Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/216 ii ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta N6-0015 Naslov projekta FISHCUHE - Ribiška kulturna dediščina in jezikovna raznolikost v alpsko-jadranskem prostoru Vodja projekta 20820 Rada Cossutta Tip projekta N Projekti ESF in ERC Obseg raziskovalnih ur 4044 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2012 - 12.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.05 Jezikoslovje Družbenoekonomski cilj 01. Raziskovanje in izkoriščanje zemlje Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.02 Jeziki in književnost B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ Raziskovalni projekt se uokvirja v jezikoslovno obravnavo in avdiovizualno dokumentiranje slovenskih narečij in govorov na jezikovno mešanih območjih zgornjejadranskega prostora, kjer se stika slovansko-romansko-germanski svet in kjer je besedišče zaradi vse bolj radikalnih sprememb življenja in popolne globalizacije stalno podvrženo interferenčnim vplivom, ki spreminjajo govorne navade dvojezičnih govorcev. Preučevanje ribiške terminologije v tem okolju ni naključno. Ribištvo je bilo namreč, zlasti v Tržaškem zalivu, v preteklosti poglavitna dejavnost, ki je povezovala ljudi različnih narodnosti in ki je danes, žal, popolnoma ohromela in zamrla. V prvi fazi raziskovalnega projekta je preučevanje ribiške terminologije potekalo na osnovi že obstoječih podatkov, izluščenih iz razpoložljivih znanstvenih študij in narečnih slovarjev. Sledile so terenske raziskave, izvedene v skladu s sodobno dialektološko metodologijo in s pomočjo leksikalne vprašalnice NASIK (Narečni atlas slovenske Istre in Krasa), ki obsega 435 vprašanj, ki obravnavajo ribištvo po naslednjih poglavjih: Geomorfologija; Meteorologija; Plovba in manevri; Plovila; Oprema; Življenje na ladji; Ribolov; Morsko živalstvo; Morsko rastlinstvo. Izsledki terenskih raziskav so v obliki seznamov narečnih izrazov, zapisanih s slovensko fonetično pisavo in razporejenih po raziskovalnih točkah (Križ, Kontovel, Nabrežina, Izola, Piran), strnjeni v znanstveni monografiji Ribiška jezikovna in kulturna dediščina v Tržaškem zalivu in slovenski Istri, ki je pripravljena za izid. V okviru projekta je bila izvedena tudi jezikoslovna obravnava zbrane narečne ribiške terminologije v obliki glosarja romanskih izposojenk z navedbo narečnih izrazov, slovnično opredelitvijo, pomensko opredelitvijo in etimološko razčlembo, opremljeno z literaturo. Pravkar je v pripravi tudi produkcija filmske dokumentacije, ki dopolnjuje narečno gradivo s posnetki lokalnih raziskovanih krajev in prostih pričevanj informantov. ANG_ The research project is set in the context of linguistic treatment and audio-visual recording of Slovene dialects and speeches in the linguistically diverse upper Adriatic area lying at the intersection of the Slavic, Romance and Germanic worlds. Radical changes in lifestyle and total globalization make its vocabulary subject to constant linguistic interference affecting the speaking habits of its bilingual population. Fishing terminology has not been made the focus of our study at random. In particular in the Gulf of Trieste, fishing used to be the principal activity that connected people belonging to different nations, whereas nowadays it is unfortunately a crippled industry. In the first phase of the research project the study of the fishing terminology was based on the data already available, selected from the scientific studies and dialect dictionaries. In the next phase, fieldwork was carried out in accordance with the latest dialectological methodology and involved the use of the NASIK (Dialect Atlas of Slovene Istria and the Kras) lexical questionnaire comprising 435 questions dealing with fishing in the following thematic order: Geomorphology; Meteorology; Seafaring and Manoeuvres; Vessels; Equipment; Life aboard Ship; Fishing; Sea Animals; Sea Plants. The results of the fieldwork, arranged into a list of terms, written down using the Slovene phonetic transcription system and distributed among the research points (Križ, Kontovel, Nabrežina, Izola, Piran), are synthetised in the scientific monograph Fishing Linguistic and Cultural Heritage in the Gulf of Trieste and the Slovene Istria, already prepared for the edition. In the context of the project the linguistic treatment of the collected dialectal fishing terminology and its arrangement into a glossary of Romance loans were also completed. Each dialectal term was dealt with by providing the grammmatical determination, semantic determination and etymological analysis with indication of sources. At the moment, the production of a video shooting that complements the dialectal material with shots of local researched places and informants free narratives, is being carried out. