LJ '.V T J SL 24 List izhaja vsak dan O maaece L 22.—, pol' L 6 50 več. — Poaam1 ▼ širokosti 1 kolone f lice, tabvale, p J&it. Sanjana (C.C,mU p—U) ec Naročnina: za 1 mesec L S.—, ^vsl^i^o L 75.—, v inozemstvo mesečna ' A 4Lot. — Oglasoma za 1 nun prostora »k ■ te in obrtne oglase L t.—, zm osmrt-oglaae denarnih zavodov L X— /prvi strani L 2.— lanuarla 1927. Številka 30 seat Uredništvo in upsevniStvo: Trst (3). ulica S. Francesco d'Assiti 20. Ta-leion 11-57. Dopisi naj se poSiljajo. izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost» P od uredništvo v G o r i c i : ulica Gioaui Carducci št. 7, L n. — Telei. it 321 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Rušilo. Poljska in MtiSKe držane VARŠAVA, 25. jan. 1927. Imamo zelo zamotano vzhodno vprašanje, ki se vleče kot ikaea od Petrograda do Criu-ga morja. Gre za vprašanje končne uredbe odnošajev med sK>vjetsko Rusijo na eni in njenimi sosedam* na drugi strani. \ prasa,-nje je, kot rečeno, zelo zamotano. Način, kakor so se določale meje med Rusijo in onimi državami, ki so nastale na enem delu u j enega prejšnjega ozemlja, lil bil najidealnejai. Vse nove države so gledale v prvih Časih ruske revolucije, da čim bolj izkoristijo revolucijsko zmešnjavo. Le na ta način se je zgodilo, da je prišlo na milijone Rusov in Ukrajincev pod oblast novih Irfcav, kar povzroča sedaj nevarne agitacije ter dela položaj zelo nestalnega. Tudi,, v zemljepisnem pogledu so nove meje na ruskem vzhodu na več mestih skrajno nesrečno potegnjene. V odnosa jih sovjetske Rusije napram njenim sosedom pvilia-jaio v poštev baltiške države, I'oljska in Romunska. Kar se tiče te poslednje, stoji toliko ru-ska uradna kolikor neuradna javnost na stališču, da je aneksija Besarahije k Romunski rop, i z vrše u n pA rusko zemljo. Rusija ne bo nikdar priznala te aneksije in zato je tu položaj naj nes talne jši, najnevarnejši. Posebno na Ukrajini se opaža srdit iredentizem glede Besarabije. Veliko pozornost pa posveča Rusija tudi razvoju političnih prilik v baltiških državah. Tu stoji moskovska vlada na stališču priznanja novih držav in na tej podlagi usmerja svojo politiko napram njim. Rusija je v načelu nasprotna vsakemu skupnemu dogovoru med temi državami za ustanovitev tako-tmenovanega ^baltiškega bloka». Zato bi želela sama skleniti s temi sosedumi garancijsko, pogodbo, toda z vsako posebej in ne na podlagi skupnih pogajanj. Tn taktika ie naperjena v glav-uem proti Poljski. Rusija bi ne do/olila hegemonijo Poljske v baltiškili državah pod nobenim pogojem. Iz t^h razlogov — in še nekaterih drugih — napredujejo po-gaianja med Rusijo in baltiškimi državicami zelo. počasi. Pogajanja za sklenitev garancijsko «rodbe na so bila začeta v glp.vn i mestih vseh baltiških li ?av. Konkreten uspeh se ie dr-segel le z Litvo, in to radi tega, ker je narekoval Litvi sklenitev r. rancijske pogodbe v veliki meri njen spor s Poljsko radi Vilne. V Helsingsforsu (Finska), v Revelju (Estonska) in v Rkn 'LetiSka) niso dovcdla pogajanja do ni kakega uspeha, da.