GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 23. NOVEMBRA 1956 LETO 1IL, ŠTEV. 91 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 15. SEJA SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE IN SPLOŠNO UPRAVO OLO (NADALJEVANJE) Nato je poročilo dopolnil načelnik Tajništva za. notranje zadeve tov. Peter Zorko, ki je govoril o nekaterih načelnih stališčih Tajništva *a notranje zadeve, glede vprašanj, ki zadevajo prometno varnost na cestah, lov. Zorko je med drugim govoril o vlogi miličnikov pri nadzorovanju prometa, o kaznovanju nediscipliniranih koristnikov cest, o Parkiranju avtomobilov in postavljanju koles, o vzgoji uslužbencev tajništva za notranje zadeve, posebno miličnikov, o sredstvih za Ugajanje državljanov v pogledu Prometne discipline in o problemih motorizirane LM. V svojih izvaja-njdt je zastopal stališče, da red v Prometu ne more biti odvisen samo i°d ukrepov miličnikov in od kaznovalne politike. Nekateri so mnen ja, joa j(. cestno-prometnih kršilcev Premalo kaznovanih. Dejstvo pu je, ’ oa se samo s kaznovalno politiko ne da napraviti reda na cestah. Kazen naj bo zadnje sredstvo, ki naj se “Porablja pri vzgoji koristnikov jcest. Treba je upoštevati, da ima m»š promet to značilnost, da ga je Preveč in premalo. Ravno zaradi ‘,;ga dejstva pa je na naših cestah 'ežko delati red. Promet pa se se-pda razvija in vedno bolj narašča. ■ Ljubljana je tipično kolesarsko me-8*o, kjer se okoli 50.000 državljanov vozi vSak dan s kolesi. Nekateri ob-I P-ktivni faktorji na območju našega ' jaesta pa dajejo našemu prometu še P,lsebne značilnosti. Takšne značil« »osti so. veliko število kolesarjev, elezniški prelazi, ki ovirajo, da bi c. promet razvijal v normalni bitro-Počasna vprežna vozila, ki predajajo pravo vaško- vozilo itd. e, Nato je tov. Zorko govoril o mi-tn'V/ '-*1' urejajo promet. Vloga '.čiiikov pri urejevanju prometa y J bo preventivno-vzgojna in šele Jikrujni meri represivna. Odnosi 1 .'."“ikov do državljanov morajo liV.vtjudni, kulturni in humani. Mi-I ZaU • v ir v Ljubljani premalo. Ve ° J'1 Tajništvo za notranje zade-i r( ,Podvzelo posebno akcijo pri d dentih ljubljanske univerze. Stu-' Ur • *' naJ bi pomagali miličnikom i bogati promet. Z njimi naj l)i ' ziv plenjene posebne pogodbe. Po-1 Stnri “Jaištva za notranje zadeve i vi|()' n*Pm je imel velik odziv. Ja-, j pri je |)reko ‘10 študentov, ki so »cWhV tlfl sv "u podlagi po- ; vUn',i" tečajev usposobijo za urejc-ptj |1‘ Prometa in izpolnijo vrzel I l*čniko >nem številu prometnih ini- • šj^”r'^no je tov. Zorko govoril še Proi 'Sl,vzg°ji državljanov v pogledu se :''‘"e discipline. Za vzgajanje •reiLi ro'm Posluževati vseh možnih . o ... ev- kakor so: filmi, tisk. nmik radio VtU V ®0I“I’- stalne izložbe, Kine 'V' 80.razpravljali arhitekt Bo-• Lešnjak Peter, Gregorič Da- nica, inž.Prezelj. Kupu n, dr. Soba, Mison, inž. Jakopič, Vrhovnik, inž. Cimulinij, inž. Cotur. Razpravljali so o kolesarski stezi v Tivoliju, o opuščenih tramvajskih tračnicah, o gradnji kolesarske steze na Celovški cesti, o železniških prelazih, o semaforih, o prometnih znakih, o mostovih na cestah lil. in IV. reda, o problemu kolesarjev in kmečkih vozil, o vlogi Avto-moto zveze Slovenije pri vzgoji cestno-prometne discipline, o odvzemu vozniških knjižic vinjenim voznikom motornih vozil, o ureditvi parkirnih prostorov za avtomobile, o izdatkih za rekonstrukcije cest I. redu, o označevanju prehodov in poslovanju smernikov na cestah itd. Po končani razpravi je predsednik sveta tov. Jenko Marijan poudaril, da s'o disciplina in red na cesti ter varnost prometa odvisni od vpliva mnogih faktorjev, ki so objektivnega in subjektivnega značaja. Za izboljšanje prometa je predlagal sklepe in priporočila, katera je razvrstil v tri skupine, in sicer v ukrepe, ki imajo namen: 1. utrjevati prometno disciplino, 2. utrjevati prometno varnost, 3. izboljšati ureditev javnega prometa. Nekatere ukrepe se da izvesti v zelo kratkem roku, za druge, za katere so potrebne finančna sredstva, pa je potreben daljši rok. Nato je Svet sprejel naslednje sklepe in priporočila: 1. Glede vzgoje državljanov v prometni disciplini je potrebno navezati stike z gospodarskimi organizacijami, sindikalnimi forumi ter Šolami. Državljani naj sc vzgajajo potom filmov, radia, časopisov, kjer naj se objavljajo članki in slike o prometnih nesrečah itd. Kaznovalna politika naj bo zadnji ukrep, ki naj se ga poslužujejo organi LM. 2. Tehnični pregledi motornih vozil nuj bodo strogi, prav tako pu tudi vozniški izpiti. 3. Tajništvo za notranje zadeve naj pri nadzorovanju cestno-prometnih predpisov dosledno zahteva od kolesarjev in voznikov vprežnih vozil, du imajo zadnje " dele vozil opremljene z odbojnimi stekli. 4. Prometna varnost nuj se utrjuje s pospešenim nameščanjem in popravljanjem cestno-prometnih znakov. za kar naj poskrbijo Tajništvo za notranje zadeve, Uprava za ceste in občinski ljudski odbori. 5. Na križiščih Prešernove ceste s Celovško in Titovo, pred Pošto, na križišču Miklošičeve in Dalmatinove ulice, oziroma povsod tam, kjer se bo pokazala potreba, je treba namestiti semaforc. To vprašanje naj proučijo Tajništvo za notranje zadeve in pristojni upravni organi 01,0 ter prizadeti občinski ljudski odbori. 6. Zaradi prenizkega števila prometnih miličnikov naj se vključijo pri nadzorovanju cestnega prometa tudi študentje, ki so pokazali, da imajo voljo, pomagati pri urejanju tega vprašanja. 7. Glede na dejstvo, da je pri nadzorovanju cestno-prometnih predpisov še vedno premalo mehaniziranih sredstev, je treba modernizirati promet. To naj se upošteva pri sestavljanju bodočih proračunov Tajništva za notranje zadeve. 8. Zaradi prometne varnosti naj se opuščene tramvajske tračnice zalijejo ali odstranijo, kar je pač ren-tabilneje. ECŽ sc priporoči, da to vprašanje čimprej uredi. 9. Cimprcj naj se uredijo kolesarske steze ua Titovi, Celovški, Prešernovi, Tržaški in Dolenjski cesti. Dalje naj se uredi tudi kolesarska steza ob železniški progi med Prešernovo cesto in železniško progo. Do te ureditve pa je treba kolesarsko stezo v Tivoliju označiti tako, da ne bodo kolesarji ovirali pešcev. 