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Izhodišče raziskovalnega projekta je bilo zbiranje ribiške terminologije v alpsko-jadranskem prostoru predvsem z vidika jezikovne raznolikosti, ki so jo pomembno zaznamovali tako stik slovanskega, romanskega in germanskega sveta kot tudi radikalne spremembe življenja in globalizacija. Ribištvo je bilo namreč v preteklosti na tem območju poglavitna dejavnost, ki je danes popolnoma zamrla, pustila pa nam je bogato strokovno izrazje, ki z zamrtjem te panoge tvega pozabo. V prvem letu raziskovalnega obdobja je zbiranje gradiva potekalo najprej na osnovi že obstoječih podatkov, izluščenih iz razpoložljivih razprav in narečnih slovarjev. Sledila je določitev pogojev terenskega dela. V prvi fazi so bile določene raziskovalne točke v Tržaškem zalivu in kontrolne točke v slovenski Istri. Sledila je izbira informantov, ki je bila zelo poglobljena in natančna in je predvidevala zastopanost različnih družbenih in starostnih kategorij, predvsem zaradi opazovanja sprememb specialnih terminologij. Upoštevani so bili zlasti avtohtoni govorci, predvsem starejše generacije, ki še poznajo t. i. izginjajoče ribiško besedišče, ki je že izumrlo ali tone v pozabo. Izbira izpraševalcev se je osredotočila na mlade raziskovalce Inštituta za jezikoslovne študije UP ZRS Koper in študente UP FHŠ, ki so s svojimi diplomskimi in seminarskimi nalogami prispevali k zbiranju narečnega gradiva. Terenske raziskave so bile izvedene s pomočjo leksikalne vprašalnice NASIK (Narečni atlas slovenske Istre in Krasa), ki obsega 435 vprašanj, ki obravnavajo ribištvo po naslednjih poglavjih: Geomorfologija; Meteorologija; Plovba in manevri; Plovila; Oprema; Življenje na ladji; Ribolov; Morsko živalstvo; Morsko rastlinstvo. Izvedba terenskega dela je potekala po dialektološki metodologiji snemanja gradiva z uporabo najsodobnejših pripomočkov snemalne tehnike. Izpraševalci so na osnovi vprašalnice postavljali informantom vprašanja in njihove odgovore istočasno snemali. Sledila sta zapis zbranega narečnega gradiva s slovensko fonetično pisavo in njegova postavitev v obliki seznamov besed. Posnete so bile tudi proste ribiške pripovedi informantov o njihovem življenju in dogodivščinah. Osnutek ribiškega terminološkega slovarja je vodja projekta Cossutta predstavila na Pleteršnikovem simpoziju v Pišecah z referatom Osnutek terminološkega narečnega ribiškega slovarja govorov Tržaškega zaliva (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 75, Maribor 2012), v katerem je obravnavala primere slovanskih gesel o mrežah v Tržaškem zalivu. Na osnovi zbranega in zapisanega terenskega narečnega gradiva je v letu 2012 Cossutta izvedla njegovo začetno jezikoslovno razčlembo, iz katere je razvidno, da je slovenska narečna ribiška terminologija v zgornjejadranskem prostoru prepredena z romanizmi, in to zlasti z beneškimi izposojenkami. Izsledke projektne raziskave je predstavila na mednarodnem simpoziju Kongress der Internationalen Geselschaft für Dialektologie und Geolinguistik (SIDG) Dialekt 2.0, Dunaj, 23. 7. 2012-28. 7. 2012, z referatom Fishing terminology in the Slovene vernaculars of the Trieste gulf, in na 23. Slovenskem slavističnem kongresu Slavistika v regijah, Koper, 27.-29.9. 2012, z referatom Ribiška kulturna dediščina in jezikovna raznolikost v alpsko-jadranskem prostoru, v katerem je razčlenila izbor romanskih izposojenk iz poglavja o plovilih. V okviru projekta so bile v letu 2012 izvedene terenske dialektološke raziskave v štirih raziskovalnih točkah, in sicer na Kontovelu, v Križu, Nabrežini in Izoli, s pomočjo vprašalnice NASIK. Na piranski Skupnosti italijanske narodnosti se je začelo tudi zbiranje narečnega ribiškega piranskega izrazja. V drugem letu izvajanja projekta je bilo po predvidenem načrtu zaključeno terensko delo v Tržaškem zalivu in dveh kontrolnih točkah slovenske Istre (Izola, Piran). Raziskovalno terensko delo smo nato razširili tudi na hrvaško Istro, kjer je član projektne skupine dr. Filipi izvedel poglobljeno raziskavo po isti vprašalnici NASIK (435 vprašanj) v 21 raziskovalnih točkah. Zbrano in s fonetično pisavo zapisano