokovati. V Dolini nam v preteklosti ni -bilo dolgočasno, videli in slišali smo ie marsikaj, .zato ne mislimo, da .bi mogli biti- v .bodoče obsojeni, na dolgočasje . . . Poučni izlet SPM v Benetke ‘Preteklo nedeljo 15. julija se je večja .skupina- mladiine in ‘ljubiteljev lepe u-metnasti podala v starodavne, a vedno .zanimive -Benetke. Krasen dan, predvsem pa vestna in odlična- umetniška razlaga priznanega .tržaškega »likarja, prof. Milka Bambiča in sijajna družba, so storili vse, da je telet izredno -lepo uspel. Ogledali smo si .baziliko sv. Marka, Doževo palačo, številne .znamenitosti, ter svetovno znano -umetnostno rozstavo »Biennale«, k.i je bila pravzaprav krona ‘našega- Izleta v Benetke. Slove rus,k i pros vetni matici in inijenemu vodstvu smo hvaležni -ter ji želimo uspehov in čimveč novih pobud n® našem prosvetnem področju. Izletniki bo prihodnji teden sklicana še ena seja, na kateri bodo poskusili presekati, .gordijski vozel. Težko je napovedati, kaj se .bo zgodilo. Odbor tržaške krščanske demokracije -lahko sklene, da Bartoli je ve ostavke ne »prejme in poskusi postaviti lasten občinski odbor, ki ,bi seveda lahko -v-odtl občinske posle .samo s pod,poro ‘liberalnega dn, desničarskih glasov, torej v popolni odvisnosti od .skrajne desnice. To -bi bilo v očitnem nasprotju s stališčem, ki ga je zavzela Krščanska- -demokracija v ostali državi, obenem bi si pa- s tem v Trstu- prav .gotovo izkopala grob. Krščanska demokracija lahko nadalje pra,v .gotovo uspe, če preneha, vztrajati .na, Bartol,:j:u An predlaga za župana ‘kakšno drugo osebo,, ki. bi jo socialisti in .nekatere dziuge sredinske stranke prav gotovo podprle. Vsekakor p® vlada .trenutno .popolna ne iz vestnost, .gotovo je samo eno, da ,so .razen demokristjanov in desničarjev več ali manj vsi za to, da je Trstu potrebna -občinska- uprava, v kateri -bi ne vladal več Bairtolijev aili desničarsko nestrpni duh. Nepravilno je, kakor ,so to storili nekateri -listi-, smatrati Mianija .za komunističnega kandidata. Miami je vendar šara,gatovec. Komunisti -so ga podprli samo .z-a.to, ker pač -s svojim kandidatom niso mogli uspeti, ostale- stranke pa zato, ker so demokristjani vztrajali .na ing. Bart-o-11 ju i.n -niso hoteli postaviti' drugega kam- ristični .ustanovi v Trstu. Sam lahko pove, ali je (našel a-li ne razumevanje pri upravnem, odboru za- probleme Sesljam? in Devina. G. Skof je navedel tud-i, nekatera konkretna dela, ki da- niso bila izvršena, ter (je .zato moja dolžnost, ,da, pojasnim, izakaj se to ni zgodilo. Urejene poti: Po vasi so urejene, .le do morja je cesta preozka. Ta cesta je last devinskega .princa-. Ze pred leti sem od m, je ga dobil izjavo, da dovoli .razširitev te ceste. Is-kali smo tozadevna sredstva, a -vsi napori so .bili zaman. Sele sedaj izgleda, da 'bo nakazan denar na & čun gospodarskega načrta po posredovanju turistične ustanove. Načrt za razgledno točko smo že pred -letom dni predložili .ustanova iSelad, ki je predlog tu-di odobril®, lastnik zemljišča, devinski princ, do sedaj še ni dal svojega .pristanka. Za javno stranišče je ibil .potreben denar že na -razpolago., a primernega zemljišča v. Sesljamo. nismo mogli dobiti. Spominjam se, da sem prosil tudi .g. Skof-a, naj- se zanima ,za to .zemljišče, a nisem tudi. od njega prejel -nobenega konkretnega predloga. V-ss ima, vodo le na trgu ob cesti. Čislale vodovodne napeljave še ni, ker je bilo določeno, da .se bo to izvršilo, ko se .napravi javno stranišče. Zimskega občinskega kopališča v Se-sljanu ni še nihče predlagal, počasi