10. Ker uporabljajo Prešernovo cesto tudi vozniki vprežnih vozil, naj sc napravi načrt za tranzit po vzporednih ali drugih cestah. 11. Tajništvo za notranje zadeve in Tajništvo za komunalne zadeve OLO naj takoj proučita vprašanje parkirnih prostorov za avtomobile in prostorov za postavljanje koles. Parkirni prostor za avtomobile naj hi bil na Trgu revolucije in na prostoru pred palačo PTT. Prostori za postavljanje koles naj se opremijo s stojali za kolesa. Pri proučevan ju teh vprašani naj sodelujejo tudi občinski ljudski odbori. Pri uresničevanju vseh teh sklepov in priporočil naj se izvršijo najprej tisti sklepi, ki zahtevajo manj denarnih sredstev nato oni, katerih izvedba je cenejša, nazadnje pa tisti, za katerih izvedbo so potrebna večja denarna sredstva. OBJAVA V smislu 90. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov potrjuje Okrajna volilna komisija v Ljubljani, da je bil pri nadomestnih volitvah v volilni enoti »Trojane« za volitve v Občinski ljudski odbor Domžale dne 18. novembra 1936 izvoljen za odbornika ljudskega odbora Domžale kandidat CUKJATI Gorazda Valentin, poštar, Trojane 4. Okrajna volilna komisija v Ljubljani: Tajnik: Predsednik: Franek Sladič 1. r. Jože Pernuš I. r. Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA CERKNICA Na podlagi 13. in 30. člena Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 18/32), 24. člena statuta občine Cerknica z dne 9. 2. 1936 in 9. člena Uredbe o ureditvi in upravljanju dimnikarske službe (Ur. list LRS št. 21/30), v zvezi z razdelkom 2/111-3 priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih hi okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 26/33) in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 28/55) je občinski ljudski odbor Cerknica na 10. seji dne 25. oktobra 1956 sprejel ODLOK o najvišji dimnikarski tarifi za dimnikarske storitve t. člen V območju občine Cerknica »e predpisuje . naslednja naj višja ta^ rifa, do katere lahko socialistični in privatni dimnikarski obrati (v nadaljnjem besedilu dimnikarji) določajo cene za naslednje vrste dimnikarskih storitev: za odprto kuhinjsko ognjišče kmečka kuhinja z dvojnim stropom plezalni dimnik: 40 din 60 din v torek, dne 27. no-dvorani na Magistratu VABILO na 11. sejo zbora proizvajalcev Na podlagi 2. odstavka 48. členu Statuta okraja Ljubljana sklicujem 11. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo vembra 1956, ob 9. uri dopoldne v sejni v Ljubljani. Predlagan je naslednji dnevni red : 1. Poročilo o delu in problematiki Biroja za posredovanje dela za I. polletje 1956. 2. Razno. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. , _ ,, . Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni OLO, Kresija, soha št 16 (teL 21-939). „ , , . . . .. Nadomestuje predsednika podpredsednik: inž. Ivo Klemenčič 1. r. GLASNI® a) v pritlični hiši 40 din b) v hiši z več nadstropji, za vsako nadaljnje ali mednadstropje 10 din 4. ozki ali valjasti dimniki: a) v pritlični hiši 20 din b) za vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje 5 din 5. dimna cev: n) do 2 metrov 8 din b) za vsak nadaljnji meter 4 din 6. dimniki ogrevalnih naprav, navadnih in parnih peči: a) do vštevši I. nndstr. 50 din b) za vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje 12 din 7. dimniki od etažnih peči, gostinskih ali zavodnih štedilnikov: a) za L nadstropje 20 din b) za vsako nadaljnje nadstropje 8 din 8. kanal za centralne ogrevalne ali pekovske peči: a) mali do 5 m 50 din b) veliki nad 5 m 100 din 9. štedilniki, vštevši dimno cev do Im: a) za t pečico in kotliček 35 din b) z dvema pečicama in kotličkom 45 din 10. štedilniki v gostinskih obratih in zavodih: a) mizni, prosto stoječi olj z nastavkom v gostinskih obratih ali zavodih — moli 55 din b) isti veliki 95 din 11. ogrevalne vode (bojlcr) 15 din 12. grelci posode 24 din 13. pralni kotel z dimno- vodom 13 din 14. običajna železna peč s cevjo do 2 m 20 din 15. peč sistema »Lutz« in podobno: a) brez pečice 22 din b) z eno pečico 28 din c) z dvema pečicama 32 din d) izredno velika 48 din e) kopalno peč do 1 m dimne cevi 30 din f) slaščičarska peč 70 din 16. pekovsko peč, navadno z dušiki 50 din 17. pekovska parna peč: o) z eno etažo 90 din b) z dvema etažama 125 din 18. etažna peč za centralno ogrevanje * 35 din 19. centralno ogrevalne naprave: a) do 8 m* ogrevalne površine do vključno 8 členov 62 din b) do 12 m1 ogrevalne površine do vključno 14 členov 120 din c) nad 12 m* ogrevalne površine nad 14 členov 150 din 20. izžiganje dimnikov: a) plezalnih dimnikov z materialom po kom. 210 din b) ozkih dimnikov z mn-ternlom po komadu 180 din 21. pregled in izstruganjc dimnikov v novih in adaptiranih stavbah: a) v pritlični hiši do 4 dimnikov po kom. 55 din b) za vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje 12 din c) v pritlični hiši z več kot 4 dimniki po kom. 45 din d) za vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje po kom. 12 din 2. člen Za drugi pregled in izstruganje dimnikov v novih in adaptiranih stavbah sme dimnikar zaračunati tarifo iz točke 21 n—d le 50%>, za tretji pregled pa 25°/o določene tarife. 3. člen Za dimnikarska dela, ki so združena s posebnim nevarnim delom, ali ki ga dimnikarji opravljajo po posebnem naročilu strank (zadnji odstavek 3. člena odredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav iz Ur. lista LRS št. 11-85/48) sc sine zaračunati največ 20% pribitka k tarifi iz 1. člena- tega odloka. Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo po naročilu ali v nujnih primerih ob nedeljah in praznikih, ter v nočnem času, se sme zaračunati največ 50% k tarifi iz 1. člena tega odloka. Za nočni čas sc šteje čas od 22. do 6. ure. 4. člen Za kontrolni pregled štedilnikov in peči v gospodinjstvu, ki ga mora dimnikar izvajati, dimnikar ni upravičen zahtevati plačila, če ne vrši čiščenje teh ometalnih objektov iz 1. člena tega odloka. Čiščenje teh ometalnih objektov se mora izvajati obvezno enkrat mesečno v času od 1. oktobra do 30. aprila vsakega leta. 5. člen Za vsa dimnikarska dela, ki niso všteta v 1. členu tega odloka, na primer: čiščenje tovarniških dimnikov, parnih kotlov, velikih kanalov itd., se določi odškodnina po medsebojnem sporazumu na podlagi porabljenega časa za opravljeno delo. 6. člen Dimnikarji morajo na zahtevo plačila dimnikarskih storitev izstaviti in izročiti potrdilo o vplačilu dimnikarske storitve, z navedbo del, ki jih je opravil ter tarifno postavko, po kateri je zaračunal pristojbino. Dimnikarju, ki po lastni krivdi ne opravi čiščenja, ne pripada plačilo, koristnik dimnikarskega objekta pa je dolžan plačati pristojbino po tarifi le, če je zakrivil,- da dimnikar ne more opraviti obveznega dimnikarskega dela. 7. člen Kršitve tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 dinarjev po določilih Temeljnega zakona o prekrških, če za kršitve po drugih prepisih ni zagroženo strožja kazen. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« 01.0 Ljubljana, uporablja po se od t. oktobra f956. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Jože Telič 1. r. OBČINA IVANČNA GORICA Na podlagi 2. odstavka 15. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in 3. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (lir. list FLRJ št. 19/53 in 24/55) v zvezi z 2. členom Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55) priloga I/A—lb XX in predpisi odloka o najvišji stopnji turistične takse v LRS (Ur. list LRS št. 16/55) jc Občinski ljudski odbor Ivančna gorica po predhodni pritrditvi OLO Ljubljana na 8. redni seji dne 30. julija 1956 sprejel ODLOK o pobiranju turistične takse na območju občine Ivančna gorica 1. člen S tem odlokom sc predpisuje turistična taksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti v krajih na območju občine Ivančna gorica. 2. člen Za turista sc smatra vsakdo, ki nima na območju občine stalnega bivališča in prenočuje vsaj enkrat v obratih, navedenih v prvem odstavku 4. člena tega odloka. 3. člen Turistična taksa sc pobira od nočnin. 4. člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem ali zasebnem gostišču, oziroma gostinskem podjetju, v dijaških domovih in internatih ali v registriranih turističnih sobah proti plačilu ustrezne nočnine in sicer: 1. v času od 1. aprila do 31. oktobra: a) v hotelih kategorije C in D po 30 dinarjev za noč. b) v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v internatih, v šolah in podobno po 20 dinarjev za noč. 2. v ostalem času: a) v hotelu C in D kategorije po 20 dinarjev za noč. b) v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v internatih, šolah in podobno po 10 dinarjev za noč. 5. člen Turistično takso so dolžna pobirati podjetja, oziroma zasebniki hkrati z nočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru v mesečnih obračunih. 6. člen Turistične takse ne plačajo: a) osebe, ki jih kot svoje zava- rovance pošilja na zdravljenje ali ambulantni pregled Zavod za socialno' zavarovanje; , b) invalidi, ki se mudijo na zdravljenju po zdravnikovi odredbi; c) člani Počitniške Zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije in društev »Partizana«, kadar taborijo v lastnih šotorih ali organiziranih počitniških kolonijah in pa člani šolskih počitniških kolonij in ekskurzij, kadar sc v skupinah nastanijo v zato določenih domovih, šolah, šotorih in podobno: d) osebe ki prenočujejo v planinskih kočah. 7. Člen Za člane sindikatov FLRJ, Zveze vojaških vojnih invalidov, Počitniške zveze Jugoslavije, izvidniških organizacij Jugoslavije »Partizana«, društev upokojencev, športnih organizacij. za pripadnike JLA in Ljudske milice ter člane njihovih ožjih družin se zaračunava le 50% turistična taksa po 4. členu tega odloka. 8. člen Dohodke od turitične takse uporabi občinski ljudski odbor za pospeševanje turizma. Z občinskim proračunom se dohodki od turistične takse lahko v celoti prepustijo krajevnemu turističnemu društvu, dn jih uporabi za izvršitev svojega delovnega programa. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Stanislav Keber 1. r. OBČINA LOGATEC POPRAVEK V odloku občine Logatec o uvedbi občinske doklade na dohodnin« od kmetijstva od samostojnih poklicev in od zasebnopravnih oseb * letu 1956 (objavljen v »Glasniku« št. 59 z dne 3. 8. 1956), se mora besedilo drugega odstavka 1. in 2. točke 4. členu pravilno glasiti: 1. Od dohodnine nad 100.000 dinarjev do 160.000 dinarjev 5%; 2. Od dohodnine nad 160.000 dinarjev: a) za usiužnostne obrti 10% b) za ostale zavezance 30% od odmerjene dohodnine. Na podlagi 35. člena Uredbe *> razdeljevanju m odpovedi stanovanj (Ur. list LRS št. 19-86/55 in Ur-list LRS 43-151/55) ter v zvezi 2. člena Zakona o pristojnosti občinski! in okrajnih LO v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS št. 26/55) pril-I/R II. pogl. IIJ/I je ObLO Logatec na svoji 11. redni seji dne 28. 10-1956 sprejel sklep o spremembi od; loka o razdeljevanju stanovanj, k' je bil objavljen v »Glasniku« OLO Ljubljana št. 34 tako, da sc njegove prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o razdeljevanju stanovanj 1. člen Predpisi tega odloka ter uredb* o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Ur. list LRS št. 19/55 in 43/55) sc uporabljajo v sledečih naseljih Dol. Logatec, Cevica, Mnrtinjhrib. Brod, Bičkova vas. Gor. LognteCi Gor. vas in Kalce, 2. člen Zaradi ugotovitve, kateri izmed prosilcev izpolnjujejo največ pogojev za dodelitev stanovanj, izdel* stanovanjska komisija občinskega ljudskega odbora , v januarju in j«1! liju vsakega leta nu podlogi prošeni prosilcev seznam upravičenih prl' čakovnlcev stanovanj. V seznam se vpiše največ 10 prosilcev, ki izpo*' njujejo pogoje iz 15. in 16. člen* uredbe o razdeljevanju in odpoved* stanovanj. 3. člen Seznam upravičenih pričakovale®6 potrjen, oziroma dopolnjen ali spr®' menjen na seji Sveta zn komunalna in stanovanjske zadeve, sc krajev®6 običajno objavi. 4. člen Tisti prosilci iz seznama, ki j**6 v roku 6 mesecev ni bilo nakazan" stanovanje, se uvrstijo na čelo ^ gnuma iz naslednjega razdobja. 