istrskohrvaško narečno gradivo, ki bistveno dopolnjuje vse prejšnje raziskave in odpira veliko možnosti primerjalnih jezikoslovnih študij, je izdal v monografiji Lingvistični atlas pomorske terminologije istrskih govorov (LAPTIG), Zagreb-Pula 2013. V drugem letu raziskovalnega obdobja so bili uresničeni načrtovani raziskovalni cilji po naslednjih etapah: • začetna priprava glosarja z izdelavo sheme slovarskega gesla, ki upošteva naslednje sestavine: poknjiženi iztočnici, zapisani krepko, sledijo njene fonetično zapisane narečne ustreznice (samostalniki v imenovalniku) z oznakami raziskovalnih točk v oklepajih. Sledi besednovrstna oznaka iztočnice (m., f., n. so oznake za spol samostalnika) in pomenska razlaga v ležečem tisku, ki je lahko knjižna ustreznica narečnega izraza, če ta obstaja, ali natančnejše terminološko pojasnilo, če v knjižnem jeziku ni ustreznega enobesednega termina. Pri terminu, prevzetem iz tujega jezikovnega sistema, sta v oglatem oklepaju z znakom < označena smer izposoje in izvor besede. Sledi ustrezna literatura (dialektološke raziskave, študije, priročniki, slovarji). Vsako geslo je po možnosti opremljeno tudi s slikovnim gradivom. • jezikoslovna obravnava romanskih izposojenk z navedbo narečnih izrazov, slovnično opredelitvijo, pomensko opredelitvijo in etimološko razčlembo, opremljeno z literaturo. Izbor izsledkov projektne raziskave je vodja projekta Cossutta predstavila s prispevkom La terminologia marinaresca del Golf o di Trieste: prestiti romanzi (v tisku) na mednarodnem simpoziju Mare loquens (Univerza v Zadru, 2013). V zadnjem letu raziskovalnega projekta so bile v raziskovalno projektno skupino vključene tri raziskovalke UP ZRS, in sicer Klara Šumenjak, Jerneja Umer in Tina Rožac, ki so aktivno sodelovale pri dokončni izdelavi zbranega terenskega leksikalnega gradiva in njegovi računalniški obdelavi. Vodja projekta je izsledke raziskovalnega projekta nanizala v prispevku L'interferenza romanza nella terminologia slovena marinaresca del Golfo di Trieste, s katerim je nastopila na mednarodnem simpoziju 3rd LINEE International Conference (Dubrovnik, 28.-30. april 2014). Na istem simpoziju sta predstavili svoj prispevek v zvezi s projektom tudi sodelavki Tina Rožac in Klara Šumenjak z naslovom A cultural and linguistic image of the Slovenian marine fisheries over time. V zaključni projektni fazi smo izvedli naslednje etape: 1) ponovno smo odšli na teren in preverili nekatere manjkajoče podatke ter razširili gradivo na osnovi pričevanj avtohtonih govorcev; 2) izvedene so bile korekture z natančnim pregledom celotnega zbranega ribiškega izrazja, zapisanega s slovensko fonetično pisavo; 3) izvedena je bila postavitev dokončne verzije gradiva v obliki seznamov besed, oštevilčenih po raziskovalnih točkah; 4) izvedeni sta bili dokončna izdelava knjižne izdaje narečne ribiške terminologije v obliki znanstvene monografije z naslovom Ribiška jezikovna in kulturna dediščina v Tržaškem zalivu in slovenski Istri in njena prijava 6. 5. 2014 na Javni razpis za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2014. Delo poleg avtoričine spremne besede, uvodne študije o zgodovinskem in jezikovnem orisu obravnavanega območja (avtorici Tina Rožac in Klara Šumenj ak) ter zbranega in v slovenski fonetični pisavi zapisanega narečnega ribiškega gradiva prinaša izbor kriških, kontovelskih in izolskih narečnih besedil, ki so jih izpraševalcem posredovali informanti in so bila nato prevedena v slovensko in italijansko knjižno različico. Monografija bistveno dopolnjuje vse prejšnje, tudi avtoričine, raziskave o interferenčnih vplivih na področju narečne ribiške terminologije v zgornjejadranskem prostoru. Njena aktualnost se odraža v inovativnem pristopu do te izredne kulturne dediščine in jezikovne raznolikosti ter večplastnosti obravnavanega območja. Zbrano in zapisano narečno ribiško terminološko gradivo odpira slovenistom in romanistom nešteto možnosti za razčlembo in razvoj tako znanstvene kot strokovne terminologije ter je dragocen raziskovalni dosežek za slovensko in romansko dialektologijo. Delo sta recenzirala dr. Jožica Škofic in dr. Matej Šekli. 5) Pravkar potekajo zadnje korekture knjižne izdaje spremnega glosarja narečne ribiške terminologije, v katerem so semantično in etimološko obdelana naslednja gesla: • poglavje o mrežah: gombina, malajda, pašelera, pošta za tune, pošta za sardone in kalamare, souter, šakaleva, trata za lov sardonov in sardel; • poglavje o plovilih: bragoc, ščifa, top, tonera, trabakula, kaič, betjeu, čupa, batana; • poglavje o ribah: zobatec, ovrata, ribon, pagar, ovčica, črnorepka, salpa, bukva, skuša, tun, palamida, šnjur, lica, morska lastovica, kovač, romb, dolgin, gavon, pisanica, pic, rjava škarpena, katrca, jegulja, pes, električni skat, morski golob. 