pa -bi tudi to -prišlo na dnevni red ,iiz sredstev gospodarskih načrtov. Avtobusna, postaja je .bila že predmet razprav v upra-vnem odboru, pa je bila iz-aradi ureditve cestnega vozla -v Seslja-,nu odložena, dokler ne -bodo vsa cestna dela- končana. Glede Rdečega križa v Sesljanu w’i Devinu s-mo že večkrat posredovali 'er dosegli, da je ibiil Rdeči križ pripravljen ustanoviti tu svojo postajo za .prvo pomoč, toda primernega prostora za to -ni ■bilo mogoče dobiti. Vprašali smo tudi za prostor v imavi vojašnici v Sesljanu, a so nam pristanek odbili). Naš namen je bili postav-i.tii' v prihodnji gospodarski načrt gradnjo ambulatonija v Sesljanu, kjer bi dobil svojo streho t-udi Rdeči križ. Dalje .govori g. Skof, da je- šola v Se-isljanu skopnela. P,rosim, da prečita -mo-. je poročilo v zadnji. »Demokraciji« iz katerega bo lahko razvide!, d® ni tako. Izlet na lfišarje Slovenska demokratska iz,veza v Nabrežini .priredi, skupno s pevskim društvom .»Avgust Tanče«, tudi letos svoj tradicionalni izlet. Po štirih letih bomo ponovno združili izlet z romanjem ne Sv. Višanje, eno majlepših .im na-jzani-mivejšiih -točk v Kanalski, dolini. Iz Nabrežine 'bomo odpotovali1 v soboto, dne 4. avgusta opoldne ter borno dospeli proti večeru- do vrha Sv. Višarij. Tu .bomo prenočili, v (nedeljo predpoldne se bomo pa. vrnili v Zabnice, kjer bomo imeli skupno kosilo. V nedelja zvečer se vrnemo na svoje domove. Potovali bomo z avtobusom, na katerem je že določeno število prostorov. ‘Zaradi -tega- vabimo vse, ki se mislijo udeležiti tega. iizleta oziroma, romanja, da se čimprej prijavijo pri odbornikih naše orgaimi.zaci.jc v Nabrežini, pri .naših -zaupnikih po vaseh- ter v trgo-vlni Terčon v. Nabrežini,. Natančnejša, pojasnila bodo sleu d-ila, v našem -časopisju-. Odbor SDZ za Nabrežino Vsem niti Bog ne moro ustreči Bred kratkim .smo Sesljamci z 'začudenjem izvedeli iz »Pr. -dn.«, da nas razganja -nevoščljivost, ker ,se je na našem novem ončiinskem »Camplngu« ustavila karavana »dolarskih magnatov«. Morda je bilo med njimi itiudi nekaj takih, ki so Tilu že odrinili pa nekaj- dolarskih .tisočakov pomoči, .in morda je kaka kapljica .tega- padla celo tistim, ki jih ob pogledu na -razkošen avto stresa jeza, V Titovimi se z ameriškimi avtomobili namreč lahko vozi .samo rdeča -gospoda, -ne pa .budi -navadni- .zemljani. (Pa naj- .bo rta stvar že taka ali drugačna. Vsem titovcem dolarski avtomobili v Sesljanu: niso v napotje. Gospod Skof je -n. pr. prav nasprotnega mnenja. Zadnjo nedeljo je v istem »Pr. dn.« povedal, da ne -prihajajo v Sesljam le Francozi, Angleži, Belgijci, pač pa »celo Ame.rikainci. — »Prišla -pa -bi jih še mnogo več«, nadaljuje go-spod Skof. »če -bi imeli rtu- razne -udobnosti, bre.z katerih -si danes ne moremo -zamisliti -modernega- turističnega naselja..« Prvi titovski poročevalec verjetno ni iz Sesljana im ,ga tuj,siki; promet verjetno ■ne zanima. Morda pa je .svojo jeizo stresal ,na Ame.rikance zato, ker jih mi. v Mavhinjah al,i Sempo-laju; imajo pa zato tam zdravnika, ki ga Seslja,n nima, kakor pravi gospod Skof. Se sedaj — po volitvah — ne more g. Skof pozabiti — da je .