-i je la ruska vlada tako daleč, da je poslala na r r. v Leti-sko simpatičnega AraJova, da vodi podajanja v Letiški sami, kn.kor je želela ris k a, vlada. Vendar se ne sme misliti, da so nahajajo vsa ta pogajanja na mrtvi točki. Pot za sporazum je povsod izravnana; pogajanja so se prekinila samo s Finsko, in sicer zato, ker se ni mogla lajti primerna formula za ob-vt zno razsodišče. Moskovska vlada stoji glede tega vprašanja na stališču, da med njo in katerokoli drugo državo ni mogoče razsodišče, ker bi noben sodnik ne mogel biti nepristranski že radi tega, ker ne more biti sovjetski, temveč Ie pripadnik kake kapitalistične države. Zato je Rusija predlagala paritetno komisijo, katera bi reševala spore. Te formule pa se zopet I oje baltiške državo, češ r*a bi kljub številni enakosti njihove delegacije ne imele zadostne avtoritete, ker bi spadali njeni člani k majhnim državam v primeri z ogromno Rusijo. To vprašanje je glavni vzrok, da ni še prišlo do končnega sporazuma. Tako se ni dosegel nikak uspeh tudi s Poljsko, ker ie odgovorila poljska vlada, da mora stvar temeljito preštudirati Iz tega razloga je izjavila moskovska vlada, da za sedaj ne reilek-tira, da bi poljski zunanji mini-3ter vrnil ČiČerinov obisk v Varšavi. Pač pa je računala ruska vlada z obiskom litovskega zunanjega ministra In ministrskega predsednika Slaževiciusa, ki pa je danes strmoglavljen. Pogodba o nenaj?«.danju in nevtralnosti s protokolom o vprašanju Vilne je bila podpisana v Moskvi po svečanem sprejemu litovskega odposlanstva ter ratificirana šest tednov po podpisu, t. j. 10. novembra lanskega leta. Kmalu nato je prispelo v Mo-•kvo litovsko odposlanstvo pod vod*tYom ministra Puribskega za pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe. Pogajanja so se bila že začela, toda bila so nenadoma prekinjena radi prevrata v Litvi. Ta prevrat je Moskvo docela iznenadil. Dasi ima razširjeno in dovršeno informacijsko službo, so jo ti dogodki popolnoma presenetili. Ko je izbruhnil prevrat, je bila sovjetska vlada popolnoma dezorijentirana, tako da ni vedela, od kod izhaja državni udar. Nikakor ni pričakovala, da bodo ljudje, kot so Smetona in Valdemaras, prišli na vodilna mesta v državi. Bila je prepričana, da je prevrat delo Varšave in da litovski krščanski demokrati le izrabljajo imena nacionalistov, da pri ki-i je jo svoje Poljski prijazne namene. Še le pozneje je spremenila svoje stališče, kar je prišlo do izraza tudi v mcskovsltem tisku, tedaj namreč, ko je nova litovska vlada zaprla štiri komunistične voditelje v Litvi in dala jasno protipoljsko izjavo. Moskovska vlada se je še bolj pomirila radi dejstva, da drži tudi nova vlada garancijsko pogodbo kakor prejšnja in da ni opustila sklenitve trgovinske pogodbe. Vendar pa so se odnosa j i z Litvo poslabšali, ker Ru-ija čuti, da bi znala ta država izzvati nov spor v vzhodni Evropi. Takih sporov pa si Rusija v sedanjem hipu nikakor ne želi. Da se Rusija izogiblje sporov v vzhodni Evropi, dokazuje tudi njen odgovor na noto polj. vlade glede vprašanja Vilne. Poljska javnost je sprejela litovsko-ru-sko garancijsko pogodbo s skrajnim nezaupanjem. Temu vznemirjenju javnega mnenja je dala poljska vlada izraza s svojim vprašanjem v Moskvi. Ruska vlada je odgovorila zelo pomirljivo, izjavljajoč, da pogodba z Litvo ne nasprotuje ri-L,ki mirovni pogodbi in da Rusija sprejme vsako rešitev vprašanja Vilne na podlagi sporazuma med Poljsko in Litvo. Vsebina in ton ruskega odgovora sta poljsko javno mnenje skoraj popolnoma