6) Snemanje videofilma, ki naj bi služil tudi za promocijo Ribiškega muzeja v Križu, s krajevnimi vložki in pripovedmi informantov smo zaradi njihove razpoložljivosti in vremenskih neprilik prestavili na marec 2015. V okviru projektnih raziskav so bili v letu 2014 objavljeni naslednji prispevki projektne skupine: COSSUTTA, Rada. Romanske prvine v ribiški narečni terminologiji Tržaškega zaliva. V: LEBEN, Andrej (ur.), et al. Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik = Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki: Festschrift fur Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag. Graz: Leykam, 2014, str. 111-118, ilustr. [COBISS.SI-ID 1536952772] kategorija: 3B (Z, A1/2); tipologijo je verificiral OSICH točke: 30, št. avtorjev: 1 MIKOLIČ, Vesna. Slovenski turistični termini s področja ribištva : odraz sredozemske naravne in kulturne dediščine ter dežele številnih voda. V: LEBEN, Andrej (ur.), et al. Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik = Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki : Festschrift fur Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag. Graz: Leykam, 2014, str. 163-171. [COBISS.SI-ID 1536953028] kategorija: 3B (Z, A1/2); tipologijo je verificiral OSICH točke: 30, št. avtorjev: 1 ROŽAC, Tina, ŠUMENJAK, Klara. A cultural and linguistic image of the Slovenian marine fisheries over time. V: LAH, Josip (ur.). Linguistic and cultural diversity in space and time : conference program and book of abstracts. Zagreb: Croatian Anthropological Society, 2014, str. 23-24. [COBISS.SI-ID 1536474820] kategorija: SU (S) točke: 1, št. avtorjev: 2 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 V triletnem obdobju trajanja raziskovalnega projekta je bil udejanjen program dela po vnaprej načrtovanih smernicah z uresničitvijo raziskovalne hipoteze, ki je predvidevala terensko zbiranje narečne ribiške terminologije v Tržaškem zalivu in v istrskih kontrolnih točkah, njen zapis s slovensko fonetično pisavo in njeno jezikoslovno obravnavo v obliki glosarja pretežno romanskih izposojenk. Inovativna znanstvena spoznanja raziskovalnega projekta so pridobila svojo končno podobo z izdelavo znanstvene monografije Ribiška jezikovna in kulturna dediščina v Tržaškem zalivu in slovenski Istri, ki bistveno dopolnjuje vse prejšnje, tudi avtoričine, raziskave o interferenčnih vplivih na področju narečne ribiške terminologije v zgornjejadranskem prostoru. Njena aktualnost se odraža v inovativnem pristopu do te izredne kulturne dediščine in jezikovne raznolikosti ter večplastnosti obravnavanega območja. Zbrano in zapisano narečno ribiško terminološko gradivo odpira slovenistom in romanistom nešteto možnosti za razčlembo in razvoj tako znanstvene kot strokovne terminologije ter je dragocen raziskovalni dosežek za slovensko in romansko dialektologijo._ 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Zaradi neuspelega poskusa usklajevanja vprašalnice za pomorsko ribiško terminologijo z rečno terminologijo smo se v letu 2013 odločili, da del raziskave izvedemo tudi v hrvaški Istri z vidika pomorske terminologije. V letu 2014 so se projektni skupini pridružile raziskovalka dr. Klara Šumenjak, mlada raziskovalka Jerneja Umer Kljun in mlada raziskovalka Tina Rožac ter tako nadomestile dr. Lucijo Čok, ki se je upokojila._ 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 1536952772 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Romanske prvine v ribiški narečni terminologiji Tržaškega zaliva ANG Romance elements in the fishing dialectal terminology in the Gulf of Trieste Opis SLO Prispevek predstavlja rezultate temeljnega ERC-ARRS prilagojenega projekta FISHCUHE - Ribiška kulturna dediščina in jezikovna raznolikost v alpsko-jadranskem prostoru. Terenska dialektološka raziskava je bila izvedena v Tržaškem zalivu in slovenski Istri z uporabo vprašalnice NASIK. Iz poglavja o ribah so predstavljeni primeri romanskih izposojenk (večina ribiške terminologije je izposojena). Avtorica jih obravnava na osnovi natančne etimološke razčlembe. The contribution presents the results of the basic ERC-ARRS adapted ANG project FISHCUHE - Fishing