5. člen NakaziJa zn stanovanje izda & činski ljudski odbor: ( a) za stanovanja, s katerimi raK polaga občinski ljudski odbor, P® seznamu upravičenih pričakovali ’ b) za stanovanja, s katerimi polagajo gospodarske ali družbe**, organizacije, zavodi, državni orgo*1 po predlogu le-teh. 6. člen Ta odlok stopi v veljavo z dn6*6 objave v »Glasniku« OLO Ll11 ljunn. Predsednik Občinskega ljudskega odb®“ Anton .Petkovšek 1. *• OBČINA MORAVČE Na podlagi 2. odstavka 15. in 50. Sena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52), 2., *•. 5. in 24. člena uredbe o cestnih »kladih (Ur. list FLRJ št. 19/56), 4., 8*. 10. iu 24. člena statuta občine Moravče, je Občinski ljudski odbor Moravče na redni seji dne 7. nov. 1956 sprejel ODLOK e nstanovitvi cestnega sklada 1. člen Ustanovi se občinski cestni sklad občino Moravče kot proračunski »klad. 2. člen Sredstva cestnega sklada so namenjena za vzdrževanje, rekonstrukcije, modernizacije iu graditev oest IV. reda. 3. člen V cestni sklad se stekajo: L dohodki iz stalnih virov po Uredbi o cestnih skladih in po dru-gih zveznih predpisih; 2. dotacije iz proračuna občin-*kega ljudskega odbora; 3. darila, posojila in drugi po-»ebni dohodki. 4. člen , Cestni sklad upravlja Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ?er delo občinskega ljudskega odbora. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave ‘7 »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Martin Klopčič 1. r. OBČINA VRHNIKA Po določbah 2. člena Uredbe o ^stnih skladih (Ur. list FLRJ št. ,(36) in' 50, člena zakona o občin-»kth ljudskih odborih (Ur. list LRS st- 19/52) je ObLO Vrhnika na XIV. fcdni seji dne 7. novembra 1956 »prejel ODLOK 0 »Premembi odloka o občinskem cestnem skladu, ®bjavljonCgQ v »Glasniku« z dne b. 1956 tako, da sc njegovo preučeno besedilo glasi: 1. člen ar Pn ^ se zagotovila finančna .Čustva zn vzdrzevnnie, reknnstrnk- 2. člen V tft sklad se stekajo: >»i-' dohodki iz stalnih virov po •lovnih predpisih; Vri?' dotacije iz proračuna ObLO , n'ka in drugih političnih terito-minih enot; koJk•dul"ilQ, posojila in podobni do- 3. člen j. cicn m/modke sklada pobirajo organi "O, pristojni po vrstah dohodku. d Sklad upravlja odsek za gospo-tvo in komunalne zadeve ObLO. 4. člen 5. člen koHL *re<**)0dnj,llec za predračun do-ObLoV ‘n izdutkov sklada je tajnik 6. člen Računodajalec sklada je referent za proračun in fonde ObLO. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, glasilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. r. Občinski ljudski odbor Vrhnika je po določbah L, 2., 7., 8., 21., 26., 57. in 67. členu Temeljnega zakona o občinskih odborih na XIV. redni seji 7. 11. 1956 sprejel ODLOK o spreinmbi odloka o proračunu in skladih ObLO Vrhnika za leto 1956 1. člen Odlok o proračunu in skladih ObLO Vrhnika za leto 1956, sprejet na X. redni seji dne 20. 5. 1956 in objavljen v 62. številki »Glasnika« OLO Ljubljana, se spreminja tako, da se iz besedila 3. člena črta tretji stavek. 2. člen Ta odlok velja takoj. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. r. Občinski ljudski odbor Vrhnika je na XIV. redni seji dne 7. 11. 1956 izdal naslednji ODLOK o razveljavitvi odloka o poslovnlnem času trgovin, lekarn in obrtnih delavnic sprejetega na XI. redni seji dne 11. 7. 1956. 1. člen Odlok o poslovalnem času trgovin, lekarn in obrtnih delavnic, sprejet na XI. redni seji dne 11. 7. 1956 in objavljen v 62. številki »Glasnika« OLO Ljubljana, se razveljavlja, ker je o zadevi že sklepal Svet za gospodarstvo ObLO Vrhnika. ki je pristojen za izdajanje odredb s tega področja. 2. člen Ta odlok velja takoj. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. r. Svet za gospodarstvo ObLO Vrhnika je na VI. seji 20. 4. 1956 ih VIII. seji 12. 6. 1956 po določbah 59. člena Uredbe o trgovanju ter 1. točki razdelka XXXI priloge I/B k Zakonu o pristojnosti ObLO in OLO na predlog obrtne zbornice in trgovske zbornice izdal naslednjo ODREDBO o poslovalnem času trgovin, lekarn in obrtnih delavnic na območju občine Vrhnika 1. člen S to odredbo se predpisuje obratovalni čas trgovinam, lekarnam, obrtnim delavnicam in drugim gospodarskim organizacijam, ki poslujejo s strankami, razen gostišč. V času, ki jo predpisan v tej odredbi, morajo biti obrati odprti za stranke, lahko so pa odprti tudi izven tega časa, če je to v skladu s "časom, ki je predpisan za zaposlene delavce. 2. člen Tajnik ObLO sme na utemeljeno prošnjo gospodarske organizacije izjemno dovoliti, da sc obrat zapre med poslovnlnim časom, če je to nujno zaradi inventure, adaptacij in podobnih razlogov. Svet za gospodarstvo, družbeni plan, finance in delo ObLO lahko dovoli posameznemu obratu na utemeljeno prošnjo obratovalni čas, različen od tistega, ki je predpisan s to uredbo. 3. člen Zimski poslovalni čas traja od 16. septembra do 15. aprila, poletni pa od 16. aprila do 15. septembra. 4. člen Poslovalni čas, naveden v tej odredbi, velja le za delavnike. Ob nedeljah in dela prostih dneh morajo biti odprte le slaščičarne in brivnice, in sicer brivnice od 8. do 12. ure, slaščičarne pa pozimi od 8. do 14. ure, poleti pa od 7. do 13. ure. 5. člen Obrati morajo biti odprti v času, določenem s to odredbo. 6. člen Poslovalni čas mora biti vidno objavljen na vhodu obrata. Če je obrat zaprt po izjemnem dovoljenju, danem po 2. členu te odredbe, morajo biti na vhodu obrata objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje. 7. člen Trgovine morajo biti odprte: a) trgovine z živili, gospodinjskimi potrebščinami in industrijskim blagom: od ponedeljka do petka: pozimi od 8 do 12 in od 14. do 17,30; ob sobotah od 8 do 13; poleti od 7,30 do 12,30 in od 17 do 19,30; ob sobotah od 7,30 do 12,30; b) prodajalne sadja in zelenjave: pozimi od 7,30 do 12. in od 15. do 18. ure; poleti od 6,30 do 12. in od 17." do 19. ure; c) trafike: pozimi od 7,30 do 12. in od 15. do 18. ure; poleti od 6,30 do 12. in od 17. do 19. ure; d) bencinske črpalke: pozimi od 8. do 18. ure; poleti od 7,30 do 19,30. 8. člen Lekarne morajo biti odprte pozimi od 8. do 12. in od 15. do lS.ure; poleti pa od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. 