pomirila. Napetost, ki je nastala po puču maršala Pilsudskega v maju lanskega leta, je začela odjenja-vati. K zboljšanju rusko-poljskih odnošajev so mnogo pripomogli predvsem poljski gospodarski krogi, kateri so umirili nekate-J re politične kroge s tem, da so jim jasno predočili, da je Poljska danes in bo v bodočnosti navezana na gospodarsko sodelovanje z Rusijo. Spremembe v css<*b: li na poljskem poslaništvu v Moskvi pa niso bile izvršene z namenom, da se na ta način izzove zboljšanje odnošajev. Resnica je namreč, da je že prejšnji poljski poslanik zelo mnogo delal za zboljšanje rusko-peJjskih odnošajev. Te spremembe so pač prej posledica lanskega prevrata na Poljskem. Novi poljski poslanik v Moskvi bo skušal, da pripravi tla za temeljito zboljšanje ruskev-poljskih odnošajev. Njegovo delo pa gotovo ne bo lahko, zakaj v Moskvi je ukoreninjena neka posebna antipatija proti vsaki poljski vladi, v kateri ima. odločilno besedo maršal Pilsudski. Prihodnje zasedanje senata se bo pričelo 20. februarja RIM, 27. (Izv.) V krogih palače Madama se zatrjuje, da se sestane visoka zbornica na svojem prihodnjem zasedanju dne 20. februarja- V minulih dneh so bili v senatu razdeljeni nekateri zakonski načrti, katere je že odobrila poslanska zbornica. Rekisrzi Ijadskcšclskih učitelj 2V RIM, 27. (Izv.) Po vesteh agencije aLTnformatere della Štampa« se je sestala, v na učnem ministrstvu komisija, ki bo razpravljala in odločala o rekur-zih, katere so vložili prizadeti ljudskošolski učitelji proti njihovim premeščenjem in proti raznim drugim disciplinarnim kaznim, ki so jim bile naložene. Nov! odloki (Iz nrw1iO|i Usta) RIM, 27. (Izv.) Današnja «Ga«r zetta Ufficiale» prinaša kraljevi dekret z dne 23. decembra 1926., ki določa pravice in pristojbine trgovinske zbornice napram tržaški borzi. Nadalje prinaša G. U. kraljevi dekret .. dne 9. decembra 1926., s katerim se ustanavlja Narodno državno udruženje rezervnih častnikov ter odoforuje-jo pravila istega. G. U. objavlja ministrski dekret z dne 20. januarja 1927., s katerim se razširja možnost plačevanja novega liktorskega posojila v obrokih za one trgovce, ki bodo položili varščino v obligacijah liktorskega posojila. To pravico pa imajo samo oni trgovci, ki podpišejo najmanj 500 lir posojila Istotako prinaša «Ga«zetta Ufficialc» ministrski odlok z dne 17. januarja 1927., s katerim se podaljšuje termin za podpisovanje liktorskega posojila do 31. januarja 1927. za trgovce, ki hočejo položiti varščino v obligacijah liktorskega posojila. Nadalje prinaša danaSnja «Ga®zetta Ufficiale» obvestilo, da je finančni minister predložil poslanski zbornici dekret-zakon z dne 19. novembra 1926., s katerim se ustanavlja osebni progresivni davek na samce, in pa razpis posebnih natečajev na profesorska mesta na raznih srednješolskih zavodih kraljevine. _ mm faslstossKa vodstva RIM, 27. (Izv.) Danes ob 10. zvečer je izšel fašistovski uradni list «Feglio d'Ordini», ki prinaša prvi, delni seznam novih fašistovski h pokrajinskih vodstev, ki so bila odobrena na zadnji seji glavnega vodstva fa-šistovske stranke. Po potrditvi novih vodstev se bodo vršila slovesna ustoličenja istih v prisotnosti oblasti in fašistov v glavnih mestih pokrajin. Po ustoličenjih bodo pokrajinski tajniki započeli imenovanja