župan Terčon zavzemal odklonilno stališče »nasproti vsem -našim krajevnim potrebam«. Seveda -gospod Skof v svoji veliki vnemi močno »pretirava«. V štirih letih j,e tudi v Sesljanu marsikaj zraslo. Zeleili ;bi -samo, di d-i ne .bo. Denar :za šolo da država, zato -bo država- tudi poskrbela za izplačilo im -prepis .zemljišča. V istem poročilu lahko it udi ,g. Skof -iizve, kako je s .telefonom- v -Sesljanu i-n Devinu. Medtem ko je res, da denarja ni na -razpolago iza .telefon v Sempolajti, Mavhinjah in Vitovljah, dobil pa sem zagotovilo, da- bo predlagan', znesek v občinskem proračunu, .za to delo letos -tudi odobren. Glede ceste Sesljan - Vižovlje je res, da je -sedaj v slabem stanju. Priznati pa j.e treba, ,da- je sedaj ta cesta v teku popolne preureditve. Dokler ni del-o končano, mi mogoče .zahtevati, da -bo vse lepo in gladko. P.ri tem naj še omenim, da- -sem dobili prav ipre-d- nekaj1 tedni ponovno zagotovilo, da -bodo iz spodnje ceste napravili stopnišče na novo dvignjeno cesto -na -križišču pri stari. šoli. 'Nabrežina, dne 16 julija 1:956. JOSIP TERČON Šolski uspehi iSeznam učencev in učenk, .ki so iz u-spe-hom dovršili inižjii) -tečajni izpit v poletnem roku šolskega -leta 1955-56 na- Drž. nižji industrijski strokovni šoli v Trstu: Matični zavod v Trstja: B-anuit iMarimi, CANiZI-ANI Marij (odlično), Gociani Adrijan, Chersertti Lino, ‘Golob A,Ido, Kocman Fenr-uccio, Ma.rset-t: Henrik, Parovel -Stallj, Peric Viktor, iPokl-en Bruno, RATGSA Tulij (odlično), iSchillamii Edvard, Sidari Dirno, ŠUŠTERŠIČ Di-no (odlično), Zega Emil, Žerjal !S‘iilvaa, Zupim Jurij, Rustja Liv-ij, An-‘dreuzizi, Aldo, Bačar 'Sergij, BISIACCHI Gianfranfco (odlično-), Busan Lido, Colja Aldo, COLJA Humbert (odlično), Jerin Darij, Lovrečič Zorko, Martteoni Klavd-ij, Požar Bruno, Raff-one Sa-lvator, Rebec Klavdij, Starec Darij, STRAJN A-ldo (odlično; Bisiacchi Biamka Marija, BRAU Teodora (odlično), Corba.t.ti Eda, Corbait-ti Neva,. Coro&si Marija, Delle-s Licij-a, F.iliipltič Lidija, Kobec Mari,za, KRANJEC Neva (odlično), Lorenzi Adrijana, Lukač Lavra, Miklavc Marija, Novak Vijolica, Rozini -Gracijela, Ruisitja Mariina, (Sancin Zorka, -Scri-gnari- Klavdija, STANČIČ .Flavij® (odlično), Starc Irena, Trohic Karmela, Valenčič Leda, Sirca. Joža-, St-urman Narciz®. Žnidaršič Lavra, Oddeljeni lil. razred- v Dolini: Bonač Severin, Glavitna Sergij, Jeov cog Stanislav, Kriižmančič Silvan, Mokor Franko, Rapotec Franko, Pangerc Dušan, Saimcim- Savino, ‘Smotlak Friderik, Žerjal Cvetko; Furlan Lilijana-, OTA Mariza (odlično), Parovel Nevi ja, Pečenik Ne-v.ija. Oddeljeni Ul. razred v Nabrežini in Sv. Križu: LEGIŠA Joško (odlično), Mihelič Milan, Paingos Karel, Peric Valentin, Skeirk Bruno, Vemier Martin; Antonič Albina, Caharija Miranda. Furlan -Bruna, Gruden -Dragica, GRUDEN Lilijana- (odllč ■ no), GRUDEN Petra (odlično), LEGISA Brun® (odlično), Pertot Vanda, TERČON Rožica (odlično), STERNI Ervin (odlično), Furlan Lavra, SKRK Klavdija (odlično) . Oddeljeni Ul. razred na Opčinah: Carli Gianfranko, Pro-gtia Viktor, Kutin Aldo, Mrak Karel, Ba.rdelle Adrej.ina, Emil L Renata, Kukanja Lucijana, Muži^ na Marta, Sassi N-eda, Vremec Ema-. OBVESTILO Narodna -i.n študijska knjižnica v Trstu bo .zaradi počitnic i.n urejevalnih del zaprta od 16. julija do 15. avgusta t. 1. deležen -vsaj -po -kakšno malenkost od časa do- časa.. Vsekakor bi .bilo zanimivo, če bi .g. Terčon ob priložnosti natančno obrazložil, kaj i.n. koliko ise je- .pod. njegovo upra.vo storilo po po-samaznih vaseh, vključno itista dela, ki so bila pod staro upravo ,za,četa ali. odobrena, ■Na vsak .n-ačin j-e g. Terčon v svojem poročilu, o .katerem n-i mogel na prvi -seji -govoriti, pokazal kar -lepo .zapuščino, ki je volivci in.e smejo pozabiti. Ce.z štiri leta ‘bomo ‘lahko primerja1:, gospod Skof . . . ŠPORTNI DROBIŽ Italijanski -nogomet čez -poletje v glavnem počiva. Zato pa je rte-m več dela na športni -borzi. .Prodaje iin, nakupi nogometašev letos še niso dosegli -številk, ki bi presegale sto -milijonov -na glavo. Številni -klubi so s,e obrnili ,na južnoameriški trg, kjer so .igralci, -boljši, -in, obenem .mnogo cenejši -od domačih.. Kaže, da je kriza v filmski industriji (kjer so enako kot na nogometnem trgu vse -uravnava U s samimi podpisi na čekih- in menicah) dovedla predsednike klubov do -tega, de>-fio ,začeli razmišljati, kaj bi se zgodilo, če -bi -banke -nenadoma izgubile zaupanje v nogomet. 