9. člen a) Poslovalni čas obrtnih delavnic, ki poslujejo s strankami, razen brivskih in frizerskih delavnic, pekarn, slaščičarn in mesarij, je od ponedeljka do petka: pozimi: od 8. do 12. in od 14. do 17,30; ob sobotah od 7. do 15. ure; poleti od 7. do 12. in od 15. do 18. ure; ob sobotah od 6. do 14. ure. b) Brivske in frizerske delavnice: od torka do petka pozimi od 8. do 12. in od 14,30 do 18,30; ob sobotah od 7. do 12.30 in od 14. do 20,30; poleti od 8. do 12. in od 15,30 do 19,30; ob sobotah od 7. do 12,30 in od 14. do 20,30. Ob ponedeljkih so obrati brivskih in frizerskih delavnic zaprti. c) Pekarne: pozimi od 5,30 do 11. in od 15,30 do 18. ure; poleti od-5,30 do 11. in od 16,30 do 19. ure. d) Slaščičarne: pozimi od 8. do 12. in od 15. do 18. ure; poleti od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. e) Mesarije: pozimi od 7. do 11. ure; ob sobotah od 6. do 11. in od 15. do 18. ure; poleti od 6. do 11. ure; ob sobotah od 6. do 11. in od 16. do 19. ure, Ta odredba velja takoj. Predsednik Sveta za gospodarstvo: Anton Voljč 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Rudnik je na podlagi 22. točke 24. čl. svojega Statuta z dne 14. julija 1956, 29. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in v zvezi s 60. čl. uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. list FLRJ št. 6/56) izdal ODLOK o razveljavitvi odloka o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrupe abonentom v zasebnih gospodinjstvih na območju Občine Ljub-Ijana-Rudnik. 1. člen Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih na področju občine Ljubljana-Rud-nik, sprejet in izdan na 10. redni seji ObLO Ljubljana-Rudnik dne 14. julija 1956, št. 2543/1-56 in objavljen v »Glasniku« št. 64/56, se v celoti razveljavi. 2. člen Razveljavitev tega odloka velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora France Sitar 1. r. OBČINA LJUBUANA-VIČ Gospodarskim organizacijam občine Ljubljana-Vič Po naročilu finančnega inšpektorata Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana opozarjamo vse gospodarske organizacije na območju Občine Ljubljana-Vič, da morajo pravočasno pošiljati vloge za ugotavljanje kreditne sposobnosti svoje gospodarske organizacije. Ta ugotavljanja izvršuje Okrajni revizijsko tehnični zavod v Ljubljani (Mestni magistrat). Pravočasno pošiljanje vlog omogoča zavodu ckspeditivno vršitev poslovanja. Gospodarske organizacije morajo zaprositi za tako listino štirinajst dni prej, ko jo rabijo, V takem primeru bodo organizacije prejele dokument pravočasno, tako da svojih obveznih rokov ne bodo zamujale. Za morebitne informacije glede ugotavljanja kreditnih sposobnosti se obračajte na Okrajni revizijsko tehnični zavod, Ljubljana, Mestni trg. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič Podjetje je v letu 1955 ustvarilo prometa v vrednosti 1.527,202.816 din ali 128 % od planiranega. Blagovni količnik obračanja je bil 16.74. Povprečno je bilo zaposlenih 74 delavcev in nameščencev AKTIVA Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5. Kupci In druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček 8. Izguba _______________________________________________Skupaj: ' X BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASlV 000 din Naziv postavke Znesek v 000 dlii 40.340 A. Vtrl osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 40.349 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 11.060 3 Razni skladi 13.396 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — 6. Drugi viri finansiranja investicij — 149.990 B. Viri obratnih sredstev 9. Viri obratnih sredstev (skupno) 130.735 90.341 17.474 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 1. Dobavitelji m druge obveznosti 96.447 9. Druga pasiva 28.293 05.988 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 65.989 10. Kritje izgube 375.193 Skupaj: 375.193 , Vodja računovodstva! Kaučič Vladimir Predsednik upravnega odbora; Pirc Marjan Direktor podjetja! Gabrijel Mllloš Izvleček iz poročilo o poslovanju ortopedskeoa podjetjo »SOČA«, Ljubljana. Vrazov trg 4, v Iptm 1055 Podjetje zaposluje 79 delavcev in nameščencev Plan realizacije je dosežen 94 %. Zastareli strojni park in neprimerni prostori ovna jo višjo , kapaciteto podjetja. Upravni odbor in delavski svet sta mesečno redno zasedala AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra IMS PASlV Z^p' Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. gt; Naziv postavke Znesek v uou dtd A. Osnovna in Izločena sredstva i. Osnovna sredstva 14.030 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 14.030 2. Investicije v teku 682 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. izločena sredstva in druga investicijska sredstva 9.827 3. Razni skladi 10.057 B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 11.839 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 682 14.250 6. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva 3.858 189 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 1. Dobavitelji m druge obveznosti 1.406 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1. Razporejeni dobiček 7.772" D. Finančni uspeh 8. Dobiček 7.772 ^Skupaj: 48.197 10. Kritje Izgube Skupaj: 48.19^, Vodja računovodstva! Predsednik upravnega —f-irai Direktor podjetja: Zupan Draga Bricelj Ceferin Grosar Vladimir Izvleček iz poročila o poslovanju gradbenega podjetjr »TEHNIKA« Ljubljana, Vošnjakova 8-a, v letu 1955 Družbeni plan proizvodnje je v letu 1955 znašal 1.810,000.000 dinarjev, ker smo predvidevali napram doseženi realizaciji v letu 1954 zmanjšano proizvodnjo zaradi nakazanih smernic za omejitev Investicij, zaradi dovršitve in zaključka nekaterih objektov ter zaradi kritičnosti kvalificirane delovne sile, ki nam je bila potrebna za nadaljevanje in izvedbo dovršitvenih del. Ob koncu leta 1955 znaša realizacija 1.936,114.385 dinarjev. Z ustvarjeno proizvodnjo smo presegli plan za 7,5 %. Povprečno je bilo v podjetju zaposlenih 1789 delavcev in nameščencev. Da si zagotovimo potrebne kadre, je podjetje v letošnjem letu še povečalo kader vajencev, katerih imamo zdaj 126 