političnih tajnikov in vodstev posameznih fašijev. Nova pokrajinska vodstva bodo meseca marca po vrstnem redu, ki bo še določen, sprejeta od načelnika stranke on. Mussolinija. Posamezna vodstva, ki bodo morala priti v črnih srajcah, brez sukenj, bo predstavil on. Mussoliniiu generalni tajnik stranke. Tekom februarja in marca se bodo vršili deželni sestanki pokrajinskih vodstev. Pokrajinska vodstva Piemonta, Lombardije, Benečije, Ligurije, Julijske in Tridentinske Benečije, v-e bodo zbrala v Milanu dne 13. februarja. Na teh sestankih bo generalni tajnik pojasnil vodstvom naloge stranke na raznih poljih. Od novih pokrajin je bilo do sedaj odobreno samo vodstvo reške pokrajine. _ Komisija fin Mkoi pri on. Mnssolinijii RIM, 27. (Izv.) Komisija furlanskih bojevniških zvez je podarila vladnemu predsedniku rimljanski vrč (amforo), ki je bil izkopan v Ogleju. Ob tej priliki je imel prvi minister on. Mussolini kratek nagovor, v katerem je povdaril svoje simpatije do furlanske zemlje in Vidma, ki je tako vreden svojega imena «Vojna prestolica». Zato je držal svoje najvažnejše govore vedno v Vidmu. Oglej, ki je za kratko dobo prevzel veliko dedeščino Rima, je in ostane videmski. «Pravim to izrecno radi tega, da že enkrat prenehajo razne neumestne polemike o tem vprašanju. Italijani 20. stoletja morajo prenehati z raznimi osebnimi spodtikanji in spori, ki so odlikovala demo-liberalne Italijce. Pozivam vse, da vršijo vedno in povsod delo pomirjevanja in sloge. Brez borbe in zmag ni slave. Zgodovinski dogodki ne dozorevajo v enem dnevu, ampak so plod dolgega in vztrajnega dela. Izpremembe ▼ milanskem tisku RIM, 27. (Izv.) Navzlic zanikanjem ravnatelja milanskega lista tcL'Ambrosiano«, zatrjuje rimska agenzia «La Recentissi-ma», da bo list prenehal izhajati. Ista usoda bo zadela tudi milanski večerni list «La Sera», «11 Secolo» pa bo izdajalo last- ništvo lista «Corriere della Sera* kot svojo večerno izdajo. Potemtakem bosta odslej v Milanu izhajala samo dva velika dnevnika: «Corriere della Sera», ki bo izhajal v trojni izdaji (zjutraj, opoldne in zvečer), ter «Popok> d'Italia». Izpremembe v diplomatski - službi RIM, 27. Ministrski predsednik in zunanji minister je odredil naslednje izpremembe glede poslaniških mest: Derossi Gerolamo, sedaj v Pekingu, določen za izrednega odposlanca in polnomočnega ministra v Bangkoku (Siam). — Senni Carlo, sedaj generalni koneul v Ženevi, določen za poslanika v Oslu. — Vard Danie-le, polnomočni minister, premeščen iz Luksemburga v Peking. — Barbaro Francesco, ki je bil do sedaj dodeljen ministrstvu, je imenovan za izjemnega odposlanca in polnomočnega ministra v Haagu. — Viola Guido corete di Campalto, svetnik poslaništva v Madridu, imenovan za izjemnega od p. v Kopenhag-nu. — Daneo Giulio, legacijski Bvetnik, sedaj pri ministrstvu, imenovan za izjemn. odposlanca v Assuncion (Paraguaj). — Amadori Giovanni, upravnik poslov v Bangkoku, imenovan za izjemnega od p. v Kovnu (Li-tvanska). — Monzani Riccardo, generalni konzul v Nizzi, imenovan za izjemnega oclp. v Luksemburgu. Upokojeni so: Maestri Moli-nari march. Francesco; Caccia Dominioni di Sillavengo conte Carlo; Alliata di Montereale; Compans de Brichanteau Chal-lant. _ Druvnmond v Rimu P&otuci de Calboli novi general ni