Cultural Heritage and Linguistic Diversity in the Alpine-Adriatic Area. The field dialectological research was conducted in the Trieste Gulf and in the Slovene Istria with the use of the NASIK questionnaire. From the chapter on fish, examples of Romance loans are presented (most of the fishing terminology is borrowed). The author discusses them on the basis of a detailed etymological analysis. Objavljeno v Leykam; Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik; 2014; Str. 111-118; Avtorji / Authors: Cossutta Rada Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 2277843 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ribiška kulturna dediščina in jezikovna raznolikost v alpsko-jadranskem prostoru ANG Fishing Cultural Heritage and Linguistic Diversity in the Alpine-Adriatic Area Opis SLO Prispevek predstavlja temeljni projekt ARRS Ribiška kulturna dediščina in jezikovna raznolikost v alpsko-jadranskem prostoru, ki se pravkar odvija na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru. Cilj projekta je zbiranje narečne ribiške leksike govorov Tržaškega zaliva, izredne kulturne dediščine, ki z zamrtjem te dejavnosti tvega pozabo. Prispevek skuša prikazati izsledke terenske dialektološke raziskave, izvedene v treh raziskovalnih točkah s pomočjo vprašalnice NASIK. Iz poglavja o plovilih so izluščeni primeri romanskih izposojenk, ki jih avtorica etimološko razčlenjuje. ANG The article presents the basic research project Fishing Cultural Heritage and Linguistic Diversity in the Alpine-Adriatic Area that is currently going on at the Science and Research Centre of Koper. The main goal of the project is to collect the fishing terminology in the vernaculars of the Gulf of Trieste in order to preserve this extraordinary cultural heritage, which is slowly fading away. The article presents the findings of fieldwork research, which was based on the NASIK questionnaire and has been carried out on three different locations. The author selected several Romance lexemes from the questionnaire section about navigation and provided their etymological explanation. Objavljeno v Zveza društev Slavistično društvo Slovenije;Znanstvena založba Filozofske Fakultete; Slavistika v regijah - Koper; 2012; Str. 65-72; Avtorji / Authors: Cossutta Rada Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 3. COBISS ID 2433491 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Lingvistični atlas pomorske terminologije istrskih govorov (LAPTIG) ANG Linguistic Atlas of Maritime Terminology of Istrian Dialects (LAMTID) Opis SLO Lingvistični atlas pomorske terminologije istrskih govorov (LAPTIG) temelji na vprašalnici NASIK, ki je sestavljena iz 435 vprašanj, razdeljenih na 7 semantičnih polj (Morje, Geomorfologija, Meteorologija, Navigacija, Plovila, Ribištvo, Morsko živalstvo in rastlinstvo). Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalne mreže, ki obsega 1 raziskovalno točko v slovenski Istri (Izola), 1 v Kvarnerju (Mali Lošinj) in 21 raziskovalnih točk v hrvaški Istri (Savudrija, Rijeka, Ičići, Novigrad, Tar, Vabriga, Poreč, Moščenice, Fontane, Funtana, Vrsar, Drenje-Crni-Sveta Marina, Rabac, Rovinj, Vškovići, Rakalj, Peroj, Fažana, Pula, Ližnjan, Medulin). Linguistic Atlas of Maritime Terminology of Istrian Dialects (LAMTID) is based on the NASIK questionnaire, which consists of 435 questions divided in 7 semantic groups (Sea, Geomorphology, Meteorology, Navigation, Vessels, Fishery, Sea fauna and flora). The research was carried out in a ANG network of 1 research point in Slovenian Istria (Izola), 1 in Kvarner (Mali Lošinj) and 21 research points in the region of Croatian Istria (Savudrija, Rijeka, Ičići, Novigrad, Tar, Vabriga, Poreč, Moščenice, Fontane, Funtana, Vrsar, Drenje-Crni-Sveta Marina, Rabac, Rovinj, Vškovići, Rakalj, Peroj, Fažana, Pula, Ližnjan, Medulin). Objavljeno v N. Dominović;Znanstvena udruga Mediteran;Sveučilište Jurja Dobrile; 2013; 415 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Filipi Goran, Buršić-Giudici Barbara Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 1536953028 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenski turistični termini s področja ribištva ANG Slovene tourism terms from the field of fishing Opis SLO V prispevku je prikazana semantična razčlemba nekaterih leksemov s področja ribištva in ribiške industrije, ki so bili vključeni kot relevantni turistični termini v Turistični terminološki slovar TURS. ANG In the paper the semantic