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASI* ' Naziv postavke Znesek v 000 din Z A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 223.171 1. Sklad osnovnih sredstev 206.695 2 Investicije v teku 3.264 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 16.475 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 65.764 3. Kazni skladi 62.315 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 3.26< 1. Skupna obratna sredstva 196.518 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva «. .Viri obratnih sredstev (skupno) 274.776 5. Kupci ln druge terjatve 296.196 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 6. Druga aktiva 24.884 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 233.441 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7.13* J. Razpoiejem dobiček 157.946 D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 157.94* 10 Krit le Izgube 962.043 Skupaj: 962.04)/ Vodja računovodstva« Predsvonik upravnega odborai Dlrektoi podjetjai Sušnik EU Jerebic Martin Ing. 'Živec Franc * V sestavu podjetja je bilo na dan 31. decembra 1955 skladišče Volčja draga, Kanal in predstavništva v Mariboru, Beogradu ter Skopju. Izvoz je bil izvršen v 14 držav. Količinski plan izvoza je bil realiziran s 120 %,'vrednostni pa s 155 Blagovni promet je znašal v L 1955 1.670,931.329 dinarjev. Zaposlenih je bilo v letu 1955 205 delavcev in uslužbencev Zap. et. Naziv postavke A. osnovna tn Izločena sredstva l. Osnovna sredstva 1 Investicije v teku I. Izločena sredstvo In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva *. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5. Kupci In druge terjatve S. Druga aktiva O. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček I. Izguba ______ _________________________________________Skupaj; Znesek v noo din Zg”P Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 30.085 l. Sklad osnovnih sredstev 963 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 29.122 24.724 3. Razni skladi 27.188 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij — 365.293 B. Viri obratnih sredstev S. Viri obratnih sredstev (skupno) 454.359 281.429 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 1.540 7. Dobavitelji In druge obveznosti 162.835 B. Druga pasiva 28.604 96.832 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 96.832 10. Kritje Izgube 799.903 Skupaj; 799.903 Vodja računovodstva; Keršnik Božidar Predsednik upravnega odbora; Kompare Milan Direktor podjetja; Fijavi Franjo Izvhč^k iz pomčila o poslovanju podjctj" ACU*- ,?ybHrna, Kamniško »lica. v letu 1955 Podjetje se bavi z montažo toplovodnih, parnih in toplozračnih centralnih kurjav, žarilne kurjave, klima naprave, vseh vrst vodovodnih instalacij in izvrševanjem vsega stavbnega kleparstva. Poleg tega tudi projektira vsa v stroko spadajoča dela Aktiva bilanca u dan .n. decembra 185$ PASIVA Zcp Naziv postavke- Znesek v 900 din Zj?tp Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 13.608 l. Sklad osnovnih sredstev 13.608 2. Investicije v teku 55.816 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 6.007 3. Razni skladi 11.920 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 54.216 B. Obratna sredstva $. Drugi viri tinanslranja Investicij 1.576 4. Skupna obratna sredstva 43.822 B. Viri obratnih sredstev C. sredstva v obračunu tn druga aktiva 6. Vin obratnih sredstev (skupno) 43.809 $. Kupci m druge terjatve 55.305 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 6. Druga aktiva 65 1. Dobavitelji ln druge obveznosti «9.479 D. Finančni uspeh 6. Druga pasiva ?. Razporejeni dobiček B. Izguba 45.958 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 45.958 10. Kritje Izgube Skupaj; 220.581 ^Skupnjj^ 220.581 Vodja računovodstvat Predsednik upravnega odbora« Direktor podjetja; Marolt Božena . Mlbalek Otmar Kristan Ivan Izvi^Atr noročilo o poslovanju trgovskega podjetja »!(($l,0WAi F«. Ljubljana, Šentvid 90. v letu 1955 ^°djetje je v letu 1955 zaposlovalo povprečno 32 uslužbencev in tri vajence. Ustvarjen promet znaša 133,379.000 din, to je 131 % v odnosu 118 Planirani promet. Eno svojih večjih poslovalnic je podjetje povsem preuredilo, tako da odgovarja potrebam današnje trgovine. Tudi v ostalem se je celotni kolektiv trudil, da je bilo poslovanje čim boljše BILANCA na dan 31. decembra 185$ PASIVA Zap St. Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna In Izločena sredstva , A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev * l. Osnovna sredstva 1.684 1. Sklad osnovnih sredstev 1.684 *• Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije *• Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 3.099 3. Razni skladi 3.670 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva $. Drugi vtrl finansiranja Investicij *• Skupna obratna sredstva IS. 989 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva $. Viri obratnih sredstev (skupno) 10.060 J- Kupci ln druge terlatve 862 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva •. Druga aktiva 25 I. Dobavitelji In druge obveznosti 6.905 D. Finančni uspeh 1. Druga pasiva *• Razporejeni dobiček D. Finančni uspeh *• Izguba 9. Dobiček 10. Krltle Izgube 21.659 Skupaj; 21.659 Vodja računovodstva! predsednik upravnega udborai Direktor podjctjai Senožetnik Jote Novak Jurij Pregl Mirko Upravni odbor podjetja predstavlja delavski svet podjetja. V letu 1955 je imel 13 sej, na katerih se je obravnavala celotna problematike podjetja, organizacija in inventurne razlike. Člani upravnega odbora so aktivno razpravljali o vseh zadevah AKTIVA BILANCA na dan n. decembra 1955 PASIVA Za St Naziv postavke Znesek v ooo din ' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev i. Osnovna sredstva 256 1. Sklad osnovnih sredstev 23« 2 Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva tn druga investicijska redstva 2G8 3. Razni skladi 239 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij O. Obratna sredstva 5. Drugi vtri finansiranja Investicij — 4. Skupna obratna sredstva 2.462 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva e obračunu ln druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 4. Kupci in druge terjatve 623 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva 14 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 2.32* D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1. 