podtajnik Družbe narodev RIM, 27. (Izv.) Državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve on. Grnndi je priredil danes v hotelu Excelsior obed na čast generalnemu tajniku Družbe narodov Drum-mondu, ki ga je včeraj zvečer sprejel v daljši avdijenci predsednik vlade on. Mussolini. Obeda se je udeležilo večje število diplomatov in drugih dostojanstvenikov. Za generalnega podtajnika v Družbi narodov je bil na mesto Attica določen Paoluci de Calboli, dosedanji kabinetni šef v zunanjem ministrstvu. «Izgnbljeni sin* RIM, 27. (Izv.) Vesti o povratku vseučiliškega prof. Buona-iuti v naročje katoliške cerkve so se izkazale, ako ne za neosnovane, pa vsaj za preuranjene. Izobčeni profesor in duhovnik je sicer v zadnjem čpsu zares napisal knjigo o Martinu Luthru, ki ni v nasprotju z nauki katoliške cerkve, toda istočasno je ta herotik napisal tudi druga dela, katera istemu nasprotujejo. Povrh tega pa bi moral izobčeni profesor, nad katerim je bila izrečena višja eks-komunikacija (excomunticatio superior), preklicati vse svoje verske zmote in dati resna zagotovila, da se v bodočnosti ne bodo ponavljale. Šele v tem slučaju bi mogoče utegnila biti preklicana njegova ekskomuni-kacija. _ Znamk« mm novinarski podporni zavod RIM, 27. (Izv.) Podporni zavod za novinarje sporoča, da morajo upravništva listov, revij in perijodičnih časopisov, kakor tudi reklamne agencije in druga podobna podjetja uporabljati na svojih j>otrdiIih znamke po 20 stotink, ki so predpisane po posebnem dekretu-zakonu v korist zavoda. Znamke s-o na prodaj pri vseh centralnih poštnih uradih pokrajinskih glavnih mest in pri sprejemnih poštnih uradih. Pot beloruskih poslancev je izročil sej m sodišču VARŠAVA, 27. V sredo se je vršila burna seja sejma, na kateri je bil sprejet predlog, da se izroči sodišču pet beloruskih narodnih poslancev. Prišlo je do zelo burnih prizorov, ko je nazva! beloruski narodni poslanec ministra za .pravosodje carskim hlapcem. IAUučen je za mesec dni s sej sejma. Beosmlsko „Vreme" agitira za obnovitev narodnega bloka med radikali in samostojnimi demokrati BEOGRAD, 27. (Izv.) Današnji dan ni prinesel posebnih političnih dogodkov in sicer zaradi velikega pravoslavnega praznili vetega Save, ki so ga po-s,. slovesno obhajali v Beogradu. Nekoliko živahnosti je bilo opažati samo v radikalskem poslanskem klubu, kjer so posamezni poslanci, posebno oni iz Bosne živMhno komentirali volilne rezultate v Bosni ter ugotavljali, da so precej izgubili zaradi koalicije z Radićevim klubom. Obenem se je tekom dopoldneva in popoldneva posvetovala vladna večina finančnega odbora o proračunu. Jugosloven^ki klub pa je imel danes dopoldne daljšo seio, na kateri je pretežno razpravljal o posameznih volilnih rezultatih. V političnih krogih se opaža izve-stno nervoznost radi Radi ćevih napovedb, s katerimi na javlja ostro akcijo proti vladi in posebno proti ministroma dr. Srskiću in Maksimovieu. Radič zaradi današnjega pravoslavnega praznika še ni prišel v Beograd in ga pričakujejo za jutri dopoldne. Beograjske «Novine» z velikim interesom razglabljajo o političnem položaju in soglasno ugotavljajo., da stopa jugo-slovensko notranje politično življenje novim parlamentarnim volitvam nasproti. «Vreme», ki je poluradno ra-dikalsko glasilo, je