analysis of some lexemes from the field of fishing and fishing industry are presented and included as relevant tourism terms into the Tourism Terminological Dictionary TURS. Objavljeno v Leykam; Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik; 2014; Str. 163-171; Avtorji / Authors: Mikolič Vesna Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 2177747 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prepletanje domačih in tujih skladenjskih ter leksikalnih prvin v narečni kriški ribiški pripovedi ANG Intertwining of local and foreign syntactic and lexical elements in a dialectal fishing story from Križ near Trieste Opis SLO Prispevek predstavlja skladenjsko in leksikalno razčlembo kriškega narečnega besedila, zapisanega s slovensko fonetično pisavo, z vidika prevzemanja interferenčnih romanskih in germanskih prvin. ANG The contribution presents the syntactic and lexical analysis of a dialectal text from Križ near Trieste, transcribed with Slovene phonetical transcription, from the point of view of Romance and German interference elements. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Cossutta Rada Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 2. COBISS ID 1536474820 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kulturna in jezikovna podoba slovensko-italijanskega pomorskega ribištva ANG A cultural and linguistic image of the Slovenian marine fisheries over time Opis SLO Prispevek obravnava spreminjanje kulturne in jezikovne podobe slovenskega obmorskega ribištva skozi čas. Na podlagi analize obstoječih virov in podatkov, pridobljenih s pomočjo projekta FISHCUHE, avtorici opisujeta današnje stanje ribištva v Tržaškem zalivu in slovenski Istri in ga primerjata s stanjem v preteklih desetletjih ter obravnavata slovansko- romansko jezikovno prepletanje v ribiški terminologiji, ki se je skozi stoletja razvila med slovenskimi ribiči v Tržaškem zalivu in med italijanskimi ribiči v slovenski Istri. ANG The paper presents the cultural and linguistic identity change of Slovenian marine fisheries over time. On the basis of specialized and scientific literature and the data gathered through the FISHCUHE project, the authors provide a description of the present situation of the fisheries in the Gulf of Trieste and Slovene Istria and give a comparison with the past situation, which is followed by an analysis of Slavic-Romance linguistic intertwining in the fishing terminology, formulated among Slovene fishermen in the Gulf of Trieste and Italian fishermen in Slovene Istria throughout the last decades. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Croatian Anthropological Society; Linguistic and cultural diversity in space and time; 2014; Str. 23-24; Avtorji / Authors: Rožac Tina, Šumenjak Klara Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID 71952128 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Annales. Series historia et sociologia. Filipi, Goran (član uredniškega odbora 1994-). ANG Annales. Series historia et sociologia. Filipi, Goran (member of editorial board 1994-). Revija Annales, Series Historia et Sociologia, objavlja izvirna znanstvena dela s humanistično in družboslovno vsebino, predvsem preučevanje multikulturnih in multietničnih odnosov kot značilnosti območja, v katerem izhaja. Vsebine so naravnane interdisciplinarno s poudarkom na deficitarnih področjih preučevanja, saj prinašajo arheološke, zgodovinske, umetnostnozgodovinske, etnološke, geografske, lingvistične, sociološke, kulturološke, komunikološke, antropološke prispevke itd. Opis SLO Revija ANNALES, Series Historia et Sociologia, je od začetka 2009 uvrščena v elitni mednarodni citatni bazi Thomson Reuters: Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in Current Contents / Arts & Humanities. V Sloveniji je to uspelo le malo znanstvenim revijam, zato je to velik dosežek tako za izdajatelja kot za slovensko znanost kot celoto. Hkrati je revija uvrščena še v Historical Abstract and America: History and Life (ABC-CLIO, USA); IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativni Zhurnal Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities (ERIH); v letu 2010 pa se je revija uvrstila še v Elsevier B. V.: SCOPUS (NL). The scientific journal Annales, Series Historia et Sociologia, publishes original scientific articles in the field of humanities and sociology, focusing on the study of multicultural and multiethnic interactions that are specific for the surrounding area. The