'Najv-ečji nakup je opravil Lauro, župan mest® i-n lastnik nogometnega kluba Napol-i, ki je .za 25 milijonov pobral -celo Sale-r-nitano z živim An mrtvim kapitalom. ,Iz toga društva: bo zdaj. naredil .podružnico Napolija. V ‘Salernitanrv ki ‘igra- v -C ligi, bo poslal mladeniče, Ja si otrde kosti, -in odslužene prvake, da- sl pred pokojem zaslužijo še za .zadnjo foigo. * * * 'Dvajsetletni, čnn-ec Rafer Johnson si j-e na prvenstvu. Združenih držav v ,de,se-iteraboju ’ prvi da.n poškodoval -koleno in zato -ni- mogel izboljšati -svetovnega rekorda v svoji disciplini. Kljub temu pa -so iza- evropske razmere njegovi izidi v večini dese-tiih -panog naravnost fantastični. Na 110 metrov čez ovire je pretekel, progo v 14 sekundah in 4 desetinah (to je .saroo .za desetinko sekunde slabše od evropskega rekorda). Da 'bi dosegli to mejo, si -beli mladeniči po Evropi po celic življenje tržejo od ust: ne jedo, ne pijejo, -ne plešejo, ne kadijo. Pe rti pride tak .zamorček, brez pravega -treninga in) postavi v enem dnevu v desetih panogah boljše izide kot evropski prvaki v eni. In To,ur -de France, -boste vprašali? Čakamo! Da, so lahko prvo- tretjino proge prevozili s povprečno brz-ino nad 40 ’-i-lometirov, .so .se baje skoraj vsi .tekmovalci po vrsti tako zastrupljali. ,z dra,žilnimi sredstvi, da bi Interpol -bil nadvse v-esel, če ibi mu prišla v roke v-sa porabljena količi,ne. Prej, a,l;i, slej bodo manj odporni elrsplod-irali. .Zaenkrat pa (Riire-nej.i niso 'pomagali gorskim vozačem, de. b: -bistveno 'zmanjšali zamudo, ki- so jo dobili na ,ravne,m. POPRAVLJAMO Besedi »Nori list« v prvi vrsti članka »Politične smole« v naši zadnji številki naj bralec bere: »Novi list«. * * * V številki »Demokracije« z dne 13. t. m. je v članku »Novoizvol jenci v Nabrežini. so se ■zbrali'« naš dopisnik trdil, da prebiva tov. Markovič že nekaj let v Nabrežini kot begunec diz B.rd . . . Gospod Markovič nam je poslal dopis v -katerem 'Ugotavlja, da je prišel v Trst že leta, 1930, iz Trsta, -pa da. se je preselil v Nabrežino leta 1947. Toliko v pojasnilo. DAROVI: V spomin pok. -g. Pine Gsta--nove so darovali SDD v Trstu: družina Fla-jban 2.000 lir, družina, Marčeva 1.000, družina, Udovič El. 1.000, Gl.ga in .Ivami Panjek 1.000, A. iS. 500 in S. J. 300 lir. — .Panjek v spomin pok. O stanove za otroško kolonijo v Devinu 1.000 lir. Vsem -iskrena hvala! SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Predstave na prostem na ■prostoru za gostilno Legiša v Sesljanu: v soboto 21. julija ob 21. uri N. V. Gogolj ŽENITEV v -nedeljo 22. julija ob 21. uri Ivan Cankar MARTIN KAČUR v .torek 24. julija ob 21. .uri Ferdinand Rog er 3 + ena Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Ti-skarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHNISLHII PHHUCH sprejema v svojem ambulaitorij.u v ulica Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9-13 in od 17 - 19 ure D Dolini: „mi se imamo radi...“ didata. O TURIZMU V SESLJANU ■Občina .zemljišča ni -prepisala ter ,ga- tu- bi bil y naslednjih štirih letih Sesljan