zadnje dni stalno vzbujalo pozornost in ugotavljalo polrcbo, da se obnovi bivši narodni blok med radikali in samostoinimi demokrati. Tako tudi danes povdarja in agitira za ta blok ter navaja, da ideja o osnovitvi narodnega bloka pridobiva med radikali vedno več pristašev. Vsekakor pa se vesti o osnovitvi narodnega bloka ne smejo smatrati kot preveč aktualne, ker politični krogi povdarjajoj da radikali sicer želijo narodni b*ok, vendar pa se to smatra za pritisk na Radića, da bi v njem izzvalo bojazen pred razkolom sedanje vladne kombinacije. Finančni odbor je imel danes popoldne sejo in je bila na dnevnem redu rasprava o proračunu državnih dohodkov. Po redukcijah raznih postavk je finančni odbor s 14 proti 4 glasovom odc.bri 1 proračun o državnih dohodkih. Prihodu »a seja se bo vršila jutri popoldne. M mrijonov &miw za beoyiajsko univerzo BEOGRAD, 27. (I/v.) Radikalski prvak in bivši minister D.ioruje Gentić je poslal rektorju beograjske univerze pismo s sporočilom, da voli vso svojo imovino beograjski univerzi. Njegova zapuščina bo znašala več milijonov dinarjev. Izjave dr. Beneša o Hsli antanti PRAGA, 27. -Odgovarjajoč na razna vprašanja, ki so mu bila postavljena na seji senatne komisije za zunanje zadeve, je zunanji minister dr. Beneš pov-darjal med drugim, da niso resnične vesti, da jo prišlo med državami Male antante do nesoglasij. Kadar sklene katera država Male antante kako pogodbo, takoj pričnejo krožiti govorice, da. pomeni te. polom Male antante. Nasprotno, vse države Male antante so popolnoma svobodne v sklepanju pogodb, s katerimi se ne tan-girajo interesi Male antante. Kar se tiče potovanja grofa Bethlena v Rim, nima Mala antanta nič proti temu, da sklene Madžarska kako pogodbo z Italijo o prijateljskem sodelovanju. Razen tega je v interesu Italije, da ostane v dobrem prijateljstvu z Romunijo in Jugoslavijo. Obstoja mednarodna nervoznost in kriza in vse je treba dobro zasledovati, ker lahko nastanejo iz majhnih stvari velike posledice. Pozorno je treba gledati na vse, kar se dogaja, a pri tem ohraniti mir in hladnokrvnost. Cehoslova-ška bo Še nadalje ostala zvesta Mali antanti. MOSKVA, 27. (Izv.) Novi ruski poslanik pri kvirinalu Ka-menev je odpotoval iz Moskve v Rim. Nove težave pri reševanju nemSke vladno krize BERLIN, 27. (Izv.) Nemškim nacijonalcem je nad vse težko sprejeti pogoje, ki jih jim je stavil za vstop v vlado nemški center. Objavljenje programa, ki bi bil moral ostati taj^n, je spravilo nemške nacijonaliste v veliko zadrego napram njihovim pristašem ter je povzročilo nesporazumi j en je z ostalimi strankami, s katerimi pogajanja niso bila še dokončana. Nemški nacijonalisti groze, da bodo pretrgali pogajanja, ako ne bo dotični program, ki je bil objavljen, spremenjen. Mars jo popoldne sprejel delegate nemških n arij on al i sto v, ki so protestirali proti okolnosti, da je bil program, ki bi moral ostati tajen, objavljen. Nemški nacijonalisti stavijo sedaj nove zahteve, toda nemški ljudovci in center so mnenja, da je to samo taktika nemških nacijonalistov napram njihovim pristašem. Vozačka kontrolna komisija bo koncem lueseca zapustila Berlin BERLIN, 27. Medzavezniska voj. kontrol, kom. v Nemčiji je zaključila svoje delo s sprejemom sklepov glede izdelovanja in izvoza vojnega materijala. Komisija ho odšla dne 31. t. m iz Berlina. Od tega dne dalje ne i>o v Berlinu nikakega urada več za kontrolo nemških vojaških naprav. O vojaških vpra.