interdisciplinary content emphasizes lesser-known fields of study ranging from archeology, history, history of art, ethnology, and geography to linguistics, sociology, culturology, and communication studies. ANG The articles appearing in the Journal Annales, Series Historia et Sociologia, are abstracted and indexed in: Thomson Reuters: Arts and Humanities Citation Index (A&HCI, USA) and Current Contents / Arts & Humanities (USA); Historical Abstract and America: History and Life (ABC-CLIO, USA); IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativni Zhurnal Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities (ERIH); and since 2010 in Elsevier B. V.: SCOPUS (NL) as well. Šifra C.06 Članstvo v uredniškem odboru Objavljeno v Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije = Capodistria: Societa storica del Litorale: Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia = Koper: Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, 1994-. ISSN 1408-5348. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 4. COBISS ID 1536475332 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Romanska interferenca v slovenski ribiški terminologiji Tržaškega zaliva ANG L'interferenza romanza nella terminologia slovena marinaresca del Golfo di Trieste Opis SLO Prispevek predstavlja prve rezultate raziskovalnega projekta ERC-ARRS FISHCUHE, katerega cilj je raziskava slovenskih dialektov in govorov na jezikovno raznolikem jadranskem območju, ki leži na stičišču slovenskega, romanskega in germanskega sveta. Prispevek prinaša izbor romanskih izposojenk, izluščenih iz poglavja o ribah. ANG This paper presents the first results of the research project ERC-ARRS FISHCUHE that aims to register Slovene dialects and speeches in the linguistically diverse Adriatic area lying at the intersection of the Slovene, Romance and Germanic worlds. The paper brings a selection of Romance loans, made on the basis of the chapter on fish. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Croatian Anthropological Society; Linguistic and cultural diversity in space and time; 2014; Str. 43-44; Avtorji / Authors: Cossutta Rada Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 5. COBISS ID 2262483 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ribiška terminologija v slovenskih govorih Tržaškega zaliva ANG Fishing terminology in the Slovene vernaculars of the Trieste gulf Opis SLO Prispevek raziskuje ribiško terminologijo v slovenskih govorih Tržakega zaliva in predstavlja rezultate terenske dialektološke raziskave, izvedene v treh raziskovalnih točkah z uporabo vprašalnice NASIK. Iz poglavja o plovilih so prikazani primeri romanskih izposojenk. ANG The contribution investigates the fishing terminology in the Slovene vernaculars of the Trieste Gulf and presents the results of field dialectological research, conducted in three research points, with the use of the NASIK questionnaire. From the chapter on vessels, examples of Romance loans are presented. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Praesens; Dialekt [2.0 & WBOE 100]; 2012; Str. 90-91; Avtorji / Authors: Cossutta Rada Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Vodja projekta dr. Rada Cossutta je 6. 5. 2014 kot rezultat projekta prijavila na Javni razpis za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2014 monografijo z naslovom "Ribiška jezikovna in kulturna dediščina v Tržaškem zalivu in slovenski Istri". V tisku sta njena znanstvena prispevka na mednarodni konferenci: - Fishing terminology in the Slovene vernaculars of the Trieste gulf. V: 7. Kongress der Internationalen Gesellschaft für Dialektologie und Geolinguistik (SIDG) Dialekt 2.0 and WBOE 100, Wien, 23. 7. 2012-28. 7. 2012. - La terminologia marinaresca del Golfo di Trieste: prestiti romanzi. V: Mare loquens, 2. Colloque international sur l'etymologie et la geolinguistique romanes a la memoire de Vojmir Vinja (1921-2007), 26.-27. 9. 2013. Članica projektne skupine Jerneja Umer Kljun ima v tisku znanstveni prispevek na mednarodni konferenci: - Analisi etimologica di alcuni ittionimi nelle parlate istrovenete dell'Istria Slovena. V: Mare loquens, 2. Colloque international sur l'etymologie et la geolinguistique romanes a la memoire de Vojmir Vinja (1921-2007), 26.-27. 9. 2013. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Raziskovalni projekt je dragocen za slovansko, germansko in romansko jezikoslovje, predvsem dialektologijo, ker z obuditvijo bogatega narečnega gradiva omogoča nove poglede na zgornjejadranski prostor, pomemben z zgodovinskega, političnega in kulturnega vidika. Izsledki projekta ponujajo jezikoslovcem različnih držav pomembne izhodiščne točke in dognanja, ki jih bodo lahko razvijali dalje in uporabljali v mednarodnih lingvističnih krogih pri raziskavah ribiške terminologije, osredotočenih na pojav slovansko-romansko-germanske interference. ANG_ The research project is of great value to Slavic, Germanic and Romance language studies, in particular dialectology, as the revival of interest in dialect material opens new views of the upper Adriatic borderland, which is an important area from the historical, political and cultural points of view. The project results serve as important starting points to researchers from different countries, providing them with the opportunity to embark on their further investigation and to use them in international linguistic circles when discussing fishing terminology and in particular the phenomenon of Slavic-Romance-Germanic interference. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Rezultati projekta so bistvenega pomena za slovenski kulturni razvoj, saj so ovrednotili pomen jezikovnega prepletanja v tem evropskem kulturnem prostoru in tako izpostavili primer tisočletnega sobivanja jezikov oziroma narečij, kar je edinstvena priložnost za ovrednotenje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine v zgornjejadranskem prostoru. ANG_ Project results are of vital importance for Slovene cultural development as they stressed the importance of not only linguistic intertwining in this European cultural areas but also millennial coexistence of languages and dialects, which provides a unique opportunity to evaluate and preserve Slovene cultural heritage in the upper Adriatic area. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje O o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji, Vir: COSSUTTA, Rada. Romanske prvine v ribiški narečni terminologiji Tržaškega zaliva. V: LEBEN, Andrej (ur.), et al. Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik = Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki : Festschrift fur Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag. Graz: Leykam, 2014, str. 111-118. Prispevek predstavlja rezultate temeljnega ERC-ARRS prilagojenega projekta FISHCUHE -Ribiška kulturna dediščina in jezikovna raznolikost v alpsko-jadranskem prostoru. Terenska dialektološka raziskava je bila izvedena v Tržaškem zalivu in slovenski Istri z uporabo vprašalnice NASIK. Iz poglavja o ribah so predstavljeni primeri romanskih izposojenk (večina ribiške terminologije je izposojena). Avtorica jih obravnava na osnovi natančne etimološke razčlembe. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza na Primorskem, Rada Cossutta Znanstveno-raziskovalno središče Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche ŽIG Kraj in datum: Koper |i3.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/216 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a 8D-01-F8-7A-36-1C-94-6D-F1-8E-C3-F2-B8-74-0A-5D-32-0D-15-24 Priloga 1 HUMANISTIKA Področje: 6.05 - Jezikoslovje Dosežek 1: Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji, Vir: COSSUTTA, Rada. Romanske prvine v ribiški narečni terminologiji Tržaškega zaliva. V: LEBEN, Andrej (ur.), et al. Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik = Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki: Festschrift fur Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag. Graz: Leykam, 2014, str. 111-118. Primer etimološke razčlembe romanske izposojenke: šnjur. Izsek iz objave v monografski publikaciji Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik. Prispevek predstavlja rezultate temeljnega ERC-ARRS prilagojenega projekta FISHCUHE - Ribiška kulturna dediščina in jezikovna raznolikost v alpsko-jadranskem prostoru. Terenska dialektološka raziskava je bila izvedena v Tržaškem zalivu in slovenski Istri z uporabo vprašalnice NASIK. Iz poglavja o ribah so predstavljeni primeri romanskih izposojenk (večina ribiške terminologije je izposojena). Avtorica jih obravnava na osnovi natančne etimološke razčlembe. S postopnim umiranjem ribištva na tržaški obali tone v pozabo besedišče, ki zaradi svoje jezikovne raznolikosti predstavlja izredno kulturno dediščino, ki jo projekt FISHCUHE skuša rešiti izumrtja. Primer slovarskega gesla je uporaben za slovensko in romansko dialektologijo kot zgled glosarja.