8 Razporejen! dobiček izguba • 30 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 39 Skupaj: 10. Kritje Izgube 3.653 Skupaj: 3.853^ Vodja računovodstva« Predsednik upravnega odborai Dlrekioi »ujetja: Anžlč Julija Jarc Metka Peruzzi Severin Izvleček iz poročila o poslovanju OBRTNE NABAVNO-PRODAJNE ZADRUGE ŠČETARJEV IN METLARJEV ZA SLOVENJO z o. j., Ljubljana, Dolenjska c. 1, v letu 1955 Zadruga je bila osnovana v letu 1948 z odločbo MLO Ljubljana. Zadruga je registrirana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, Zadr. red. št. Tt 258,48 od 16/11 1948. — V letu 1955 je zadruga zaposljevala povprečno 4 uslužbence In delavce. Pri nabavi surovin članom in prodaji izdelkov članov je zadruga dosegla prometa 59,600.000 din. Obveznosti do družbene skupnosti so poravnane. Knjigovodstvo je vodeno ažurno in v redu Zadrugo upravlja Upravni odbor, ki je imel redno seje, na katerih so se obravnavale tekoče in problematične zadeve AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1933 PASlV* Z5^P Naziv postavke Znesek v 000 din ZgtP' Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna In izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 203 1. Sklad osnovnih sredstev 263 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 378 3. Razni skladi 357 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij — 4. Skupna obratna sredstva 1.001 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva S. Viri obratnih sredstev (skupno) 4.21* 5. Kupci in druge terjatve 3.329 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 8. Druga aktiva 2.256 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 2.379 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva J. Razporejeni dobiček D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 7.167 Skupaj: 7.16Ly Vodja računovodstva! Predsednik upravnega odborai Direktor podjetja! Ivan Kržan Armlč Slavko Michler Marjan Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja za nakup in prodajo lesa MESTNA ZADRUŽNA ZVEZA, Ljubljana, v letu 1955 Predmet poslovanja trgovskega podjetja za nakup in prodajo lesa OZZ Ljubljana je trgovina z lesom in izvrševanje žagarskih uslug. Ustan o-vrtolj gospodarske organizacije je bila MZZ za glavno mesto Ljubljana. Odobritev k ustanovitvi pa je izdal MLO Ljubljana pod št. G 849/523 z dne 26. junija 1952 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASI** Zn p. št. Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstvi Znesek v 000 din Zap. 8t. Naziv postavke A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Znesek v eoo din 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5. Kupci In druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček 8. Izguba 2.518 2.698 5.418 15* 51« 1.597 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 3. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti I. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 2.31« 3.011 52» 3.54* 1.89« Skupaj: 10. 12.8*9 Kritje Izgube Skupaj: I2.jg^ Vodja računovodstvu Pleško Hubert Predsednik upravnega odborai Puc Miha Dlrektoi podjetja! Vrhovec Stane mm Sl Podjetje je bilo ustanovljeno 5. junija 1945. Izdaja marksistična, publicistična in leposlovna deVi, kupuje, prodaja in izvaža predvsem znanstvene entikvarne knjige ter uvaža inozemske knjige in revije. — Promet je znašal 74,477.000 din in je presegel planiranega za 14 odstotkov. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane, knjigovodstvo je ažurno iu v redu Zap. St. Naziv postavke Znesek v 000 din Zj^P' Naziv postavke Znesek v ooo din A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 2.280 l. Sklad osnovnih sredstev 2.280 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3.043 S. Razni skladi 4.371 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij — 45.929 B. Viri obratnih sredstev 6. Vin obratnih sredstev (skupno) 32.513 7.673 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 2.514 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 3.534 8. Druga pasiva 18.741 3.759 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 3.759 10. Kritje izgube 65.198 Skupaj: 65.198 A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 5. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Kupci In druge terjatve S. Druga aktiva D. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček t. Izguba _______________________________Skupaj: Vodja računovodstva: Zupančič Marija Predsednik upravnega odbora: Tauslg Stefan Direktor podjetja: Modic Lev Izvleček iz poročilu o poslovanju gradbenaga podjetju »»STAVBA POLJE«. Ljubljana-Polje 40, v letu 1955 Podjetje je do 31. marca 1955 poslovalo skupno s podjetji MIZARSTVO IN TESARSTVO ZADOBROVA m MIZARSTVOM KAŠELJ. Pov-Picčno je zaposlovalo 30 delavcev in uslužbencev. Seje UO podjetja so se vršile redno, DS pa po potrebi. Plan podjetja je bil v celoti izpolnjen prav tako pa so bile obveznosti do družbene skupnosti v redu poravnane *Xtiva BILANCA na dan 31. decembra 1933 PASIVA Zj®p' Naziv postavke Znesek v i00 din A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredslva 4.200 2. Investicije v teku 125 S. Izločena sredstva in druga investicijsko sredstva 3.183 B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva 1.577 C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1. Kupci In druge terjatve 1.977 (. Druga aktiva D. Finančni uspeh T. Razporejeni dobiček 5.836 8. Izguba 16.898 Zs®p Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 4.209 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 3.225 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij 125 B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 1.884 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva I. Dobavitelji ln druge obveznosti 1.628 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 5.836 10 Kritje Izgube Skupaj: 16.898 Vodja računovodstva: Kovač Minka Predsednik upravnega odbora: BraJer Franc Direktor podjetja: Rojšek Ivan Izvleček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetji čevljarstvo »ZMA6A-« Mnbljana, Igriška 3, v letu 1955 f°d.ietje je bilo ustanovljeno dne 1. oktobra 1952 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana po št. 1465/52 z dne 29. oktobra 1952. — V letu 1955 »e podjetje zaposlovalo povprečno 22 delavcev in uslužbencev ter ustvarilo 10,999.707 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile Poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oz. UO in DS sta imela zasedanja redno ter so se problemi sproti reševali A*TIVa BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Zap. • it. Naziv postavke Znesek v 000 din zž^p' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 281 1. Sklad osnovnih sredstev 281 *. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije — 1. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 388 3. Razni skladi 586 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 2.475 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva S. vin obratnih sredstev (skupno) 1.188 *• Kupci ln druge terjatve 338 C. viri sredstev v obračunu In druga sredstva •. Druga aktiva 7. Dobavitelji tn druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva J* Razporejeni dobiček «• Izguba 71« D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10 Kritje Izgube 71« Skupaj: 3.796 Skupaj: 3.798 Vodja računovodstva« Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetjai Mravljak Marica Vidmar Rafael Trdan Leopold Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. julija 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. V letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 16 delavcev in uslužbencev ter ustvarilo prometa za 92,899.910 din. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oz. UO in DS sta imela zasedanja redno ter so se problemi sproti reševali Naziv postavke A. Osnovna In izločena sredstva 1. osnovna sredstva 2. Investicije v teku I. izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 8. Obratna sredstva t. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva S. Kupci in druge terjatve 1. Druga aktiva O. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček 6 Izguba ________________Skupaj: Znesek v ooo din Naziv postavke Znesek v 000 din 1.151 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 1.151 3. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 1.236 3 Razni skladi 1.753 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — $. Drugi viri finansiranja investicij — 12.737 B. Viri obratnih sredstev 6. Vin obratnih sredstev (skupno) 7.994 343 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 19 T. Dobavitelji ln druge obveznosti 4.486 1. Druga pasiva 116 lit ' D. Finančni uspeh 9. Dobiček 111 10. Kritje Izgube 15.597 Skupaj: 15.587 m Vodja računovodstva! Mravljak Marica Predsednik upravnega odbora: Žgajnar Helena Direktor podjetja! Pogačar Stane Izvleček iz poročila o poslovenili mlznrstva »OP LJUBU ANICI« 'mbljana, Poljanski nasip 10, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 17. septembra 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. V letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 27 delavcev in uslužbencev ter ustvarilo v tem letu 21,973.344 din prometa. Plan je bil dosežen 122 odstotno. Obveznosti, do družbene skupnosti so poravnane. Podjetje je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delavski svet in Upravni odbor sta imela zasedanja redno in so se vsi problemi sproti reševali AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 185» PASlVl Zap. St. Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva t. Osnovna sredstva 3 Izločena'^ sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 6. Izguba _______________________________________________Skupaj: Znesek v 000 din Z5i^>' Naziv poatavke Znesek v 000 din 3.24» A. Vlrt osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 3.23» — 3. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 657 3. Razni skladi 762 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 1. Drugi viri finansiranja Investicij 10 4.693 B. Viri obratnih sredstev A Viri obratnih sredstev (skupno) 1.9«3 2.272 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 16 T. Dobavitelji In druge obveznosti 1.386 5. Druga pasiva 618 346 D. Finančni uspeh 8. Dobiček 346 10. Kritje Izgube 11.227 Skupaj: 11.227 Vodja računovodsivai Kragel Magda predsednik upravnega odborai Marucelj Marjan Direktor pod|etjai Rakar Marjan i i ■' I i i i s lzvlpč#>k Iz poročila o poslovanju podjetja »ČEVLJARNA«, Ljubljana, Kolodvorska 12. v letu *955 8 Preko vsega poslovnega leta je podjetje uspešno poslovalo in tudi doseglo zadovoljiv finančni uspeh. Za leto 1955 je bilo podjetje zadolženo izvršiti plan v vrednosti 29,650.000 din, doseglo pa ga je v vrednosti 32,164.000 din. S tem je finančni plan podjetje izpolnilo s 104 odstotki. Povprečno zaposlenih je bilo 52 delavcev od tega 3 vajenci j AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1S53 PaSI^ J Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 dl® A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 1.064 1. Sklad osnovnih sredstev 1.004 2. Investicije v teku 3. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 1.075 3. Razni skladi Uit 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij -- B. Obratna sredstva 1. Drugi viri finansiranja Investicij — L Skupna obratna sredstva 30* B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva A Viri obratnih sredstev (skupno) 3.88» 5. Kupci In druge terjatve 791 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 1. Druga aktiva 4.522 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 561 D. Finančni uspeh 5. Druga pasiva i.i« 7. Razporejeni dobiček 2.666 • D. Finančni uspeh 8. Izguba ». Dobiček 2.66* 10. Kritje Izgube _£kugdj^_ 10.366 Skupaj: io.s*L» Vodja računovodstva« Ogrin Majda Predsednik upravnega odbora« Sepohar Anton Direktor podjetja« Gorle Frane S sr S c S a