-šanjih se bo od sedaj dalje pogajala nemška vlada neposredno s francosko preko Uvojegal pariškega poslaništva. Neprilike Riccicttija Garibaldi PARIZ. 27. (Izv.) Ricciotti Ga-ribaldi, ki je včeraj odpotoval iz Pariza v Anglijo, je bil od angleških oblasti v Folkestone zadržan. Oblasti so ga naprosile, da naj prebije noč v Folke-stonu, kajti angleške o .M r-t i smatrajo Ricciotti Garihaldija za političnega begunca, v.-led česar hočejo prej zablevati tozadevne instrukcije iz Londona, predno ga prepustijo v Anglijo. Italijanski list na Francoskem nslavi]en PARIZ, 27. Agencija uHavas* sporoča, da je notranji minister izdai naredbo, ki prepoveduje nadaljnje izhajanje in prodajanje lista «11 Pensiero Latino». List je urejeva* novinar Tcvrre, ki je bil izgnan iz Francije. D'3§3đR! m u>fajsli8ni Skrb? in tožave \lade LONDON, 27. Po poročilih, ki prihajajo iz Šanghaja in iz Pekinga, po.-taja položaj na Kitajskem z vsakim dn ni bolj zamotan in opasen. -Poskus Anglije, da bi pridobila tudi druge države za skupno, cb r oženo intervencijo na Kitajskem, kjer se gibanje proti tujcem siri z veliko naglico, se je docela izjalovil. «Daily Ne\vs» pravi, da ix> Anglija, kakor vse kaže, ostala docela osamljena radi politike, ki jo vodi napram kantonski vladi. Japonska je že odgovorila, da ne bo pošiljala svojih čet na Kitajska tla, pa tudi Združene države hočejo voditi v tem pogledu popolnoma samostojno politiko. Tudi dominijoni povzročajo londonski vladi velike težave: Kanada izjavlja, da ne bo pošiljala, svojih čet na Kitajsko, nacionalistični elementi v Indiji pa jasno izpričujejo svoje simpatije za kitajsko. nacijonalistično gibanje. Tudi v Avstraliji se bodo laburisti odločno uprli vsakršnemu vmešavanju melbournske vlade v kitajske zadeve. Razni angleški listi si na vso moč prizadevajo, da bi v čim bolj kričečih barvah orisali veliko nevarnost, ki preti Veliki Britaniji s strani Moskve. «Dai-ly Mail» razlaga, da so sovjeti ukinili svoje revolucijonamo delovanje v drugih delih sveta ter so se z vso silo vrgli na Kitajsko, kjer upajo, da se jim bo posrečilo zadati Veliki Britaniji smrtni udarec. Boljševiški agitatorji se trudijo, da bi preprečili sporazum med Londonom in kantonsko vlado. Širijo se seveda v tem pogledu tudi razne, več ali man) senzacij on alne vesti. «Exchan-ge Telegraph» na pr. zatrjuje, da je izvedel iz Helsingforsa, da sta zapustila Moskvo dva dolgra CL •EDINOST* V Trstu, dne 28. jrunarja 1927. vlaka, polna orožja, streliva in drugega vojnega materijala, ki je namenjen kitajskim revolu-cijonarnim vojskam. List zatrjuje, da bodo v najbližjih dneh odposlani na daljnji vzhod še trije drugi vlaki «pol ni bomb in nabojev«. Nesreče Hiša se je zrušila NEAPELJ, 27. V občini San Cipriano di Aversa se je srušila kmečka hiša, ki so jo zadnji nalivi močno poškodovali. Ruševine so pokopale vso družino kmetovalca Ciottija. Težko ra^ njene so jih potegnili izpod ruševin. Deset potnikov ranjenih RIM, 27. Sinoči ob 20.30 je na postaji v Parmi zadel brzovlak Milan-Bologna štev. 117 ob o-sebni vlak Spezia-Parma štev. 2348, ko je ta prihajal na po-staj